PROLF/iAREC JE DELAVSKI LiST ZA MISLEČE CITATELJE PROLET AREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Malice OFFICIAL ORGAN CF t J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1877. Eatortd M ■Htm. Dm. «. IM!, tl Um pmt th. Ac t «I < ,n|..H Ol Matct 1. »IS CHICAGO 23, ILL. 1. SEPTEMBRA (September 1), 1*43. PüblillhÄ<| We#kly 2801 8 Uwnda,Ä Avs. »•i* LETO—VOL. XXXVIIL i - OSISCU 2E ZDAJ SLABA PREDE. — Roo«ev«lt «a j« pr*ene dramatične *2ja-ve. Roosevelt je v svojem govoru pred poslanci kanadskega parlamenta v Ottavi dejal, da bodo zaključki ameriških in angleških zastopnikov kmalu občutni v Nemčiji, Italiji in na Japonskem, in ako bi Hitlerjevi ljudje poslušali razprave v Quebecu, bi uvideli, da je za Nemčijo najboljše, ako se poda takoj namesto pozneje. i Sporazum glede Francije Četudi v«ta Roosevelt in Churchill »¿javila, da je vladal na konferenci v Quebecu, kakor na prej&ijin. med ameriškimi in angleškimi zastopniki po-polen nporazum, je vendar znano, da so med njimi tudi ne£ oglas jti ^ premogarjev in Tudi angleški tajnik vnanjih njenim zahtevam, zadev Anthony Eden bi rajše, I Vladni prevzem obratova-da se bi s priznanjem ne za-1 nja premogovnikov je bil izvr- ien ne samo v interesu nadaljevanja produkcije, temveč ▼ zašČHenje interesov lastnikov, in pa da se pouči Lewiaa, kako naj f bodoče nastopa, če noče izgubljati bitk. Na škodi so edino premogar ji h» pa Lewisov prestid ž je mnogo trpel. "Podržavljeni je" rudnikov in industrije na tak način je farsa, čemu prevzemati pod-vtetja v vladno upravo samo kadar so delavci v boju z lastniki? V slučaju zahtev premogarjev so družbe nalaič ustvarile peložaj, v katerem je do-bile kapitalistično in pa nepoučeno časopisje priložnost ta-drfhati po delavcih, ki kopljejo premog, kongres pretvezo za sprejem protiunijskega zakona in vlada pa vzrok za pre- vzem industrije, ker je bil v nji delavski nered. Vsa afera se je torej sukala ves čas samo proti premogar-jem in predsedniku njihove u-ni je, dasi je notranji tajnik Ickes priznal, da gre veliko krivde za ta boj na račun operatorjev. War Labor Relatione Board je doslej sa vrgel skoro vse važne zahteve unije premogarjev in tudi njeno pogodbo s družbami v lllinoisu, ki je določala, da dobe v bodoče plačo od časa, ko vstopijo v rov, namesto šele od tiste ure, ko pridejo na tvoj delovni prostor. Mnogi imajo po miljo in več poti v rovu, predno so na svojem kraju in Lewis je smatral, da če zvišanje mezde že drugače ni mogoče, naj se jim bi saj ta čas plačalo. A večina v WLB je . enostavno., rekla 'W. Kaj drugega od nje ni b;Io pričakovati, ker je njeno staliiče, da je treba Lewisa poučiti, da s silo in arofant-nostjo v zahtevah za rudarje ne bo nič dosegel. WLB je sicer določil rudar-jem nekaj priboljikov, a ne toliko, da bi soglašalo z tahte-vami unije. Ko so premogar ji nehali rtavkati, je Lewis izjavil, da bodo delali toliko časa, dokler bo rove vlada obratovala. Sedaj je to končano in če ostane ■ pri pretnji, da bodo pod pri-1 vatnimi lastniki delali le, če sklenejo pogodbo z unije, se stavkovni spor lahko anova razvije. Ako WLB Lewisa nalašč izziva v tak položaj, ne dela vojhim naporom nobene usluge. Krog agitatorjev za širjenje Proletarca se vzpodbudno veča. Od prvega julija pa do 26. avgusta je dobil Pro-letarec 184 novih in 264 obnovljenih naročnin, ter $248.81 v tiskovni sklad. Tako pravi drugi izkaz v kampanji za ta list, ki je objavljen na 3. strani v tej številki. V prvih štirih tednih se je udeležilo kampanje 37 posameznikov. V tem, ki je priobčen ta teden, jih je 19 več. Skupaj torej 56. Je s to kavrfpanjo nekako tako, kakor z zavezniki, ki so se znašli v vojni z osiščem. Od kraja ni izgledalo prav dobro zanje, a položaj se je spremenil iz porazov v zmagovanje. V tej naši kampanji nismo pričakovali, da cilj dosežemo že v prvih dneh, ker vemo, da se morajo agitatorji v taki akciji polagoma pripraviti in razmahniti. A začetek je dober. In kakor pravijo zavezniki, ne se zanašati za zmago na druge, tako je tudi pri nas najboljše, da se ravnamo po enakem . pravilu. Če mi ne dosežemo tega cilja, ne bo nihče mignil niti z mazincem za na*, pač pa se bo vsak nasprotnik veselil našega fiaska. V tej številki pišeta o agitaciji za ta list Anton Jankovich in Anton Tomšič. Ne le pišeta, ampak tudi delata v nji. V Detroitu se to kampanjo oglaša v radiu. Vse to je nam v vzpodbudo. A vendar, za dosego cilja — tisoča novih naročnikov — potrebujemo ne samo 56 agitatorjev, kolikor jih je dose« daj, pač pa par sto nadaljnih prostovoljcev. Plače ^ za to delo ni nobene, razen zadovoljstva vsakemu, ki pomoja, da vrši svojo nalogo čimboljše jo more. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jagoslorantfca Delavska Tiskovna Drniha C Wie ga, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAU1TICNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drfavan sa celo lete fS.Ou; u pol leta 11.11; M četrt let« 91.00. Inozemstvo: ss celo leto $8.50; sa pol leta 12.00. Vsi rokopisi in oglaal morajo biti v našem uradu najpoxneje do pondeljka popoldne sa priobéltev v številki tekočo«* tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ins. Established 1000. Editor. Business Manager. ...Prank Zalts ------—..Charlee Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: Inited SUtes: Ons Tear 13.00; Six Months $1.76;Three Months 91.00. Foreign Countries, Ons Year 93.50; SU Months 92 00. P R\) LETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Nekaj misli o unijah v k delavskemu prazniku Letošnji Labor Day bo za milijone delavcev v vojni industriji delavnik kot vsak drug dan v tednu. Zato bodo običajne manifestacije na ta delavski pravnik manjše kot prejšnja leta, čeprav je več delavcev organiziranih kot kdaj prej v zgodovini ameriškega linijskega gibanja. Govorniki bodo na ta praznik unij to dejstvo posebno poudarjali. Nad dvanajst milijonov delavcev je v unijah AFL, CIO. v bratovščinah železničarjev in v samostojnih unijah, kot »o UMW, zveza tiskarjev itd. To je sila, ki pa bi lahko pomenila v ameriškem gospodarskem in političnem življenju veliko več ako bi bile vse unije v skupni zvezi in Če bi bile za svojo politično ackijo. četudi vsi voditelji priznavajo, da jim bi bila skupnost potrebna, so unije ob svojem letošnjem prazniku še prav tako daleč od nje kot so bile pred letom. Eksekutivi AFL in CIO sta podvzeli v tej vojni le par skupnih nastopov, naprimer v Dojil proti naraščanju draginje, z obiski k Rooseveltu, v kampanji zoper protidelavske predloge v -kongresu in v obrambi unijskega gibanja pred napadi reakcije. Uspele niso v nobenem oziru. Kongres je pod pretvezo boja proti sta v kuj očim premogarjem kar v naglici sprejel eno izmed najbolj reakcionarnih postav, kar jih je bilo Se kdaj predlaganih proti organiziranemu delavstvu, draginja nI ustavljena in propaganda proti unijam v časopisju, v radiu ter v zakonodajah ni prav nič prenehala. Sovražniki unij ščujejo proti njim ne samo med civilnim prebivalstvom temveč tudi med vojaštvom, pravijo, da z velikim uspehom. To unijam ne obeta nič dobrega. Ako se vojaki vrnejo v civilno življenje z gnjevom do unij in s sovraštvom do unijskih "raketirjev", bodo imele nasprotnika, ki jim lahko stori veliko škode. Delodajalci, organizirani v zvezi industrialcev in v trgovski komori, bodo med vojaštvom s svojimi propagandisti po radiu, v tisku in s posebnimi agenti nadaljevali s sejanjem mržnje proti unijam do konca vojne. Njihov namen je če ne prej saj takoj po vojni s pomočjo milijonov iMnez»po3elnih in vračujočega se vojaštva v civilne službe linijsko gibanje oslabiti in uveljaviti odprto delavnico kjerkoli mogoče. Večina kongresnikov je unijam nasprotna, mnogi pa so jim brezobzirno sovražni. Legislature posameznih držav sprejemajo proti njim tako stroge zakone, kot da so unije gnezda urekucuhov in zločinske v svojih nakanah toliko, da jih je treba ograditi in se jih varovati s pomočjo zakonov in najstrožje državne kontrole. Toliko srdite propagande proti unijam kot tu se ne dogaja v nobeni demokratični d-eželi, vzlic temu, da je delavsko /rbanje v njih proti kapitalizmu in za socializem, dočim so tukajšnje unije za obstoječi si«item privatne iastnine in s tem za izkoriščanja delavstva v prid bogataše*, čeprav ije priznajo tega. Odbor Ameriške delavske federacije je na svoji nedavni seji znova izjavil, da ostane njeno stališče o politični alkciji nespremenjeno. Je proti ustanovitvi delavske stranke in v volilnih kampanjah pa bo podpirala "delavske" prijatelje v republikanski in demokratski stranki, ka^or vsa leta doslej. Dalje je odbor izjavil, da je AFL bila in je sedaj za sedanji gospodarski m (torej za kapitalizem), v veri, da si delavstvo lahko v njemu izboljšujejo življenjske razmere boljše kot v kakem "neameriškem" sistemu. Njena glavna zahteva «a povojne reforme je izboljšanje socialnega zavarovanja toliko, da bi imeli delavci zadostno ekonomiko zaščito in podporo v slučaju brezposelnosti, v boleznih in pa dovolj visoke pokojnine na starost in v slučaju trajnih poškodb, ki jih bi onesposobile za dek>. Enako zaščito naj se oskrbi otrokom, ženam in vdovam. Voditelji unij CIO, saj precejšnja večina izmed njih, so v političnih smotrih bolj dalekevidni. Imajo posebne krajevne politične odbore, ki se že sedaj pripravljajo na poli lično akcijo. - • Na ustanovitev delavske politične stranke tudi CIO ne misli, a v politični akciji se poslužuje terminologije, ki je veliko bližje socialistični kakor pa oni, ki se je drže govorniki AFL. Vzrok tej razliki je, ker je veliko odbornikov in organizatorjev CIO iz socialistične Me. Dve vejiki napaki bosta tepli unijs^o' gibanje, čim bo vojne »konec in se prične proces v "normalne ram tre". Prvtf razdruženje, in drugič, ker zametovajo samostojno