DOMAČ
z a
prestopno leto
farnik Postojnski.
Peti pomnoženi tečaj.
V LJUBLJANI.
ZALOŽIL JANEZ GI ON TINI.
Natisnil J. Rudolf Milic.

wm
oledar naznanuje razne case, svete godove iti nebesne prikazni za vsaktero leto; rad prinaša tudi druge potrebne in koristne vesti za vsakdanje življenje.
Koledar je že stara naredba. V dober red je vendar koledar djal še le rimski samovladar Juli Cesar 1. 45 pred Kristusom; Nicejski pervi zbor pa je zraven vverstil keršanske godove 1. 335 po Kristusu. Ta stari koledar je popravil rimski papež Gregor XIII., ter je novega vpeljal 1. 1582. Stari koledar je še v navadi pri Grekih in Kusih, in je zdaj že 13 dni zastal za novim koledarjem.
Stetev in razdelitev (asov.
Časi se sploh delijo v leta in inesce, v tedne in dneve, v ure, minute in sekunde.
Leto se meri po teku zemlje krog solnca, od zime do zime, ter na tanko znaša 365 dni 5 ur 48 minut 47 sekund. Za navadno leto se gladko šteje 365 dni; ostale ure pa v štirih letih dajo 1 dan več, in tedaj je prestopno leto, ki ima 366 dni. Po višjem ali nižjem stanji solnca proti zemlji se ločijo čveteri letni časi.
Mesec se po stari šegi meri po teku lune krog zemlje, od mlaja do mlaja, tako obsega 29 dni 13 ur 44 minut 3 sekunde. Na leto se šteje 13 meseov; da se štetev primeri solnčncmu letu, imajo mesci v obče 30 ali 31 dni, le en mesec ima 38, ali v prestopnem letu 39 dni.
Dan se loči po sukanji zemlje krog svoje osi, od noči do noči; ta čas znaša 34 ur. Sedem dni se šteje za teden. Izhodni narodi so dan šteli od večera do večera, navadno pa se dan jemlje od polnoči do polnoči.
Časi so se začeli šteti o stvarjenji sveta. Po stvarjenji sveta do Kristusovega rojstva je po navadni in nar bolj poterjeni štetvi minulo 4000 let; po greški štetvi pa se ima 5508 let, in po druzih še drugač. Po Kristusovem rojstvu je poleg navadne štetve do slej preteklo 1859 let, po bolj natančni cenitvi pa se nahaja 1863 let.
Iz števil, ki se v koledarji rabijo za odločitev godov, je sostavljena Julijanska doba; tista obsega 7980 let,
1*
in se šteje, kakor da Li se bila začela 4714 pred Kristusom; z njenim začetkom se snida začetek vseh godovnih števil. v
Časovna štetev lota ISfift.
Leto I860 je prestopno leto, ima 52 tednov in 2 ihti, ali 366 dni; se začne z nedeljo, in ,se konča s ponedeljkom. Tisto je:
5860. leto po stvarjenji sveta, poleg navadne štetve; 7368. „ „ „	„ poleg greške štetve;
6573. „ „ julijanski koledarski dobi.
Letni časi I. 1S«0.
Pomlad sc začne 20. marca. Jesen sc začne 22. septembra. Poletje „ 81. junija. Zima „ 21. decembra.
Štete v in odločitev godov.
Koledar ima tudi lastne štetve za odločitev nebesnih prikazen in posebnih godov.
Mlaje šteti pomaga lunski krog ali zlato število to je doba za 19 let, po kteri se mlaji povračujejo na ravno tiste dni v letu. Dalje epakta ali lunsko kazalo, to je število dni, ki izteka med zadnjim mlajem starega, in penim dnevom novega leta.
Dnevi v tednu se od 1. dne v letu porodoma zaznamujejo s 7 čerkami: A, 11, C, D, E, F, G; čerka, ki v posameznem letu zadeva v nedelje, je nedeljska čerka. V prestopnem letu se nahajate dve nedeljske čerki, ena pred godom, ena za godom s. Matija. Nedelje dalje naznanujc solnčni krog ali nedeljska doba; to je število za 28 let, po kterem se nedelje povračujejo na ravno tiste dni v letu. Oboje števila skupaj služijo za najdbo velikonočnega praznika.
Namesti letnice sc je kdaj rabilo rimsko število; to je doba za 15 let, po kteri se je v rimskem cesarstvu ves davek napovedoval iz novega.
iiodoviia štetev I. 1800.
Lunski krog ali zlato število .	18
Epakta ali lunsko kazalo . . .	VII
Sončni krog ali nedeljska doba .	21
Nedeljska čerka .....A.	(i.
Ilirnsko število .......	3
Godovni ia spominski koledarček.
Posebni dnevi in godovi v letu.
• Diod dnevi v letu s« po cerkveni postavi ločijo nedelje, prazniki, postni dnevi, po deržavni postavi pa prepovedani dnevi.
IVedelJn je pervi dan vsacega tedna; celo leto jih ima 52, včasih pa 53. Nedelje se imenujejo in štejejo po svetih časih in godovih, v ktere zadevajo.
CmuiIovi in praznili! so trojni: Gospodovi, IMalere Božje in Svetnikov.
Eni so zapovedani prazniki, eni niso zapovedani; pri nekterih je zapoved praznovanja odjenjana, so s »prazniki, Za posamezne kraje veljajo godovi deželnih p r Ipo r o 6 n iko v. Eni so premakljivi godovi, to , navezani na stanoviten dan, eni so nepremakljivi. Za večjimi godovi se obhaja osmina, «>li spomin skozi 8 dni.
Zapovedani prazniki z nedeljami vred so v koledarji celotna rndeče natisnjeni; sopraznlki se kažejo deloma v rudečem, deloma v černeni tisku.
Poglavitni prazniki so: Božič, god rojstva Gospodovega; Vel i kanoo ali Vuzem, god vstajenja Gospodovega; l)in-kosti ali Duhov o, god prihoda sv. Duha. Božič je nepremakljiv god, z njim vred tudi drugi božični prazniki. Velikanoo je premakljiva, in se obhaja vselej v nedeljo po pervem pomladnem šipu; tako utegne zadeti v vse dni od 22. marca do 25. aprila.
1'ostni dnevi so čveteri: adventni, pred božičem; 40danski, pred velikonoejoj kvaterni, o 4 letnih časih; pred-godovi, pred večjimi prazniki. Petek in sahota sta le ne-mesna dneva; zdaj je pri sabotah in pri postnih dneh prepoved mesne jedi za velik del odnehana.
Začetek leta 1800.
Občno leto se začne v novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno „ „ „ v 1. adventno nedeljo, 27. nov. 1859. Vladno „ „ „ v god vseh svetnikov, 1. nov. 1850.
Premakljivi in drugi godovi 1. 1860,
Binkošli ali duhovo	. 27. maj.
Sveto režnje Telo .	. 7. jun.
Nedelj po Binkoštih	. XXVI
1. adventna nedelja	. 2. dec.
Božič, v torek . .	. 25. dec.
1. predpepelnična ned. 5. febr. Pepelnica . . . .22. febr. Cvetna nedelja ... 1. apr. Velikanoč ali vuzem . 8. apr. Vnebohod Gospodov . 17. maj.
Godovi deželnih priporoenikov.
Sv. Ciril in Metodi, »posteljna slovenska, na Moravskem !>. marca. Sv. Jožef, na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem , Primorskem in
Tirolskem, l!>. marca. Sv. Rupert/ na Solnograskem, 27. marca. Sv. Marka, na Beneškem, 25. aprila. Sv. Janez ]Vep., na Češkem, 1<>. maja. Sv. Ladislav, na Erdeljskem, 27. junija.
Sv. Mohor in Fortunat, na Kranjskem. Štajerskem, Goriškem in
Furlanskem, 12. julija. Sv. Elija, na Horvaškem, 20. julija. Sv. Štefan, kralj, na Ogerskem, 20. avgusta. Sv. Tilen, na Koroškem, 1. septembra. Sv. Venceslav, na Češkem, 28. septembra. Sv. Mihael, v Gallcii, 2!). septembra. Sv. Just, na Teržaškem, t. novembra. Sv. Leopold, na Avslrijanskem. 15. novembra. Sv. Spiridion, v Dalmacii, H. decembra.
Kvaterni in drugi posti 1. 1800.
I.	kvntri, pomladni ali postni . 2!». febr. 2. 3. marca.
II.	„ poletni ali binkoštni ,	30. inaj. 1. 2. jun.
III.	„ jesenski.....11). 21, 22. septembra.
IV.	,, pozimski ali adventni	1!). 31. 22. decembra. 8tirdesetdanskl post je od	pepelnlce do velike sabote, 22.
februarja do 7. aprila.
