leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din (za Inozemstvo : 210 din), za */* leta 00 din, za ‘/« leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 11 Od
Uredništvo: Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23, TeAJ 25-52. Uprava: Gregarš čičeva ul. 27. Tel. 47-6L! Rokopisov ne vračamo. —j
Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo nici v Ljubl^nTšt. lLflflJj
Izhajavsak p°nedeiJek,
sredo in petek
Liubliana, ponedeljek 2. oktobra 1939
rana posamezni 4'Cil V«2flcf številki din 1
Drugače treba delati
Kolikokrat smo mi, kolikokrat so drugi opozarjali, da se pri nas premalo in vrhu tega Se silno slabo dela. Pa vsa opozorila so bila zaman, ker vedno se je skušalo
ta opozorila udušiti. Sedanji dogodki pa so pokazali, kako pravilna so bila ta opozorila, kako bi morala biti Se glasnejša, še bolj odločna in kako je skrajni čas, da so od nauka zadnjih dni nekaj naučimo in krenemo na drugo pot. Skrajni čas je, da se začne pri nas drugače delali, kakor se je delalo došolaj.
Moremo pa tudi upati, da so bo začelo drugače delati, najti sporazum ni samo končal naših notranjih bojev, temveč je odpri l.idi možnost za novo in v ro-uitu ustvarjajoče delo. To delo se je doloma tudi že začelo in lo/.iveli smo tudi že praktične dokaže boljšega dela. Toda teh dokazov mora biti še mnogo več in tako mnogo, da bomo vsi občutili, kako se je začelo delati drugače, kako je konec stare površnosti, starega mrtvila in tudi starega birokratizma ter frazarenja. Na vsej črti se mora začeti delati drugače, da bomo res dorasli vsakemu položaju in tudi najbolj težkemu.
To pa se seveda ne da doseči, če bi tudi reformo javnega življenja skušali zgraditi le enostransko, s tem da bi se Je po besedah spremenilo dosedanje stanje, dejansko pa da bi vse ostalo pri starem. Reforma mora biti resnična in sedanji ozki krog delujočih se mora nadomestiti s širokim krogom sodelujočih. Reforma, ki ne sega na široko ni reforma, temveč le prazna beseda.
Prav tako pa je naravno, da se bo moral -marsikdo umakniti sposobnejšemu, delavnejšemu in tu-c’: poštenejšemu. Ni mogoče, da bi ohranili svoje pozicije oni, ki so se izkazali na teh pozicijah nesposobni. Ni krivica, temveč pravica, če se morajo nesposobni umakniti sposobnejšim.
Dogodki zadnjih dni so potrdili, da se z birokratizmom in centralizmom ne more napredovati. Po tej izkušnji pač ne preostaja nič drugega, kakor da se oba likvidirata. Cim prej in temeljito!
V resnici neverjetno je, kako lahkomiselno in brez čuta vsake odgovornosti se je pri nas delalo.
Leta in leta so ponujali n. pr. gospodarski ljudje svoje sodelovanje, a bili so vedno odbiti, pa čeprav je bilo notorično, da imajo velike izkušnje in da znajo delati. Tako se je dogajalo, da ljudje, ki so se izkazali kot prvovrstni pozitivni delavci, ki so znali ustanoviti velika industrijska podjetja, jih sijajno upravljati, da so mogla konkurirati tudi v neugodnih razmerah s tujimi, da ti ljudje niso imeli nobene besede in da so namesto njih odločali ljudje, ki še nikjer niso pokazali kakšne resnične sposobnosti. Ljudje z največjimi izkušnjami in z največjo delavnostjo so morali utihniti, besedo pa so imeli oni, ki so se znali z zvezami *li lepimi besedami uveljaviti v političnem življenju. Na la način se je moralo napačno delati, zato nismo napredovali, zato smo tako silno zaostali za drugimi.
A ne samo naši gospodarski ljudje, tudi naši Intelektualci so
doživeli enako težka razočaranja. Njih besede so našle dober odmev le takrat, kadar so hvalile obstoječe razmere. Ce pa je bila njih beseda trda in če je odkrito povedala resnico, potem la beseda ni našla nobenega odmeva. Kadilnica je postala pri nas nujno potreben rekvizit za vsakogar, ki je hotel v javnem življenju naprej. Zato pa se je v javnem življenju, a prav tako v upravi nabralo toliko balasta, da naš narodni čolnič zaradi tega preobilnega balasta komaj še plava. Ni
druge rešitve, kakor da se vrže ta balast čez krov.
V stiski se izkažejo prijatelji, v stiski pa se spoznajo tudi delavci. In sedaj smo videli, kako malo dobrih delavcev smo imeli in kako nujno potrebno je, da prikličemo nove. Nobeni osebni oziri ne smejo preprečiti, da ne bi prišli pravi ljudje na vodilna mesta, pa tudi nobeni strankarski oziri niso tako važni, da bi ostal stari nered na krmilu. Gre za mnogo prevelike reči, da bi se smelo še sedaj opravljali polovičarsko delo.
Z izdajo političnih zakonov in kasnejšim razpisom volitev je dana možnost za izbor sposobnih ljudi in za postavitev dobrih delavcev na vodilna mesta. Naj se ta prilika ne zamudi, kajti danes ne živimo v časih, ko bi se še smeli prepirati zaradi raznih na-ziranj, temveč ko je za vse samo ena naloga, da tekmujemo v delu, da pridejo naprej oni, ki znajo največ in najbolje delati. Za vsako ceno se mora začeti delati drugače, če hočemo obvarovati sebe pred nesrečo!
Aktualna gospodarska
vprašanja
iziava trgovinskega ministra dr. Andresa
Trgovinski minister dr. Andres je sprejel novinarje ter jim dal več važnih pojasnil o naši trgovinski politiki in našem gospodarskem stanju.
O padcu cen kmetijskih proizvodov
je dejal:
»Zaradi vojnega stanja v Evropi so nastale motnje v prometu in izvozu, zbog česar so padle cene nekaterih kmetijskih proizvodov. Padle so cene tudi za predmete, za katere je država že prej določila dirigirane cene. Tako se prodaja pšenica v raznih žitoroduili krajih po 100 do 120 din, dočim je dirigirana cena za.00 do 40 din Višja. Prav tako prodajajo kmetje češplje po mnogo nižjih cenah, kakor pa jih je določila država. Navedel sem ta dva primera, da pokažem, da so padle cene tudi za proizvode, katerih ceno določa država po Prizade. Padec cen in velika trgovska marža sta povzročila zahtevo, da se izda uredba o minimalnih cenah vsaj za nekatere proizvode. Tega predloga nisem mogel sprejeti, ker som prepričan, da so s policijskimi ukrepi no moro preprečiti padec cen. Za zboljšanje con se mora delati z gospodarsko političnimi ukrepi. Cene nekaterih kmetijskih proizvodov so padle, ker je bilo naru-Seno ravnovesje med ponudbo, in povpraševanjem. Kmetje ponujajo svoje blago, da bi mogli zadostiti svojim obveznostim in kriti svoje potrebe na trgu. Povpraševanje po tem blagu pa je relativno slabo, ker je zastal izvoz in ker motnje v prometu otežkočujejo celo notranji promet. Vlada je ta položaj proučila in sklenila, da se mileje postopa pri izterjavanju davkov, da bi se s tem zmanjšal pritisk na trg, na drugi strani pa da poskrbi za večje povpraševanje na trgu. V tem oziru se bo situacija znatno zboljšala zaradi nabave rezervne hrane, za kar so že zagotovljeni potrebni krediti. Kar se tiče proizvodov, katerih cena se določa po državi, se bo ta plačala po Prizadu in zato se priporoča proizvajalcem, da svojih proizvodov ne prodajo brez posebno velike stiske za nižjo ceno. če Prizad danes še ne kupuje teh proizvodov v zadostni meri, je vzrok v tem, ker je trenutno izvoz še manjši in ker še ni zadosti primernih skladišč za rezervno hrano. Prizad pa ima potrebna finančna sredstva in potrebno organizacijo za odkup proizvodov. Storil je' tudi že potrebne ukrepe
za močnejšo intervencijo na trgu ter se more pričakovati, da se bodo v kratkem popravile cene kmetijskih proizvodov. To tudi zato, ker bodo v kratkem večje možnosti za izvoz.«
Kako je z našim izvozom?