politično akcijo in socialistični program. Zelo verjetno je, da bodo baš pod »pritiski takih okolščin in povojne reakcije te-svoje napake prizma le in se spremenile v resnično delavsko gibanje, ki bo tudi za odpravo sedanjega sistema izfariičanja, ne samo za višje mezde in krajšanje delavnika. SOVJETSKA ARMADA je dosegla v svoji prvi poletni ofenzivi naravno«t prMtatlljiM uspehe. Ni ¿«dne, da se proti USSR pojavlja vsled njenih srna« toliko neme upanja In ho jasni! Glavni virelt sa strah pa ima Hitler, kor »o jo s napadom pa Rusijo toliko ukanil. da »i jo vei kot po»potil tvoj konec. Ismod važnih strategicnih most, ki jik ja dobila v letoinjem poletju r svoji ofensivi naaaj rdeča armada, jo Orol. Gornji prizor predstavlja sovjetsko «ste in pa prebivalce v praznovanju zmage v «namenja počitka. Potrebni »o ga bili in zaslužili to si ga. Obletnica, ki ne pomeni drugega kot nadaljevanje prve svetovne vojne Ko je počil v Sarajevu leta kazalo za Hitlerjeve mehani- 1914 usodni strel, se je dolgotrajno premirje med velesilami v Evropi hipoma razmaknilo in po svetu j« zažarelo. Tistemu poglavju smo potem dali naslov "prva svetovna vojna". dele ko je je bilo konec, so državniki priznali, da ji atentat v Sarajevu ni bil vzrok. In še nekaj let pozneje so rekli, da se tudi takratni Nemčiji, ki jo je vladal kajzer Withelm, ne more pripisati ves smrten greh. zanjo. Prva svetovna vojna je nastala vsled sistema kakršen je bil. Ni ga odpravila, ko se je nehala. Slediti je morala ne-izogrbno druga svetovna vojna. Woodrow Wilson v prvi ni mogel prodreti s svojim programom. Kako bo, ko neha sedanji konflikt? Vsi, ki so za ohranitev kapitalizma, vedo, da z njim pogoji za nadaljevanje fašizma ostanejo, in pa vsi drugi pogoji, ki bodo netili oboroževalno tekmo in svet po kratkem od-počitku vrgli v "tretjo" svetovno vojno. zirane divizije in njegovo Luft-wafe majhen problem—beseda 'blitzkrieg' je prešla v posest najpreprostejših ljudi. Prvo neprijetno presenečenje v primeri z letom 1914 je bil separatni mir francoske vlade pod maršalom Petainom ... in ime slavnega zdravilišča Vichyja je začelo zveneti nezdravo ... Italija je napadla Francijo, ko je bila že poražena in predsednik Roosevelt je ogorčeno obtožil Mussolinija, da je Francijo zabodel v hrbet. Potem je Luftwaffe bombardirala London, toda Britanci se niso upognill in Nemci niso mogli izvesti invazije. V letu 1941 so padle Ae Jugoslavija in Grčija, kjer so Nemci pomagali Italijanom zavojev ati deželo, katere Italijani niso mogli premagati. Pa-rašutisti so nato še zavzeli otok Kreto. Dne 22. junija so Nemci napadli Rusijo, s čimer je bila končana ona neverjetna igra Hitlerja in Stalina, v kateri sta oba skrivala svoje resnične misli. Diplomcija ni bila uspela tudi drugod po svetu iz brisanje dobe fašizma. Tako pije John Crown. Datume je pravilno navedel, ni pa v skladu z resnico, ako trdi, da je z Mussolini jem padel tudi fašizem v Italiji. Ta je še tam kakor je bil. Tudi v Siciliji, ko jo ima v področju zavezniška armada, ni še odpravljen. Fašizem je namreč mogoče odpraviti le, ako iztrebimo vzroke. Teh pa tudi sedanji krmarji Zed. držav in Velike Britanije nočejo videti. O agitaciji in nekaj o sebi ] pota. predno ga dobiš, ali pa spoznaš, da ga sploh ne boš dobil in bi bila vsa nadaljna muja zaman. Prideš, vprašaš za lastnika, poveš, čemu si «prišel, pa ga ni doma. Namreč ne tiste osebe, ki odločuje. Ali ipa jo dobiš in ti potem na dolgo ali pa prav na kratko pojasni, kakšen je zanj sedanji položaj in da bo morda moral celo ven iz biz-nisa. A kak oglas za par copakov se le dobi. ko napraviš dve poti ali več, in potem \je potrebna še ena s tirjatvijo. Zaračunaj čas, ki ga pri tem zapraviš, pa stroške, ki jih imaš, in boš razumel, da se to delo vrši le iz dobre volje do našega časopisja in Am. druž. koledarja. Večinoma se s tako agitacijo pečajo oni, ki so te tako ali tako obloženi z raznimi sejami, z odbori, kolektami v to ali ono dobro stvar in marsi-kdo še z odbomiškimi službami. Vse to so takozvane brezplačne službe. Imaš jih, ker jih drugi nočejo in pa ker veš, da eden mora tudi talca dela opraviti. Imamo sedaj še Sans, pomožno akcijo JPO-SS, začelo se je tudi z akcijo za v pomoč vojnim ujetnikom iz Primorskega itd. Veliko teh poslov pade običajno na eno in isto mak) skupino onih ljudi, ki so se, kakor pravimo, pripravljeni žrtvovati. Drugi, ki bi lahko pomagali, pa so ali brezbrižni, ali pa se še norčujejo iz njih. Jos. Dum je to stanje med nami v enem svojih nedavnih dopisov prav dobro naslikal. Naši delovni rojaki, ki niso odrekali pomoči ne v enem ne v drugem p od vzet ju za na>pre-dno stvar, polagoma izginjajo, bodisi vsled umiranja ali pa utrujenosti in staranja. In če bo aktivnih med nami čezda-Ije manj, kaj potem? Zato kličem sodrugom in somišljenikom, stopite v vrste aktivnih vsi, ki še niste v njih. kajti le s skupnostjo bomo la hko zmagovali tudi v bodoče naše skupne naloge in delo. Posebno priporočam ta klic onim, ki rajše kritizirajo kakor pomagajo, če mi kdo reče, da sem slab a&itator, bom izredno vesel, če me kdo drugi prekosi. Jamčim mu, da ga bom celo "tretal" in ga javno C le vel and, O. — Vsa hvala svetnikom vseh vrst, da sem bil letos deležen dva tedna plačanih počitnic. Bile so prve plačane v mojem življenju. A te počitnice si nisem zasnoval za počitek in luksus, | pohvalil, pač pa, da jih uporabim za Sicer »pa je polja dovolj za agitacijo, pred vsem za prido- vse nas, ki hočemo kaj delati bivanje novih naročnikov Fro-! na njemu. Vsakdo ima prija-letarcu, ki ima sedaj kampa-1 telj« in znance, pa bi lahko do-njo zanje, dalje Prosveti in psi M «>ed njimi novega naročni- za nabiranje oglasov v Ameriški družinski koledar. ka, ali pa kak "copak" v Pro-le tarče v tiskovni sklad. To ne A ker imam poleg omen je, jbi potiloveliko truda prevzelA vlade, namesto da se bi pustila vladati od posedujo-črh, kot so se dosedaj. O pričetku sedanje vojne in o predhodnih vojnah, dalje o drugih dejanjih sedanje krvave drame je napisal zanimiv članek Johh Crown, ki ga je razmnožila in razposlala listom OiNA. Tu ga objavljamo v celoti. Glasi se: Dne 1. septembra je štiri leta, odkar se je začela druga svetovna vojna, toda neglede na ta uradni začetek, se je mir končal že pred 12. leti, ko so Japonci zasedli Mandžurijo; 6 let je od takozvanega 'kine-škega incidenta' v Peikingu; 8 let je odkar so Italijani napadli Abesinijo, a pred 7 leti je izbruhnila državljanska vojna v Španiji. Vedno bolj postaja jasno, da bodo zgodovinarji v bodočnosti smatrali, da se je s temi prejšnjimi spopadi v*A-ziji, Afriki in Evropi začela druga svetovna vojna. Toda šele, ko se je začela •prava evropska vojna, so se zagnale sive Hitlerjeve armade skozi Evropo in vsak dvom o neizogibnosti splošnega sve-tovnfiara spopada je izginil/ Aikoravno je mnogo slanosti med to novo svetovno vojno in ono od leta 1914, je razvoj pokazal vendar tudi pre cej bistvenih razlik. Kar se kajzerjevim armadam ni posrečilo v letu 1914, se je po- Morda ne, če bodo ljudstva udariti prijateljstva med Kremiinom in Downing Stree-tom, toda Hitlerjev napad v nedeljo zjutraj je to hitro popravil. Kmalu nato, dne 9. avgusta 1941. sta premier Churchill in predsednik Roosevelt proglasila Atlanski charter, ki je e-den od najbolj demokratičnih udarcev v svetovni vojni ideologiji. Napad na Pearl Harbor dne^ 7. decembra je prinesel vojno naipoved proti Japonski in potem proti Nemčiji in Italiji. V začetku je imela Japonska iniciativo v rokab in je šla od uspeha do uspeha. V prvih mesecih leta 1942 je padla Manila, Sin ga pore, Rataan, Corregidor in vsa vzhodna Indija s svojimi otoki. Po težkih bojih v poletju 1942 so Rusi pozimi strahovito porazili nemško armado pri Stalingradu in zajeli 300.000 Nemcev. V januarju 1942 so prispeli prvi Amerikanci v severno Irsko. 8. novembra istega leta pa so ameriške čete izvedle invazijo francoskih kolonij v Severni Afriki in v maju 1943 je bilo vse dovršeno z zavzetjem Tu niša in Bizerte. Iz Severne Afrike so zavezniki očistili Sredozemsko morje, katero je Mirtsolini bahavo imenoval "Mare nostTum". Invazija Sicilije je kmalu podrla fašfeem in njetgovega dučeja, s čimer se je začelo v Italiji in nega še razna druga opravila, sem se ob do bit v i počitnic odločil lotiti se v prvi vrsti nabiranja oglasov v koledar. Seveda agitacija za pridobivanje naročnikov je tudi nujna. a upam, da v nji sodeluje precej naših somišljenikov. Z oglasi pa je letos še večji križ kakor prejšnja leta. časa zamudiš več kot prej, pa manj ga imaš kot dokler smo bili le po malem zaposleni, mnogi pa ¿•ploh ne. Če hočeš sedaj pri nabiranju oglasov kaj prida uspeti, potrebuješ v ta namen več Čaaa kakor pred vojno. Izgovorov imajo' ljudje sedaj >poleg starih tudi precej novih, in letos še posebno. V marsičem so upravičeni. Na primer; čemu bi orlašal, ko pa ne dobim ne tega, ne onega» ne tretjega, da bi imel kaj prodati? V mnogih slučajih .to drži. Isto velja za grocerijske, mesarske, železarske in razne druge prodajalne več ali manj, pa tudi z«t gostilne in restavracije. Trgovec si misli, čemu bi oglašal, ko lahko vseeno prodam kar dpbim. A da bi dali tisto vsoto kar tako publikaciji v oporo, kot delajo velike ameriške prodajalne in druga podjetja v pomoč vele-časopisju, tega pa malega tr-jp6vca ne mika posebno. Ima pač svoj življenjski boj kot ga imajo naši listi in kadar so razmere izredne, so oboji naj-prvo (prizadeti, čeprav je drugače vse polno "prosperitete". Vendar pa imamo v naših trgovskih krogih prijatelje, ki kadar kqga vprašaš za oglas, se odzove in pošali ob enem. A so redki, ki jih bi bilo mogoče dobiti tako zlahka, Za marši kak oftilas moraš napraviti dve, tri ali celo štiri Naj nam bodo v bodrilo agitatorji, kot je "Big" Toni v Ca-liforniji, ki