85. številka. sa ho?. za sredo 17. julija 1895. (v Trstu, v torek zvečer dne Mi jnli.ja 1HV5.) Tef-iij XX. „EDINOST" izhaja po trikrat m t«d«n r »-stili it-lan jih ob tovlcfttt, Četrtkih iti sobotah, /jutranjo i?.il<«ttjo izhaja ob ti. uri zjutraj, vert-rno i>a nh 7. 4ri »et'er. — Obojno izdanje stane : i« |e »e dobivajo t prodajal nicali toiiaka t' lr*t.U po 23 uvr., ix»cn Trata po 3 nvč. .Sobotno n-Aerno iz-lanje v Irntu 4 m'-.. iiteii Trata S ur. EDINOST <>if!aai t i« d m po t*rifu f jwt:ri: naslov- z «i. belimi 'rhumr •>> ,iro*tor. kolik )- ■ » > {.i r>nva>tii> i vr-ti.-. 1'osiana. o-mrti, i «< in jnrt|i«-a)i»«! • i,.- lua^i >I|(Ihn| lt i.no MiM|i,rk|• oefi-* i\ >» . ia t ■ • (iri>| •oi.t)«. Roktp>*i *«• ui> »f"»4n|>, Saroinino. rcklittaarije in o,;U«>' »|»r« ji-ma n/inintlš/i'9 ulica M initi pic * rolo hit. 3. II. nn.lit. o.lprtn rfklnma .jo ■o pro.ta piiitnin«. Glasilo ■loven«ketfa političnoga druitva za Primorsko. , F nlinuMli jr mar" Tretji vsesokolski izlet v Prago. (Dnlje). Ob % 11 uri p. p. prispel je sprevod na staromestni trg, pričakovan od podžupana dr. K ii h n a z mestnim zastopstvom od francoskih gimnastov in drugega odličnega občinstva ter od jugoslovanskih sokolskih deputacij. Viharni na-zdar klici navdušenega občinstva pozdravljali so uprav vojaško korakajoče neskončne sokolske čete. Ko je bil izvršen nastop vsega Sokolstva, nudila se je očesu slikovita podoba, kakor si je lepše misliti ne moieš, Ves prostrani trg žarel je v rudeCih sokolskih srajcah, a pred tribuno, na kateri so bili župana namestnik z* mestnim zastopom in francoskimi giinnastl, razvrstile so se na desno in levo ob krilama slovenske in hrvatske deputacije okolo 200 zastav. Nasproti zastavam, oziroma omenjenima jugoslovanskima deputacijama, postavili so se čelom proti tribuni staroste čeških sokolskih društev (okolo 300), a zad vsa sokolska armada. Po dovršenem nastopu nagovoril je starosta češke sokolske zaveze dr, Podlipny županovega namestnika blizo tako-le: Visokočastiti gosp. kolega! Spoštovani gospodje in dragi prijatelji! V drugo predstavlja se Vam na tem, za vsakega Čeha znamenitem mestu uprav v času, ko češko ljudstvo razstavlja najboljše plodove svojega dela in svoje umetnosti, v pričnjočnosti tako dragih prijateljev in toliko milih bratov slovanskih, cvet sokolstva v sili in lepoti mogočnejši, ako se more to sploh reči, kakor prvikrat, ter Vam podaje v znamenje neločljive edinosti in složnosti Sokolstva v prospeh tirja-tev teškega naroda svoje korenjaške roke. Srečen sem, da zamorem na tem mestu tolmačiti čute češkega sokolstva, čute, katere nosi v srcu češki narod v tem starodavnem kraljestvu glede pravic svojih in jezika svojega. Češko Sokolstvo svesto si je popolnoma svoje naloge, katera se glasi: vzgajati m 1 a d i 11 o v narodnem duhu do celili značajnih m c ž, k a k o r š n i h potrebuje vsak narod, ki se mora boriti za svoje pravice. Iu to je patrijotično, eminentno narodno in demokratično delo. To geslo vpisano je globoko v naša srca iu pri tem vztrajamo, naj pride, kar hoče. Češko Sokol6tvo izvršilo je svojo nalogo popolnoma, verno in pošteno ter je je radi tega češki narod obsul se svojo naklonjenostjo, v prvi vrsti pa slavno zastopstvo kraljevega glavnega mesta našega. Velečastiti g. kolega! Zahvaljevaje se primerno v imenu vsega čeftkega Sokolstva, dozvoljujem si izročiti Vam skromen a pomenljiv spomin: prapor v slovanskih barvah, okrašen sokolskimi znaki in grbom naše PODLISTEK. T* Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. Spisal A. S e n o a. (Dalje.) Oči zalila mi je kri, zarohnel sem ko besna zver iu kakor da me je veter ponesel, poletel sem naprej v selo do svoje hiše. Pogorišče ! Prazno, pusto! Zgrudil sem se na tla, na ostanke svoje srečo! Okolo srca vil meje krč! Mara 1 Maral Sinko! Kje si, kje si ? Nič, nič! Joj! Bog ! Težka je Tvoja roka! Nisem vprašal po materi — sosedje so jo