Na to vprašanje je odgovoril minister dr. Andres:
»Izvoz je v septembru znatno padel, čeprav je normalno september mesec izvozne kampanje. Dve okoliščine so bile usodne za ta preobrat: na eni strani motnje, ki so nastale' zaradi vojne v železniškem in rečnem prometu, in drugič spremeihbe, ki so nastale v režimu zunanje trgovine zaradi vojne. Prometne razmere se po-stopom ’ zboljšujejo, kar bo ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj naše zunanje trgovine, čeprav se bodo nekatere težkoče čutile še naprej. Kar se tiče sprememb v županj: trgovini, so se te pokazale v uvajanju deviznih dovoljenj za veliko šlevilo naših izvoznih predmetov. Ta dovoljenja nikakor nimajo namena, da bi se izvoz zmanjšal, ker bi bilo to nesmiselno, ko pa so nam danes devize potrebne bolj ko kdaj koli. Namen teh dovoljenj je, da se državi zagotovi večji vpliv na smer našega izvoza iu na vrste kom. penzacij, ki se sklepajo s tujino. V sedanjih nenormalnih časih je ta vpliv imperativno potreben, ker se mora pri omejevanju možne zamenjave blaga dajati prednost osnovnim potrebam narodnega gospodarstva nad vsemi drugimi potrebami. Ravno zaradi sedanjih razmer v mednarodni trgovini se mora zamenjava blaga voditi načrtno. To ne pomeni, kakor da dosedaj ni bilo nobenega načrta, temveč pomeni to, da se mora načrt prilagoditi sedanjim razmeram. V ta namen sem predložil ministrskemu svetu in od njega dobil dovoljenje za ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino. Za organizacijo te direkcije se dela pospešeno. Direkcija naj osredotoči vse posle, s katerimi se ureja zunanja trgovina in ki so danes tako številni, da je poslalo sistematično delo skoraj nemogoče. Vsi posli, ki se tičejo trgovinskega ministrstva se morajo voditi z enega mesta, t. j. z direkcije za zunanjo trgovino, ki bo tudi prevzela odgovornost za te posle. Kar se tiče vesti o detajlih te organizacije, moram reči, da so te popolnoma samovoljne. V kratkem bomo dokončali uredbo o direkciji iu takrat bo javnost spo-
znala vse podrobnosti. Do takrat pa bi želel, da se delo ne bi oviralo s senzacionalnimi vestmi.«
O trgovinskih pogajanjih z Nemčijo
je dejal trgovinski minister dr. Andres: »Včeraj so se začela trgovinska pogajanja z nemško delegacijo. Ta pogajanja se vodijo v okviru rednega sestanka nemško-jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora. Razume se, da dajejo sedanje razmere v Evropi temu sestanku svoj posebni pomen.
Na eni strani naj zavarujejo naše življenjske interese naše trgovine v državi, ki je naše največje tržišče;' na drugi strani pa naj bodo li interesi v skladu z nevtralnim položajem, ki ga je zavzela naša država.
Poleg teh pogajanj bomo imeli pogajanja tudi z Grčijo, Italijo, Madžarsko in drugimi državami, da bi uredili najvažnejša trgovinska vprašanja ter odpravili razne motnje, ki so se pojavile v trgovinskem in v plačilnem prometu. Na la način bomo dosegli znosno situacijo v sedanjih težkih razmerah za zunanjo trgovino.«
Omejitev avtomobilskega prometa
»V zvezi z ukrepi, ki so bili storjeni zaradi varčevanja z bencinom, so se objavile vesti, da ja bila izdana uredba o omejitvi av. tomobilskega prometa.
Dejansko je bila takšna uredba izdelana, ne bo pa se uveljavila tako dolgo, dokler se morejo po
trebe na bencinu in plinskem olju kriti z uvozom iz tujine.
Ce bi pa nastale težkoče v uvozu, da bi bile sedanje rezerve v državi ogrožene, bi se ta uredba objavila. Do tedaj pa se to ne bo zgodilo.
S tem pa ni rečeno, da bi se smel bencin trošiti brez potrebe.
Upoštevati je Ireba, da plačamo bencin večinoma v devizah, ki so nam danes potrebne za druge bolj nujne stvari. V kraje, ki so zvezani z železnico, ni treba danes potovati z avtomobilom ali pošiljati blago v kamionih, čeprav je morda to nekoliko bolj rentabilno. Takšno uporabljanje motornih vozil pomeni v sedanjih časih zapravljanje deviz, ki se morajo varčevati. Na drugi strani pa ima zaradi tega izguba železnica, ki je tem večja, ker mora železnica že itak nositi velike žrtve.
Apeliram na pridobitnike iu na meščanstvo, da to upoštevajo, kjer je to 'le mogoče, ker se bo moralo sicer to izvesti s prisilnimi odredbami.«
Prenos kompetenc ministrstva na banovino Hrvatsko
»Aktualni posli resora, na katerih se intenzivno dela, niso niti najmanj zavrli dela za izvedbo uredbe, ki se nauaša na prengs kompetenc na bansko oblast banovine Hrvatske. V območju trgovinskega ministrstva bodo še nadalje veliki posli,, ki, .o^tgpejp skupni vladj, kakor zunanja trgovina, zavarovalni posli, uprava za zaščito industrijske lastnine, uprava za mere in plemenite kovine. Posebno važno območje za državno zajednico je zunanja trgovina ter sem storil potrebne korake, da se uredi tako, da bo čim bolj ustrezala nalogam, ki so ji postavljene. Na drugi strani se bodo prenesli posli, ki segajo v območje notranje trgovine, industrije, obrta, bančništva in strokovnega šolstva, na bansko oblast v Zagrebu. Ta teden sem zato sklical sejo načelnikov podrejenega mi ministrstva ter sem na njej s šefi oddelkov in ustanov določil razne podrobnosti v zvezi s prenosom pristojnosti. Potrebni odloki o prenosu poslov bodo pripravljeni že prihodnji teden, da se bo mogel prenos izvršiti v prihodnjih dneh. Razume se, da je potrebno nekatera vprašanja, zlasti vprašanje koordinacije banovinske gospodarske politike z občno državno gospodarsko politiko rešiti v podrobnostih.«
Uredba	o
dobavah
Na predlog ministra za vojsko in mornarico je izdal ministrski svet naslednjo uredbo:
§ 1. — Nabave za one potrebe vojne sile kraljevine Jugoslavije, ki zahtevajo po oceni vrhovne vojaške uprave največjo nujnost, se izvrše na najbolj primeren način in po najkrajšem postopku brez ozira na določila zakona o državnem računovodstvu ter zakona o administraciji vojske in mornarice ter uredbe o vojaških stavbah.
§ 2. — Minister za vojsko in mornarico odreja v mejah dovoljenih kreditov primeren način za posamezne nabave in' izvršitev drugih poslov ter bo predpisal po-
trebni postopek zanje brez ozira na njih vrednost.
Za sklenitev dogovorov in pogodb za posle iz prejšnjega odstavka, katerih vrednost presega znesek 100.000 din, je potrebna predhodna soglasnost predsednika ministrskega sveta.
§ 3. — Izvrševanje nabav |>o čl. L te uredbe podleži kontroli po določilih veljavnih zakonov. Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da ustanovi pri obstoječi kontroli posebno kontrolo za vse stroške in da izda potrebne predpise, s katerimi se bo zagotovila njih ..učinkovitost.
Ta uredba je že stopila v veljavo.
Vabilo
na sojo Osrednjega losnoga odseka pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani, ki se vrši v sredo dne 4. oktobra 1939. ob 10. uri dopoldne v Trgovskem domu, Ljubljana, Gregorčičeva 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Tekoče zadeve.
3. Izvoz.
4. Notranji trg.
5. Slučajnosti.
Prosimo vse zastopnike lesnih sekcij in združenj, da se seje zanesljivo udeleže.
Predsednik: Franjo Škrbec s. r.