že leta pomaga in vzlic nesrečam, ki so ga dole-tavale njega in ženo, ni omagal, ipač pa si ohranil dobro voljo in humor, in pa Anton Zornik, ki je v p rim en s Tomšičem ravno Obraten tip — namreč prvi vesel, drugi resen. Imamo Kosina v Girardu, Jožeta Krebla v našem mestu, Duma v Collinwoodu in mnogo drugih, ki delajo ne da bi jamrali o težkočah, ki jih imajo v agitaciji. Pregovor, da le po malem se zida v veliko, zanje drži. "Od zma do zrna pogača, od kamna do kamna palača..." Le to je trajno in kaj vredno. "Večni, popotnik" bi prav rad» da bi mu kdo vzel nekaj agitacijskih opravkov z ramen. fte rajše pa, da bi drugi tekmoval s njim in med seboj. To nam bo vsem v veselje. Torej, "korajža vel ja P Nadaljujmo. — Anton Jankovich. Poročilom o razvoju kampanje za povečanje števila nt-ročnikov z veseljem sledim. Rad bi, da bi kar brzela naprej, pa je pač tako. da s težkimi deli se le počasi napreduje. Zelo me j« razveselilo, ko se je oglasila v Proletarcu naia dobra prijateljica Mrs. Julia ParkeJ iz Los Angelesa. Po znam oba. Sta nas že obiskala in jaz njih. Sta jako razumna, napredna in gostoljubna, lipam, da se bo še oglasila. Pozdravno karto sem prejel od Milke Kress, s poštnim žigom iz Pennsylvanie. Tudi o-na je prijateljica tega lista in upam, da bo tudi v sedanji kampanji kaj storila zanj. Včasi tudi mene mine vse veselje po koncertini in premišljujem o čudih božjih na tem pu k last em fcvetu. Namreč o ljudeh. Kadar me takole udari samotožje, pa jamram. namesto igram in pojem. In sem dognal, da naš človek nič kaj prida ne porajta za svoje Življenje dokler je živ, brigajo pa se le njegovi prijatelji zanj šele ko je v rakvi in je treba dajati le še za maše. Tako me včasi obide skušnjava spoznanja, da je med ameriškimi Slovenci veliko več nazadnjakov kakor napred-njakov in da kot narod živimo zgolj tjavendan. Kakor pride, tako naj bo! Kaj bi se brigali, tli jokali ali kleli! Vzemi kot Je, ali pa pusti,'in zbogom! Tako si včasi predstavljam življenje med nami. Namreč ako slabo počutim. Kadar sem v takem stanju, vidim brezverce, kako se oblačijo v verniške plašče, in nemodrijane, ki človeku trobijo učenost v glavo. In pa rojake, ki so slovenščino pozabili, a angleščine pa se tudi niso naučili in moraš iz njih poslušati čisto nov jezik. A ko te mine sveta jeza. pa je vse dobro. Pograbim kon-certino, in igram in pojem in žena me začudeno gleda. Prej tako pust, sedaj pa tako "prismojen"! A me je vajena takejra. Pozna že davno moje muhe, in pa dobre in slabe moje navade. O svoji družini bi h koncu tole omenil: Najin sin Joe je bil tu na dopustu. Prišel je iz Camp Edward, Mass., kamor se je od tu vrnil, od kjer je prišel. Težko se je poslovil od nas, posebno od svoje mlade žene in njunega devet meseč-netga sinčka. Bržkone bo moral kam na bojišče, kajti taka je usoda vojakov. Drugi sin. Frank, je še v taborišču v Texasu. Kdaj odide, ne vemo. Meni gre po starem, in tudi naši mami. Veliko bolezni je pretrpela v minulih letih in še jamra, da je noge bole. Dolgo ji niso prav nič koristile. Vsi prijatelji in znanci vsepovsod, iskreno pozdravljeni. Anton Tomšič. "Big" Toni piše Oakland, Calif. — Ker nisem že dolgo (poročal z naše obale tja čez hribe in doline proti vzhod«, pa naj bo sedaj nekoliko šale. Mislim, da nam je potrebna v teh kritičnih časih. V agitaciji za tisoč novih naročnikov Pro letarcu nisem od-nehal. Z njo nadaVJujem osebno in pismeno. Pismeno se o-bračam do onih, ki so predaleč, da jih bi mogel v sedanjih razgnerah osebno obiskati. Pa si mislim: Prijateljsko pismo. 3c znamka, pa nekaj časa, ki ga porabim za pismo, to je vse, kar j« potrebno v te vrste agitaciji. Naj vam zaupam, da ni brez uspeha. Tuberkuloza $e spet siri Oddelek za zdravstvo v administraciji države Illinois poroča, da so se vsled vojnih razmer in večje zaposlenosti slučaji jetike zelo pomnožili. Leta 1939 jih je bilo 6,936, lani pa 8,753 novih prijav. Zdravstveni urad navaja za vzroke naraščanju gnječo v stanovanjih in naporna dela v industriji. Tole mi ne gre v glavo? C* je Rusija rs« tako ogreta «a separatni mir s Nemčijo, ¿emu m ■ njo tako silno bori? r* POVESTNI DEL MIŠKO KRANJEC: ^k SLUŽBO (Nadaljevanje.) terjo. Mati pa je molčala. Ali je čutila, kako ponarejena je ta njegova pohvala? * u * Odveč jima je bil pri hiši, da bi sam šel? Cemu bo pa to ^ je 8previdel. Nekoč se ga je ^Iv , • x , , x mati tako razveselila! Zdaj si- Do pomladi je še I cer ni kazala, da je razočara- "Zato, ker »o te spravili v službo? Samo zato se boš mo- XM . ... , , ,................ — ---------- ral oženiti?" je v prašala. Sa- aI.j i- . ,. """t na nad njim, vendar pa si je ra oženiti? ' je vprašala. £>a- - , T. « ,. . . , na na« njun, vcnuur p« »> j*; m o «prikimal je. Mati je razu -!;-v ^ *** *>»}> k*k* moral priznati, da je našla m-i. mi P**!® ™Prejšnje leto pray ntpotreben iw>Vor in se aam še tako lahko^delala, ka- umaknila v kuhinjo, kor bi btla mlada. Zdaj me ob- 0ata, je ^ v g^ p^. ide slabost in samo sedem ka-j jetni kmetki &obit Lahko bi šel mor koli." mela. Toda prav ničesar mu ni očitala. V dolgih letih, kar je študiral, se je sama mnogočesr» naučila. Prej je bilo življenje tako enostavno, zdaj ga je gledala z druge strani. Nekoč je imela skromne, lepe sanje: Ignacij bo postal duhovnik, vzel jo bo k sebi, ko bo prišel na faro. Vse je splahnelo. In vendar ni mogla reči, .da je razočarana. Bil je njen otrok, njen edini otrok. Vse mu je verjela, kar ji je kdaj pravil, čeprav se je izkazalo, da se mnogo tistega ne bo nikdar izpolnilo. Rozina je prinesla čaj v skodelici in postavila na mizo pred nju. »Potem je prinesla še sladkorja n peciva, ki sta ga z materjo napekli za njegov prihod. * "Sebi tudi prinesi," je rekla mati. "K zdravniku vas odpeljem." "Kaj bom pri zdravniku?" je rekla mirno. "Proti starosti in izmučenost^ zdravniki ne poznajo zdravila. — Povrhu, zdaj tako nima več posebnega pomena. Vesela sem, da prideš v službo." "Za dve leti," je rekel in čutil, da se je začel opravičevati, 'Vas vzameva k sebi. Povedal sem ji. Bila je navdušena za stvar. Tu prodamo in tam v mestu kupimo hižo. Zakaj bi ve še mučili tu z delom, ko lahko tako sedite." Mati je molčala nekaj časa. Potem pa je rekla: "Premislila sem si. čemu bi hodila v mesto. Teh nekaj let, kar me še "Jaz Dom v kuninji," je od- morda čaka — bi rada tu pre- vrnila. "Ni ča;*a, da bi posedala." "Rekla sem ti, da sem prinesi." Rozina je odšla molče po čaj. ""Zelo vas uboga," je rekel sin. Mati je molčala. Rozina je prinesla čaj in si vitarla vanj sladkorja. Potem je vzela pecivo in sedla na kraj mize, daleč od onih dveh. živela. Tako sem se navadila. Rozina ostane pri meni, da bo delala. Ko pa umrem, potem lahko tu prodaš in kupiš za to v mestu hišo." "Ne," je ugovarjal. "Morate priti k nama!" Pa je dobro vedel, da je ne bo k njemu. Razočarala se je. Ni bila tako razočarana, da bi mu zamerila, ne, tega ji ni mogel očitati. Razočarana je btla tembolj v svojo sobo, ki jo je nekoč sam uredil po svojem okusu. Pa je ostal tu, kjer sta živeli mati in Rozina. Vse je dihalo po svetem kmečkem miru, po negibnosti vseh stvari, ki so bile v sobi. Ni bilo otrok pri hiši. da bi razvlekli. Kakor je zjutraj Rozina pospravila, Jako je vse ostalo do večera. Nikogar ni bilo, ki bi razmetaval, nikogar ni bilo, ki bi govoril ali prepeval, ali že kako drugače delal nered. Mislil je, da bo opravičilo pred materjo tež.ko. Zmotil se je, mati je razumela tudi tisto, česar ni povedal. Nemara bi bilo bolje, da se sploh ne bi opravičeval. Prav zaradi tega, ker je mati vse vedela. Zdaj se je osmešil v njenih očeh. Lahko bi mu rekla, kako malenkosten je! Ona tega vendar ne bo storila. Toda zdaj so nastopile druge stvari, na kar ni nikdar mislil. Tu je bila Rozina. Kaj bo z otrokom? Ko mu je prvič to razodela, se je močno prestrašil. Po nekaj dneh pa se je pomiril. Premislil je vso stvar in se odlo- rej premeščen še pred Mussoli-nijevim padcem. Njegov naslednik je — ako sploh mogoče — fašist še hujše vrste. Iz dežja pod kap. Da-li je Lom-brasse preživel čistko ob prihodu Badoglia ali ne, še ni-?:mo izvedeli. — Op. JIC.) LOJALNOST JE ČUDNA STVAR. Ugleda, de j« m«»* s tisti», ki j« na vrli«.. Prebivalstvo mesta Cata-ni* v Siciliji j« prirejalo ovacije, kakršna j« na vrha, mm «vaj poseben način katdiaaloai. kralja, prestoloaaslad-nika ia posebno duceja. A fferaja »lika pa jih pHkaaaje v ie večjem navdušenju, ko poadravljajo dohod v «vaja mesto vojaštva angleške cias armada. Namesto fašističnega poadfeva a metanjem rok kviška so jih stegovali s oken ia balkonov dol« tal» metali angleškim vojakom sadja, masa aa cesti pa je orila navdušenja. Sva« se sna pa i prilagoditi, hakor ia pride. Preobleči se potem," je de- nad življenjem samim. To je &1: otrok naj živi. Njegov je, jala mati dekletu. Rozina je pokimala. Čez čas, ko sta ie' srebala čaj m prigrizovala, je rekla mati Ignaciju: "Oženil se boš seveda v mestu." "Da, pri njenih starših." Mati je spet kimala. "Saj vas povabim," se je nasmehnil. "Na poroko? Bog ve, kaj naj bi tam delala." "Kaj boste Um delali!" je vrakliknil. "Pa vendar nočete. bral na njenem obrazu. \ Rozina je odšla.Slišal je njene podrsavajoče korake po kuhinji, potem zunaj, zopet po veži. Zdaj pa zdaj je kje od nikomur ne bo na poti. Takrat pa je bil Ignacij Koren nekdo drugi, kakor je ta danes. Bil je svoboden, komaj je odposlal prošnjo za službo, čakal pirala duri. Ogovarjala je ko-1 bi pač, dokler ne bi dobil slu- koši in še iz hleva je bilo slišati njen razgovor z živino. "Zelo pridna je," jo je pohvalil in hotel, da bi mati kaj rekla. Potem bi se tudi zaradi nje lahko opravičil pred ma- žbe, potem bi se oženil z Rozino in jo vzel k sebi. Stvar ni bila nič strašna. Danes je vse drugače. Zavedal se je, da bo poročil