Adventni in drugi posli so zaznamnjani s križem -j-.
(erkveni prepovedani ias.
Zenitve se ne smejo obhajati od perve adventne nedelje do razglašeuja Gospodovega, 2. decembra do januarja, Tn od pcpelnice do bele nedelje, 22. februarja do 15. aprila.
Deržavni prepovedani dnevi.
Gledlšne igre so prepovedane: v pepelnico, postni šmaren, veliki teden, velikonoč, binkošti, sv. Telo, mali šmaren, vse Svete, božič s 3 dnevi poprej.
Plesi in bali so prepovedani: adventni in božični čas do sv. 3 kraljev, postni čas, velikonočni teden, v kvaterne in druge zapovedane poste, v petke in sabote, in v godove deželnih priporočili kov.
S sodnimi opravili se praznuje: od božiča do sv. 3 kraljev, od cvetnice do velikonočnega ponedeljka, v osmini sv. Telesa, vse nedelje in zapovedane praznike
Prosinec,
Jaiitiari,
ima 31 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii Posebni spomini
Jezus S dni star je obrezan. Luk. 2.
1	Ned. A
2	Poned.
3	Torek
4	Sreda
5	Četert.
6	Petek
7	Sabota
Vovo leto. Obrezovanje Gosp. Osni. Štefana m. Makari opat Osm. Janeza ap. Anter p. m. Osni. ned. otrok. Tit, škof Predgod llazgl. Telesfor p. m. Razgfašenje Gosp. lil. Kralji Medosm. Razgl. Lucijan m.
Jezus 12 let star gre v tempelj.
8 \ed.~A
Luk. S.
9 Poned.
10	Torek
11	Sreda
12	(Jetert.
13	Petek
14	Sabota
L N. po Razgl. Severin op. Med osm. Razgl. Julijan m. Med osm. Razgl. A ga t on p. Med osm. 11. Higin. Pavlin šk. Med osni. Razgl. Ernest op. Osmina Razgl. Leonci šk. Hilari šk. uč. Peter Urs. sp.
Jevus na ženitnini v liani. Jan, '4.
15 Ved. A ji. X. po Razgl. S. Ime Jezus. Marcel p. m. Ticijan šk. Anton opat. Sulpici šk. Stol Petra ap. v R. Priska d. m. Kanut kr. m. Mari muc. Fabijan in Sebastijan muc. Veža d. m. Majnard op.
16	Poned.
17	Torek
18	Sreda
19	Čete rt.
20	Petek
21	Sabota
Jezus ozdravi hlapca stotnikovega. Mat. S.
22	Ved. A 3. X. po R. Vincenci in Anastazi
23	Poned.
24	Torek
25	Sreda
26	retert.
27	Petek
28	Sabota
Poroka Mari je D. Rajmund sp Timotej šk. m. Rabila šk. m. Spreob. Pavla ap. Ananija m Polikarp šk. m. Pavla v. Janez Kriz. šk. uč. Vitalijan p. Julijan šk. Marjeta kr. dev.
Jezus pomiri vihar na morji. Mat. 8.
29	XedTA 4.X.poli. SercčMar.D. Frane
30	Poned. Martina d. m. Feliks p.
31	Torek Peter Nol.sp. Pren. Marka ev.
1. Cesar Konstantin <la mir keršanski cerkvi 1. 313.
5. Grof Jožef lla-decki umerje 1. 1858.
8. Valentin Vodnik umerje 1. 1819.
t6. Jožef LudoVik Trevisanato, Vi-demski nadškof, je posvet-. 1.1853.
17.	Cesar Tcodozi umerje 1. 405; rimsko cesarstvo razdelj. v dvoje.
18.	Friderik I. je pervi prusovski kralj 1. 1701.
21. Ludovik XVI., francoski kralj , je umorj. 1.1X03.
2(5. Mir v Karlovcu med Avstrijo in Turčijo 1. 1600.
28. Cesar Karol veliki umerje I. 814.
Svečan,
Februar*, «ma 29 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii J Posebni spomin
f Sreda
2	< eter t.
3	Petek
4	Sabota
lenari šk. m. Efrem uč.
večnica. I larovan j e Gosp. a ž sk. ni. Ansgar šk.
Andrej Kors. šk. Evtihi m.
It h
Prilika od detavcov v vinogradu. Mat. 20.
* Ved. A i. Prpdp.cp. N Agala d. m.
„ „ Ingenuin in Albuin šk. H -Poned. ftotija d. m. Amand šk.
Itomuald op. Molitev Gosp. Janez Mat. sp. Juvenci šk. Apolonija d. ni. Pavlin šk. Školastika d. Silvan šk. VII Služabnikov Marije D.
7	Torek
8	Sreda
9	Četert.
10	Petek
11	Sabo ta
Prilika od sejavca in semena. Luk. S.
12 \ed. A 2. Pre d p ep. Y Julij an m.
13	Poned.
9	5>
14	Torek
15	Sreda
16	Četert.
17	Petek IB Sabota
Katarina Rie. d. Evstohija d. Fuska d. m. Maura m. Valentin m. Terpljenje Gosp. Favstin in Jovila muc. Julijana d. in. Onesim šk. m. Krizancijan in tovarši m. Simeon šk. m. Flavijan šk.
Luk. 18.
Jevus ozdravi slepca poleg pota.
19	Ned. A 3. Predpep. N, Konrad sp.
20	Poned. Elevteri sk. in. Evheri šk.
21	Torek Maksimijan šk. (Pust)
22	Sred. Pepelnica. Stol Petra ap. v A.
23	Cetert. Peter Dam. šk. Marjeta Kort.
24	Petek Ternjeva krona Gosp. v ,, Predgod Matija apost.
25	Sabota Matija ap. Primitiva ni.
Je*us se posti 40 dni. je skušan. Mat. 4.
26 Ned. 0 1. X. v Postu.Valburrra d.
27	Poned.
28	Torek
Xestor šk. m. Aleksander šk. Lcander šk. Haldomer sp.
29 Sred. jj- Kvatri. Makari muc.
2. 0<on I., nenišk kralj, dobi rimsk< cesarsko kroni 1. 962.
3. Va lentin Vod nit je rojen 1. 1758
7. Anton AlojeWolf j Ljubljanski škof. umcrje 1. 1859,
15. Cesar Karol V ; se pogodi s Ferdinandom L za-j stran delitve av-strijanskih dežc! 1. 1522.
20, Papež Pij VI. je v jetništvo peljan< J. 1798.
23. Cesar Dioklecijan razglasi preganjanje keršan-stva I. 303,
25. Prekueija zmaga v Parizu, kralj Ludovik Filip beži I. 1848.
Ularci,
ima 31 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii Posebni spomini
1	Cetert.
2	Pet. f
3	Sab. -!-
Albin šk. Joana Marija d. Sulica in žeblji G. Simplici p. Agapa d. m. Kunigunda ces.
Jezus se spremeni na gori. Mat. IT.
4	\ed. G
5	Poned.
6	Torek
7	Sreda
8	Uetert.
9	Petek
" n
10	Sabota
2. kvat. N. v Postu. Kazimir sp. Janez Jožef sp. Kridolin sp. Viktor m. Koleta dev. Tomaž Akv. uč. Perpetva m. Janez od Boga sp. FilemOn m. Tančica Gosp. Frančiška v. Ciril in Metodi, škofa. Stirdeset mučencov. Kaj m.
Jezus* izžene hudiča iz mulca. Luk. 11.
11	Ned. G
12	Poned.
13	Torek
14	Sreda
15	Cetert.
16	Pelek
17	Sabota
3. N. v Postu. Zosim muc. Gregor p. uč. Mamilijan m. Vicefor šk. Modesta d. m. Matilda kr. (Sredpost). Longin m. Zabarija p. V Ran Gosp. Hilari šk. m. Patrici šk. Jedert dev.
Jezus nasiti 5000 mož. Jan. ti.
18 Ned. G Poned.
20	Torek
21	Sreda
22	Cetert.
23	Petek
24	Sabota
4.	X. v Postu. Edvard kr. m. Jožef, ženin Marije D. Feliks m. A r hip muc. Renedikt op. Serapion šk. Epafrodit šk. Oktavijan m.
5.	Kri Gosp. Turibi šk. Gabriel arli. Pigmeni in.
Judje hočejo Jezusu kamnjuli. Jan. S.
25	VedTTJ
26	Poned.
27	Torek Sreda
29	četert.
