EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2018 - Št. 3 Junij – Julij – Avgust GOSPOD FRANCE Poznal sem cloveka, ki je med drugo svetovno vojno pri nas, tako kot vecina Slovencev, dotivel zelo travmaticne dogodke, ki so ga zaznamovali za vse tivljenje. Ob koncu vojne je teni s tremi otroki, s pomocjo dobrih ljudi, uspelo umakniti se preko Ljubelja na avstrijsko stran, in po treh letih begunskega taborišca oditi v Ameriko. Gospodu Francetu pa to ni uspelo, ker so ga pridrtali nekateri vašcani in ga je oblast dolga leta mucila. Eden od njegovih sovašcanov je bil pri tem še posebej aktiven. Po devetih letih ga je takratna oblast izpustila in dala dovoljenje, da se izseli in odpotuje v Ameriko in se koncno sreca s svojo drutino, ki ga je te zelo tetko pricakovala. Veselje ob snidenju je bilo nepopisno. Zativel je novo tivljenje. Tiveli so blizu nas, v predmestju velikega mesta. Spoznal sem ga, ko sem bil še otrok. Iz njegovih oci je sijala dobrota, pa tudi bolecina, ki se je nakopicila skozi leta vojnih grozot. Leta 1991, ko smo se Slovenci osamosvojili in se je drutba demokratizirala, Slovenija pa je postala svetovno priznana drtava, kar je bil sen naših prednikov te stoletja, je gospod France v sebi zacutil teljo, da obišce rodni kraj, da bi šel do vsakega vašcana in mu segel v roke, tudi glavnemu mucitelju in se z njim spravil. Tako je tudi storil. Vašcani so doumeli, da ga vodijo le dobri nameni, zato so ga z veseljem sprejeli, se z njim pogovarjali in pojasnjevali medvojne dogodke. Le drutina glavnega mucitelja je bila v strahu, da morda prihaja z mašcevalnim namenom. Sosedje so pomagali, da je prišlo tudi do srecanja Franceta in njegovega mucitelja. Trenutek je bil napet. Segla sta si v roke in slišale so se besede Franceta: "Vse ti odpustim, nimam vec sovraštva do tebe." Objela sta se in zjokala. Odleglo je obema. Duši sta se pomirili. Kako lep zgled za vse cloveštvo, sem si mislil. Sosedje so potem vedeli povedat, da v hiši mucitelja ponoci ni vec gorela luc, kakor vsa tista dolga desetletja po vojni. Ko odpremo srce drugim, takrat smo najmocnejši M.F. IN MEMORIAM 22. avgusta nas je v 76. letu starosti zapustil pesnik, romanist, pisatelj, prevajalec in politik dr. Andrej Capuder. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je predaval zgodovino francoske knjitevnosti. Po osamosvojitvi Slovenije se je podal v politicne vode. Bil je poslanec v parlamentu in minister za kulturo v prvi slovenski vladi med letoma 1990 in 1993. Nato je bil veleposlanik v Parizu in Rimu. Vmes se je neprekinjeno posvecal pedagoški, znanstveni in literarni dejavnosti. Med objavami so pri Mohorjevi zalotbi izpostavili še knjige Mozaik svobode, Pariški dnevnik, Slovenija brez meja, Henri Bergson, Intuicija in misel, Rimski soneti, Povest o knjigah, za katero je prejel Rotancevo nagrado, in Zamrznjene besede. Capuder je bil clan evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko legijo casti in z italijanskim viteškim kritcem. Mi se ga še posebno spominjamo, ko se je leta 1992 udeletil tedna slovenske kulture v teatru San Martin v Buenos Airesu. Takrat je delil svoje znanje v drutbi slavnih pesnikov in pisateljev, kot so Drago Jancar, Alojz Rebula, Zora Tavcar, Aleš Debeljak in Jure Potokar. – Naj pociva v miru! 30. MEDNARODNI FESTIVAL NOCI V STARI LJUBLJANI Letos se v Ljubljani obeletuje te 30. Mednarodni festival noci. Organizatorji ga nameravajo dvigniti na najvišjo evropsko raven (in jo zadrtati tudi v prihodnjih letih). V ta namen so pripravili odmeven glasbeni program, ki ga sestavljajo vodilna imena v svetu »world music« glasbe, v celoti pa bo posvecen glasbi etnicnih manjšin v nacionalnih kontekstih. Med drugimi nastopajoci so tudi indijanski orkester tradicijskih glasbil iz Argentine pod vodstvom Martina Fraile. OB EVROPSKEM DNEVU SPOMINA NA TRTVE VSEH TOTALITARNIH IN AVTORITARNIH RETIMOV. 