Obveznost delodajalcev do vpoklicanih nameščencev
Zaradi številnih pritožb, ki jih je prejelo ministrstvo za trgovino, da namreč nekateri delodajalci ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do vojaških vpoklicancev, je izdalo trgovinsko ministrstvo uradno tolmačenje k § 221. obrtnega zakona. To tolmačenje se glasi:
Ministrstvo za trgovino in industrijo je bilo opozorjeno, da so se dogodili primeri, ko delodajalci niso postopali natančno po določbah § 221. obrtnega zakona, ki določajo, da se s pozivom na vojaške vaje ne pretrga službeno razmerje za ves čas trajanja vojaških vaj. Ministrstvo opozarja vse zainteresirane delodajalce, naj se strogo ravnajo po določbah zakona in da izpolnjujejo vse svoje obveznosti po teh določbah. V nasprotnem primeru bi bilo ministrstvo prisiljeno, da izda izredne ukrepe v zaščito socialno šibkejših.
Ustanavljanje odborov za zatiranje draginje
Ministrstvo za soc. politiko in ljudske zdravje je zaprosilo vsa ministrstva, da takoj imenujejo svoje zastopnike za odbore za zatiranje draginje, da bi se ti mogli takoj ustanoviti. Istočasno je naprosilo notranje ministrstvo, da izda enake ukrepe tudi v vseh mestih in industrijskih krajih z nad 5000 prebivalci, da bi se tudi v teh krajih ustanovili ti odbori.
Nepoboljšljivo „Narodno
blagostanje"
Še vedno baika o bogati Slovenili
Bivši avstrijski državni dolgovi
»Jugoslovanski kurir« poroča iz dobro informiranega vira, da bo v najkrajšem času prišlo do obnove službe nasledstvenih dolgov bivše Avstro-Ogrske. Ta služba pa se bo nanašala samo na lastnike obveznic, ki so naši državljanu V ta namen bo skupno potrebnih okoli 400 milijonov din. Verjetno je, da se bodo lastnikom bivših avstro-ogrskih obveznic izdale nove obveznice.
Sprememba volilnega reda za gospodarske zbornice
Minister za trgovino in industrijo je izdal uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o volitvah svetnikov za trgovinske, industrijske in obrtne zbornice. Po tej uredbi se odstavek 2. § 9. omenjene uredbe spremeni in se sedaj glasi: Za zbornične svetnike so lahko izvoljeni člani javnih in drugih trgovinskih družb, ki so kot glavni komercialni ali tehnični poslovodje (prokuristi, ravnatelji itd.) ali kot Člani glavnih odborov delniških družb, rudarskih i' drugih gospodarskih zadrug, ki spadajo pod zakon o obrtih, pooblaščeni podpisovati tvrdko ter imajo volivno pravico in izpolnjujejo pogoje tega Člena, izvzemši pogoje, da najmanj tri leta aktivno vodijo obrt. Pod istimi pogoji se lahko izvolijo za svetnike tudi tiste osebe komercialnih ali tehničnih podjetij, ki vodijo kako obrt, spadajočo pod zakon o obrtih in imajo pravico podpisovati tvrdKO. Ta uredba ,ie že stopila v veljavo.
Zadnje »Narodno blagostanje« je že zopet objavilo člančič o »za-vidnem stanju gospodarstva v Sloveniji«. Kakor vedno doslej, tako je tudi ta svoj članek utemeljilo s svojim starim in edinim argumentom — to je s statističnim poročilom našega OUZD. Ker se je število zavarovancev v juliju in avgustu — ki sta notabene glavna sezijska meseca — zvišalo, je prišlo gospodarstvo Slovenije v naravnost zavidno stanje.
Pri tem »Narodno blagostanje« zavedno zamolčuje vsa druga dejstva, ki so objavljena o statistiki delavskega zavarovanja v Jugoslaviji. To je preveč razumljivo, kajti če bi »Narodno blagostanje« objavilo te številke, bi se izkazalo, da se je v drugih banovinah število zavarovancev še mnogo bolj povečalo. Po blesteči logiki »Narodnega blagostanja« je torej gospodarstvo v teh banovinah še več kot zavidno, naravnost sijajno dobro! Tega pa si seveda ne upa zapisati niti »Narodno blagostanje«, ki je znano po svojih smelih trditvah, ker bi bila takšna trditev le preveč v nasprotju z dejanskim stanjem.
Logika »Narodnega blagostanja« pa nima samo te napake. »Narodno blagostanje« čisto prezre, koliko zavarovancev je imela Slovenija že 1. 1929., ko je bilo zavarovancev tudi že nad 103.000. Od takrat pa je stopilo v krog zavarovancev že 10 letnikov naravnega prirastka in bi moralo znašati število zavarovancev mnogo nad 108.000, kolikor jih je bilo v avgustu 1939., katero število je dalo »N. B.« pogum, da piše o zavidnem stanju gospodarstva v Sloveniji.
Pa še na nekaj je treba opozoriti. Kontrola o zavarovanju delavstva je danes neprimerno večja ko v L 1929. in tudi zaradi tega se je število zavarovancev zvišalo, čeprav ni število nameščenih ljudi prav nič zraslo.
Slabo priporočilo za bogato »N. B.« pa je tudi, da more »N. B.« v istem članku, ko govori o zavidnem stanju gospodarstva Slovenije zapisati, da mezde v Sloveniji padajo. Ali so morda nizke mezde znak blagostanja? Za revijo, ki tako rada deli narodno gospodarske nauke na vse strani, bi bila takšna trditev pač nekaj nezaslišanega!
Sicer pa bi »N. B.« zelo dobro storilo, če bi si ogledalo tudi druge statistike. Tako n. pr. statistiko Zbornice za TOI o prijavljenih in odjavljenih obratih v Sloveniji. Iz te statistike bi spoznalo »N. B.«, da je samo Ljubljana izgubila v I. četrtletju letos G industrij. Ali naj bo to dokaz zavid-nega stanja gospodarstva? Ta statistika pravi nadalje, da se je število trgovinskih obratov zmanjšalo v I. četrtletju za 26, v drugem pa za 29, torej v prvem polletju za 55. Ali naj bo to dokaz blagostanja?
Kaj pa naj porečemo o gospodarskem stanju Beograda, ko je izdala beograjska industrijska zbornica samo v prvih 9 letošnjih mesecih 36 koncesij za ustanovitev novih industrijskih podjetij? V Ljubljani 6 industrij manj, v Beogradu pa 36 več! Kje je torej gospodarstvo v zavidnem položaju?
v	barva, plesira in
Ze v 24 arah 5£\ee
Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št 22-72.
Ne moremo si misliti, da vse to ne bi bilo znano tudi učenim gospodom pri »N. B.« Zakaj torej vseeno trmoglavo razširjajo bajko o bogati Sloveniji? Prav žal nam je, da si moramo misliti le en razlog, to je, da sc s to bajko doseže, da bi Slovenija šc manj dobivala od države, kakor že dobiva, davčni vijak pa da bi se v Sloveniji še bolj privil, pa čeprav že sedaj ni niti ena pokrajina tako obdačena ko Slovenija?
Ni posebno lepo, kadar hoče kdo drugemu škodovati in zato priporočamo »Narodnemu blagostanju«, da že zaradi dobro plačanih analiz bilanc in zaradi svojih uradnikov v Sloveniji, pusti Slovenijo v miru in naj svoje veliko znanje raje posveti »Bati«, veleblagovnicam in drugim ustanovam tujega velekapitala pri nas. Na ta način si bo vsaj pridobilo
njih naklonjenost, dočim se bo s svojim neresnim pisanjem bajke o bogati Sloveniji le osmešilo.
Apel na ljubljanski OUZD
Ljubljanski OUZD izdaja že več let statistična poročila o stanju zavarovancev pri OUZD. Ta poročila so vsak mesec na čisto isti način sestavljena, pa čeprav se je že davno izkazalo, da ne zadostujejo. Ravno zato, ker so nezadostna, more z njimi tudi dosledno operirati »Nar. blagostanje« pri svojem »dokazovanju« o bogastvu Slovenije. Cim bi zato bil, da OUZD svojo statistiko razširi, oziroma tako dopolne, da se bo videla prava slika o stanju zaposlenosti Slovenije. Nikakor pa ne gre, da se objavlja nepopolna statistika, ki samo škoduje slovenskemu gospodarstvu.