vsprejeli v hišo, po Turkih sem vprašal,—po Turkih! Kedaj-li so prišli ? Kam-li so šli ? — Na sosedovem dvorišču stal je privezan konj. Zasedel sem ga. Preskočil sem ograjo in kakor blazen v gozd. Bila je noč. Nad gozdom mesec. Goui jedno uro, dve drage, mile slovanske matiške Prage. Prosim, da ta prapor hranite za bodoča pokolenja kakor spomin na znameniti trenotek, k« je češko Sokolstvo pred vsim narodom storilo svečano obljubo nepogojne udanosti v službi češkega naroda. — Na zdar !" Ta krasen in pomenljiv govor pretrgan je bil večkrat navdušenim pritrjevanjem, na koncu pa razlegali so se „Na-zdar JMtlici po prostranem trgu liki orkan. Izročeni prapor je umetno delo, okrašeno srebrnim lavor-vencem; na vrhu je Sokol razprostrtimi pe-roti a v sredi venca grb me^f.-i praškemu Na trakovih v narodnih barvali čita se napis: „Z 1 a t i s 1 o v a n s k i Pragi — hvaležno S o k o 1 s t v o". Podžupan dr. Kttlin, pri jeniši izročen prapor, odgovarjal je: Dragi bratje Sokoli 1 Visokočastiti starosta sokolske zveze! V bliigeni spominu na našo jubilejno razstavo leta INOI.bil je spomin na sokolske slavnosti najlepši del in kdor je bil svedok tedanjega navdušenja, tega nikdar ne pozabi. Kakor je jubilejna razstava bila podnet za drugi vsesokolski shod, bila je narodopisna razstava podnet za tretji vsesokolski shod, kateri celo nadkri-Ijuje prejšnji shod. Imenom župana kraljevega glavnega mesta Prage pozdravljam Vas vse, ki ste prišli k nam iz dežel sveto-vaclavske krone, iz drugih slovanskih dežel in tudi iz tujih dežel, „v katerih Slovan povsod brate ima", posebno brate iz transatlantiskili dežel. Vse pozdravljam na tem znamenitem prostoru, nasproti vzvišenemu Tynu, na mestu, kjer svedoči skoro vsaki kamen o naši slavni ali pa tudi žalostni prošlosti, mestu, ki nas vspod-btija k vspešnemu delu v zavarovanje srečne bodočnosti. „Zdrava duša v zdravem telesu", to je bilo geslo ustanovitelja Sokolstva, Henrika Kiigner-ja; pod tem geslom širila se je ideja Sokolstva v vseh češko-slovanskih okrajih ter nam je ohranila ne le zdrav duh v zdravem telesu, nego ona delovala je i moralično, vzgojivši nam trdne značaje, udane sinove domovine brez strahu in graje. Jubilejna razstava pokazala je, kaj znamo, kaj zamoremo; narodopisna razstava naj pokaže svetu, kako živimo, kaj smo in si je-li mogoče misliti tako razstavo brez sodelovanja Sokolstva ? In kaka udeležba! Ta imponu-joča četa prikazuje nam krasno sliko samozavestne moči in a k o hoče videti tujec, kaj smo, pokažimo le ponosno na naše Sokole: .Glejte, to so naši bratj el" Bratje Sokoli! Vi ste matički Pragi pripravili veliko iznenađenje darom krasnega prapora; hvala Vam prisrčna na tem. Ta prapor ne bode samo spomin letošnje velikanske slavnosti, on bodi praškim meščanom in njih zastopnikom v tej mestni zbornici uri. Poznam jaz Turke, ne bodo oni vso noč brez odmora. Goni tri, štiri ure brez duše, brez sape. Kri mi je curila po licu, veje so me udarjale po obrazu. V možganih se mi je vrtelo. Nagnil sem se na konja. Vroč je bil, penil se, griva mu vihrala, a letel je, letel je neumorno in dirjal v tihi nočni zrak ko burja. Došel sem do gorske provale. Nekaj mi je zasijalo pred očmi. Ogenj! Obstal sem. Da vidim. V dolini doli sedijo okolo ognja Turki. Pijejo, kričijo. Med njimi majhno človeče, Menda ranocelec. Ob drevju privezani konji. A dalje v senci ? — Da, da! Sužnji. „Mara! Mara! Sinko!" zavpil sem na ves glas; evo me, evo!" „Miloš moj!" odzvala se je Mara. Poskočili so Turki. Pomerim. Cak! Mrtev se je zvalil Jussuf. Zasedli so konje. Cak! počila mi je mala pu- i ška in zvalil se je drug Turčin s konja. Pu- ! stim uzde, v jarek, v jarek! ,Ha ti. Miloš!