21.avgusta se je v Ljubljani obeletil evropski dan spomina na trtve vseh totalitarnih in avtoritarnih retimov. Posredujemo vam posnetke slovesnosti v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Vojaškega vikariata Slovenske vojske in Stolne tupnije sv. Nikolaja v Ljubljani, 21. 8. 2018. Odprtje razstave in polaganje venca: https://youtu.be/EzcYoK3Z4sw Nagovor ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Stanislava Zoreta: https://youtu.be/7-TkNjA9WnU Slavnostna akademija in nagovor dr. Ivana Štuhca: https://www.youtube.com/watch?v=k8xsbI0lLfM V torek, 29. maja t.l. pa je bila predstavitev projektov evropskega spomenika trtvam totalitarizmov 20. stoletja. Projekt arhitekta Grega Vezjaka ter projekt slikarke Nike Zupancic, arhitekta Mateja Percica in pesnika dr. Braneta Senegacnika. NOC DUHOVNE GLASBE Glasbena šola Škofja Loka, pod vodstvom Klemena Karlina, je zadnjo majsko soboto gostila dva odlicna pevca, Marka Finka in Luka Somozo Osterca, ki sta pripravila in izvedla cudovit vecer duhovne glasbe. ŠTEVERJAN 2018 Najvatnejši izmed poletnih festivalov zamejskih Slovencev in po svetu narodno zabavne ter zabavne glasbe se je tudi letos izvršil. Letošnji Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2018 si ga lahko ogledamo preko spletnega streaminga na spletni strani www.sedej.org/live. DAN DRTAVNOSTI – MOLITEV ZA DOMOVINO Tudi letos smo Slovenci, v Sloveniji in po svetu, v cetrtek 21.6 t.l., bili vabljeni na molitveno uro za domovino pred praznikom drtavnosti ob 27. rojstnem dnevu samostojne Slovenije. Zavedamo se, kako potrebujemo botjega blagoslova. Slovenci iz sveta smo oblikovali molitveno uro v okviru 24 ur molitve in posta za domovino, to je pred sklepom akcije, ki je bila ob 18. uri s slovesno sveto mašo v ljubljanski stolnici. FRANCOZI PREPLAVILI CANKARJEVO MESTO Tudi letos se je vec sto francoskih študentov podalo na 10.000 kilometrov dolgo pot po Evropi s prav posebnim namenom - na svojem potovanju so socialno ogrotenim drutinam razdelili 25 ton šolskih potrebšcin in medicinske opreme. Ustavili so se tudi na Vrhniki. Ceprav sta v današnjem casu medcloveško sodelovanje in podpora pogosto na preizkušnji, je 800 francoskih študentov ponovno dokazalo, da posluh za tiste, ki jih pesti socialna stiska, še vedno obstaja. "Pred petimi leti sta si dva Francoza – Jérémy Blandin in Benjamin Laidin – domislila, da bosta s Peugeoti 205 prepotovala Evropo, na svojem potovanju pa v manj razvitih evropskih drtavah pomoci potrebnim razdelila medicinsko opremo in šolske potrebšcine. Tako je nastal projekt Karavana Europ.raid. Naslednje leto je v okviru karavane potrebšcine razvatalo te 12 avtomobilov, leta 2016 pa se je 220 udeletencev z 68 avtomobili ustavilo tudi v Sloveniji." MACBETH Ljubljana 17.5.2018 - V SNG Opera in balet Ljubljana so, kot zadnjo predstavo v letošnji sezoni, premierno predstavili opero Giuseppeja Verdija Macbeth. Retijo je prevzel Jernej Lorenci, ki ga je pritegnila predvsem dinamika Verdijevega dela. V glavnih vlogah so nastopili: Marko Kobal, Jote Vidic, Iveta Jiríková k. g., Lucia Premerl k. g., Saša Cano, Peter Martincic, Aljat Farasin, Branko Robinšak, Edvard Strah, Matej Vovk, Maja Ceglar k. g., Zala Hodnik k. g., Dunja Spruk, Tomat Štular k. g., Janko Volcanšek k. g., Robert Brezovar, in naš Lucas Somoza Osterc k. g. Macbeth (1847) je gotovo ena