Vprašanje	os
strij s surovinami
Zahteve vojvodinskih industrialcev
Na konferenci vojvodinskih industrialcev je bila sprejeta naslednja resolucija:
1. Potrebno je, da se takoj zagotovi oskrbovanje naše industrije s potrebnimi surovinami. Zlasti je neobhodno potrebno, da odločilni činitelji takoj začno pogajanja z Italijo zaradi dobave potrebnih surovin za našo tekstilno industrijo ter da se pri tem tudi načne vprašanje cene tekstilnega prediva, da se s tem prepreči pretirano zvišanje cen po italijanskih dobaviteljih.
2. Prav tako je potrebno, da se takoj prouči možnost uvoza tekstilnih surovin (umetne svile in bombaža) iz deviznih držav, ker po vseh znakih ne bo mogel uvoz iz klirinških držav popolnoma kriti rednih potreb naše domače industrije.
3. Glede konoplje je neobhodno potrebno, da se njen izvoz takoj omogoči, ker konopljina industrija zaradi nemožnosti izvoza ne more plačati svojih dolgov proizvajalcem konoplje ter grozi naši konopljini industriji brez hitre finančne pomoči nevarnost ne samo naglega padca cene konoplje, temveč tudi nemožnost vse konopljine indu-stri, da zadosti svojim obveznostim.
4. Kovinska industrija, zlasti topilnice, se morajo čimprej oskrbeti s surovim železom in zato je po trebno, da odločujoči činitelji takoj prouče možnost, da bi državna železarna v Varešu založila topil-niško industrijo s potrebnimi ko-
ličinami surovega železa. Ravno tako je potrebno, da se oskrbi industrija s pločevino, kositrom in kemikalijami iz deviznih držav.
5. Da bi mogla industrija kmetijskih strojev premagati težkoče, je potrebno, da se reši vprašanje odkupa pšenice po Prizadu, ker pri sedanjih okoliščinah kmetovalci ne morejo izpolniti svojih obveznosti.
6. Konferenca konstatira, da bi mogla devizna centrala brez odlašanja dovoliti plačilo raznih predmetov, ki so se nabavili iz deviznih držav in vnaprej, če so pošiljke za našo državo zavarovane po zavarovalnicah v deviznih državah. Če bi naše oblasti odbile dovoljenja za plačila vnaprej za uvoženo blago, bo v kratkem nastalo pomanjkanje mnogih surovin, zlasti onih, ki so potrebne kemični industriji.
7. Mlinsko industrijo, cementno industrijo ir sladkorne tovarne je treba založiti s potrebnimi količinami vreč. Prav tako se mora tudi omogočiti izvoz moke.
8. Naprošajo se odločujoči, da plačujejo državne oblasti in samoupravne normalno in brez odlaganj.
9. Nujno je potrebna revizija delovnega časa proti plačilu večjega števila delovnih ur.
10. Potrebno je, da se čimprej omogoči, da bodo dajali denarni zavodi kredite normalno in da bo Narodna banka dajala industriji tudi direktne kredite.
Folitim vesti
Pogajanja med v. Ribbentropom in Molotovim so imela popoln uspeh ter so bile dosežene še tesnejše zveze med Nemčijo in Rusijo. Rezultat teh razgovorov je bila skupna izjava nemške in sovjetske vlade, da sta se sporazumeli o vseh vprašanjih, ki so nastala po polomu Poljske. Zato smatrata obe vladi, da bi bilo koristno, če bi se napravil konec vojnemu stanju med Nemčijo na eni ter Vel. Britanijo in Francijo na drugi strani. Obe vladi bosta delali na to, da se mir doseže, če pa se jima to ne bi posrečilo, potem da pada vsa odgovornost za vojno na Vel. Britanijo in Francijo. (Nemški listi dostavljajo, da bi se v tem primeru začela voditi totalitarna vojna.)
Skupna izjava nemške in sovjetske vlade naglasa dalje, da se je določila nova meja med obema državama. Z novo mejo Je bila prejšnja demarkacijska črta znatno korigirana v korist Nemčije, ki dobi Varšavo, Lublin in skoraj vse narodno poljsko ozemlje, dočim si je
Rusija pridržala le ozemlje Ukrajincev in Belorusov.
Končno sta se nemška in sovjetska vlada dogovorile o gospodarskem sodelovanju obeh držav. Obe državi bosta izdelali gospodarski načrt, po katerem bo Sovjetska unija dobavljala Nemčiji surovine, Nemčija pa bo kompenzirala te surovine z dobavo industrijskih izdelkov. Zamenjava blaga naj doseže maksimalni obseg, ki ga je imela v preteklosti.	„
Ribbentrop je v petek zvečer ze odpotoval iz Moskve v Berlin ter poročal o svojih razgovorih in o doseženem sporazumu Hitlerju. Pred svojim odhodom iz Moskve je izjavil novinarjem, da je sedaj nem-ško-sovjetsko prijateljstvo okrepljeno in da odslej rešujeta vsa vprašanja vzhodne Evrope samo Nemčija in Rusija. Obe državi ponujata mir Vel. Britaniji in Franciji, če pa te miru ne sprejmeta, morata računati tudi s Sovjetsko unijo, časopisi pa poročajo, da je bila sklenjena med Nemčijo in Sovjetsko unijo še tajna pogodba, ki da vsebuje zelo dalekosežne medsebojne obveznosti obeh držav.
Iz Londona in Pariza je tudi že prišel odgovor na nemško-sovjetsko mirovno ponudbo. Odgovor se gla-
si: Vojna se nadaljuje! Oficialno pa bo odgovoril na nemško-sovjetsko ponudbo ministrski predsednik Chamberlain v ponedeljek.
Istočasno pa je bil sklenjen tudi sovjetsko-estonski dogovor, ki Sovjetsko unijo bogato odškoduje za popust pri demarkacijski črti na Poljskem. Kajti po tem dogovoru je prišla Estonska pod kontrolo Sovjetske unije in najbrže bo ista usoda zadela tudi Latiško. V Baltiškem morju si je s tem priborila Sovjetska unija vodilno mesto Na Finskem in švedskem je to povzročilo znatno vznemirjenje.
Pod predsedstvom kralja in cesarja Emanuela je bil v petek v Rimu kronski svet, ki je razpravljal o mednarodnem položaju.
Italijanski zunanji minister Cia-no je odpotoval na povabilo nemške vlade v Berlin. Njegovo potovanje se zelo različno komentira. Angleški listi menijo, da bo nemška J* ii? informirala Ciana v smislu ltalijansko-nemške pogodbe o svojih dogovorih s sovjetsko vlado.
S prihodom ital. zun. ministra Ciana v Berlin, kar se tolmači kot nekak uvod k Hitlerjevi mirovni akciji po osvojitvi Poljske, se je mednarodna politična napetost zopet povečala, ker more vojna zavzeti še nova ozemlja, na zapadu pa se zelo poostriti.
Hitler bo skušal po vesteh nekih listov doseči od Italije jasno izjavo, če more računati na njeno vojaško pomoč, po drugih vesteh pa bo le naprosil Italijo za posredovanje, da bi Anglija in Francija sprejeli njegove mirovne pogoje.
Po Hitlerjevih predlogih naj bi se sklicala konferenca petih velesil. Nemški predlogi za to konferenco bi bili: O Poljski odločata le Rusija in Nemčija. Poljska postane tampon-država brez lastne vojske. Gospodarski in vojaški vpliv Nemčije v tej državi bi bil dominanten. Ozemlje nove Poljske pa bi bilo znatno manjše. Nadalje zahteva Hitler, da konferenca velesil ugodi italijanskim zahtevam (Korzika, Tunis, Džibuti) ter nemškim kolonialnim zahtevam. Francija in Anglija odločno odklanjata Hitlerjeve mirovne predloge.