* j zaškriplje oni hiravi lopov. In — počila mu > simbol in vzpodbudilo, da po vzgledu Sokolstva in po geslu našega prevzvišenega vladarja in kralja „Združenimi močmi" složno delujejo v prid naše češke metropole in naše domovine. V tem smislu kličem Vam: Na zdar! Med navdušenimi klici tisočerih grl vsul se je po končani m tem govoru gosi dež cvetlic na zastopnike sokolskih društev, godba pa je zasvirala : „Kje dom je inoj", katero pesem je zajedno pela vsa množica. (I)ulje prih.) Politiške vesti. v Trstu, dno 10. julija 1805. Kranjski deželni /.bor snide se tekom tega meseca, takoj ko bode zaključeno zasedanje državnega zbora. Državni zbor. Poslanska zbornica deluje sedaj s parno silo: včeraj je že dovršila razpravo a finančnem zakonu in takoj prestopila v razpravo o proračunu trgovinskega ministerstva. Ko so govorili poslanci Kraus, Pfeitfer in Llchtenstein, oglasil se je voditelj tega ministerstva W i t t e k, da poda nekoliko kratkih izjav. Zavod obrtnih nadzornikov ter druga različna sredstva v po-vspeševanje trgovinskih obrti treba popolniti. Govornik se sklicuje na predloge, koje ima v rokah odsek. Priprave za novelo k obrtnemu zakonu so dognane, vendar pa ne more minister določno povedati, kedaj seta novela predloži zbornici. Kar se dostaje nedeljskega počitka, stoje si nasproti koristi lastnikov obrti in pomoćnih delavcev. Posebno treba uvaževati, da ne bi trpela obrt sama, kar bi bilo na veliko škodo v narodno-gospodar-skem pogledu. Deželnim oblastnijam je dolžnost, da poročajo o vsem, kar so opazile. Zato je umestno, da se pritožbe pošiljajo deželnim vladam. Ako se pokaže, tla je katera določba kvarna obrtništvu, stori se potrebno, da se odpomore. O železnicah se hoče minister izjaviti pozneje. Za ministrom je govoril tudi posl. S p i n č i d o raznih resolucijah. K položaju Zasedanje državnega zbora, oziroma razprava o proračunu, bliža se brzimi koraki svojemu koncu. Bliža se torej glasovanje t) proračunu v tretjem branju. V tem pogledu je danes nnjvažneje vprašanje, kako bodo glasovali nemški levičarji in pa M I a d o č e h i. Ali bodo prvi glasovali za proračun vzlic celjski postavki, ali pa se uklonejo pred agitaci|o, ki jih sili, da glasujejo proti V! In potem: Ali Mladočehi tudi v tretjem branju ostavijo svoje opozicijsko stališče Slovencem na ljubo ? Ali vsprejmejo vos proračun, da le rešijo celjsko postavko. Vse to so vprašanja, ki nas posebno zanimajo. Ako že hočemo povedati svoje menenje, rekli bi, kar smo že rekli opetovano, da nemška levica nikakor ne bode glasovala je puška, a žena se mi zgrudila mrtva. Poletel sem. V puški ni zrna. Ali joj, lopov pograbil je mojega sina za lase. Ubije ga. Ne. Na konja ga je dignol, Odjezdil je naglo, a Turki od strahu za njim. Došel sem do žene! Hladna! Ali sin je živ, a oni ga nosijo! Poženi! Za njimi. Padla mi je kapa. Konju primanjkovalo je sape. Potegnil sem nož, da spodbodeni konja v rebra. Letel je navzdol, navzgor. Lete nabil sera puško. Kvo jih, sedaj gredo iz gozda. Ha, to je ranocelec, a to mi je sin! Da, da: teraj, daj, konjiček! Blizo sva! Blizo. Na streljaj. Čekaj! Ali joj! Vspel se je konj, padel, iz-dalmol. Padel sem i jaz. Odšli so brez sledu. Joj, Ki iste Bože! 1'bili so mi ženo, odnesli sina, samo v noč ori se zlobni smeli tega pekleuSčeka." — Haramija je obmolknil. Dve debeli solzi skočili sti mu na oči, ua sive brke. „Dosti je," pričel je zopet, ,čul si vse. proti proračunu, posamični poslanci morda pač, ali kompaktno gotovo ne. Nemški levičarji so prebrezznačajui, da bi se pokorili politiki zahtevajoči žrtev in samozatajevanja Sicer pa se jim žuga /. ofi cijozne strani, da bi jim glede ua celjsko postavko tako nič ne pomagalo, ako vržejo proračun, ker bi s« poslednji utegnil določiti s cesarsko nare d i) o, v katero bi brez dveinbe prišla tudi celjska p os I a v ha. Kar se dostaje Mladočehov je jako mogoče, dii bodo Slovencem na ljubo glasovali za proračun; to pa tem laglje, ker imajo pred seboj le provizorifiiio vlado in se svojim glasovanjem nikakor ne obvežejo za bodočnost. Grof Hohriivviut kot načelnik kluba konservativcem je odgovoril ua pismo posl. dr. Kerjančiča, da je klub konservativcev/veseljem pozdravil sklep hrvatsko-slovenskega kluba, da hoče namreč poslednji stopiti v najtesneje odnošaje s klubom konservativcev. Zajedno je grof Hohcmvnrt izrazil nado, da se že v bližnji bodočnosti združijo vsi p o 1 i t i š k i \> i i j a t. H j i v jedno s a m o veliko s k n p i n o. Koristi ilitvalizma za A strijo. Za vkupne stvari, predvsem vojaštv, je Avstriji plačevati letnih 71,722.774 gld , Ogerski pa HO,7.' 