pomembnejših v nizu oper Giuseppa Verdija (1813–1901), pri katerih se je naslonil na Shakespearovo dedišcino. Nastala je v casu, ko je Verdi veljal še za razmeroma svetega skladatelja in ko se je ves predal politicnim temam v okviru gibanja risorgimento. Delo oznacuje tudi prelomnico v njegovem slogu, saj je zacutil, da se je romanticna opera ujela v lastno zanko tradicije. SEMINAR SLOVANSKIH ŠTUDIJEV Argentinsko društvo Dostoievski v sodelovanju s kulturnim centrom Floreal Gorini in študijem slovenskega jezika buenosaireške filozofske fakultete so soorganizirali drugi seminar slovanskih študijev v Argentini. Izvedel se je 4. avgusta t.l. v kulturnem centru za sodelovanje. Slovenijo so zastopali Julia Sarachu, Florencia Ferre, Pablo Arraigada ter drugi ucenci filozofske fakultete. KAREL MAUSER Naj se spomin obuja tudi na tiste, ki so nam pustili pisano besedo. 11.8 se je pred 100 leti na Bledu rodil pisatelj in pesnik Karel Mauser. Kdo ni bral njegovega romana Kaplan Klemen ali trilogije Ljudje pod bicem? Med nami je bil zgleden in delaven clovek, za nas Slovence pa je z besedo tivel te dolgo pred osamosvojitvijo, ceprav so bila njegova dela do tedaj na indeksu prepovedanih knjig. Zlasti Slovenci, ki so v casu Jugoslavije bili deletni te besede, izratajo sledece: »V nebesa mu klicemo: Hvala za najlepše in v tistem casu redko resnicno branje!« Ko se je njegovo tivljenje v 59-letu iztekalo, je svoji teni dejal: »Ce clovek res verjame v Boga, si lepšega ne more misliti kot srecanja z Njim.« OD GROFICNE DO SLUTABNICE Usmiljenke in Marijine sestre so v ponedeljek, 27. avgusta, v Galeriji Drutina pripravile novinarsko konferenco, na kateri so predstavile igrano-dokumentarni film o Leopoldini Jotefi Brandis z naslovom »Od groficne do slutabnice«. Groficna Jotefa Brandis (1815-1900) je zavrnila snubce in udobje grajskega tivljenja, da bi stregla ubogim. Kot je povedala s. Kristina Rihar, je bila vzgojena v ljubezni do blitnjega. Pri 22 letih je odšla v samostan k sestram Vincencija Pavelskega, da bi pomagala ljudem. Graški škof jo je poslal v München, kjer je dobila redovno ime sestra Leopoldina. Po zdrutitvi z izvirno drutbo usmiljenk je po celotni Avstro-Ogrski odprla 210 dobrodelnih ustanov. Za stretbo bolnikom na domovih je ustanovila Bolniška dekleta, zdaj se imenujejo Marijine sestre. Umrla je leta 1900 v Gradcu. V casu njene smrti je bilo okrog 3000 sester usmiljenk. Leta 2015, ko je minilo 200 let od njenega rojstva, se je zacel postopek za njeno beatifikacijo. GLAS Slovenske kulturne akcije je objavljen na portalu Digitalne knjitnice Slovenije. Vpišete v iskalnik na portalu: www.dlib.si Glas slovenske kulturne akcije DUBRAVKA TOMŠIC NA GLAVNEM ODRU ARGENTINE V zadnjih letih smo imeli lepe prilotnosti prisluhniti v tivo slovenskim pianistom. Ivan Skrt je nastopil za Chopiniano; Marina Horak je imela koncerte in masterclass-e; 15. julija pa je nastopila na odru teatra Colón Dubravka Tomšic Srebotnjak. Nepoznana na tem delu sveta, dobro cenjena na severni polobli, je tela skozi svojo 73. letno kariero številna priznanja, odlicne kritike in mnenja - med slednjimi celo od velikega Rubinsteina, ki je bil tudi njen ucitelj. Po zaslugi veleposlanice RS v Argentini, ge. Jadranke Šturm Kocjan, je gospa Tomšic Srebotnjak koncno prišla tudi v jutno Ameriko in celo na najpomembnejši oder v teh krajih. Poleg Buenos Airesa je obiskala še Montevideo in Santiago de Chile. Pri projektu njenih nastopov je sodelovala tudi Slovenska kulturna akcija. Koncert v Colonu je bil odlicen. Navdušila je publiko, ki se je odzvala na izvajanje ne samo z aplavzi temvec tudi z