30	Petek Sabota
Tiha ned. O znanj. Marije D. Kastul m. Teodor šk. m. Uupert šk. Katarina Rol. d. Ksist III. p. Guntrain kr. Jona muč. Evstazi op. VII Žalost Marije D. Janez KI Amos prer. Balbina d.
2. Cesar Kranc 1. umerje 1. 1835, in car Nikolaj I. I. 1856.
13. Združeni vladarji vnamejo Pariz I. 181 i.
13. Dunaj se jame gibati, prenaredbe se začnejo v der-žavnih rečeh cesarstva I. 1848.
15. Juli Cezar je u-morjen v Rimu 1. 44 pred Kr.
23. Radecki zmag;* Sardincc pri No-vari I. 1849.
26. Cesar Jožef 1L začne prenaredbe v deržavnih i« cerkvenih rečeli I. 1781.
30. Mir v Parizu konča vojsko v Ja-trovem z Rusi I. 1856.
Mali traven,
April,
ima 30 dni.
Dnevi Godovi in nedeljski evangelii j	
Jezus častito jeztli v Jeruzalem. Mat, SI.	
1	Ned. C 2	Poned. 3	Torek 4	Sreda 5	Četert. H Petek 7 Sabota	Cvetna ned. llugon šk. Veliki pon. Frančišek Pavi. Veliki tor. Abundi šk. Velika sred. Izidor šk. uč. Veliki čet. Vincenci Fer. Veliki pet. Ksist p. m. Velika sab. Epifani šk.
Jezus častilo vstane iz groba. Mark. tli.	
8	Ned. G 9	Poned. 10	Torek 11	Sreda 12	Četert. 13	Petek 14	Sabota	Velikanoč. Vstajenje Gosp Velikonočni ponedeljek. Velikon. tor. Ecehiel prer. Velikon. sr. Leon p. uč. Velikon. čet. Zenon šk. m. Velikon. pet. Hermenegild kr. Bela sab. Tiburci m. Lambert.
Jezus se prikaže zbranim učencom. Jan. SO.	
15	Ned. G 16	Poned. 17	Torek 18	Sreda 19	Četert. 20	Petek 21	Sabota	Bela ned. Helena ees. (K. St.") Kalist m. Drogon sp. Anicet p. m. Liberal sp. Apoloni m. Erik kr. sp. Timon in. Leon IX. p. Stdpiei m. Justin m. Anselni šk. uč. Simeon šk. in.
Jezus se imenuje dobrega pastirja. Jan. 10.	
22	Ned. G 23	Poned. 24	Torek 25	Sreda 26	Četert. 27	Petek 28	Sabota	2. N. po Vel. Soter in Kaj p. m. Juri m. (sploh). Adalbert šk. Juri ni. (Kr. Og.) Fidel S. m. Veliko križevo. Marka ev. Marija D. dobrega sveta, j Klet in Marcelin p. ni. Peregrin Lac. sp. Anas t a/i p. 1 Vital m. Valerija in.
Jezus napoveduje, svoj odhod. Jan. 16.	
29	Ned. G 30	Poned.	3.X, po V. Prip. Jožefa žen. M. Katarina Sen. d. Sofija d. m.
5. Cesar Jožef II zl&jša kmelijsk« podložnost 1.17y2
11. Jernej Legati Terzaški škof, jf posvee. I. 1847
12. Napoleon I. si odpove cesarstvi ]. 1814.
13. Dr. Ignaci Kho' blehar umerje ' Neapolji 1. 1858
19. Cesar karol A l oznani pragin&ti' eno sankcijo < nasledbi v cesar'
stvu 1. 1713.
21. Rim je sozida« po kralji RomuU 1. 753 pred Kr.
29. Cesar Franc Jo' žef I. začne voj' sko s Francozi i' Sardinci I. 185?
— II —
Veliki traven, itlaj,	ima 31 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii
Posebni spomini
1	Torek
2	Sreda
3	Cetert.
4	Petek
5	Sabota
Jezu.* ucencom obljubi sv. Duha. Jan. 16.
Filip in Jakob ajiost. Atanazi šk. uč. Sigismund kr. Zuajd. s. križa Aleksander p. Florijan m. Monika v. Pij V. p. Gothard šk.
6	\ed. G
7	Poned.
8	Torek
9	Sreda 10 Cetert. H Petek 12 Sabota
4. N.poV Janez ap. pred I. vr. Štanislav šk. m. Flavija d. m. Prikazen Mihela arh. Gregor STaz. šk. ue. Beat sp. Antonin šk. Izidor sp. Job Mamert šk. Antim m. Kerej, Ahilej in Pankraci m.
Jezus razlaga moc molitve. Jan. 16.
13
14
■15 '16
17
»
15 119
Xed. G|5. N. po Vel Servaei šk. Poned. Uvriževo, Bonifaci m.
Torkvat in Sekund šk. m. Janez Nep. m. Predgod Vneb, Vriebohod Gospodov. Paškal sp. Maksima d. Venanci m. Feliks šk. ni. Sabota iPeter Cel. p. Pudencijana d.
Torek Sreda
Cetert.
Petek
-20 21 22 23 ,24 «25 26
Jezus zopet oblfnbi sv. Duha. Jan. 15.
6. N. po Vel
\ed, G
Poned.
Torek
Sreda
Cetert.
Petek
Sab.
Bernardin sp. Feliks Kant. sp. Timotej m. Julija d. m. Helena d. Dezideri šk. m. Evsebi šk. Marija D. pomočn. Servul m Gregor All. p. Urban p. m. Binkoštna sab. Filip Neri sp.
Jezus govori o s. Duhu in ljubezni. Jan. 14.
, fo Poned. i 29 Torek . 30 Sred. 31 Cetert.
tfinkošti. Prihod s. Duha. Binkoštni ponedeljek. Binkoštni tor Maksim šk. m Kvatri. Bink. sr. Ferdinand Binkoštni čet. Kaneijan in tov
5. Napoleon I. u-merje na otoku s. Helene 1. 1821.
11. Nadvojvoda Janez K. umerje !. 1859.
16. Napoleon I. se imen. cesar Francoski 1, 1804.
20. Boj pri Montc-bellu. Dan grof Jožef Jclačič u-merje 1. 1859.
22. Vaško de tiama najde novo pot v Indijo I. 1498.
23. Tridesetletna vojska se začne 1. 1618.
29. Turwki car Muham cd II. vzame Carigrad I 1453.
30. Združeni vladarji sklenejo mir v Parizu I. 1814.
Rožnik,
- is — Juni,
ima 30 dni.
Dnevi Godovi in nedeljski evangelii Posebni spomini
1 Pet.
Binkoštni pet. Nikomed in. Sab. po Bink. Erazem šk. m.
Jezim uči dobrotljivost in usmiljenje, Luk. h".
2 Sab. i
3	Ned. G
4	Poned.
5	Torek
6	§reda
7	Četert.
8	Petek
9	Sabota
L kvat. N. po Bink. S. Trojica. Kvirin šk. m. Franc Kar, sp. Bonifaci šk. ni. Marcijan m. Norbert šk. Bertrand šk.
S. rešnje Telo Gospod. Med osm. s. Tel. Medard šk. Primaž inFelicijan m. Med osm
Prilika od velike večerje
10 Ned. G
Luk. 14.
11	Poned.
12	Torek
13	Sreda
14	Četert.
15	Petek
n „ w
16	Sabota
2. N. po Bink. Marjeta kr. Barnaba ap. Med osm. Janez Fak. sp. Med osm. Anton Pad, sp. Med osni. Osm. s. Tel. Bazili šk. uč. S. Seree Jezusovo. Vid, Modest in Kresceneija m. Frančišek Beg. sp. Benon šk.
Prilika od
17 Ned. G
zgubljene ovce. Luk. I•>.
18	Poned.
19	Torek
20	Sreda
21	Četert.
22	Petek
23	Sabota
3. N. po B. Marija I). na s. Gori Ciriaka in Muska d. m. Marka in Mareelijan ni. Julijana Falk. H. Nazari šk. Silveri p. m. Florentina d. Alojzi sp. Alban in. Xieeta šk. Ahaci iti tov. m. Prednod Jan. K. Ediltruda kr.
Jezus tla velik ribji vlak. Luk. /,5.
24	Ned. G
25	Poned.
26	Torek
27	Sreda
28	Čet. f
29	Petek
30	Sabota
1. X. po B. Boistvo Janeza K. Vilbelni op. Galikan m. Janez in Pavel m. Vigili šk. Vladislav kr. Herna v. Leon [I. p. Predgod apost. Peter in Pavel apost. Spomin Pavla apost.