Sliv-nikovo hčer. Ktfj naj torej u- Tok Elektrike poganja produkcijo torped v vsem Hkaikem okraju Oskrbuje torpede ameriškim Električna sila jim je v produkciji istih v silno pomoč. Elektrika razsvetljuje strojne na* prave ... vrti bruse . . . froni vrc-tena konvojev, • dviga ieleije l k'Elektrika je sila . . . industrialnih aktivnosti. Moč našega vojnega programa. V ravnanju s ti.rp.Jwe j» «M. trika «lavne sile (Oilicial O.W.I. Phot(«rsptO FMITMiiI cilj» (Official O. W I. Pfcotncnipti) Electricity has ffmc to imr—dov't waste it! "COMMONWEALTH EDISON COMPANY Supplying Vital Electric Power for War Production in Chicago krene z Rozino? Jasno je samo eno: otrok ne sme priti na svet. O tem zdaj ni dvoma. Res, nekako se je prodal toda to je malenkost, to delajo vsi, s tem se je lahko opravičeval. Če pa je že nekaj napravil, potem mora vsaj nekaj imeti od tega. Bil je nemiren, nikjer ni našel pravega pokoja. Večerja je minila tiho: spomnila ga je spet mnogih lepih nekdanjih dni, ko so prav tako lepo večerjali, ko je imel Rozino rad in se je veselil njene navzočnosti. Zdaj se ni ozrl po njej. Sedela je vdano za mi-] zo, ne da bi kaj rekla, razen da je odgovorila materi, kar jo je ta vprašala. Včasih se je ozrl po njej in vselej potem si je dejal: Jutri, jutri se mora odločiti. Ta dan se mu ni ljubilo ni-čei^ar sklepati, za nič se ni hotel cd ločiti. Jotri. Vse je preložil na jutri. Jutrišnji dan bo moral nekako miniti, potem bo vse dobro, v soboto bo že tako lepo, mirno m tudi sam bo zadovoljen. V nedeljo pa bo pravi, lep in velik praznik* nemara bo že prišel dekret in morda se bo ie odpravljal z doma. Zvečer je stopil k učiteljevim, kjer so zbrani učitelji in učiteljice tarokirali. Od tam pa se je vrnil prav tako nemiren, kakor je bil odšel. Povrhu so ga dekleta tzhadala; toliko da mu ni ena rekla, da se je prodal. Zaso vrati 1 je te ljudi in si je želel samo enega: urediti te neprijetnosti in se potem odpeljati. Tu nimam več kaj iskati. Zgubil je stik s tem življenjem. Nekoč se je brigal za vse. Mislil je in bil je prepričan, da bo lahko ljudem pomagal, bodisi z nasveti, bodisi kakor koli. Zdaj je sprevidel, da je to blatno, da je najbolje, če se loti tega, za kar je sposoben, iuLJHrzabi na vse, kar je nekoč ljubil. Ko se je vrnil, je za en sam trenutek postal pred hišo in zaprl dežnik. Dež Je čofotal v krnici pod žlebom, sicer pa je bil velik, skoraj strašen mir. Tu r*>leg je bilnjclgiov d«om. negiben, skoraj mrtev, dalje je bila vas, prav tako negibna, mrtva, vse je bilo mrtvo. Samo on je stal tu zunaj in zahotelo se mu je, da bi o nečem velikem» razmišljal. Odprl je, stopil v svojo sobo in legel, ne da bi prižgal luč. Samo rahlo je še pomisKI: v veliki sobi spita, mati in Rozina. in> z Rozino bo treba jutri nekaj ukreniti. Kaj, tega zdaj še ni vedel. Zjutraj se je zgodaj prebudil. Kajpa, mati in Rozina sta že vstali. Prisluhnil je njune-| mu razgovoru v 'kuhinji, pa ni mogel ničesar dojeti. Govorili sta šepetaje, kakor vedno, da ga ne bi motili. Talko sta se navadili šepetanja, da sta šepetali druga z drugo tudi tedaj, ko njega ni bilo doma. Ogrnil »e je in stopil do okna. Odgr-nil je zavem) in pokukal ven. fle vedno je bil oblačen dan, •deževalo pa ni več. To ga je ratzrvenekilo. (Dalje prihodnjič.) Kako je po skrušenju Italije s "provinco Ljubljano'? ža prebivalstvo nove pokrajine svoja voščila in spoštljivi pozdrav." * (Krvnik Grazzioli je bil to- Slovenija je v propadanju fašistične sile postala bojišče, oziroma bo postala, če zavetniki Nemčije z vpadom skozi Francijo, Belgijo in Nizozemsko prej ne porazijo. Vsekakor Slovenija v teh vojnih potre?ih neizmerno trpi. A Italija, s pobudo Vatikana, ji še obljublja zaščito. Saj se morda še opominjate, kako so nam pravili, da Italijani v primeri z Nemci s Slovenci lepo ravnajo? Sedaj, ko je Italija izgubila vso moč v deželah, ki jih je o-kupirala. pa se dogaja, da ji pomaga Vatikan ohraniti lice velesile. To ni nič čudnega. Kajti tudi Vatikan je le Italija, kakor "republika" San Marino. Zanimivo je poročilo JIC o novem fašističnem poglavarju, ki je bil poslan za diktatorja ljubljanski provinci. Že ko so bile ameriške in ostale zavezniške čete na pragu Sicilije, se je Italija še vedno ponašala, da je neizprosna gospodarica nad "ljubljansko provinco". JIC je dobil podatke o namestitvi novega 'Visokega Komisarja" zanjo, in pa dobesed- Charles Pogorelec, Chicago, 111......... 4 ni prepis, kakršnega so morali |Fi*nk S^Tauchar, Chicago, 111......... 12 priobčiti vsi časopisi v talko- J. ^ t ^ ^ Vabilo na veliko prireditev dneva SNPJ Chicago. — Za SNPJ dan in proslavo 30-letnice ustanovitve mladinskega oddelka Slovenske narodne podporne jed-note je med članstvom veliko zanimanja. To sodimo po prodanih vstopnicah. Vse kaže, da bodo člani in članice v soboto in nedeljo pohiteli v dvorano SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave. Pričakujemo, da to priredbo ne bodo posetili samo či-kaški člani in članice, pač pa nam je obljubljeno, da prihitijo poleg mladinskih krožkov iz Milwaukeeja in VVaukega-na tudi drugi člani in članice na to proslavo. V soboto bo sprejemni ples, v nedeljo pa proslava z izbranim »poredom. V prvem delu nastopijo mladinski krožki iz zgoraj omenjenih mest, v drugem delu pa pevski zbor "Sava". Vincent Cainkar in profesor Maynard C. Krueger bosta govornika. Poleg teh nastopi tudi sopranistka Tončka Sim-čič iz Clevelanda, O. Vse točke programa bodo zanimive. Zelo redko se nudi taka prilika članom in rojakom v Chica-gu in okolici, zato jih opozarjam, da jo ne zamudijo. Odbor, izvoljen za to priredbo, pa bo preskrbel, da se boste v soboto in nedeljo zabavali kot se že dolgo niste in boste v bruarja 1942 je bil imenovan za podtajnika korporacij. Dolga izkušnja, trdna politična priprava in priznane vodi tel jske ter državniške sposobnosti so zagotovilo, da se bo pod njegovimi direktivami pokrajina vedno bolj razvija-1 kro«ru znancev m prijateljev la. Ekscelenci Lombrassi izra- na u Clemenceau in Lloyd George. Novi bolgarski kralj je šele test let star. Ni verjetno, da bo Bolgarija še monarhija, ko on postane polnoleten. Če se uresniči namen Sovjetske vlade, ki ieli Bolgarijo in ostali Balkan pod svojo sfero vpliva, bo dinastij tam konec. A če bo Anglija nadaljevala s svojo tradicionalno politiko na Balkanu, ki jo je v letošnjem Majskem glasu tako strekovnjaško opijal Boris F\irlan, tedaj bo tam istalo vse po starem. Srbobran •'razkriva" odbor jugoslovanskih Amerikancev, ki mu načeljuje Louis Adamič, rn trdi, da je ta firma zgol A-damičevo osebno spletkarstvo in pa "komunistično" maslo. Izjavlja, da Srbi v tistem odboru ne zastopajo nikogar ra- On kakor njegov oče sta bila »ikih vladnih organov dovolj ganizacije. ni zraven. Glede Slovencev in tudi Hrvatov je Srbobran v zmoti. Ni pa v zmoti, ko Adamiču priznava močne zveze v mnogih vladnih krogih. Njegova trditev, da je Adamič nevaren Srbom, ni resnična, niti ne, da je njegovo delovanje v prid nem&ke dominacije na Balkanu. Je pa Adamič nevaren ultrašovini-rtični politiki Srbobrana in spletkam Ruth Mitchellove, ki sedaj zbira prispevke v pomoč srbskim sirotam. Njen cilj na tem polju je nabrati petdeset milijonov dolarjev, kar pomeni, da je zelo optimistična. Njena glavna briga je propaganda za Veliko Srbijo. V novi Petrovi vladi so menda razen enega Slovenca sami Srbi. Toda urednikom Srbobrana in njegovi pokroviteljici Miss Mitchellovf je še vseeno premalo srbska, ali saj ne zadosti proti hrvatska. Oton Habsburški je baje "doigral". ker ga ameriška armada ni hotela sprejeti za svojega člana, pod pretvezo, da je on "sovražni tujec". A čemu je sprejela njegova dva brata? In čemtl ga je pred letom priznal vojni tajnik Stimson za načelnika avstrijskega "osvobodilnega" bataljona? Državni department ni protestiral, pač pa vsa liberalna javnost, ki je poskrbela, da se je tisto nedemokratično «potezo a meri- ičalo in d ¡akreditiralo. Ampak vsi elementi, ki delujejo za restavriranje habsburške dinastije, so še prav tako na istih vplivnih mestih kakor so bili in Oton je mednje še vedno dobrodošel, kakor je bil. Kdor se tolaži, da on ni več nevaren, *e moti. Frank Kerie ne zida za rešitev Slovenije na Anglijo nikakršnih upov in našteva njene grehe, ki jih je že samo v njeni politiki na Balkanu precejšen mernik. Tudi v Zed. države ne polaga posebnih nad. Smatra pa, da bi bilo zelo dobro in potrebno oaloniti se na Rusijo in tam dobiti zvez za našo stvar. Res je, da v anglosaškem svetu Slovani niso še nikoli Imeli zaslombe. Prav tako je res. da Anglija v vadlja-nju z narodi v prvi vrsti le ae-be'tpozna in v tem sebičnem nagnjenju onim poinaga, ki so njeni politiki najbolj potrebni in najbolj v oporo. V Proletar-cu >le redkokdo polaga kaj u-panja, kar se rešitve Slovenije tiče, na takozvano mirovno konferenco, na kateri bi domi-nirali angleški toriji in pa Hul-lov državni oddelek. Saj že sedaj ljubimkajo z Italijo! Ne šele sedaj, pač pa ves čas vojne! In znamenj za rzrinjenje sovjetskega vpliva z Balkana tudi ni treba na nebu iskati, ker so na tleh, da jih vsakdo zen sebe in pa tudi nobene va- . . . ... žne hrvatske in slovenske or- V*hko ^P1*' AmPak ymd*r' PRISTOPAJTE K * • . SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ŽA NOVO DRUSTO NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA Naročnin« sa Zdrui*n« drt«T« (Isvsa Chicaga) U Kanado $«.00 lalai $3.00 «a pol Uli; $150 u ¿«trt lotil um Chicago In Cicaro $7.80 sa colo latoi $3.7» saj pol lotst um inosoanitr« $9.00. na Naslov za list in tajništvo je: i * ' Lawndale Avenue 2.1, Illinois glavni vzrok zamotanosti jugoslovanskih problemov7 so Jugoslovani sami, kar se seveda tudi lahko pripiše Angliji namesto njim. Od kar je bil v Moskvi ustanovljen vseslovanski kongres, se