18.332 gld. ; radi državnih dolgov napravljenih do leta IH<17, pa treba nam plačevati na obrestih iu odplačilih letnih 103,034.246 gld., dočim Ogri prispevajo It* z 30 milijonov gld. Tostranski državni polovici treba torej za omenjene namene plačevati okroglih 23fiJ>£ milijonov goldinarjev na leto, Ogerski, pa ki je približno jednako veliku iu celo še rodovitnej^a, pa samo okroglih On Vi milijonov goldinarjev. Te številke nam pravijo glasno in jasno, kdo ima dobičke od sedanje uredbe države, kdo pa škodo. Da je to razmerje v razdeljen ju vkupnih bremen med obema državnima polovicama krivično, je neovržno dokazal že g. Fran Podgoiuik pri letošnjem občnem zboru „Kdinosti". Ta razdelitev je bila kolikor toliko opravičena v letu 1H07, ko je minister Ueust — nesrečnega spomina — razkrojil našo državo, danes pa gotovo ni več. Takrat je bila Ogerska v vsakem pogledu daleč za Avstrijo. Toda v teku t« h treh desetletij je onostraiika državna polovica napredovala orjaški — privabila je tuj kapital, da jej je zasnoval velika industrijska podjetja, zgradila si je gosto železniško mrežo, popopolnila svojo komunikacijo ter osvojila si Reko —, tako da nam danes ni le jednako-rodna, ampak uvela je posvoji tarifni politiki pogibeljno konkurencijo naši svetovni trgovini. Ogerske vlade se niso plašile nobene žrtve, da le navedejo veliko trgovino na Heko in da se niso trudile zastonj, občuti pač najizdat-neje naše mesto tržaško in istim vsa trgovina v tostranski državni polovici. Ali se po takem Bog zna, kje mi je sin, nisem mu našel sledu. In tako se bijem po življenju, kakor voda ob bregove. Ali onega vraga, da dobim," zaškripal je haramija, .zobmi bi ga raztrgal." „Malega ranocelca mislil ?" vprašal ga je .Jerko začuden, »morda ga je voda odnesla." V tem treuotku stopil je Pavel pred grajska vrata. »Jerko brate!" pričel je poluglasno, poljubi vši mladenča, »vrni se v Zagreb, čuvaj Doro kakor svoje oko. Z Bogom!" »Bodem, brate!" odvrnol je Jerko po tiho. „llajdiva, Miloš, v ime Boga!" —Častnik iti haramija zasedla sta konja in naglo odjezdila. A Jerko je sedel dolgo ua kamenu, gledajoč proti strani, kamor je bil Pavel odletel. (Dalje prih.) ne protivi zdravemu človeškemu razumu, da bi morali mi i nadalje nositi toliko bremena na koristi onemu, kojega gospodarske sile niso le jednako vrstne našim silam, ampak je celo agresiven v svoji trgovinski politiki politiki naui ? ! To vprašanje je postalo sedaj toli važno, da bi se morali zaresno baviti i njim naši državniki in parlamentarci, Da pa je prišlo do toli krivičnega razmerja med nauii in Ogri, so v prvi vrsti krivi nemški liberalci, ki so bili vsikdar — imejoči pred očrni vedno le svoje strankarske koristi, koristi velikega kapitala in pa nemške jednakostranske namene — neodpustno popustljivi nasproti O gro m. Tem drznejša se nam vidi zaliteva liberalcev, da državne potrebe zahtevajo, da osfnnejo oni na krmilu z ozirom na dejstvo, kn bode skoro obnoviti pogodbo z Ogri. Bog nas čuvaj takih zagovornikov! Hujše nesreče si les ne bi mogli misliti, nego bi bila ta, ako bi bili nemški liberalci na krmilu, ko bode obnovljati pogodbo z Ogri, kajti potem bi gotovo ostali pri starem razmerju — ali stari krivici 70 : 30 ! Z ozirom na vse to tu povedano je tudi našim poslancem sveta dolžnost -- kar je naglasa 1 tudi gosp. Podgornik —da se vestno pripravijo za razprave, ko se bode obnavljala pogodba z Ogri. Popustljivosti mora biti