3. Andrej Golinaier Goriški nadškof' je posvečen letu 1855.
4. Bitva pri Magcnt' med Avstrijani Francozi 1. 1859
8. Nemška zveza j' sklenjena 1.181 &
1 6. Papež l»ij IX. Y izvoljen 1. 1846.
18, llitva pri Valer lou, Ncpoleon I zmagan 1. 1815.
21. Papež Pij IX. j' kronan 1. 1846.
24. llitva pri Sold" rinu med Avstri' jani, Francozi i' Sardinoi 1. 185?
29. Frančiš, Szeuc!!1 Subotiški škof, j' posvečen I. 185^
Mali serpan,	Juli,
ima 31 dni.
Dne
vi
Godovi in nedeljski evangelii Posebni spomini
Jezus svari pred far iz. pravičnostjo. Mat. S.
1	Ned. G
2	Poned.
3	Torek
4	Sreda
5	Cetert.
6	Petek
7	Sabota
5. N. po B. S. Kri. Osm. Jan. K. Obiskanje Marije D. Proces m. Trifon m. Heliodor šk. Ulrik šk. Prokopi op. Zoa muc. Filomena d. Osmina apost. Izaija pr. Benedikt IX. p. Vilibald šk.
I Ned. G
" Poned. JO Torek H Sreda
12	Cetert.
13	Petek
14	Sabota
Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8.
6. X. po Bink. Elizabeta kr. Zenon m. Veronika Jul. d. VII bratov m. Rutina d. m. Pij p. m. Predg. Mohorja šk. Mohor in Fortunat m. Janez G. Anaklet. Posveč. Akvil. cerkve Bonaventura šk. uč. Just m.
^_Jezns svari pred lažnivimi preroki. Mat. 7.
15	Ned. G
16	Poned. IT Torek
18	Sreda
19	Cetert.
20	Petek
21	Sabota
7. X. j)o B. Ilazdelitev apost. Marija D. Karmel. Favst m. Aleš sp. Marina d, Kamil Lel. sp. Eli sp. Osm. Mohorja šk. Vincenci P. Hieronim. Em. Marjeta. Elija. Prakseda d. Daniel pr.
Prilika od krivičnega hišnika. Luk. 16.
?2 Ned. G
23	Poned.
24	Torek
25	Sreda
26	Cetert.
27	Petek Sabota
3. X. po Bink. M. Magdalena, Apolinar šk. m. Libori šk. Kristina d. m. Predg. Jak. ap. Jfakob ap. Krištof m. Ina, mati Marije D. Pantaleon m. > II spijočih m, Viktor p. m. Inocenci p.
Jezus joka nad Jeruzalemom
2?Ned. G fl. X. po Bink.
Luk. IV.
30	Poned.
31	Torek
Marta d. Abdon in Senen muč. Ignaci Loj. sp. Helena v.
5, Ant.Martin Slomšek . Lavantski wkof, je posveo. 1. 1846.
6. Papež Pij VII. je v jetništvo peljan 1. 1809.
11. Mir je v Villa-franki sklenjen med oesarj. Franc Jocefom I. in Napoleonom III. 1, 1859.
14. Velika fran'coska prekucija se začne 1. 1789.
15. Križanci vzamejo Jeruzalem 1.1099
16. Patriarh Mihael Cerul&ri loči greš-ko cerkev od rimske 1. 1054.
25. Iladecki zmaga Sardince pri Ku-stuzzi I. 1848.
29. Jeruzalemski tempelj je požgan in razdjan 1. 71.
Veliki serpan, Avgust,	ima 31 dni.
Dnevi	Godovi in nedeljski evangelii	Posebni spomini
1	Sreda 2	Četert. 3	Petek 4	Sabota	Vezi Petra a p. iVlak. bratje m. Allons Lig. šk. (Porciunkula) Najdba Štefana m. Lidija v. Dominik sp. Aristarh šk.	4, Mir je v SistovO sklenjen med Avstrijo in Turčijo 1. 1791. 9. Radeeki dobi Milan 1. 1848. —-Hainau zmaga V-stajnike pri Te-misvaru 1. 1849 11. Franc 1. sc imenuje cesar avstri-janski leta 1804 11. Pogodba v Ver-dmiu razd. Francijo , Nemčijo in Italijo 1. 843. 18. Cesar Franc Jožef jc rojen letu 1830. 18. Konkordat jc sklenjen med cesarjem Franc Jožefom 1. in papežem Pijem IX. 1 1855. 22. Radeeki vzame Benedke 1, 1849
Prilika od farizeja in čolnarja. Luk. 18.		
5 Ned. G (> Poned. 7	Torek 8	Sreda 9	Četert. 10	Petek 11	Sabota	10. N. po l>. Marija D. Snežn. Spremenitev Gosp. Ksist p. m. Kajetan sp. Donat šk. m. Cirijak, Larg in Smaragd m. Predg. Lavrenca m. Roman m. Lavrenc m Asterija d. m. Tiburci m. Filomna d. m.	
Jezus ozdravi gluhomulca. Mark. 7.		
*2 Ned. G 13	Poned. 14	Tor. .l le M 17	Petek 18	Sabota	11. N. po B. Klara d. H i poli t in Kasijan m. Predgod v. Šmarna. Evzebi m. V. šmaren, Vnebovz.Marijel) Hiacint sp, Hok sp. Osm. Lavrenca m. Liberal ni. Agapit rn. Helena ces.	
Prilika od usmiljenega Samarijana. Luk. 10.		
19	Ned. G 20	Poned. 21	Torek 22	Sreda 23	Četert. 24	Petek 25	Sabota	12. N, po B Joahim oče M. D. LudoviK Tol. šk.v Juli m. Bernard op. uč. Stefan kr. Og. Joana Franc. v. Donat ni. Osm. v. Šmarna. Timotej m. Filip Ben. sp. Predg. Jern. ap. Jernei ap Ptolemcj šk. m. LudoVik Kr. Evzebi m.	
Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17.		
26	Ned. G 27	Poned. 28	Torek 29	Sreda 30	Četert. 31	Petek	13. N. po Bink. Zefirin p. m. Jožef Kal. Prenes. Mohorja šk. Avguštin šk. uč. Pelagi m. Obglav. Janeza K. Sabina. Boža Lini. d. Feliks m. Rajmund Non. sp. A mat šk.	
Kimovec,
September,
ima 30 dni.
Dnevi Godovi in nedeljski evangelii Posebni spomini
1 Sabota jTiien op. XII bratov muc.
Jezus razlaga Božjo previdnost. Dlat. ti.
Poned.
Torek
Sreda
Cetert.
Petek
Sabota
Ned. G 14., N. po Bink. Angeli varhi.
i»-----1 Evfemija iti tov. dev. m.
Rozalija d. Mojzes pr. LavrenciJust.sk. Viktorin šk. Hermogen in Fortunat m. Anastazi m. Rezina d. m.
v	°
M. šmaren. Rojstvo Marije D.
»
10 11 12
13
14
15
?B
17
18
19
20 21 22^
23"
24
25
26
27
28 29
Jezus obudi mladenca v Nqjmu. Luk. T.
Ned. C) 15. N. po Bink. Ime Marije D, „ Osmina Angelov v. Gorgoni m. Poned. Nikolaj Tol. Pulherija ces. Torek Prot in Hiacint muc. Sreda Macedoni m. Erentruda d. Cetert. Filip ni. Makrobi ni. Petek Poviks. s. Ivriža. Xotburga d. Sabota Osni, m. Šmarna. Xikomed m. Jezus ozdravi vodeničnegu. Luk. 14.
Ned. G Poned. Torek Sred. 4-Četert. Pet. 4-Sab. |
1(5. N. po B. VII žal. Marije 1). Vtis ran s. Frane. Lambert šk. Jožef Kup. sp. Metodi m. Kvatri. Januari šk. m. Evstalii ni. Predg. Matevža a p.
Matevž ap. ev. J°o& pr. Tomaž Vil. šk. Mavrici m.
Jezus uči nar večje zapovedi. Mat. 22.
Ned. G
Poned.
Torek
Sreda
Cetert.
Petek
Sabota
_I
17. kvat. X. po B. Lin pap. m. Marija I). reš. jetn. Gerard Kleoi'a sp. Pacifik sp. Ciprian m. Justina d. m. Kozina in Damijan m. Venceslav v. m. Evstaliija d. Mihael arh. Tiemon šk.
30
Jezus ozdravi mertvoudnega. Mat. V.
Ned. G|18. N. po Bink. Hieronim ue.|
2. Bitva pri Akciji 1. 31 pred Krist. Avgust je cesar rimski.
6'. Cesar Teodozi zmaga K v genij a na Vipavskim 1. 394.