Iz Ankare se poroča, da so že pripravljeni dokumenti za’ podpis zveznih pogodb med Turčijo, Francijo in Vel. Britanijo. Takoj po povratku zunanjega ministra Sarad-žogla iz Moskve bodo te pogodbe podpisane. Pogodbe vsebujejo jamstvo ohranitve statusa quo v Sredozemskem morju in na Balkanu ter obvezo medsebojne pomoči, če bi kdo hotel sedanje stanje v Sredozemskem morju in na Balkanu spremeniti. Iz Ankare poročajo nadalje, da novi rusko-turški pakt ne vsebuje ničesar, kar bi bilo v nasprotju s pogodbami, ki jih je sklenila Turčija s Francijo in Vel. Britanijo.
Turška vojna misija je odpotovala iz Ankare v London. To vest je angleško časopisje objavilo s posebnim zadoščenjem.
Turški zun. minister Saradžoglu se je sestal v Moskvi z angleškim veleposlanikom, s poslanikoma Irana in Afganistana ter francoskim odpravnikom poslov. Ti sestanki so vzbudili pozornost, zlasti še, ker pogajanja Saradžogla z Molotovim očividnone potekajo najbolj gladko.
Gafencu in Kjuseivanov ne odideta v Moskvo. Pač pa je prišel v Moskvo novi romunski poslanik Gastencu in je menda zaradi zamenjave imen prišlo do vesti o potovanju Gafenca v Moskvo.
Čeprav ameriški uradni krogi še nočejo označiti svojega stališča do nemško-sovjetskega poziva, da se skliče mirovna konferenca, na kateri naj bi sodelovale tudi nevtralne države, predvsem Italija in USA, se vendar v ameriški javnosti odločno odklanja misel, da bi USA sankcionirale zavojevan je na Poljskem.
Predsednik ameriškega senatnega odbora Berenger je predložil senatu senzacionalne dokumente, da je bil sklenjen vojaški pakt med Nemčijo in Sovjetsko unijo.
Predsednik poljske republike Mo-scicki je odstopil. V smislu določil poljske ustave je postal predsednik republike predsednik senata Rat-kiewicz, ki je imenoval za predsednika vlade generala Sikorskega.
Nova romunska vlada je razpravljala o željah romunskih manjšin in sklenila, da dovoli manjšinam nove koncesije. Nadalje je romunska vlada sklenila, da se prenesejo iz Besarabije vse državne dragocenosti in državni arhiv v notranjost države.
Nemci bodo zasedli Varšavo dne
2.	oktobra, Varšavski posadki so bili priznani častni pogoji. Oficirji bodo smeli obdržati hladno orožje, podoficirji in vojaki pa se bodo smeli vrniti na svoje domove.
Predsednik mornariškega odbora francoskega parlamenta je izjavil, da je bilo dosedaj potopljenih II nemških podmornic, in sicer so potopili Angleži 10, Francozi pa 2 podmornici.
Sovjeti so ratificirali pogodbo Z Estonsko.
Vojna	in ko
v	Amerik
Denarstvo
Kako so rasle vloge pri Mestni hranilnici ljubljanski
Ze v prejšnji številki smo se spominjali 501etnice Mestne hranilnice ljubljanske, ki je bila včeraj dne 1. oktobra. Kako je bila hranilnica potrebna, kažejo najlepše številke o njenih vlogah. Ze koncem I. leta so znašale vloge skoraj 2 milijona kron (takrat zlatih kron), namreč 1,932.068 K, prihodnje leto je bilo že 3.779 vlagateljev in 3,232.648 K. Nato so se vloge skoraj vsako leto zvišale za 1 do 2 milijona K. V naslednjem nekaj številk o dvigu vlagateljev in vlog iz posameznih let.
	Število	Vlog
	vlagateljev	v milij. K
1897	11.921	9*87
1898	13.661	12*63
1900	15.597	14*77
1904	18.788	20*40
1907	21.528	24*87
1908	25.167	33*37
190«)	27.163	37*74
Velik dvig vlog 1. 1908. in 1909.		
je bil posledica septembrskih do-		
godkov.		
1910	28.009	39*48
1914	29.923	44*38
1918	39.092	82*27
1919	43.590	102*35
1920	46.288	181*93
1922	44.308	330*82
Nato	so vloge še naprej rasle,	
ker pa so se spremenile krone v dinarje so številke za vloge nižje.
Hranilnica pa se je še naprej krepko razvijala, kar najbolje dokazuje stalna rast vlagateljev in vlog, razen v letih deflacije.
1923	45.272	97‘14
1929	45.441	40664
1930	45.991	4501 9
1931	45.372	478*99
To leto so dosegle vloge najvišje stanje, število vlagateljev pa je že začelo padati. Kriza se je začela.
1936	40.168	37317
1938	42.398	406*84
Zboljšanje se je torej zopet začelo.
Tečaji so znova nazadovali
Napoved nekaterih beograjskih listov, da bodo nizki tečaji vzbudili večje zanimanje za drž. vrednostne papirje, se ni uresničila, temveč so nasprotno padajoči tečaji še povečali ponudbe. Edini kupec je bila javna roka in zato so tečaji še nadalje nazadovali, kakor je iz naslednje tabele jasno razvidno.
	22. 9.	29. 9.
2*5e/o vojna škoda	396*—	387*50
7°/o investicijsko	94*—	91 —
4% agrarne	55*50	53*—
6°/o begluške	73*—	66 —
6°/o dalm. agr.	70*50	64*50
6°/o gozdne	70*—	64*—
7°/o Blair	85*—	82*—
8°/o Rlair	89*—	85*—
7°/o Seligman	99*—	97*—
7% stabilizacijsko	94*—	91*-
Cim bolj padajo tečaji, tem bolj se veča njih rentabilnost. Tako je dosegla vojna škoda že rentabilnost 6'45 odstotka, 8°/o Blair pa celo 9'41 odstotka, ki je s tem najbolj rentabilni papir, relativno pa so najrentabilnejše 6°/o gozdne in agrarne obveznice, ki so dosegle že 9'31°/o, oz. 9*38°/o.
Na svobodnem deviznem trgu je tečaj funta napredoval za 219 točke in dosegel tečaj 22112.
New York je bil po 55*—, Pariz po 125*29, Bruselj po 929*6, Amsterdam pa 29‘55*66.
Klirinška marka je bila po 14*30.
*
Francoski lastniki naših obveznic zahtevajo, da se začno pogajanja o novi ureditvi plačevanja naših posojil v Franciji.
Promet na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden 9 4, proti C 77 milijona din v prejšnjem mesecu. Na zagrebški borzi je znašal promet 17*7 (prejšnji mesec 19 2) na
Dočim je preživljalo v letu 1914. ob izbruhu svetovne vojne ameriško gospodarstvo težko deflacijsko krizo, povzročeno od realizacije evropskih kapitalnih naložb, je zadela sedanja vojna Združene države Severne Amerike v gospodarskem dvigu. V tem je pojasnilo, da je bilo ameriško gospodarstvo ob začetku sedanje vojne odporno in da se je tempo ameriškega gospodarskega poleta celo pospešil, čim so začeli pokati topovi v Evropi. Najbolj vidno se to kaže v jekleni in tekstilni industriji. Izkoriščanje kapacitete je v jekleni industriji takoj skočila na več ko 70%, tekstilna industrija pa je — v svojem glavnem središču, v New Yorku — dosegla celo promet 500 milijonov jardov bombažnih tkanin, kar pomeni 20krat-no tedensko proizvodnjo.
Kako dolgo in kako intenziven bo ta gospodarski napredek, seveda ni še mogoče reči. Kar sedaj doživljajo U. S. A., je nova konjunktura zalog. Sedanji položaj je zato podoben situaciji, ki je nastala v jeseni 1936., ko se je začela velika konjunktura za zaloge v letu 1936./37. Ko je ta konjunktura v poletju 1937. propadla, so strokovne organizacije vedno znova svarile nakupovalce, da ne povečujejo svojih zalog. Zato je našla nova evropska vojna gospodarstvo Združenih držav Severne Amerike večinoma z zelo majhnimi zalogami, kar velja tako za proizvajalce ko tudi za detajlno trgovino.