med njegovimi predstavniki, po diplomatično razpredeljenih nitkah sovjetskega komisarijata za vnanje zadeve, razpravlja zelo veliko o bodoči ureditvi Balkana, namreč Srbije, Bolgarije. Grčije in Albanije, ter Hrvatske in Slovenije. V Moskvi je v tem kongresu kakega pol ducata slovenskih politikov, največ iz Primorske, ki gotovo store, kolikor morejo. SANS v Moskvi ne bi mogel opraviti kaj več kakor oni. Potrebno pa je, da stori vse kar more pri ameriških in angleških državnikih. Kajti če bo šlo tako tudi na mirovni konferenci kakor je šlo na njihnih dosedanjih sestankih. bodo skoro le oni odločevali. Mi lahko še tako želimo in propagiramo sporazum med temi tremi velesilami, toda če so si v povojnih načrtih preUaleč narazen, kdo ve kaj vse se še lahko dogodi! Kakršen je bil razvoj Jugoslavije dosedaj in pa trenje med njenimi politiki, ji tudi bodočnost ne obeta nič dobrega, razen če hočejo biti zavezniki pravični in ji dati pogoje, v katerih ji bo mogoče dozorevati; v res kulturno deželo. Primorski Slovenci niso dobili dosedaj še od nobene dežele določne obljube, da se jih osvobodi izpod Italije. Prvi predsednik jugoslovanske zame j ne vlade general Simovlč jim je zagotovil, da bodo pridruženi Jugoslaviji, a je kmalu nato moral v pokoj, češ, da se ne razume na državniške posle. Dne 14. avgusta pa je govoril po radiu iz Londona novi predsednik Petrove vlade, ki je dejal tudi tole: OTOK NOVA GVINEJA pri Avstraliji Jo o*a naj račjih a* svata. Mari wmi kot dvakrat'toliko kakor prod-rojaa Jagaslarija in in* lo okrog »ilij«. prokiwal«a*. Do j.poB.kaga aapada na Paarl Harbor .a ga imali v passsti Avstralija ia Nisosamska. Z udarom mikadorik šot nanj sa ja otok *pro«nsail v kojiU«, katar«, ««rajo Japonci popničati in m natikati. Gornja .lika pred.frlj« priaor r ioli r Hot Poiat«, na o.onja.a* otoku, kjor misijonar Skort domačina uči o pomenu ¿m mokracij«. Tak« namr«č pojasajnj« «Hginaln« bosodilo. ki »m« ga pr«j«U saano a »lik«. njegovem obisku v merodajne urade je bila priobčena v vsen\ dnevnem tisku in to jako prijazno. Poročilo pravi, da je imej zelo prisrčen pomene k o tej tzadevi, a kaj je dosegel, ni bilo povedano. Značilno je, da 90 gA oblastniki sprejeli izredno vljudno in da je dobil pu-bliciteto, a zadeva slovenskih ujetnikov pa hladen odgovor. \ = Roosevelt in ChurchUl odločata dosedaj zgolj sama, s sodelovanjem njunih ministrov, o zavezniški politiki v Afriki in v Evropi, o usodi Italije in Francije, o Kitajski, o zamej-nih vladah in še marsičem. Rusija na drugi strani pa je bodisi namenoma ali pa iz svoje posebne politike v izolaciji, če se bo to nadaljevalo, bo začela S svojo samostojno politiko čim bo trdna dovolj, namreč ko «hitro bo ugotov ila, da ji nemška oborožena sila ne more biti več usodno nevarna. Enoten nastop teh treh velesil v načrtu za «povojno ureditev sveta bi bil čudež. Kajti Anglija in Zed. države so za o-hranitev kapitalizma, moč sovjetske politike v vnanjih deželah pa je med onimi, ki so za preobrate. Katoliška glasila v Ameriki po "rdeči" Rusiji vatrajno mlatijo, čeprav v vojni s fašizmom doprinaša večje žrtve kot katerakoli druga dežela. Glasilo vplivne katoliške nadškof i je v Chicagu "New World" pravi v izdaji z dne 26. avgusta v glavnem uvodniku, da se Stalin zato ni udeležil konference v Quebecu, ker smatra, da bo Rusija glavna zmagovalka v tej vojni in požela čimveč plena, posebno v Nemčiji in na pač pa da jo neti kakor jo je, le potuhnila se je, ker potrebuje pomoči kapitalističnih dežel. V enakem tonu pišejo glasila škofij in nadškofij v New Yorku. v Louisiani in v drugih krajih amer&ke Unije, dalje v Quebecu, v Mehiki in še bolj vzlic temu ¿kušajo izvabiti iz vojne z obetan ji in obljubami in njihova izjava v Quebecu nič več ne določa za glavni pogoj brezpogojno predajo. Anna P. Krasna se v Glasu naroda potožuje, ker morajo primorski fantje ostati v ujet- pa v Argentini, in kajpada, v ništvu. Morda bi bili izgledi Španiji. Italiji, v FVanciji in na zanje boljši, če se ne bi neka- Irskem. teri časopisi in posamezniki Eaeipiatt v Clevelandu so v prenaglili, kar je v krogih me- minulih par tednih precej protestirali proti županu demokratu Lauschetu, ker duši demokracijo. Dotte ga. da jim je preprečeno ob drža vati javne shode v meJtnih parkih z njegovo pomočjo. En njihov govornik je bil aretiran, ker se je hotel poslu žiti ustavne pravice vzlic prepovedi mestne uprave proti shodom v javnih parkih. Rad nič k a Borba poroča, da se je SLP zavzela pobrskati v izrabljanje «noči reakcionarne administracije mesta Cleveland in dognati, če civilne svobodfcčine tam še kaj veljajo. Mrs. Muriel DreII v Chicagu je tožila svojega moža, učitelja socialne znanosti na čika-ški univerzi, da ji žali Boga. Ker tega ne more več prenašati, želi ne sicer zakonike ločitve, pač pa iti stran od njega ««•», fuifcvmj v ivnm iji m na i . • -- nri^živl ian ip Balkanu. Oiita ji. da zma^je »a jf^ nokar ^v!' 1,ovH*v dr Cok' An*kži » a pomočjo naie«. «|.nd-W 7n »i«" * Etiopiji in v LH>iji. A rodajne oblasti «povzročilo ne-voljo. Vladno stališče je, da bo bili ujeti na bojišču v boju proti našim četam« torej «o po vsakem pravu naši "sovrajžniki", pa če so se tepli proti zavea-Ški armadi prostovoljno ali ne. Vrh tega, ameriška vlada motri vse delovanje s stališča a-meričanstva, ne pa, ali je kdo Slovenec, Hrvat itd. Tudi jim ni bilo všeč, ko se je priček) s kolek ta m i v pomoč tem ujetnikom, češ, da se jim v ameriških taborih celo v ujetništvu boljše «podi kot pa dokler so bili "svobodni". Na svobodo k rojakom na farme ali kamorkoli torej ne bodo izpuščeni, možno pa je, da bo vojni department upošteval predlog, da se jih vpiše v jugoslovansko brigado prostovoljcev. Ena takih že obstoji v Egiptu, ali kjer že je sedaj. Pravijo, da ima glavno zaslugo za njeno usta- materijala, vn*ča pa nam s prezirom in nehvaležnostjo. "Kako bi sploh mogla oteti Leningrad, Moskvo in Stalingrad, če ji bi mi ne pomagali?" vpraišuje nadškofov New World, in ipoudarja: "Kaj nam daje Rusija v zameno za to pomoč?" Nato naMeva, da se vztrajno drži sporazuma z nato e aejai cuoi loie: sovražnico Japonsko in s tem Jugoslovani širom naše ve- povzroča, da gubimo po kriv-hke domovine, pripravljajte se, samozavestno in z zaupa- njem v naše zaveznike, zedi-nite se za oni veliki dan, ko bomo pregnali z naše mučeniflke zemlje te starodavne- sovražnike našega naroda in osvobodili one naših bratov, ki so b«li oatali i t ven naših maja." Gori «podčrtane besede mnogi tolmačijo tako, kot da jugoslovanska vlada deluje za pri-druženje k J-ugoslaviji tistih slovenskih in hrvatskih krajev, ki so po prejinji vojni osta-li izven njenih meja. Tudi pod-fpredsednik prejAnje zamejne vlade Miha Krek je nekaj slanega obetal. A odločevali pa hod- v Ol ivnem Angleži k\ A-meričam. Seznaniti ti dve vladi zadostno o slovenskem vprašanju in ju pridobiti za «stvaritev res demokratične Jmto-slavije je naloga, ki se je ne sme v ničemer zanemariti. di Rusije na Pacifiku stotine ameriAkih življenj, ker noče iti v vojno z mikadom, niti. ne nam dati na razpolago saj v*-letaliAča t^Sfbiriji, Dalje trdi, da too je ameriftko vrhovno poveljstvo sklenilo napasti oljna polja v Rumuniji, je vprašalo sovjetsko vlado za dovoljenje, da bi amerftki letalci na poletu tja najprvo pristali na kakem ruskem vzletališču blizu Romunije, ker bi bil napad od tam veliko laglji vsled ne prevelike razdalje, in tudi povra-tek bi bil varnejši, pa da Ru-*ija v to ni hotela pristati. Vsled tega smo izgubili 40 odstotkov letal it) moštva v napadu na oljna polja v Ploestih, največ po krivdi Rusije, ki vil hotela sodelovati, ae zgraža New World. Isti članek poudarja, čiio o ustanovit-• vi Združenega cdbora ameriških Jupc Jovanov v Pittsbur-ghu 19. junija in o prvi seji Zdiuitaega odbora Jugoslovan kih Amerikancev, ki se je vršiia v Stovetulrem narodnem domu v Cleveiandu 6. in 7. av-gura. Na seji v Pittsburghu so bili zastopani ' i?Jn , u 0 IL I ■ | 111 Naoicuniki: John Sever, Mary Tomazin, Joseph Oblak, France» Vrechek in Anton Troj ar. ob 8. zvečer v SDC. iS*! r Kuh«i ucvmohni ' ki si v nftjteiJih okoUtfnah pri- ^ dejuje za 'SaniUme kor- pomožni t ,adevaj<) weêî faAizem in : RuiiJ| fn sli6n. - tajnik in zapisnikar. Nafte gibanje Od 1.9. do 26. avgusta se nam je prijavila nova podružnica št. 90, Kirklaml Lake, Ont., Kanada, nastala iz dr. Skge št. 14 Vzajemne podporna zveze Bled (VPZB) tu dr. Ifc 619 SNPJ. „ V bbem času so prispevale sledeče podružnice: &Uv. 18. Sheboygan, Wis., $28; št. 23, St. Lo-ufc, Mo., $8; št. 29, Frederick*, own,. «Pa., $15; št. 40, Ktmmerer, Wyo., $13.29; št. 47, Pueblo, Colo., $5; št. 54, Chicago. III., $7; At. 60, Chicago, 111., (At, 9 JPO-SS) $500. Podružnica št. 79, Girard, O., nam je plačala $4 za 20 izvodov Cckove brošure. Iz Enumclawa, W*uh., nam j3 pisala Mrs. J. Logar, da jI je žal, ker ni trmkaj na5e podružnice, pa nam kar sama pciilja $5 v pcdpsr?. Mr. Mike fcgel nam je poslal $45.25, ki sta jih nabrala en $38.75) in Mrs. Mary Dru-den $6.50) med člani dr. št. 12 SNPJ in drugimi ljudmi v Murray ju, Utah. V pkmu pravi, da jih je še nekaj, ki nabirajo prostovoljne prispevke tamkaj. Člani dr. št. 518 SN«PJ, 8cran-ton. Pa., so po Josephini Vo-grin poslali $3, a Matt Simon«, Salt Lake City, Utah, pa $58, ki jih je nabral med našimi ljudmi v tamošnji naselbini. She d i, seje, •••tanki in prireditve Seja podružnice št. 1 SAKS in postojanke št. 34 JPO-SS. Detroit, Mich., bo v soboto dne 4. septembra o po4 osmih zvečer v cei4rveni dvorani na 16620 Twelfth in Geneva Ave., Highland Park. Naš predsednik Etbin Kristan bo govoril dne 11. septem- dene" proti Rusiji In slična po-ustvariti pogoje za demokraci- rc^la se pojavljajo v modeov-jo. Vse take očitke je Berle oz- ¿j^ listih. v načtl za iz trte izvhe in za plod Re* je, da delajo mnogi kri-evropske propagande. tiki državnemu oddelku krivl-Posebno je zanikal sledeče COf a to ne izbriše dejstva, da cbdoMitve: Vodi v mednarodni politiki Ni rta, da ameriška vlada trajno kon.jervaUvno pQlitl-iš5e stike s Pierrom Uvalom ko, ki jo opravičuje z razlogi in Petainom proti demokrat- vojnih nujnosti, na primer nje-¿kim elementom v Franciji. gow sporazum s pokojnim Dar-Ta obdolžitev je nastala vs- )ancm, s podpiranjem Fran-leid aptearske ameriške politi- cwe spanije, z Eisenhowrovo ke vladi v Vichy ju predno je ¿^titko italijanskemu, kralju prišla vsa Francija pod Nem- cb priliki "strmoglavljenja fa-čijo, dalje vsled ameriškega &zma v Italiji", z mrzlim za-sporazuma s fašistom Darla- držanjem napram Utvinovu, rtom v Afriki in pa vsled hlad- je b!l v Washingtonu in s nega zadržanja ameriške via-, podpiranjem kapitalističnih hide napram fraacoskeihu odbo- teresov v latinski Ameriki v tu v Alžiru. ¿kodo ; krajno izkoriščanemu, Dalje pravi Berle: -asuinjenemu tamkajšnjemu Ni rei, da ameriška vlaaa delavstvu, deluje za ustanovitev osišča Liberalni elementi v Ameri- Drugo prireditev v pomoč staremu kraju v Chicagu spet sijajno uspela Cfcicago, 111. — Podružnica Srbski delavci v Nemčiji ■ V nem'» 12, II West Aliquipps, Pa. „.. 