8. Francozi in Angleži vzamejo Se-l>asto|iolj 1. 1855.
12. Turki so zmagani pred Dunajem I. 1683.
15. Cesar Napoleon I. pride v !>loš-kovo , Rusi jo zažgejo 1. 1812.
25. Novi koledar je vpeljan v Nemoii I. 1583.
26. Sveta zveza je storjena med vladarji I. 1815.
30 Grof Rudolf I. Habsburški je izvoljen nemški cesar 1. 1273.
Vinotok,
— 16 — Oktober.
ima 31 dni.
Dnevi Godovi in nedeljski evangelii Posebni spomini
ms	.	—p—
1	Poned.
2	Torek
3	Sreda
4	Četert.
5	Petek ti Sabota
Remigi šk. Areta m. Angeli v.(sploh) Leodegaršk, Kandid m. Evald m. Frančišek Ser. sp. Krisp m. Placid in tov. m. Gala v. Brunon op. Fida d. m.
Prilika od kraljeve ienitnine. Mat. 22.
7	Ned. G
8	Poned.
9	Torek
10	Sreda
11	Čelert.
12	Petek
13	Sabota
19. N'. po B. Marija D, s. Hož. Birgita v. Simeon sp. Dionizi šk. ni. Abraham oe. Franc. Borg. sp. Gereon m. Nikazi šk. Justina d. m. Maksimilijan šk. m. Domnina Edvard kr. Koloma n 111.
Jezus ozdravi sina kraljičeveija. Jan. 4.
14	Ned. G
15	Poned.
16	Torek
17	Sreda
18	Četert.
19	Petek
20	Sabota
20. X. po Bink. Kalist p. ni. Terezija d. Brunon šk. ni. Gal op. Martinijan šk. lie dviga kr. v. Heron šk. Luka ev. Asklepiad šk. m. Peter Alk. sp. Etbin op. Janez Kanci sp. Vital šk.
Prilika od kraljevega okraj ta.
2T Ned. G
Mat. iS.
22	Poned.
23	Torek
24	Sreda
25	Četert.
26	Petek
27	Sabota
21. N. po B. Posv. vseh cerkev Uršula in tov. Hilarion op. Kordula d. m. M. Šaloma v. Janez Kap. sp. Severin šk. Rafael arh. Evergist šk. m. Krišpin in Krišpinijan m. Evarist p. m. Demetri m. Preilgod apost. Flori šk.
Kauk, dati cesarju cesarjevo, Bogu Hozje. Mat. 20
22. N. po B. Simon in Juda ap Hiacint m. Narcis šk. Marcel m. Teonesl šk. m. Volfgang šk. Predg. vs.Sveto,
28	Ned. G
29	Poned.
30	Torek
31	Sred.-j-
4. God ces. Kranc* Jožefa I.
12. Krištof K o lu miti ajde Ameriko 1 1492.
14. Mir je n<t Dunaj' sklenjen med Av »tlijo in Francijo; ilirske dežele M francoske 1. 1809^
18. Velika bitva prb Lipsku, Napolcor I. je zmagan ll 1813.	1
1
2i. Mir v \cstfalirj sklenjen končfl* tridesetletno voj'1 sko I. 1648.
1
28. Cesar Konstanti^ zmaga Maksen-; cija pred Rjmoflh I. 312..
Ž
31. Marl i u Luter za-,J ene verske pre--naredbe 1. 151
2
31
Knez WindiBcli-^ graez in ban Jela-^ čič vzameta Dun;vj2 1. 1848.	2
S
Listopad,
November, ima 30 dni.
Dnevi j Godovi in nedeljski evangelii j Posebni spomini
1
Cetert
2	Petek
3	Sabota
God vseh Svetnikov. Spomin vseh vernih mertvih Just m. Viktorin šk. m. Malahija šk. Hubert šk.
i 4
Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. 9.
Ned
» v
5	Poned.
ji 6	Torek
r <	Sreda
'i 8	Cetert.
9	Petek
10 Sabota
G 23. .Ved po Bink. Zahvaluica. Karol Bor. šk. Vital m. Emerik sp. Caharija duh. Leonard sp. Sever šk. m. Prosdocim šk. Herkulan šk. m. Osmina vs. Sv. IV kron. muč. Posv. cerkve Zvel. Teodor m. Andrej Avel. sp. Trifon m.
5T
\X2
13
14
,45 »16 -17
Prilika od pšenice in lulike. Mat. 13.
Ned. Poned.
Torek
Sreda
Cetert.
Petek
Sabota
i 24. N. po Bink. Martin šk. Martin p. m. Avreli šk. Didak sp. Brici šk. llomobon Serapion m. Klementin m. Leopold vojv. Jedert d. Rutin m. O trn ar op. GregorCud. šk. Evfemija d. m,
Prilika od zenof. zerna in kvasa. 13. Mat.
Ned. Poned. Torek Sreda Cetert. Petek Sabota
5 25. N. po B .Pripor. Marije D. Elizabeta kr. Poncijan p. m. Feliks Val. sp. Simpliei šk. Darovanje Marije D. Cecilija d. m. Maver m. Klemen p. m. Felicita m. Janez od Kr. Krizonon m.
18 J4
't f'Ovor od razdj. Jeruzalema in sodbe. Mat. 21.
j 26. X. po BinkKatarina d. m. Peter šk. m. Konrad šk. Valerijan šk. Virgili šk. Sosten D). Eberard šk. Predgod Andr. ap. Saturnin m. Andrej apost.Kastul m.
Poned. $ Torek Sred. Cetert. PO Petek
3. Dunajski kongres sc začne 1. 1814.
6. Otokar Marija gr. Atteins, Sekovski škof, je posvečen
1. 1853.
7. Mir, v Cahih CAchen) sklenjen, konča vojsko za-stran dedšinc av-strijanskih dežel 1. 1748.
18. Zbor v Klcr-montu se stiidc, križanske vojske sc začnejo 1.1095.
20. Mir, v Parizu sklenjen, konča veliko francosko vojsko 1. 1815.
21. Valentin Vicri jc posvečen Kerški škof 1. 1858.
25. Papež Pij IX. beži pred vstajo iz Hima I. 1848.
— 18 —
Gruden,	December, ima 31 dni.
Dnevi Godovi in nedeljski evangelii Posebni spomin
1 Sabota |Eligi šk. Na h um prer.
Prerokovanje od poslednje sodbe, Luk. 21.
TSttTU
3 Poned. Torek Sred.-J-Četert. Pet. +
8 Sabota
1. X. v. Adv. Kromaei šk. Frančišek Ks. sp. Luči kr. Barbara, d. m. Peter Križ. šk. S aba op. Krispina m. Nikolaj šk. Apolinar m. Ambrož šk. uč. Agaton m. Preč. Spočetje Marije D.
Janez Kerstnik je v ječi. Mat, 11.
9 \ed. G
10	Poned.
11	Torek
12	Sred.T
13	Četert.
14	Pet. t
15	Sabota
2. N. v Adv. Sir šk. Melhiad p.m. Pren.Lavr. hiše Damaz pap. Trazon m. Sinezi m. Epimak m. Lucija d. m. Otilija d. Jodok Spiridion šk. Heron m. Osm. Spoč. M. D. Kristjana d.
Janez KersLuik pričuje od Kristusa. Jan. I.
16 Ned. G p. N. v Adv. Evzebi šk.
in l>.>iii.il I .»/ar fib
20	Četert.____..
21	Pet. "i" Tomaž ap
22 Sab. f
17	Poned. Lazar šk. Sturmi op.
18	Torek Pričak. poroda Marije D.
19	Sred.f f^vatri. Nemezi m. Predg. Tom. ap. Janez M. sp. Tomaž ap. Anastazi šk. m. Flavijan ni. Demetri m.
Luk. 3
26Sreda Jitefan p. muč. Med osm. B.
27	Četert. «ranez aP* ev* Med osm. B.
28	Petek Nedolžni otroci. Med osni.
29	S a b o t a IT o m a ž šk. m .1) avid. Med o. B,
Simeon in Ana oznanujeta Jezusa. Luk. 2.
aoXed. G N. pred i\ovim~T Xicefor m. 31 Poned.filves^er P* Zadnji dani. Osm.
2. Franc Jožef 1 nastopi vlado cesarstva 1. 1848.
2. Napoleon lil. ji za cesarja francoskega razgla' sen 1. 1852.
4. Se konča Tri' dentski zbor ' 1563.
13. Sc začne Tri' dentski zbor ' 1545.
24. Cesarica Elita' beta je rojena ' 1837.
25. Karol veliki j' kronan za rini' skega cesarja ' 800.
27. Avstrija, Štajerska in K raj n s t1 je vdeljena llab8' burgskim knezo'1 1. 1282.
31. Cesar Franc J"' žef I, razgl»f novo vredbo strijanskega cf sarstva 1. f
Zvezdoznanski koledarček.