V takšni situaciji je bilo neizogibno, da so začeli v pričakovanju velikih naročil iz tujine ter verjetnosti dviganja cen in možnosti velikih motenj pri nabavljanju blaga veliki nakupi blaga. Svarila velikih zvez konzumentov, da morajo takšni pretirani nakupi položaj še poostriti, so ostali brez učinka. Znano je, da ne vpliva r dobi vojne psihoze nič bolj sumljivo, kakor neprestani manevri za pomirjenje ljudi. Zlasti so se nakupovale surovine, ki jih morajo nabaviti Združene države v tujini in pa takšne, ki so za moderno vojno posebno potrebne, da bi bilo povpraševanje po tem blagu v primeri, da se zapletejo v vojno še Združene države, posebno veliko in bi zato tudi cene posebno visoko narasle. V prvo skupino surovin spadajo zlasti naslednje: kavčuk, surova svila, kositer, volna, kakao, laneno seme itd., v drugo skupino pa jeklo, baker, nekateri petrolejski produkti, kože in številne kemikalije. Prav tako pa so se v zvišani meri kupovali tudi polfabrikati navedenih surovin.
Da se bodo mogla vsa ta naročila izvršiti, se bo morala znatno povečati ameriška proizvodnja. Jeklena industrija meni, da bo mogla svojo kapaciteto še do konca tega leta dvigniti na 80%. Da se poveča proizvodnja surovega železa, so začeli takoj obratovati novi plavži. Iz Michigana poročajo, da se že pripravlja ponovna otvoritev bakrenih rudnikov, ki so bili že dalj časa zaprti. V prvih povojnih dnevih je dobila industrija bakra novih naročil za 130 tisoč ton, od katerih mora dobaviti 100 090 ton že v decembru. Bombažna industrija, ki je delala v zadnjih osmih tednih po 60 ur na teden, je začela delati po 80 ur
beograjski pa 22*9 (prejšnji mesec 21*2) milijona din.
Nemško vrhovno poveljništvo je sklenilo, da je vreden en poljski zlot pol marke.
Špansko notranje posojilo v višini 2 milijard pezet je bilo že prvi dan v polnem znesku podpisano. Posojilo se obrestuje po 3%.
Argentinska vlada je sklenila, da ne bo več argentinski pezos vezan na funt, temveč na ameriški dolar, in sicer v razmerju 334*82 pezov za 100 dolarjev.
tedensko. Mnoge panoge te industrije izjavljajo, da imajo toliko naročil, da bodo mogle delati po 80 ur na teden do konca leta. Vsa bombažna tekstilna industrija bo mogla v prihodnjih tednih zvišati svojo proizvodnjo za 20 do 25% (namreč na podlagi dosedaj prejetih naročil). Tudi volnena industrija se pripravlja, da preide na svojo polno proizvodnjo. Prav tako pa bo skušala tudi industrija umetne svile svojo proizvodnjo še povečati.
Kemična industrija se skuša varovati pred samo špekulativnimi nakupi na ta način, da vsa naročila skrbno prouči in da odkloni sprejem naročil v vseh primerih, ko misli, da gre za špekulativne nakupe. Rafinerije sladkorja delajo s polno paro, ker je začelo prebivalstvo kopičiti sladkor. Mlinarji imajo težave, če hočejo izvršiti več ko 30% svojih naročil. Proizvajalci rastlinskih masti ter proizvajalci mila morajo zaradi velikih naročil takoj zvišati svojo proizvodnjo. Samo izdelovalci za-obalnega materiala za mesne pošiljke še nimajo konjunkture, ker zadržujejo živinorejci prodajo svoje živine v prepričanju, da bodo cene še bolj narasle.
Z odlokom poštnega ministra, ki je stopil 1. oktobra v veljavo, se določa omejitev lokalnega zasebnega telefonskega prometa v vseli krajih z avtomatično telefonsko centralo razen onih v mrežnih skupinah.
Ta omejitev lokalnega telefonskega prometa se je izvršila z maksimiranjem števila telefonskih pogovorov vsakemu telefonskemu naročniku ter z uvedbo posebne takse za vsak pogovor nad določeni maksimum mesečnih pogovorov.
Maksimiranje mesečnega števila telefonskih pogovorov je izvršeno na ta način:
Za naročnike
1. skupine do	500 pogovorov
2.	„	do	370
3.	„	do	270	„
4.	„	do	170	„
5.	„	do	120	„
Vsak pogovor nad določeno mesečno število pogovorov morajo naročniki plačati (poleg plačila sedanje pavšalne naročnine) še s posebno takso pol dinarja.
Redna (sedanja pavšalna) telefonska naročnina se v bodoče plačuje na dosedanji način v rokih, ki so predpisani s pravilnikom o telefonski službi, dočim se plačuje taksa za pogovore, ki presegajo določeni maksimum, mesečno po stanju števca razgovorov, ki je montiran v telefonski centrali.
Ta sklep poštnega ministra je bil dopolnjen z naslednjimi točkami.
1. Naročnik, čigar telefon je zvezan z avtomatsko telefonsko centralo, more od oseb, ki po njegovem telefonu govore, pobirati takso. Ta taksa, ki pripada naročniku, znaša za vsak pozivni pogovor pol d:narja.
Naročnik, ki bi pobiral večjo takso, se kaznuje po § 78. II. točka 3. zakona o pošti, telegrafu in telefonu.
2. Državni in samoupravni uradi plačujejo telefonsko naročnino po dosedanjih predpisih, na njih se posebna taksa ne nanaša.
3. Če ima naročnik dva ali več glavnih telefonov, za katere plačuje različno naročnino (n. pr. pisarna in stanovanje), se določa maksimalno število mesečnih pogovorov za vsak telefon posebej.
Posledica tega kopičenja blaga je, da se bo industrijska proizvodnja v Združenih državah Severne Amerike v septembru skokoma povečala. V primeri z avgustom se bo povečala proizvodnja za približno eno desetino, kar bi bil največji skok od junija 1933.
Da se prav preceni ta dvig proizvodnje, je treba seveda upoštevati, da sloni nova konjunktura le na pričakovanju, da bo trajala sedanja vojna dolgo in da bodo Združene države Severne Amerike od naročil vojujočih se držav imele svoj dobiček. Ameriški gospodarski ljudje nadalje menijo, da bo vojna v vseh državah sprožila vsaj delne inflacijske težnje, kar vedno pomeni dvig cen. V Združenih državah pa računajo tudi s tem, da bo evropski izvoz v južno-ameriške države zaradi vojne zelo padel in da se bo zato povečal izvoz Združenih držav Severne Amerike. Dvig izvoza v Južno Ameriko bi pokazal svoje učinke sicer malo kasneje, vendar daje upanje, da ne bo sedanja konjunktura le trenutna. Ni pa tudi izključeno, da bi doživelo le bolj na ustvarjanju velikih zalog sloneče oživljenje ameriškega gospodarstva tudi še svojo reakcijo.
4. V primeru, da ima naročnik v istem poslopju ali na zemljišču pod isto katastrsko številko več glavnih naročniških linij, za katere plačuje isto naročnino, se določi maksimalno število mesečnih pogovorov tega naročnika povprečno po številu naročniških linij.
Če število mesečnih pogovorov presega ’u ta način določeni maksimum pogovorov, mora plačati naročnik posebno lakso za vsak pogovor nad ta maksimum.
5. Število izvršenih lokalnih pogovorov se ugotavlja na podlagi stanja števca pogovorov, ki je montiran na vsaki naročniški telefonski liniji v telefonski centrali.
Pogovorov naročnikov za prijavo motenj, prijav medkrajevnih pogovorov in pogovorov z oddelkom centrale, ki daje informacije in pod., števec ne registrira.
6. či tanje števca je koncem vsakega meseca in na podlagi ugotovljenega stanja, ki se vpiše v obrazec »izkaz števca pogovorov«, se določa taksa za pogovore nad določeni maksimum.
Pošte v začetku vsakega meseca sestavljajo obračune na podlagi teh podatkov za pretekli mesec ter jih dostavljajo naročnikom najkasneje do 10. dne v mesecu v navadnem uradnem pismu.
Naročniki morajo plačati obračun takoj po njegovem prejemu na način, kakor je urejeno plačevanje pri dotični pošti (osebno ali po čekovnih nakaznicah) in najkasneje do 15. v mesecu.