konec ; treba da slednjič tudi mi uveljavimo načelo: do ut des. Dam. ako daš. Mi kratko in inalo ne smemo dopustiti, da hi se o razdeljevanju bremen Ogri kazali najveće reveže, dočini so najglasneji in naj-bahateji, ko gre zato, da uplivajo na našo notranjo in vnanjo politiko. Jednake pravice in jednake dolžnosti — ta je jedina prava! Spodnjestajei Mko „Slov. drufttvo* je včeraj zborovalo v Ljutomeru. Vsprejelo je resolucijo, v kateri izraža zaupanje slovenskim poslancem, ker so vstrajali v Celjskem vprašanju, ter odobrilo njih izstop iz dežel-nega zbora. Izjavilo je zajedno, da pritrjuje zopetnemu pristopu le tedaj, ako se jim jamči, da se bode oziralo na kulturne razmere štajerskih Slovencev in izrazilo željo, da bi se združili slovenski poslanci v jeden klub. Različne vesti. 0 novoimenovanom častnem kanoniku pri tržaškem stolnem kapitelju, I) r a g o t i n u H u tli u, piše „Naša Sloga*: Prečastiti g. Iluth je dobro poznan po Istri, kjer ima mnogo prijateljev in čestilcev, koje izvestno posebno vzradosti vest v odlikovanju toli česti tega moža. V svojem imenu in v imenu vseli prijateljev čestitamo najsrčneje g. Huthu. Slovenskim staritem, ki pošiljajo svojo dec.o v šolo družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu, javljamo veselo vest, da so letos prav dobro vspeli na državnem nemškem gimnaziji oni dečki, ki so izšli iz naše šole. Ta vspeh je najbolji dokaz, kako dobra je ta naša šola in smelo rečemo, da veliko bolja, nego so vse laške ljudske šole. — iil«de na kakovost naše šole je značilno tudi nastopno : Deček, izulši iz naše šole, je sedaj kot vajenec pri nekem trgovcu, a ta poslednji je tako zadovoljen z dečkom, da ne bi ga hotel odpustiti — tako pravi — za noben denar. Govori mil dobro slovenski, italijanski in nemški in je tudi sicer dobro podkovan v vseh predmetih, potrebnih za njegovo stroko. Vidite torej, dragi stariši, kolike dobrote donaša vaši deci naš zavod! Ne le, da Vam vzgaja deco v pravem krščanskem in narodnem duhu, ne le da skrbi, da postanejo vaši miljeiici značajni možje in poštenjaki, ampak izobraža jih tudi v raznih vednostih, potrebnih bodisi za nadaljno šolanje ali pa za praktično življenje toli vspešno, da bi kaj tac.ega nikdar ne mogli pričakovati od italijanskih mestnih sol, urejenih po jednostrau-sko-strankarskem ukusu. Spominjajte se torej v molitvi svojih dobrotnikov in vse naše plemenite družbe, ki ogromnimi žrtvami vzdržuje nase zavode Vam in Vašim otrokom v korist! Spomnite se te naše družbe posebno sedaj, ko se nabira cirilo-metodijski dar! Pomislite, da dar-ček, ki ga položite na oltar družbe sv. Cirila iu Metoda je v prvi vrsti namenjen — Vam samim, pošteni vzgoji Vaših otrok, Vase mule in naše ukupne narodne bodočnosti. Dajte torej bratje, spomnite se naše družbe sv. Cirila iu Metoda: kdor ima več, daj več, kdor ima malo, daj malo ! In letos potrebuje naša družba še posebno podpore, ker i ona trpi na posledicah, ki je zadela našo Ljubljano. Ako si sleherni Slovenec odtrže le mal darček — in to stori lahko vsakdo — potem postane lahko iz teh dar-čkov — lep in dostojen Ciril o-M e-t o d i j s k i dar! Bog blagoslovi našo družbo sv. Cirila in Metoda ter razsvetli naše rojake, da bode sleherni Slovenec umel ceniti neizmerno važnost te družbe za ves naš narodni preporod po obmejnih pokrajinah. Čehi znajo! Nedavno temu so si zasnovali Čehi društvo na deleže, po samih 10 gld., kojemu društvu je namen snovati industrijska podjetja z domačim kapitalom, s čemer bode doseženo, da ne bodo samo tujci tlačili v svoj žep ves oni ogromen dobiček, ki jih donašajo taka podjetja. Omenjeno društvo je storilo sedaj prvi korak v dosego svojega namena : nakupilo je neko veliko tovarno za izdelovanje svinčnikov, vsprejemši isto v svojo upravo z dnem 1.1, tn. Vsa češka javnost je jako zadovoljna s tem korakom in izvestno bode to podjetje — pripo-znani izborni narodni organizaciji