Stvari in prikazni na itcbcsu.
Na nebesu se vidi solnce in luna, se kažejo planeti in kometi, se gledajo zvezde.
Solnce je velika, svetla krogla, l,4l5.225krat večja od zemlje; njegov premcrnik znaša 192,600 milj, in njegova pot kaže v nezmerne nebesne daljave. Okoli solnca se sučejo In premikajo planeti z našo zemljo vred, krog tistega tekajo tudi kometi; uni imajo bolj okrogle, ti bolj podnlgaste poti in vsi dobivajo svetlobo od solnca.
Tek zemlje, kot družili planetov, je včasih nekoliko hitreji, včasih kasneji; zatoraj se dobra stenska ura ne snida vedno s solnčno uro, in pravo poldne po solncu je zdaj spred, zdaj zad memo srednjega poldna po teku navadnih ur. Tudi je os, okoli kterc se zemlja suče, ravno kot pri družili planetih, nekaj nagnjena proti poti, po kteri se premika; to je vzrok, da letni časi niso enako gorki, in da beli dan ni vedno enako dolg.
Veliliili iilmiulov je 8, ki tako sledijo od solnca dalje: Merkur, se prosto malokdaj vidi; njegov premernik je 671 milj, daljava od solnca 8 mil. milj, in obhod 87 dni 23 ur. Venera, znana kot danica in večernica , je nar lepše svetlaj njeni premernik je 1694 milj, daljava od solnca 15 mil. milj, in obhod dni Iti ur. Zemlja, je človeški začasni dom; njeni premernik je 1718 milj, daljava od solnca 20 do 21 mil. milj, in pravi obhod 365 dni (i ur 9 m.
Mart, sveti z rudečo lučjo; njegov premernik je 892 milj, daljava od solnca 31 mil. milj, in obhod 1 leto 321 dni. Jupiter, sveti z belo lučjo j njegov premernik je 20018 milj,
daljava od solnca 107 mil. milj, in obhod 11 let 31 i dni. Saturn, bolj bledo sije, in ima svetel kolobar ob sredi; njegov premernik je 10200 milj, daljava od solnca 197 mil. milj, in obhod 29 let 100 dni. Uran, se prosto komaj vidi; njegov premernik je 7406 milj,
daljava od solnca 396 mil. milj, in obhod 84 let 5 dni. Neptun, se prosto ne vidi; njegov premernik je 7830 milj, daljava od solnca 621 mil. inilj, in obhod 164 let 225 dni.
blatili planetov, kolikor je do slej znanih, je 56; njih Poti so med M a rtom in Jupitrom, in s prostim očesom se ne V|dijo. Njih daljava od solnca znaša 45 do 65 mil. milj, in obhod 3 leta 96 dni do 5 let 221 dni. Nar bolj znane so med njiini cerera, l'alada, Junona in Vesta, ki so bile nar poprej
znajdene.
StraiiMlii planeti ali lune so tovarši večjim planetom; s,,čejo se okoli njih , in z njiini vred tekajo krog solnca. Vseh l»cih planetov je 21; naša zemlja ima 1 luno, Jupiter 4, Saturn 8> Uran 6, in Neptun 2 luni.
Lima naše zemlje je krogla, 50krat manjša od tiste; njeni premernik je i<»8 milj, daljava od zemlje 51803 milje, in pravi obhod 27 dni 7 ur 8 m. Luna kaže spremene v svoji svetlobi; o mlaji je njena svetla stran skrila, o krajcu se tista vidi deloma, o šipu pa čeloma.
Ko luna na svoji poti stopi med solnce in zemljo, solnce mrakne; ko zemlja v svojem teku stopi med solnce in luno, luna in rak ne. Po mrak se godi čeloma ali deloma; meri se na pavce 12 na celino.
Vseh kometov, ki so se do slej vidlli, je čez 700; kažejo se v megleni luči, dostikrat s svetlim repom. Bolj znani kometi so: Enketov, Brorsenov, Bielov, zdaj v dvoje razdeljen, in Fejev, kterih obhod je 3 leta 115 dni do 7 let 158 dni; dalje Olbersov in Halejev, prostim očem viden, kterih tek je po 74 in 70 let: v zadnje Don a to v komet, ki se je lepo vid i l 1. 1858, in hodi 2500 let v okolici.
Kvezile se svetijo z lastno lučjo bolj ali manj blišeec; njih število je nezmerjeno, daljava prečudna, vsakodanje premikanje [»a le videzno. Bolj znane so: Pol arnica, vedno v se-verji stoječa; S ir i, med vsemi nar bolj svetel; Ritnšice, 3 svetle zvezde po versti; Gostosevci, kupec malih zvezd.
Trume zvezd, ki se sostavljajo po raznih podobah, se kličejo zvezdiša; vseh zvezdiš se zdaj šteje 108. Bolj znane so: veliki in mali Voz ali Medved proti severju; veliki in mali Pes proti jugu; iu dvanajstere nebeške znamnja, ki so v velikem zverinskem krogu po versti. Rimska cesta so le neštevilne množice zvezd skupaj.
V okrogli dvanajsterih nebeških znamenj se vidi solnce premikati s planeti vred. V znamnji kozla stoji solnce po zimi nar nižje proti jugu, v znamnji raka o poletji nar višje proti severju; pri sredi, v ravniku ostaja o pomladi v znamnji ovna, in o jeseni v znamnji tehtnice.
Q Solnce. C kuna.
$ Mlaj.
Oven. junec, dvojčki.
Solnce mrakne 2krat lunini porarak
Znamnja solina in planetov
g Merkur. ? Venera, j Zemlja.
Mart. 4 Jupiter. 1) Saturn.
(!) Uran. \j/ Neptun.
Lunini spremeni.
J3Pervi krajec. | (g) Šip.
Dvanajstere nebeške znaiimja
I© Zadnji krajec.
HK rak.	tehtnica.
lev.	HIG škorpjon.
^ devica.	strelec.
Poni raki 1800.
mrakne 2krat: 22. januarja in
7. februarja in 1. avgusta, je pri nas video.
kozel, vodnar, ribe.
18. julija. Luna Drugi solčni in pervi
J a n a a r i.
Šolnini stan*
Solnce je zemlji nar bližje 2. jan. ob 9 u. 4 m. zvečer.
zahaja ob 4 u. 22 ni. zvečer.
r> n ^ n	„ „
4 „ 46
1. izhaja ob 7 u. 44	m. zjutr.
11. „ „ 7 „ W	„ „
n n ' « 35	„ „
1. je dan dolg 8 u.	38 min.
n 8 »	52 »
a m n 9 „	11 vi
» * * n	n n
pravo poldne ob 12 u. 3 min.
n	» » 12	„ 8 „
12 „ 11
n	n »	m 11 i»
Solnce stopi 20. jan. v znamnje vodnarja ob 8 uri 4 m. zvečer. Solnce inrakne 22. jan. čeloma ob 10 u. 39 m. zvečer, le v jui-nih krajih zemlje vidoma.
Mjunini stan.
1. izhaja ob 11 uri 26 m. zj. 11. zahaja „ 9 „ 29 „ „ 21. Izhaja „ 6 „ 57 „ „
zahaja ob 1 u. 22 m. ponoči, izhaja „ 8 „ 32 „ zvečer, zahaja „ 3 „ 5 „ „ Luna je 1. v znamnji ovna , stopi 7. v zn. raka, 13. v zn. tehtnice, 20. v zn. kozla, 27. v zn. ovna. Luna je 10. zemlji nar bližje, 25. nar dalje.
© Mlaj je 23. ob 1 u. 14 m. zjutraj.
3 pervi krajec je 31. ob C u. 8. m. zjutr.
O pervi krajec je 1. ob 11 u. 45 m. zjutr.
© sip je 8. ob 8 u. 8 m. zveč.
C zadnji krajec je 15. ob 7 u. 55 m. zjutr.
Kmlanetni stan.
Merkur je 1. v zn. strelca, stopi 13. v zn. kozla; izhaja 1. ob 5 url 58 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 2 m. zvečer; je 26. solncu nar dalje.
Venera je 1. v zn. vodnarja, stopi 20. v zn. rib; izhaja 1. ob 9 u. 17 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 29 m. zvečer; sveti kot . večernica.
Mart je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 2 u. 58 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 3 m. zvečer.
Ju p i ter je v zn. raka; zahaja 1. ob 8 u. 46 m. zjutraj, izhaja ob 5 u. 9 m. zvečer; je 11. solncu nasproti.