Naročnikom, ki do določenega roka ne bi plačali takse, se začasno njih telefoni izključijo iz prometa in ostanejo izključeni, dokler se taksa ne plača. Za ponovno vključitev telefonskega aparata v promet se ne plača nikaka taksa. Če se izplačilo po obračunu ne izvrši niti mesec dni po izključenju telefonskega aparata, izterja poštna uprava dolžno takso po izvršni (policijski) oblasti.
Ta odlok velja od 1. oktobra dalje za Beograd, Zagreb in Ljubljano, dočim se bo njegovo uveljavljenje za druge kraje z avtomatično telefonsko centralo določilo kasneje.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
Za ohranitev nevtralnosti
Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je izdal naslednjo na-redbo:
Prepovedano je sprejemati oddajo inozemskih radiopostaj na odprtih prostorih in v javnih lokalih (gostilnah, kavarnah, buffe-tih itd.), kakor tudi v zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih. Trgovine z radijskimi aparati smejo prenašati oddaje za poskušnjo samo tako, da se ne slišijo na ulico.
Prepovedano je nošenje krojev, oblek, emblemov, znakov, zastav in podobno, kar bi moglo služiti za propagando v korist ali škodo kateri koli vojskujočih se držav. Od tega so izvzeti kroji, obleke, emblemi, znaki in zastave, katerih nošenje je oblastveno dovoljeno.
Prepovedana je uporaba simboličnih kretenj, znamenj in slik ter prepevanje pesmi in igranje godb, ki bi bile po svoji predstavi ali vsebini primerne za propagando v korist ali škodo katere koli vojskujoče se države.
Prepovedano je izstavljanje časopisov, objav, knjig, slik in drugih predmetov, ki bi mogli služiti kot propagandno sredstvo v korist ali škodo katere koli vojskujoče se države.
Prekrški proti tej naredbi se bodo kaznovali z denarno globo od 10 do 1000 din, v primeril neplačila v odrejenem roku pa z zaporom od enega do dvajset dni
Zunanja trgovina
V kratkem se prično v Beogradu pogajanja s Švico za preureditev našega trgovinskega in plačilnega prometa. Zaradi teh pogajanj se ne izdajajo več izvozna dovoljenja za Švico. Posli, za katere so že bila izdana dovoljenja, se bodo mogli dovršiti.
Bolgarska je izvozila zdravilnih rastlin v Nemčijo za 6,7, v Belgijo za 1,06, v Švico za 1,05, v Francijo za 0,6 in v Egipt za 0,2 milijona levov. V druge države je izvozila manjše količine.
Romunija je podpisala dodatno trgovinsko pogodbo z Nemčijo, s katero se zavezuje, da bo dobavljala Nemčiji večje količine tekočega goriva.
Romunija je naročila te dni v Nemčiji za 10 milijonov lejev umetne volne in za 40 milijonov lejev umetne svile.
Italijanska vlada je sklenila, da bo vodila izvoz v klirinške države le v primeru, če je bilo plačano blago v naprej.
Vrednost italijanskega izvoza tekstilnih vlaken se je dvignila v prvih sedmih mesecih za 28% v primeri z lani. Zlasti se je povečal izvoz v Nemčijo, Kitajsko, Britansko Indijo in Mehiko.
Neka italijanska finančna skupina namerava ustanoviti v Albaniji tovarno za sladkor. Nova tovarna naj bi krila ves albanski konsum sladkorja.
Kultura bombaža v Italiji se veča. Površina z bombažem zasejane zemlje se je zvišala od 3714 ha v 1. 1935, na 30.912 ha lani.
Med Turčijo in Švico je bila sklenjena nova trgovinska pogodba, po kateri bo Švica letno kupovala v Turčiji za 2 milijona funtov blaga, ki ga bo plačala Švica do 30% v devizah, ostanek pa v strojih.
Nemčija je uvozila v 1. 1938. 21,9 milijona ton železne rude, od tega 13,9 milijona ton iz švedske.
V Stockholmu so se začela gospodarska pogajanja severnih držav. Na konferenci razpravljajo o oskrbi posameznih držav z živili in drugimi potrebščinami ter o trgovinskem prometu med severnimi državami.
Indeks cen na veliko se je na Norveškem zvišal za 3 točke, od 150 na 153.
Angleška vlada pripravlja načrt, po katerem bo skušala sama proizvajati večino predmetov, ki jih je dosedaj uvažala iz Nemčije. Gre v prvi vrsti za orodje, stroje, kemikalije. elektrotehnične potrebščine in znanstvene instrumente.
Sovjetska Rusija je ustavila izvoz nafte v Anglijo. Lani je uvozila Anglija iz Rusije približno 240.000 ton nafte, kar je nekaj nad 2% celotne njene potrošnje nafte.
Anglija je proizvela železa v avgustu 1,153.000 ton. V bodoče Anglija ne bo več objavljala podatkov o svoji proizvodnji železa.
Kanadska vlada je prepovedala vsak izvoz rud, jekla in bombaža. Izvoz teh predmetov je dovoljen samo v Anglijo.
Nova določila o nem telet, prometu
veiiaio od 1. oktobra
žitne cene
na ljubljanski borzi
dne 29. septembra
Žit«.
Koruza:	din din
(pariteta Indjija) Iranko nakladalna postaja, plačljivo proti duplikatu ...............118'— 119'—
Pšenica: juž. banatska, 78/79 k",
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna
postaja..............158'50 100'—
gor. bačka, 78/79 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna
postaja..............159'50 1G2'50
Ječmen: novi, bački in sremski,
64/05 kg, 2%, suh, zdrav, reSetan, plačljivo proti duplikatu,
Iranko naklad, post. 145'— 147 50 Oves: '	r
novi, bački, sremski in slavonski, zdrav, suh, rešetati, plač. proti duplikatu, Iranko vagon naklad. postaja 140'—	142'aO
ltz:
nova, bačka, 72 kg,
2%, zdrava, Suha, rešetana. plač. proti duplikatu, Iranko vagon naklad, postaja 130'— 182 50 Ajda:
zdrava, sulia, rešetana. plačljivo proti duplikatu, Iranko vagon slov. nakladalna postaja . .	. • 138 50 140 —
Mlcvski izdelki.
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 240'— 250'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 240'— 250'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 220'—	230'—
pšenična 5, bačka po- ■■ staja, ekskl. promet-	'	'	••
ni davek, plačljivo , proti duplikatu".. . 200'— 240'—
pšeni,čna..d. bačka.-wo-...
11—i—r—■' i.'	1	5'
staja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	180'—	190'—
Otrobi:
pšenični, debeli v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja .	.	.	110'—	115'—
pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja .	.	.	107'50	110'—
Ostalo blago:
Seno:	din	din
zdravo, suho, prešano v bale, Iranko slov. naklad, postaja, plač. proti duplikatu:
sladko...........60'—	70'—
polsladko .	.	,	,	55'—	65'—
kislo . .	■	.	■	45'—•	55'—
Slama:: zdrava, suha, pšenična, prešana v bale,
Iranko vagon slov. naklad, postaja, plačljivo proti duplikatu	40'—	45'—
Nemško -Jugoslovanska trgovinska
Stalni nemško-jugoslovanski go- [ spodarski odbor se je sestal prejšnji teden v Beogradu na svoje deveto redno zasedanje. Na prvi plenarni seji odbora je bilo ustanovljenih več sekcij z nalogo, da podrobno prouče posamezna vprašanja in da nato predlože svoja poročila plenumu. Tako so se izvolile sekcije: za vprašanje plačilnega prometa, vprašanje prevoza blaga in za nekatera druga'vprašanja. Sekcije so zborovale v petek in v soboto in morajo po programu do ponedeljka dovršiti svoje delo. Tedaj se sestane stalni gospodarski odbor znova na plenarnem sestanku.
Na prvi plenarni seji v četrtek popoldne niso bila postavljena ni-kaka vprašanja za pogajanja v podrobnostih. Nemčija noče pri teh pogajanjih postavljati nobenih posebnih zahtev, zlasti pa ne takšnih, ki jih Jugoslavija ne bi mogla izpolniti zaradi svojih lastnih potreb ali zaradi ohranitve svoje stroge nevtralnosti.