12.45 M M 16. 99 Springfield, 111........... 7.15 M M 17, 99 Uniontown, Pa'. ........ 132.30 M H 20, 99 Cleveland, 0............... 82.00 M n 21. 99 Cleveland, 0. —......... 150.00 M »» 22, 99 Midway, Pa. ------------ 10.34 M M 23, 99 St. Louis, Mo------------- 36.00 »I H 25. 99 Chicago, 111. .............. 12.00 M M . 26. 99 Salem, 0........-......... 13.75 • »» »» 27, 99 Arcadia, Kans......*...... 19.00 H 99 31, 99 Pueblo, Colo. ............ 16.00 M »» 32. H Cleveland, 0............... 12.00 M M 33, M Bridgeport, 0............. 20.00 M •» 36, H Waukegan-North « * Chicago, 111. .... 850.00 H N 38, 99 Acmetonia, Pa. ............ 25.00 »» M 39, 99 Cleveland, 0. .....-....... 500.00 N »1 40, 99 K em merer, Wyo......... 24.25 4Ä, 99 Hackett, Pa. .......-....... 32.00 »( n 4*, 99 Sheboygan, Wis. ........ 1.90 M *9 46, 99 Brooklyn, N. Y........... 7.30 ». 99 47. 99 Pueblo, Colo.............. 5.00 »» »» 4«. 99 Cleveland, O.....1........ 100.00 M 99 51. 99 250.50 »» 99 63, 99 Johnstown, Pa.......... 130.00 H 99 54, 99 Chicago, 111........-....... 15.85 M H 65, 99 Canonsburg, Strebane, Pa......... 240.60 H M 66, 99 okroije Milwaukee Wisconsin ................. 125.00 »• »» 59, H Brooklyn, N. Y............. 16.00 M H 67, II' Loe Angeles, Calif......... 114.00 »» »» 74, t» Sheboygan, Wis........... 100.00 M W 76, M 30.00 M 99 76, M Pueblo, Col©.............- 16.00 »9 77, »» Sheboygan, Wis........... 26.00 »» 9t 78, 99 Bridgeville, Ps........... 160.00 H 99 31, 99 Sheboygan, Wis......... 61.75 a If 9t 82, 99 Slovan, Pa. ................ 5 00 H M 83, 11 Walsenburg, Colo....... 20.00 članstvo dr. fct. 35 ABZ in it 60 SNPJ, IJoyddl, Pa. 17.75 Združens slov. droltva. New York, N. Y. (dodatno) 5.00 PoverJanlŠtvo Jugoal. republ . sdrul., Chicago.—....... 1,000.00 Pn.-ilUfitntVI 9.50 Dok ova broèura .75 DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ■ov« knjižic«, 8 poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV« UAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. dela nekaj važnih letnic iz zgodovine Z«, dinjeoih držav, v 111. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisno-iti. Ustavo eZdinjenih držav, Lin čolnov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države. Cena knjižici je »a m o SO c«»Uf a pottnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL. »MMMMMMMIMMMMM POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko ra» dio uro v Chicagu od 9. da 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycle*, v/odi jo George Marchaiv ♦M» Skupni dohodki 4.637.43 $147032.98 lafetki v julija: Stanarina sa urad................................................— $ M.00 Pottn« «n»mk« .........».............-........................................H.S0 Poštnina ...........................................-........................ Telegrami ......................................................f..................................1.1* Uradnikov» plača ...........«................-..................... 152 04 Davek sa smaPIIOSVETA"| Staaa aa cala lata $6.00, pol lata SS.00 » | I Ustanavljajte nova društva, j • Deset članov (le) je treba sa , | novo druitvo. Nsslov zs list In | ; sa tajniitvo ja: I 2657 S. Lawnda)e Aea. < CHICAGO 23, ILL. .................... Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN mm* SURGEON 3724 Wast 26th Street Tel. Crawford Silt OFFICE HOURS: Ii30 ta 4 P. M. I 'Except Wed. and Sun.) • iSO ta St SO P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Res. 22It Sa. RMgewaf Ave. Tal. Crawford »440 If aa answer — Csl Aattln 870e ^ii im j in i tin umi in»» BARETINCIC ft SON : POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 424 Broed Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1877. Pnbliaked W~kJr «I 2301 3«. Lawndale Ar«. CHICAGO 23, ILL., September 1, 1943. VOL. XXXVIII. Few Economic Changes THE MARCH OF LABOR After the War "Proprieted Classes" Need Not Fear "Shift of Power" To Labor, Predicts Washington's Richest Newspaper On its editorial pa*»* last Sunday, the Washington "Star," a fabulous money-maker, gave prominence lo the following: "The ideai that this war necessarily must result in very great political and economic changes is being r.bandoned. Instesd, the idea is growing that the world that follows the war will resemble in very meny ways the world that preceded it. "Winston Churchill has let it be known that the Britkh intend to do little tinkering with the organization or control of their tolonial empire. All signs here suggest that President Roosevelt tends to go along with Mr. Churchill and with Cordell Hull, Secretary of State, in shaping a basis for post-war settlements. In a word, the emphasis is not to be on any fort of revolutionary adjustment, deliberately promoted. It is not to center on any shift in the center of power from the propertied classes to European or Asiatic labor, or to other revolutionary groups. "That fact is apparent in events in North Africa and in Sicily and from dealings with the French and other exile governments. Undoubtedly, the "Star" voices the hopes and beliefs of the "propertied classes" in this country and among our Allies. They regard the "Atlantic Charter" ss an alluring "scrap of paper"—a good thing to enthuse the masses while the fighting is going on, but not to be taken seriously when peace comes. The "propertied" classes" will have their way unless the "producing classes"—the farmers and the industrial workers—have ths good sense to ?tand together at the ballot box. I we permit the "propertied classes" to divide us—and they are working night and day along thst line—those of us who belong to the "producing class" will find ourselves worse off after this war than we were before it started.—Labor. ÎMK PAKE Of ONt tl*H6 fO*T*tSS -1550,000- WILL If OOAATtO TO COHMfrtOm THf HWOiSM Of COUH KIU.Y ArtD UV*.**« ** ATO CICft** UHtOM. UVM* MTWt* (ft AHMtttaUM/. f^vTgy ox lui m* umuum m Stuft* O* IM* 61000, MAT, Aap ju** or ammcv *******. UND ttfttt «HA*»****** MOU« 0.t. «MM BotfOt. The Mine Issue Isn't Settled I the mine controversy were an ordinary dispute the latest War Labor Board decision rejecting porta I-to-porta I pay might ba logically supported. But there hase been such blundering—by John L. Lewis, by some of the operators and by WLB itself—that the supposedly final decision, simply throwing part of the wage dispute to the courts, may give anyone concerned a chilly feeling. The miners get substantial pay increasees from sections of the contract endorsed by WLB. The eight-hour day with overtime, plus 26 cents a day for minor items, plus what came from the Ickes order for a six-day week, gives a total boost approximately $13.50 a week. To have added another $7.50 for porta I-to-portal pay would have meant an extraordinary increase, and Wayne Morse, public representative on WLB, said in an earlier decision that this would encourage similar demands from other workers. It would have to id labor leaders generally that, while they loyally honored the no-strike pledge, Lewis got special favors by endangering the national safety. The trouble with the WLB decision is thai the board ¿taelf virtually invited the miners and operators to get together on the portal question and then, when Lewis and the Illinois operators agreed, kicked out the agreement. The effect of the latest decision may be to delay a final wage settlement, and peace in the mines, for two or three years.