in disciplini naroda češkega — donašalo lepih dobičkov, ki pa ostanejo lepo v deželi. Da, dd: Cehi znajo! In mi ? Mi smo pa zadovoljni in veseli, da se zavihanimi rokami — prav po fantovski — mlatimo in klestimo med seboj, mesto da bi delali v lepi slogi za politiško in gospodarsko osamosvojenje našega naroda. Kaj nas briga to, da se med tem tujec za tujcem naseljuje na naši zemlji, da si osvaja hišo za hišo, zemljišče za zemljiščem, podjetje za podjetjem, kaj de to, pravimo, da denar iz naših žepov prehaja v žepe tujcem, ki nas potem, v zahvalo, še tirani zuje jo v narodnem in politiškem pogledu in vrhu tega v mnogih slučajih se svojimi slabimi vzgledi trgajo tudi verski čut iz src našega ljudstva I Kaj de vse to I Mi poskakujemo same radosti, da le moremo vsklikniti : „Ali smo ga !a — svojega krvnega brata namreč. Saj imajo tudi Čehi svoje stranke, ali ko gre za ukupne koristi naroda tain izginejo stranke in na oder stopi ves narod kot jeduotna masa in — iiuponuje. Poleg vseh političnih bojev je narod češki ravno v najnovejšem času podal najsijajnejšili dokazov svoje čilosti, svoje skoro da brez« primerne nadarjenosti in uprav neumorne delavnosti, da je kar strmel ves svet. Jubilejna razstava in sedanja narodopisna razstava sta visoki, od daleč vidni znamenji vrlin naroda češkega Od vseh krajev hite ljudje v Prago, da vidijo in občudujejo, kaj je ustvaril ta narod — iz sebe, ob zli volji nasprotnikov iu ob brezbrižnosti vlade. Takemu narodu je zagotovljena bodočnost, kajti slednjič mu morajo priznati tudi nasprotniki tribut zasluženega priznanja. In mi ? No mi mislimo, da smo najlepše vršili svojo dolžnost, da sino si nabrali ne-venljivih zaslug za vero in narod, ko — so ga morali razganjati orožniki. Znaki „avite kolture.' Županu v Ti »jami in vrlemu rodoljubu Simonu Det'arju zapalili so nepoznani zlikovci kopo sena. Cirito-Metodijski dar. Moški podružnici sv. Cirila iu Metoda sta darovala v ta namen gg. Gregor Sporu 3 krone in dr. Pertot Simon 5 kron ; nadalje sta nabrala gg. G. Lotrič in A. llolčič 12 kron, katere so darovali G. Lotrič, I. Hajpel, A. Kustja, I. Božič, A. Bolči*, F. ludihar vsak po 1 krono; F. Koiuotar 80 stot., Ivan Nep. H. 50 stot., I. Male, I. Lampe, F. Fuk, B. M., A. B„ A. Krašnar, Jože Hrovat, F. Berlan, I. Sbona po 40 stot.; A. Jug 30 stot, L liepič, A. Pertot, I. Sosič in Peter Lipošček po 20 st. Pri tej priliki popravlja ae prijava Cirilo-Metodijskega dara v sobotnem zjutranjem izdanju »Edinosti* v smislu, da sta darovala star vojak in poštar vsak po 4 krone in ue po 2 kroni. Živeli darovalci! Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda. Šmarski rodoljubi so darovali 3 krone tfi> stot Živeli! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je imelo svojo 85. vodstveno sejo dne 3. julija. Prisotni so biti; Tomo Zupan (prvomestnik) dr. Drag. Bleiweis vitez Trsteniški, Anton Koblar (blagajnik), Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak, Andrej Zamnjic iu Anton Žlogar (tajnik); izmed nadzoriuštva Oroslav Dolenc, dr. Ivan Svetina in Ivan Vrhovnik. Pri tej seji so se vspre-jeli razni predlogi glede zidanja velikovške šole in uredbe naših tržaških šolskih zavodov. O denarstvenem stanju je poročal novoizvoljeni denaničar Anton Koblar. Vodstvena seja je namreč pri svojem 84. zasedanju po §, 18. družbenih pravil premolila že pred veliko skupščino denarničarja zato, ker se je temu poslu odpovedal dr. Vošnjak, ki se misli za stalno preseliti iz Ljubljane. — Po rešitvi raznih prošenj in po sklepu, da bode letos velika skupščina dne 8. avgusta v Kranju, zaključil je prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Slatin pafta v avdijenciji. Kakor smo o-menili v današnjem zjutranjem izdanju, vspre-jel je Nj. Vel. cesar dne 14. t. m. slovečega S!alin-pašo v IŠlu v posebni avdijenciji. O tej avdijenciji poročajo iz Išla, da je Slatin med ostalim povedal