Saturn je v zn. leva; zahBja 1. ob 10 u. 19 m, zjutraj, izhaja ob 8 u. 5 m. zvečer.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 5 u. 19. zjutraj, izhaja ob 1 u. 45 m. zvečer.
JJ*<*zdevno vreme.
O pervem krajcu merzlo z vetrom; o slpu sneg- in de« jugu; o zadnjem krajcu vihar z medenjem; o mlaju lepo vreinej
0 pervem krajcu vihar z medenjem.
— as — F c b r u a r i.
Sotncni stan.
1.	izhaja	ob 7	u.	24
11.	n	55 7	51	11
21.	n	„ «	11	56
1.	je dan	dolg	9	ni-
11.	11 51	»	10	si
21.	11 11	n	10	n
zahaja oh d u, i? 51 5 n 5
n
n
5 35
1
16 31
pravo poldne ob 12 v r> »
n	i> «12
in. zvečer.
51 « n 11
u.	13 m.
»	U f
ii	13«
Solnce stopi v znamnje rib l!). febr. ob 10 u. 41 m. zjutraj. Mamini stan.
izhaja ob 10 u. 28 m. zjutraj. „ 11 „ 40 „ zvečer.
5 n 21 „	„
1. zahaja oh 2 u. 11 m. zjutr. i» w 8 „ 47 „ „ 21. izhaja „ 6 „ 41 „ „
zahaja
Luna stopi 3. v zn. raka, 9. v zn. tehtnice, 16. v zn. kozla, 24.
v zn. ovna. Luna je 7. zemlji nar bližje, 21. nar dalje.
© šip je 7. ob 3 u. 32 m, zjutr, C zadnji krajec je 13. ob 7 u. 47 m. zveč.
© mlaj je 21. ob 8 u. 36 m. zv. £} pervl krajec je 20. ob 8 u. 52 m. zveč.
Luna mrakne 7. febr. deloma (9'8 pavcov), med 1 u. 59 m. in
4	u. 53 m. zjutraj, vidoma v Evropi, Afriki, Ameriki in sprednji Azii.
Planetni stan.
Merkur je 1. v zn. vodnarja, stopi 17. v zn. rib; izhaja 1. ob 7 u. 1 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 47 m. zvečer; je 19. pri solncu zgoraj.
Venera je 1. v zn. rib, stopi 15. v zn. ovna; izhaja 1. ob 8 u. 47 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 45 m. zvečer; še sveti kot veoernlca.
Mart stopi 4. v zn. strelca; izhaja 1. ob 2 u, 36 m. zjutraj, zahaja ob 11 u. 52 m. zjutraj.
Jupiter je v zn. raka; zahaja 1. ob 6 u. 27 m. zjutraj, izhaja ob
2 u. 37 m. zvečer. Saturn je v zn. leva; zahaja 1. ob 8 u. 18 m. zjutraj, izhaja ob
5	u. 52 m. zvečer; je 12. solncu nasproti.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 3 u. 14 m. zjutraj, izhaja oh 11 u. 40 in. zjutraj.
JJuzdevno vreme.
O šipn sneg z medenjem; o zadnjem krajcu sneg in dež ob jugu; o mlaji sneg in dež ob jugu; o pervein krajcu lepo ob sever j i.
Marci,
Šolnini stan.
1. izhaja ob 6 u.	40	m. zjutr.	zahaja ob 5 u. 44	m.	zvečer.
U.....6 „	22	a a	u n 5 M	n	a •
21.....6 „	3	a a	„ „ « „ H	n	u ■
1. je dan dolg 11	ur	4 min.	pravo poldne ob 12	u.	12 min.
U....... 11	n	36 „	......12	n	10 „
21....... 12	n	8 „	...... 12	„	7 „
Noč in dan sta 20. marca enako dolga, 12 ur.
Solnce stopi 20. marca v znamnje ovna ob 9 u. 55 m. zjutraj.
Pomlad se začne.
JLunini stan.
1. zahaja ob 2 u. 13 m. zjutr.
P ■ it a ^ a 48 „ „ 21. izhaja „ 5 „ 51 „ „
izhaja ob 9 u. 27 m. zvečer.
n a H u J4 i, 11 zahaja „ 4 „ 49 „ „
liL.ua stopi 2. v zn. raka, 8. v zn. tehtnice, 14. v zn. kozla, 22.
v zn. ovna, 29. v zn. raka. Luna je 7. zemlji nar bližje, 20. nar dalje.
© šip je 7. ob 1 u. 41 min. zvečer.
O zadnji krajec je 14. ob 10. u. 5 m. zjutr.
® mlaj je 22. ob 2 u. 53 m.
zvečer.
O pervi krajec je 30. ob 7 u. 49 m. zjutraj.
Planetni stan.
Merkurje 1. v zn. rib, stopi 6. v zn. ovna; izhaja 1. ob 7 u. 5 ra. zjutraj, zahaja ob G u. 41 m. zvečer; je 10. solncu nar bližje.
Venera je 1. v zn. ovna, stopi 14. v zn. junca; izhaja 1. ob 7 u. 54 m. zjutraj, zahaja ob 9 u. 6 m. zvečer; sveti kot večernica.
Mart je 1. v zn. strelca, stopi 23. v zn. kozla; izhaja 1. ob 2 u. It m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 55 m. zjutraj; je 16. na četerli od solnca.
Jupiter je v zn. raka; zahaja 1. ob 4 u. 30 m. zjutraj, izhaja ob 0 u. 34 m. zvečer.
Saturn je v zn. leva; zahaja 1. ob C u. 19 min. zjutraj, izhaja ob 3 u. 45 m, zvečer.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 1 u. 20 ni. zjutraj, izhaja ob 9 u. 46 m. zjutraj.
tioxtievna vreme.
O šipu dež in sneg; o zadnjem krajcu merzlo z vetrom; 0 mlaji premenljivo; o pervem krajcu dež in veter.
— 24 —
April.
Solne ni stan.
1. izhaja oh 5 u. 41 m. zjutr.
H u ® u 23 „ „ 21» i« n ^ n ® a a
1. je dan dolg: 12 <>r 44 min.
11. „ „ „ 13 „ 15 „ 21....... 13 „ 46 „
zahaja ob 6 u.	25	m. zvečer.
a a 6 it	38	„ „
a	a ® u	^ a	a
pravo poldne ob	12	u. 3 min.
II	II	II	1 H
n i, „	11	» 59 ,,
Solnce stopi v znamnje junca 19. apr. ob 9 u. 55 m. zvečer.
Lunini stan.
"1. zahaja ob 3 u. 25 m. zjutr. I izhaja ob 1 u. 19 m. zvečer. 11. izhaja „ i „ 7 „ „ zahaja „ 8 „ 39 „ zjutr. 21. „ „ 4 „ 9 „ „ I „ „ 8 „ 1 „ zvečer.
Luna stopi 4. v znamnje tehtnice, 11. v zn. kozla, 18. v zn. ovna, 25. v zn. raka.
Luna je 4. zemlji nar bližje, 16. nar dalje.
® šip je 5. ob 10 u. 57 min. zvečer.
C zadnji krajec je 13. ob 2 u. 31 m. zjutraj.
@ mlaj je 21. ob 6 u. 42 min.
zjutraj,
O l>ervi krajec je 28. ob 3 u. 33 m. zvečer.
Planetni stan»
Merkur je v zn. ovna; izhaja 1. ob 5 u. 25 ni. zjutraj, zahaja ob 7 u. 47 m. zvečer; je 2. pri solncu spodaj, 23. solncu nar dalje.
Venera je 1. v zn. junca, stopi 9. v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 6 u. 2 m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 26 m. zvečer; je 5. solncu nar bližje, 25. lik lune.
Mart je v zn. kozla; izhaja 1. ob 1 u. 31 m. zjutraj, zahaja ob 9 u. 59 m. zjutraj.
Jupiter je v zn. raka; zahaja 1. ob 2 u. 30. m.' zjutraj, izhaja ob 10 u. 36 m. zjutraj; je 5. na četert od solnca, 27. tik lune.
Saturn je v zn. leva; zahaja 1. ob 4 u. 12 m. zjutraj, izhaja ob
I	u, 34 m. zvečer.
Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 7 u. 50 m. zjutraj, zahaja ob
II	u. 20 m. zvečer; je 12. vštric Venere.
Dozdevno vreme.
O šipu lepo vreme; o zadnjem krajcu merzlo z dežjem; o mlaji dež in veter; o pervem krajcu premenljivo.
— 25 —
M a i.
Sol n eni stan.