—The Chicago Sun. THE TEARS OF THE CROCODILE With all the fuss, and howling in circles, aibout the first and recent Rome bombing, many people who really believe in the credulous propaganda that Rome is intimately connected with some corner of the holy Province and, therefore, regard it as the center of spirittail nature and the pivotal point of their hope in higher civilization, are shocked into consternation and rightly so. For, lest their muahy sentiments may be shattered to bits and the dark curtain hiding these preposterous misrepresentations might be lifted. (Our good F. D. R. joined in with these mourners too.) Yet, there are many more, thanks to the prevailing clear reason and honesty on which »lone our human society can lean, who are not perturbed either by this bombing of Rome nor for the suffering our enemy might be compelled to go through. They are neither lamenting nor grieving since they understand that the ever living righteousness weeps not for the dead. « We hear of protests by soft hearted fanatics...! We hear of Vatican displeasure and the prayer of the Pope...! Indeed, we hoar of their first concern in this War...! When other great cities, churches and shrines were reduced to ashes by the enemy, when Athens (more ancient and worthy than Rome) waa bombed by Nazi-Fascista, when Cairo and Mecca was assaulted from the air, Vatican Was neutral.. . When War-shaw, Rotterdam, London and Belgrade, etc,, etc., and its churthes were brutally turned into shambles, the Holy See waa silent... Are other cities and churches leas holy than Rome...T Where millions of innocent human beings were slaughtered ... there was no protest... Fascista were boasting. .. Nazis were threatening... and the satelices joined in the chorus ... But, let us look at Rome first from the realistic and prcticsl point of view, and then from the historic and religious aspect: The present Rome, besides being one of the greatest military centers of our* enemy, is chock-full of ancient relics and precious antics which were gathered in every aggression by plunder and robbery of other races and Nations in Centuries' past, and now propagated aa Roman historic greatness. I* the realistic srvd practical sense, Rome is the World's largest pawn-shop of stolen ancient treasures, racial and cultural valuables and arts, which should be returned to the prospective Nations they properly belong. From the historic point of view, its statues, monuments, walls and structures of masonry and ancient architecture symbolise the mute and dismal failure of a dying Nation, and the worship of ill glorified conquest that should be deplored instead of venerated. No good shell be served by hugging the earcaases of the Roman political and social corruption which eaused its inevitable destruction from within that, though once powerful but not reslly so grest, we think aa, civilisation. From* religious point of view, Rome, the seat of autocratic and political church, pitifully astray of true teachings and philosophy of the Nasarent, whose organized influence and power keeps so large multitudes in grip and in mental and spiritual suspense. Whose hierarchy, rullers and medieval governments since "Borgia's** time brought about the Inhuman Spneish inquisition for the glory of God and their own power. Whose virulent imposition might promptly re-enact an International inquisition todsy, were it not for the strength of the humsn mind and reason which Is transcending the slsvery chains in Its relentless evolutionary surge into a new age. Through false beliefs, outside gods and reliance on others, most of the good people of our race today are actually standing on their heads, while trying to go forward, and therefore, unwittingly looking on Rome in thus Inverted and distorted position. L. Wetter, Wsshinfton, D. C. Brave Little Doris This was has not been kind to Doris Duke Cromwell, the tobacco heiresa In New York at the time the Japs Masted Pearl Harbor, she was compelled to wait several agonizing days while Waahington officials monopolised the Hawaiian wires with their silly reports. Not one single wire to find out if those dreadful bombs had damaged any of the priceleas jade collection she keeps in her Hswahan castle. Then, last week, starting put for Reno, she was able to obtain only one box car for her riding horses and automobile—hardly the bare necessities for a jaunt to the divorce capital. Brave little girl though she is. Doris finally broke under the cruel burden. At Reno she complained to newsmen: "Since the war makes K impossible for me to use my place in Hawaii ^nd the situation In New Jersey precludes me from using my place in that state. I have determined to make Nevada my permanent residence." Poor,, homeless waif. She too has discovered that Sherman was right But, then. Nevada has ita compensation. Its convenient tax laws will assist Doris in carrying her enormous responsibilities as the nation's richest heiress. "Further," she said, "the tax laws of Nevada are so favorable in regard to property and inheritance, and that makes the stqW very suitable to my needs." Ah! Brave, patient, little Doris. Always counting her blessings. Asked whether she planned to divorce her husband while in Reno, Doris, somewhat bored, replied. "Perhaps later on." That's Doris for you. Trivia such as divorces snd marriages mean little to one who suffers cosmically. If she thinks of it, one of these days when she's downtown, shell drop over and get her divorce. What's a divorce, or a war for that, to our Doris, brave lUtle girl that she is?—The Progressive. , IN THE WIND f Frem THE NATION The propaganda broadcasts of Robert H. Best, American traitor, on the Berlin radio are now followed by this announcement: "The com-mentariea by Robert H. Best are his own and do not necessarily represent the views of this nation.'* Showing, of the Negro movie "Cabin in the Sky," at the Miury Theater in Mount Pleasant, Tennessee, was halted half an hour after it opened. A mob gathered in front of the theater and its leader ordered the manager of the theater to stop the showing. The manager went to the sheriff and aaked what he ahould do. The sheriff advised him to obey the mob. « The political values of the Norman Oklahoma. Daily Oklahommn are re veal ad ih two éditoriale published the same day. On Muaaolini: "If h< had died before he sent his soldiers to invade Abyasinia, he would have ranked in future history with these who served wisely and patriotically and wall.** On Henry Wallace's Detroit speech denouncing fasciam: "While Americana died in Skily, Henry talked politics." Anti-Japanese sentiment on the Weat Coast is being Used by an outfit called the Home Front Commandos, Inc., to promote drastic anti-alien legislation. One of its leaflets adviaea immediate action, beciuse "the Pacifists, the Sob Sisters, the Religious Cliques, and the Brotherly Love gang will frustrate anything that may be attempted when peace comea Nov is the time to prepare for the Peace-Time War.** Exegesis: Editor and Publiahar interprets Weatkrook Pegler's position for the presa: "Pegler is not against unionism. As a matter of fact, he is for it He expressed great concern that the reaction that might take place with a change of administration in 1944 will go too far against unionism snd might tend to build up s fascist organisation.'* How Rich Are "We"? Harold Ickes tells us that "we"-meaning the people of the«. United States are worth 12 trillion dollam. The «diter of thia humble ration doesn't know exactly how much that U, but somebody has figured out that it amounts to $88,888 for every man, woman and child in the nation; that a your share and my personal share of all ths resources of the country. We would be interested, time permitting, in interviewing each of our readers and ssking: "Do you have your share?" Not that we dont know ihe answer already, but we'd enjoy bearing the high class profanity which ►uch a queation would be bound to evoke. The fact is that we don't own any sum because the wealth that con-, «titutcs the nation is not the property of the poople of the nation. It is the property of a few who use their holdings to exploit the many who develop and use the wealth which nature gave to America. There's the point that Socialist make: They say that the wealth of America should be the property of the American people. However, Socialists don't propose to divide up 12 trillion dollars worth into 180 million l*arc«ls. They don't want the basic wealth to be owned individually, but collectively. Capitalist columnist Paul Mallon skirts around the Socialist issue in a long, graceful sweep by asserting that the resources upon which Ickes lias placed a value are not worth anything until they are exploited. Howler, says Mallon, the exploitation must be "for profit;" and while ha doesn't emphasise "PRIVATE" profit, that is what he clearly implies. Socialists agree with the first part of Mallon's statement: The resources of the nation are worth nothing until human labor is applied to them. But we disagree with the implication that some person or persons must make a private profit before it is possible to dig coal from the ground snd till the soil. Instead for private profit Socialists stand for public profit The latter la not measured in dollars nor in the ability of one man to reap the benefits of another man's labor, but in the well-being of the American people. % If we owned the wealth that is America socially, as Socialist propose, we'd all be as rich as Ickes said we are. So long as we permit the nation to be privately owned the owners will be rich and powerful and the workers will be poor snd dependent We were worth 12 trillion dollars all during the depression that began in 1929. All the resources were there. But we had poverty snd breadlines and misery because the few who do the owning just wouldn't let us use our wealth for our own profit And we'll have more depressions snd more poverty until we make America the property of all the American people. — Reading Labor Advocate PROFIT SYSTEM IS STILL FAILING TO STEM INFLATION EXPLOSIVE OUTPUT EXCEEDING DEMANDS Uncle Sam Is producing so much explosives of all kinds that output la being curtailed,' according to President Charles Hlggini of the Hercules rovwr Company.' "Free Economy Can't Cope with 1 Crisis Of Excess Currency | By SCOTT NEARING Inflation is still with us. Prices sre rising. Living costs sre mounting. A dollar buys less today than it bought a month ago. Despite congressional debates and Presidential hold-the-line orders, price sdvsnces continue. The situation has become so alarming tbit AFL Pres. Willi™ Green ami CIO Pres. Philip Murray visited the White House on July 22 and told Pres. Roosevelt in so many words that unless prices were rolled back to the "level of Sept. 16, 1942, organised labor would withdraw its' support from the administration price and wage stabilization program. This means, in effect, thct American workers will stop playing ball with the bosses and will once again use the time-honored methods j of enforcing their demands. Greer said that Price Administrator Prentiss M. Brown had failed to keep prices down. Unless the situation Is changed for the better, Green added, "we will have to ask j for his removal." Murray agreed. This Is the lstest in the long aeries of epiaodes arising out of frozen wages snd advancing prices. Day by day, as housewives struggle to make a stationary wage cover a rising price level, reaentment mounts snd rank and file pressure upon l"bor officials Increase«. The labor officials call on the President and the President calls on the price administrator—to do what? Eacees Buying Powtr Brown faces the same situation, but in aggravsted form, that confronted Price Administrator Leon Henderson during the esrly days of "stabilisation." The American people have $20-$80 billions of purchasing power <*er and above the available supply of civilian goods. If the tax bill wers doubled, much of this sur- plus purchasing power would he ab-soibed. Or, if the government in addition to withholding 20% of wages and rolaries as income t?