Nj. Veličanstvu, da je podrobno opisal dogodke za časa njegovega robstva pri Mahdiju in da pride ta knjiga v kratkem na svetlo. Cesar je čestital neustrašnemu preiskovalcu na njegovem izrednem pogumu in mu želel vso srečo za bodočnost, t 'esar je podelil baje Slatinu visoko odlikovanje. Iz Lokavca pri Ajdovščini nam pišejo : Ker je že Vas dopisnik iz sv. Križa omenjal, da bi mi Lokavčani radi imeli samostojno duhovnijo, a je temu dodal opazko, da so oblastnije temu nasprotne — češ, kdor hoče kaj imeti, naj plača —, dovolite mi, da mu odgovorim, da mi Lokavčani ničesar ne dolžujemo Križanom. Vprašanje samostojne duhovnije ni v zvezi z ni kakim plačilom. Kar se pa dostaje tistega dolga, na katerega je mislil dopisnik, je stvar še v preiskavi; a dokler ni sodbe, tudi ne plačamo ničesar. Tudi mi Lokavčani smo kaj slovesno praznovali god sv. Cirila in Metoda. Na predvešer (dne 4. julija) zanetili so Kom-parci velik kres, prižigali so se umetahii ognji in mladenci so zapeli lepo in ubrano: »Dve lepi zvezdi svetite na nebu nam Slavja-nom*. Ako pomislimo, da so ti pevci samouki brez vsake šole, potem jim moramo izreči še posebno pohvalo. Le tako naprej in pričakovati nam je lepega napredka v petju, ako dobimo z novim učiteljem tudi dobrega pevovodjo. Imamo pa pri nas tudi nevšečuih stvarij. Naše žage in mlini drdrajo v jednoiner, da ima naš kmetič precej opraviti. Ali žal, da navadno v nedeljo zapravi kar je med tem tednom zaslužil. Saj imamo nič manj nego 13 gostiln, ki potočijo na leto do 1800 hektolitrov vina. Po tej množini' povžitega vina bi človek sodil, da mora našemu kmetu kar kupoma naraščati bogastvo. Kaj še: ko pride čas, da mora plačati davke, ga pa glava boli. V gostilni poje kreda, v štacuni istotako; o kmetič dragi, kedaj se spametiš vendar ? 1 Našega gospoda župana bi pa radi opozorili na obljubljeno cesto iz Lokavca v Ajdovščino, ker je res nujno potrebna. Potrudite se, prosimo Vas gospod župan, za to stvar! Uboge Vipavce je zadela sedaj huda nesreča, ko nam je burja uničila mnogo nade. Polomila uain je trte in žito in vse opustošila Dovolite mi, da zaključim ta svoj do-pisič z veselo vestjo, da smo tudi mi Lokavčani nabrali za nesrečne brate v Ljubljani lepo svoto 90 gld. Izpred porotnega sodiiia. Včeraj imela se je pred tržaško poroto zagovarjati 21 letna dekla Antonija Bončina iz Ravnice na Goriškem, obtožena detomora. Kakor smo sporočili svoječasno i v našem listu, našli so dne 28. majnika t. 1. na stopnicah hise št. 2 na trgu Giuseppina v papirju in cunjah zavito novorojeno dete ženskega spola. Zdravniška preiskava je dognala, da je dete bilo umorjeno, namreč vdušeuo. Polic. olic. Tiz je našel brezsrčno mater v osebi omenjene dekle. Preiskava je tudi dognala, da je bil oče f.etetu polkovni čevljar Fran Orel. Ob-toženka je toliko v preiskavi, kolikor pri včerajšnji tajni razpravi priznala, da je porodila dete, da pa je bilo isto mrtvorojeno; priznala je tudi, da je je sama položila na omenjene stopnice. Porotniki potrdili so jedino stavljeno jim vprašanje glede detomora z 8 glasovi, na kar jo je sodišče obsodilo na p e t let težke ječe Bončina pri razpravi ni kazala nikakoršnega kosanja in tudi obsodba ni napravila nanjo nikakoršnega utiša. Samomor. 22letnega poslovodjo Ivana Lavriča, iz Ribniškega okraja, službujočega v trgovini z mešanim blagom A. 8transa, našli so včeraj zjutraj obešenega v ozadju pro-dajalnice. Laurič se je hotel usmrtiti že predpoludne in porabil v ta namen dva metra dolg stenj za svetilke. Iz pisem, koje je ostavil samomorilec, je razvidno, da je izvršil ta čin radi nesrečne ljubezni. Po dovršenih zakonitih formalnostih so prenesli mrtvo truplo v mrtvašnico pri sv. Jnstu. Policijsko. Včeraj popoludne ob 47. prepiral se je s svojo ljubico, 321etni težak Anton Dordolo iz Trsta stanujoči v ulici Rafti-neria hšt.5. V tem prišel v isti ulici tam mimo 69letni dninar Angel Fantini. stanujoči