Nemci ne skrivajo svoje želje, da bi se našla možnost za večje dobave rud in nekaterih koncentratov, Nemčija pa bi na drugi strani dobavljala Jugoslaviji predmete, ki, so njej potrebni. Glede dobave živil so pripravljeni Nemci upoštevati, kaj more Jugoslavija dobavljati z.oziroip na lastne po-
trebe in obveznosti do drugih držav. Razume se, da igra pri pogajanjih tudi važno vlogo vprašanje plačilnih rokov in drugih predpisov, ki so važni za zunanjo trgovino.
Šef nemške trgovinske delegacije dr. Landfried je obiskal v spremstvu z drugimi člani nemške delegacije trgovinskega ministra dr. Andresa ter ostal z njim v razgovoru okoli pol ure.
Razstava slovenske obrti
ki bi morala biti v začetku meseca oktobra t. 1., se zaradi mednarodnega položaja ne bo vršila. O namenu razstave ter o pripravah zanjo bo pod naslovom »Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti« predaval v ljubljanskem radiu predsedniku razstavnega odbora g. Ogrin v sredo, dne 4. oktobra t. 1. ob 18. uri 40 min. Na predavanje obrtništvo opozarjamo.
Doma in po svetu
Glavnega tajnika HSS dr. Krnje-viča so obiskali zastopniki hrvat-skih zadružnih organizacij in mu predložili svojo zahtevo, da se ustanovi Hrvatska glavna zadružna zveza v Zagrebu, kateri bi pripadale vse zadružne organizacije na ozemlju banovine Hrvatske.
Iz državnega proračuna dobi banovina Hrvatska-aa posle, ki so na-
p.nn, ,n ...
njo preneseni, kvoto 29% od globalnih kreditov državnega proračuna. Ta kvota je bila določena na podlagi števila prebivalstva.
Invalidski kongres bo v Zagrebu od 6. do 9. oktobra. Na kongresu se bo sklenilo, da se sedanje združenje razdeli v tri društva, v srbsko, hrvatsko in slovensko invalidsko društvo.
Podbana dr. Krbcka je obiskal univ. prof. dr. Leonid Pitamic zaradi organizacije banovine Slovenije.
V Beogradu je umrl znani junak iz svetovne vojne armijski general Božidar Terzič, ki je od 1. 1916. do 1. maja 1918. bil tudi vojni minister.
Za pomočnika generalnega direktorja SUZORja je bil imenovan dr. Milovan Ježič.
Dr. Milan Ulmanski je odstopil kot predsednik združenja industrialcev v Sarajevu.
Za našega poslanika v Bernu je imenovan dr. Vladimir Milanovjč.
Vojno ministrstvo bo odkupilo vso živino in vse vozove, ki jih vojska uporablja na vajah; Vojni minister je v ta namen že dobil od vlade potrebne kredite.
V nedeljo je bila v Zagrebu otvorjena VII. mednarodna fotografska razstava, ki bo odprta do 23. oktobra. Na razstavi razstavljajo amaterji iz 37 držav. Skupno je razstavljenih 453 fotografij.
V Pančevskem Ritu, ki je bil sedaj osušen, je bilo razdeljenih 17 tisoč jutrov zemlje med 2000 do-brovoljcev.
Jeklarna Jurija grofa Tliurnskc-ga bo prenesla svoj sedež v Beograd, kakor se poroča iz Beograda. Beg industrije iz Slovenije se torej nadaljuje. Ne razumemo, da naši vodilni ljudje še vedno niso prav ničesar ukrenili, da bi ta beg ustavili. Ali morda mislijo, da se bo beg ustavil kar sam od sebe? Ali pa morda mislijo, da je za naše gospodarstvo čisto irelevantno, če se industrija seli iz Slovenije ali ne?
Industrijska zbornica v Beogradu je izdala v prvih devetih mesecih 1939. 36 potrdil za dovoljenja za ustanovitve novih industrijskih podjetij, in sicer se je ustanovilo 7 tekstilnih, 10 kovinskih tovarn, 5 mlinov, 2 električni centrali, 3 keramična podjetja, 1 podjetje za predelovanje kamna, 1 usnjarska, 2 kemični tovarni ter 2 podjetji za predelavo lesa in 3 razne industrije.
Speditersko podjetje »Transport« d. d. v Subotici prenese svoj sedež ■v Beograd-.
Novi albanski proračun bo večji'
od dosedanjega za 28 milijonov; frankov ter bo znašal 40 milijonov-albanskih frankov. Proračun se jei tako zelo zvišal zaradi javnih del,!
Latiška vlada je bila povabljena,; da pošlje v Moskvo svojo gospodar-1 sko delegacijo.
V bivši poljski Ukrajini dele sovjeti še nadalje veleposestniško zemljo med ukrajinske kmete. Vsak kmet bo dobil 4 do 5 jutrov veleposestniške zemlje.
Nemčija je dobavila Romuniji IZ težkih bombnikov v zameno za romunski petrolej. Iz Anglije je prišlo v Romunijo 14 angleških bombnikov, ki so jih pilotirali romunski) piloti.
Romunija je pozvala vse vojaške obveznike, ki se mude v tujini, da se nemudoma vrnejo v Romunijo.
Angleški bombniki so napadli nemško vojno brodovje pri Helgo-landu. Angleško poročilo pravi, da se nekatera letala še niso vrnila, nemško poročilo pa pravi, da so bila nekatera angleška letala od protiletalskih topov zbita.
Iz oddelkov, ki so spremljali Hitlerja na njegovem inšpekcijskem potovanju po fronti, je bil ustanovljen Hitlerjev bataljon, ki bo odslej redno spremljal Hitlerja. Bataljon je dobil od Hitlerja tudi svojo zastavo.
Kanadska vlada je objavila, da bo v kratkem poslala prvi ekspedicijski kor na zapadno fronto. Istočasno se ustanavlja že drugi armijski kor, ki pa bo služil za obrambo Kanade same.
Eskadrila britanskih aeroplanov je odletela nad Siegfriedovo črto, da fotografira nemške pozicije. Britanski aeroplani so leteli samo 200 metrov nad črto. Zaradi tega so mislili Nemci, da so to nemška letala in so jim nemški vojaki celo veselo mahali. Letala so popolnoma izvršila svojo drzno nalogo in se vsa nepoškodovana vrnila.
Sreda, 4. oktobra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura — 18.40: Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti (Ivan Ogrin) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Nac. predavanje — 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča, v I. odmoru: glasbeno predavanje, v II. odmoru: napovedi, poročila.
KOV0
Ker je loterijski načrt preteklega 38. kola s svojimi zanimivimi menjavami naletel na veliko odo-<>ravanje pri kupovalcih srečk kajti srečke, ki so jih vzeli pooblaščeni prodajalci in njihovi podproda-jalci, so bile skoro vse razprodane, zato je Državna razredna loterija isti načrt obdržala tudi za
nastopajoče 39. kolo srečk.	.	..	.	.	,	...
Srečke I. razreda 39. kola so gotove m puščene v prodajo 13. septembra t. I. v 100.000 celih
srečkah z žrebanjem:
I. razred 14. oktobra 1939,
II. razred 10. novembra 1939,
III. razred 12. decembra 1939,
-IV. razred 13. januarja 1940,
V. razred od 10. febr. do zaključno 7. marca 1940.
One srečk za vsaki razred so sledeče: ena cela din 200’—, ena polovična din 100'—, ena četrtinska din 50'—.
Skupna vrednost dobitkov v 39. kolu znaša
din 65.000.000*-
V vseh petih razredih je 7 premij, in sicer: din 2,000.000-	,	1,000.000-—, 3 po 500.000 in 2 po
300.000-—.
Poleg teh premij so še naslednji večji dobitki: 7 po 200.000—, 16 po 100.000-—, 17 po 80.000-—, 17 po 60.000'—, 19 po 50.000-—, 17 po 40.000— dinarjev ter veliko število drugih večjih dobitkov.
V najsrečnejšem slučaju z možnim spajanjem premij in dobitkov v V. razredu je mogoče zadeti z eno celo srečko
din 3.200.000*-
Za izplačilo dobitkov jamči država.
Srečke se lahko dobe pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih podprodajalcih, ki so skoro po vseh večjih krajih.
Podrobnejša navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se na zahtevo dobe brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
DRŽAVNA RAZREDNA. LOTERIJA.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.