«, would withhold «nother 20% ss compulsory savings, there would be some hope of meeting the problem. But neither congress nor the sdmkiistra-tion is willing to sdopt such heroic measures. Instead, they tinker with rollbacks and petty subsidies while th^ pressure of excess purchasing power bids up the prices of scarce civilian goods. Excess purchasing power, under a free economy, will retell is rising prices. It is ee inescapable as the rule* r.f addition and snbtractioa. The wage-^rice impaste Will Wrs'k Prentiss Brown's official *eck aa it broke Leon Henderson's, and aa it will break the neck of Brown's An Kalian underground organisation, Justice and Liberty, has recently sent a group of members from its United State« branch to Italy, "to continue ... their fight in the heart of the straggle" Festung Europe: The Nasi propaganda office in Brussels arranged for a captured Russian tank to be driven through the streets. The Bras-selers covered it with flowers . . A Nasi paper in Lodz, Poland, urges German residents to wear their facial insignia ss a "gesture oL courage." "Whoever wears the German sign proclaiming his German nationality proves that he does not wish to be lost in the crowd." e. seas A story is told of s court case in France during the inflation that followed World War I. When the ca*,e was called, on« of the attorney* failed to appear. The judge waa irritable and the court was bussing with apeculstion when a partner of the missing lawyer hurried into the courtroom. "Your honor," ha addressed the judge. "We are extttmely sorry for this delsy but my rotleatfwe has just met with a great misfortune." "Indeed," replied the judge. "What has happened?" The attorney answered: "He has just been made finance minister of Frsncc." When Prentiss Brown has been swamped by the flood of rising prices, sn equally great misfortune awaits his successor. LABOR DEMANDS VOICE WHEN PEACE IS WRITTEN Organized labor Is determined that the post-wer peace conference "shsll not be transformed into a sordid, territorial grab-bag." To see that the right kind of treaty Is written. It will demand a peace at the peac« table, President William Often of th« A. F. of L. declared this weefc. income takers revealed as chief beneficiaries during recent decade Increased National Income Meant Man Far Big Owners, Commerce Department Surrey Skew a Salaries and Wages Don't Reflect Valeea Added by Leber 4 s In spite of policies which have won much labor support for President Roosevelt, property interests have advanced much more rapidly than the gains of workers under New Deal management of the na-ion. Although many bif business voices ha+t cried that the administration Is pro-labor, the increase in Income from the control of property during the deceic ending in 1942 wss four times as great as th« Increase in salarlaa and wages. Thst no fundam«ntal changes in class relationship hav« been «ff«cted by Roosevelt policies, and that the owning class is still in a position te take th« lion's share of the wealth of industry and labor, now and after the war Is over, must be conclusion reached by s study of a Department of Commerce survey. Benjamin C. Msreh, executive secretary «f the People's Lobby, hss issued a report on Commerce Department surveys which emphasises the following significant facts: "fn 1932 national Income waa in round figure» <39.9 billion; In 1942, $66.7 billion—an Increase of 200 per cent "In 1932 incom« from ownership or control of property—not incom« of incorporated business and of proprietors, snd from interest «nd net rents and royalties—was $4.3 billion; in 1942, $32.7 billion—en increase of $21.4 billion, er $41%, which Is over four times th« inerssse In Income from sslarles snd wages In private industry." The Shape of the World To Come The British Air Ministry gleefully releases a story of two British airmen who terrorized a Sicilian village in which an anti-faacist revolt was taking place. Having suppressed the revolt the airmen became grert friends with the local Baron and the Fascists chief. British sirmen sre drawn from the ruling clique of England and these terrorists merely acted in accord with their claas interests and training in suppressing s "democratic" revolt which might conceivably damage the lule of their class brothers. But the British section of Amgot is composed of exactly the same type of men; the men who are going to rule Italy during the interrugnum between war aud pacification. The American section of Amgot broadcasting to the Italian people, threaten them with something that has not existed in the world for the. past two thousand years. They threaten the Italians with a "democratic" government It is possible thst the college punks do not know the difference between democratic government—i. e. government by direct action of all concerned, and republican government, i. e. government by freely chosen representatives. The ignorance of the average American university graduate is only excelled by his assumption of an equal ignorance in others. Be that as it may. The American manifesto promises the Italians a free choice in their form of government as long as they don't choose fascism or anarchy. The right of the Italians to choose either of these forms is Abridged. Our new democrats will have the right to choose* between the Iweedledees snd the tweedledums chosen for them by their new gauleiters. On the other side of Europe, the Russisn government is lifting th« curtain on its view of post-war Europe. Its stooge, the Free German Committee. is msking sn appesl for revolt not to the workers of Germany, tut to the Junkers of the Imperial Army who have always regarded Hitler as an upstart The Germans quoted as example are not the heroic revolutionaries of Hamburg and Berlin of 1018, but such vermin as von Stein, Arndt, and Clausewitz. . In Italy, Cardinal Fossati, generally regarded as the unofficial mouth-piece of Vatican, tells the faithful of Turin: "It is a crime to interfere with the work of Bsdoglio (or any orderly government) in any way, even by criticism." Taking these straws and relating them to the known facts of the diplomatic phenagiing behind the scenes, it seems possible thst the threatened export of four freedoms will boil down to but one freedom fir the European worker; the freedom to ssy, "ja, dada, oui, or yessir" to the plans of the political helots of the international plunderbund.—Industrial Worker. Co-ops Throughout The World Observe International Day LONDON.—The International Cooperative Alliance, which st tH^ outbreak of the war had a membership of 72 tt million members of co-opar* stives Hi 34 countries, called on cooperatives throughout the world to •ontfaue the traditional obs«rvstion of Internationsl Co-operative Day In spite of wartime conditions which have cut deeply into the tissue of Interirstinnsl co-operation. "The advantages and potentialltlss of ths co-operative economic system sra being more snd more recognised among all sections of the people and of thsir leaders in s«arch for a new basis of world economy which will do «way with the evils snd inequalities of the old proflt-msking system snd will assure freedom and security to all nations and all individuals liks," the ICA declared in issuir« Its call. organized labor largest war relief donor Organised labor in the Isst six months has become th« largest donor to war relief in the nation. Despite heavier taxes, incresed living costs and War Bond purchases, ths CIO and AiFL together have raised more ths« $80,000.000 for war relief pur-poses. Their efforts on b«half of this jaar's Red Cross drive netted dona-Uons totaling $14,000,000. Nerer jodge a man by hl« saatw ■sra towsrd hia soperiors; judg« Mai by his manner toward his infsrtsvm, One-fourth of all occupational sc-rMental deaihs Heppen on ferma COPYREADER FINDS ERROR IN WAR BOND Better take s quick look st sny $50 Wsr Bond in your possession A New York newspaper copy reader did just that this week and discover «d while reading fine type thst his bond hsd a redemption value of only $26. Treasury officials ssid thst the discrepancy was the result of a typo r^phical errt>r th„t M dl|| *ov«red six months ago. Curiously. In formation wss not imparted to the public. U*oor *><"•»*> rftbsr like s prince. •nty.