ovacijami, katerim je pianistka odgovorila z dvema dodatnima deloma, Liszta in Bacha. Vsebina koncerta je vkljucevala Scarlattija, Beethovna, Srebotnjaka in Chopina, torej vec dob in slogov glasbene ustvarjalnosti. Posebno je ocarala obcinstvo s Chopinom, pri cigar skladbah je tela aplavz celo po prvem in tretjem od štirih izbranih del, kar ni ravno obicajno, saj se za ploskanje pocaka, da vsak ciklus izbranih del vsakega skladatelja pride do konca. Govoril sem ne le s tistimi, ki so bili povabljeni s strani veleposlaništva, temvec tudi z onimi, ki imajo abonma tega ciklusa, imenovanega „Veliki mednarodni interpreti. (Grandes intérpretes internacionales). Vsi so bili navdušeni. Slišal sem samo lepe, pohvalne besede in pozitivna mnenja o naši pianistki. Po koncertu je veleposlanica Jadranka Šturm Kocjan povabila na sprejem v Zlato dvorano teatra Colón. Po petju argentinske in slovenske himne, v izvedbi Andreja Rezlja, je veleposlanica imela kratek nagovor. Sledilo je drutenje, pogovor med navzocimi, fotografiranje, zakuska in pijaca. Rok Fink NA STUDENCU LEPO JE BITI MUZIKANT Kulturno društvo Mirana Jarca Škocjan je letos bogatil slovensko poletno kulturno dogajanje z 18. Kulturnim poletnim festivalom Studenec, katerega osrednji dogodek je vselej zelo odmevna in dobro obiskana domaca gledališka predstava, pod taktirko retiserja Lojzeta Stratarja. Letos je to bila gledališka predstava, pravzaprav igra z glasbo »Lepo je biti muzikant«, ki je nastala ob 65-letnici ustvarjanja Slavka in Vilka Avsenika. Krstna izvedba velikanoma slovenske narodno-zabavne glasbe posvecene predstave je bila v petek, 20. julija. GLEDALIŠCE POD KOZOLCEM V sklopu letošnjega poletnega festivala so obiskovalci Studenca, tretjega najvecjega pokritega gledališca na prostem, ki ga odlikujeta odlicna akustika in prijeten ambient, med drugim utivali v koncertu Komornega zbora Orfej iz Ljutomera, vokalno-inštrumentalnem koncertu Operna fantazija, muzikalu Mamma Mia! in koncertu Perpetuum Jazzile. Po osrednji domaci predstavi Lepo je biti muzikant je bila v gledališcu v objemu zvezd, gozdov, polj in pogleda na Kamniško-Savinjske Alpe, ki je nastalo iz gledališca pod kozolcem, 31. avgusta sledilo še gostovanje SNG Opera in balet Ljubljana z opero Seviljski brivec in 15. septembra bo pa še koncert Vlada Kreslina z Malimi bogovi in Beltinško bando. ANSAMBEL FANTOV PET Krstna izvedba domace gledališke igre z glasbo Lepo je biti muzikant je predelava besedila Andreasa Brandstätterja, ki ga je za oder priredila Eva Kraševec skupaj z retiserjem Alojzom Stratarjem. Glasbeni producent je Slavko Avsenik ml., Avsenikovo glasbo pa igrajo v ansambel Fantov pet povezani muzikantje: harmonikar Jernej Gašperlin, basist Blat Prašnikar, kitarist Klemen Brecko (Peklenski muzikantje), klarinetist Grega Cepon (Kerlci) in trobentar Primot Lotar. Poleg njih so v glavnih vlogah znova nastopali stari znanci obiskovalcev gledališca, med njimi Konrad Pitorn - Kondi, Jote Vunšek, Pia Brodnik, Jure Sešek. Vsi skupaj so obiskovalcem pripovedovali zgodbo o mladostnih sanjah, prijateljstvu, ljubezni in tivljenjski preizkušnji, ki naenkrat spremeni vse. Seveda pa so lahko ob tem obiskovalci ves cas utivali v glasbi Slavka in Vilka Avsenika, katerih bogat glasbeni opus navdihuje mnoge glasbenike in razveseljuje poslušalce vseh generacij tudi onkraj domacih meja. REVOLUCIONAR V TALARJU 19. maja smo se zbrali v dvorani dr. Tineta Debeljaka za ogled filma. Dokumentarni film “Revolucionar v talarju”, retiserja in scenarista Jerneja Kastelca, prikazuje tivljenje in delo Janeza Evangelista Kreka, enega najvecjih narodnih