v ulici del Rivo lišt. 4. Derdolo ga je udaril brez vzroka s pestjo po glavi. Mimoprišedši stražar Leiter, močan mož, vprašal je Dordola, zakaj je udaril Fantinija. Dordola pa je namesto odgovora vrgel stražarja ob tla, mu pokleknil na prsi in obdeloval s pestmi. Po naključju prišla sta tam mimo Lloydov stražar Ivan Ražem in pa javni stražar Škilan, katera sta priskočila v pomoč Leitnerju. Oba sta potem ukrotila besnega Dordolo in ga odvedla v zapor. Dordola trdi, da je bil tako pijan, da ne zna, ki\j je počenjal, toda ta izgovor mu menda ničesar ne pomore. Stražarja Lei-terja so odpeljali na zdravniško postajo zdravit se in potem na njegov dom. Umevno je, da se je v ulici Raffineria hipoma zbralo par sto radovednežev, ki so uživali prizor, kako težak obdelitfe stražarja. — Sinoč je spreten tat na Rallijevem zemljišču ukradel zasebnici Heleni Vida!, stanujoči v ulici Ma-donniua hšt. 31, novčarko iz žepa, v kateri so bile 4 krone. Najnovejše vesti. Dunaj 16. Poslanska zbornica nadaljevala je razpravo o trgovinskem proračunu. Končala je postavke 1—9 trgovinskega mini-sterstva. Sredee 16. Sinoč okolo 8. ure napadel je nepoznan gospod Stambulova, ko je ta v spremstvu Petkova in svojega nadzirale a izstopil iz kluba „Union". Stambulov je težko ranjen, nadziralec je dobil lahko rano, Petkov ni bil napaden. Zaprli so več sumljivih oseb. Sredac 16. Stambulov je na glavi in na obeh rokah težko ranjen. Obe roki morali so mu odžagati. Malo je na-deje, da ozdravi. Preiskava pričela je jako energično. Na mestu, kjer je bil Stambulov napaden, našli so turški handžar, nož iu dva revolverja. Zaprli so razne osebe. O napadalcu ni sledu. Stambulov ne more govoriti. Tr^ovlnaho brnojavka. Baalmpeita. Pšenloa *a jesen 6 62-661 Pšenica K.k »pomlad 189« —.— jo —*— Ore* *« jesen 5.65—6 67 It* za jesen 5 «1 5.62 KoruiH ra juli-avgust 5-76—5-78 tn maj-juni 1896 4-78—4.80. P*«ni«» nova o it 78 kil. r. 6 80-685 od 7» kil. f. «85 - 6 90% od 80 kil. f. 6 90—8-95, o.l 81 kil. f. C'95-7 -, od 82 kit. for. 7---7 05. Icčmen H 40-6 70; proso 6----6-5R ri nora 6.45-6.60. Pšenica: Ponudbe in povpraievanje dobro cene stalno 5 10. dražje od včeraj Prodaja' 36O01 met. nt Vreme: lepo. Praja. Noralinirnni sladkor za juli f. 12-80 nova letina 13-37. nespremenjeno. Praga. Centrilugal novi, postavljen-» Trni in h carino vred odpoSiljatev precej f.'J8 50-28.75. Juli aopt. f. 28.75 -29,— (JoncaKne 29.---Četvorni SO----.-V glavah (nudili) 80 25 -•—. Hftvro. Kava Hunto« gooil avernge * h juti 91.50 za november 90.—, mlačno. Hamburg. Santo* good Hvttrnge zr juli 74 september 74.— decembeT 72.75. Dun^Jak« boran 10. J talij aa. »OS danei včeraj Driavni dolg v papirju .... 101.10 n n v srebru .... 10180 Avstrijska reuta v zlatu . . , 123-85 „ „ v kronali . , .101 5o Kreditne akcijo ....... 40»'25 London lOLst........121.25 Napoleoni......... 9.64'/, 9-*4 20 mark ........11.88 11.86 100 italj. lir........ 46,— 4605 101.15 101.35 123.90 101.55 404.50 121 30 -'F Zdravljenje krvi Oij „T i noč« riti cvet" (Milleflori). či«ti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim >>lučujoin, če pečo v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jedeu omot za ozdravljenje, stoji 50 m", ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMMER „M due Mori" Trst, veliki tn. vt> JAKOB ŠTRUKELJ - TRST I via Caserma it. 16 uhod plazza della Caserma. P (nuq>roli tf liki ivt/cainiViJ, ^ prodaja po noverojetnih nizkili cenah vsako- f vrntna angleška p kolesa. (bicykle) I Znstopstvo koles „Adlav" iz tovarne H. P Klevt-r Frankfurt in „Viktoria Cjkle b NVorks14 \Volver hampton AngleSko. ^ Kolosa .Ad'er* so svetovno znana in se ra- P bijo v nemški vojski. fc Jamči se za vsako kolo 12 mesecev, kdor 7 ne zna voziti, nauči se brezplačno. — Pošilja W se na deželo in na vse kraje. ^ Lastnik politično drutUvo .Kdinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Tratu.