buditeljev v zgodovini slovenskega naroda. Prek njegovega vsestranskega delovanja film podaja tudi drutbenozgodovinski vpogled v obdobje na zacetku 20. stoletja, ki je Slovencem prineslo velike spremembe. To je obdobje, ko se v starajoci se avstro-ogrski monarhiji narodnobuditeljska zavest Slovencev vedno bolj krepi, vse do Majniške deklaracije leta 1917, ki je najbolj mnoticna in enotna "osamosvojitvena akcija" Slovencev pred letom 1990. O Krekovem zasebnem tivljenju, duhovniškem in politicnem delovanju, o boju za izboljšanje pravic delavcev in kmetov ter narodnem buditeljstvu v filmu spregovorijo številni strokovnjaki, med njimi Jote Ramovš, Stanko Granda, Marjan Kokalj, Janko Prunk, Bogdan Kolar, Janez Juhant, in Miha Šimac. Krekovo notranje tivljenje in dotivljanje je prikazano v igrano-dokumentarnih prizorih na razlicnih lokacijah, upodobil pa ga je igralec Gregor Cušin. Vizualna dopolnitev v filmu so posnetki krajev, povezanih s Krekovim tivljenjem (Sv. Gregor nad Sodratico, Komenda, Selca, Brezje, Sv. Jošt nad Kranjem, Ljubljana, Dunaj). Pri filmu, ki je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija, so sodelovali še: koscenarist Janez Juhant, snemalec in direktor fotografije Uroš Hocevar, kostumografinja Jerneja Jambrek, scenografinja Mojca Vilhar ter Robert Seršen, ki je poskrbel za zvocno obdelavo. KREKOV VECER JE BIL LIKOVNO OBOGATEN Na Krekov vecer dvorana ni bila prazna, bila je lepo in bogato okrašena. Vedno smo ponosni na delo naših clanov in prijateljev. Tokrat je za to poskrbel gospod Vladimir Jurij Voršic. Rodil se je leta 1929 v Celju. Od leta 1941 do 1945 je bil begunec v Ljubljani in potem do 1948 v Avstriji v mestu Linz. Zadnja leta se je posvetil poeziji. Eno leto je bival v Gradcu, kjer je zacel študije za intenirja. Po prihodu v Buenos Aires, leta 1949, je zacel kot soboslikar in delal od ponedeljka do sobote. Šele po dveh letih, ko je dobil slutbo kot tehnik, se je lotil slikarstva in narisal vec slik z oljem in pasteli. Zaradi dela in študija je slikanje malo prestalo, a te po letih 1960 je s tem nadaljeval. Udeletil se je vec skupinskih razstav in koncno nastopil samostojno na natecaju v obcini Vicente Lopez in dosegel prvo mesto. Vsa leta je uporabljal razlicne tehnike in to so akvarel, olje, pastel, svincnik in tuš. Veliko je tudi fotografiral. Leta 2003 je razstavljal fotografije pri Slovenski kulturni akciji. Najbolj vatni sta bili samostojni razstavi s hcerko Lucko, ki je profesorica umetnosti. Leta 2013 je razstavljal v Martinezu, na Francoski Alijanzi in leta 2014, na Slovenskem veleposlaništvu. Slavnostni govornik je bil prof. Santiago Voršic, vnuk znanega slovenskega filozofa dr. Komarja, ki je razvil temo o filozofiji in umetnosti. Vredno je omeniti, da je vsako leto sodeloval na dnevu Slovenske drtavnosti. Sedaj, ko je v pokoju, se posveca akvarelom in fotografiji ter pisanju spominov. Cestitamo g. Voršicu in telimo še veliko ustvarjalnosti! DAN EVROPE Sredi meseca maja, bolj tocno 17. maja so v Argentini praznovali Dan Evrope. Organizirala ga je Argentinska vlada s pomocjo predstavnikov drtav clanic evropske unije v Kulturnem centru Kirchner, kjer je nastopil Mladinski orkester Evropske Unije, v katerem je nas Slovence zastopala Manja Slak. Po koncertu je sledil protokolarni del slavnostnega vecera, pozdravila je v imenu EU predstavnica Parlamenta iz Bruslja. Revijo »Meddobje« in druge publikacije lahko narocite pri naših odbornikih ali se povetete z nami na e-naslov: ska.novice@gmail.com GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Accion Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.