1. izhaja ob 4 u. 49 m. zjutr.
i/ r/ 1 11 35 II n
„ „ 4 „ 25 „ „ 1. je dan dolg- 14 ur IG min.
1 • II n 11 1 ^ if ^2 „
21....... 15 „ 4 „
zahaja ob 7 u. 5 m. zvečer. 7 17
n	M	n 11 ii	ii
7 29
«	n * ii **" II	II
pravo poldne ob 11 u. 57 min.
ii	ii ii 11 ii	ii
......11 .. 57 ..
Solnce stopi v znamnje dvojčkov 21. maja ob 1. u. 28 m. zjutraj. Miunini stan.
1. zahaja ob 2 u. 38 m. zjutraj. 11. izhaja „ 0 „ 30 „ opoln. 21. ii „ 4 „ 17 „ zjutr.
izhaja ob 2 u. 57 m. zvečer, zahaja „ 9 „ 44 „ zjutr.
„ 9 „ 49 „ zvečer.
Luna stopi 2. v zn. tehtnice, 8. v zn. kozla, 10. v zn. ovna, 23. v zn. raka, 29. v zn. tehtnice.
Luna je 2. zemlji nar bližje, 14. nar dalje, 29. nar bližje.
mlaj je 20. ob 7 u. 43 m. zv.
© šip je 5. ob 7 u. 59 m. zjutr. C zadnji krajec je 12. ob 8 u. 13 m. zvečer.
O pervi krajec je 27. ob 9 u. 1 m. zvečer.
Planetni stan.
Merkur je 1. v zn. ovna, stopi 14. v zn. junca; izhaja 1. ob 4 u. 4 m. zjutraj, 'zahaja ob 4 u. 44 m. zvečer.
Venera je 1. v zn. dvojčkov, stopi 5. v zn. raka; izhaja 1. ob 4 u. 49 m. zjutraj, zahaja ob 11 u. 29. m. zvečer; je 29. nar bolj svetla«
Mart je 1. v zn. kozla, stopi 26. v zn. vodnarja; izhaja 1. ob 0 u. 36 m. opolnoči, zahaja ob 9 u. 6 m. zjutraj; je 10. tik lune.
Jupiter je v zn, raka; zahaja 1. ob 0 u. 46 m. opolnoči, izhaja ob 8 u. 56 m. zjutraj; je 24. tik lune, pokrit ob 5 u. 49 m. zvečer.
Saturn je v zn. leva; zahaja 1. ob 3 u. 17 m. zjutraj, izhaja ob 3 u. 17 m. zvečer; je 10. na četerli od solnca.
branje v zn.dvojčkov; izhaja 1. ob 6 u. 0 m. zjutraj, zahaja ob 9. u. 34 m. zvečer; je 29. pri solucu.
ttasritevna vreme.
O šipu dež in veter; o zadnjem krajcu in o mlaji dež ob
Juffn, lepo ob severjl; o pervein krajcu ravno tako.
— 2G —
J u n i.
Solncni stan.
1. izhaja oh 4 u. 16 m. zjutr.
11 •	II	it ^ n 1 ^ „	„
21, 11 ll ^ n It)	..
zahaja ob 7 u. 40 m. zvečer.
It	n ' u	n	u
n ii ^ 52 ,, „
pravo poldne ob 11	u. 58 min.
1*2	O
it	a n	n " u
12 1
.1	M	II	«	*	M
1. je dan dolg 15 ur 24 min. 11- „ it ,,	„ 36 „
21. || ,f	ii	D	,1
Dan je nar daljši 21. jun., 15 ur 42 min. Solnce stopi v znamnje raka 21. jun. ob 0 u. 52 min. zjutraj. Poletje se %acne.
M ju nini stan.
1. zahaja ob 2 u. 13 m. zjutr.
11- „ „ 11 „ I« it 21. izhaja „ 6 „ 36 „ „
izhaja ob 5 u. 55 m. zvečer.
zahaja „
7 „ opoln. 56 „ zvečer.
Luna stopi 4 v zn. kozla, 12. v zn. ovna, 19. v zn. raka, 25. v zn. tehtnice.
Luna je U. zemlji nar dalje, 23. nar bližje.
© šip je 3. ob 5 u. 43 m. zvečer.
C zadnji krajec je 11. ob 2 u.
1 m. zv.
® mlaj je 19. ob 6 u. 20, m. zjutraj.
3 pervi krajec je 26. ob 1 u, 33 m. zjutr.
M'tanetni stan♦
Merku r je l.v zn. dvojčkov, stopi 12. vzn. raka; izhaja 1. ob 3. u. 40 m. zjutraj, zahaja ob 7. u. 19 m. zvečer; je 6. solncu nar bližje, in pri tistem zgoraj. Venera je 1. v an. raka, stopi 6. v zn, leva; izhaja 1. ob 7 u.
6 m. zjutraj, zahaja ob 11 u. 12 m. zvečer; je 21. tik lune, M a rt je v zn. vodnarja; zahaja 1. ob 7 u. 45 m. zjutraj, izhaja ob
11 u. 15 m. zvečer. Jupiter je vzn. raka; izhaja 1. ob 7 u. 18 m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 58 m. zvečer; je 1. vštric Venere, 21. lik lune, 28. vštric Merkurja. Saturn je v zn. leva; zahaja 1. ob 2 u. 17 m. zjutraj, izhaja ob
10 u, 39 m. zjutraj. Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 3 u, 59 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 37 m. zvečer.
ttoxdevno vreme.
O šipu lepo vreme; o zadnjem kraje u premenljivo; o mlaji dež in veter; o pervem krajcu lepo.
— 27 —
J u 1 i.
Sol m'ni stan.
1. izhaja ob 4 u. 15 m. zjutr.
n it ^ n ^ « n r> n 1 » 33 „ „
1. je dan dolg 15 ur 3(5 min.
J1- » » » 15 » n « m « 15 n (i «
zahaja ob 7 u. 51 m.	zvečer, n »i ' n 47 „ M w h ' r> » rt
pravo poldne ob 12 u.	3 min.
» n n 12 „	5 „
„ 12 M	u H
Solnce je 1. jul. zemlji nar dalje ob 8 u. 58 m. zvečer. Solnce stopi v zuamnje leva 22. jul. ob 5 u. 30 m. zvečer. Solnce mrakne čeloma 18. julija , sploh na zemlji med 0 u. 45 m. in 5 u. 48 m. zvečer; vidoma v Evropi, severni Ameriki, Afriki in sprednji Azii, pri nas od Z u. 47 m. do 4 u. 48 m. zvečer.
liunini stan.
1. zahaja ob 2 u. 2 m. zjutr.
J1- n n 0 ii 48 »
izhaja „ 8 „ 18 „ zjutr.
izhaja ob 7 u. (i m. zvečer, n n	n 8 » n
zahaja „ 9 „ 14 „ ,,
U na stopi 2. v zn. kozla, 0. v zn. ovil'.), IG. v zn. raka, 22. v zn.
tehtnice, 29. v zn. kozla. Luna je 8. zemlji nar dalje, 20. nar bližje.
© šip je 3. ob 5 u. 4 m. zjutr. C zadnji krajec je 11. ob 0 u. 55 m. zjutr.
© mlaj je 18. ob 3 u. 17 in. zveč. Q pervi krajec je 25. ob 6 u. 37 m. zjutr.
M'Canetni stan.
Merkur je v zn. leva; Izhaja 1. ob G u. 2 m. zjutraj, zahaja ob
9 u. 34 m. zvečer; je 20. solncu nar dalje, tudi tik lune. Venera je v zn. raka; izhaja 1. ob G u. 25 m. zjutraj, zahaja ob 9 u. 15 m. zvečer; je 19. pri solncu spodaj, 27. solncu nar dalje.
Mart je v zn. vodnarja; zahaja 1. ob 5 u. 26 m. zjutraj, izhaja
ob 9 u. 22 m. zvečer; je 17. solncu nasproti. Jupiter je v zn. leva; izhaja 1. ob 5 u. 46 m. zjutraj, zahaja ob
9	u. 12 m. zvečer; je 7. vštric Venere, 29. pri solncu. Saturn je v zn. leva; izhaja 1. ob 7 u. 49 m. zjutraj, zahaja ob
10	u. 15 m. zvečer.
Uran je vzn. dvojčkov; izhaja 1. ob 1 u. 59 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 41 m. zvečer.
tiosutevno vreme.
O šipu dež; o zadnjem krajcu dež in veter; o mlaji pre-ni0'iljivo; o pervem krajcu dež in veter.
— 28 — Avgust.
Solncni stan.
1. izhaja ob 4 u. 46 m. zjutr.
ll< 51 » 4 11 56 » 51 21,
zahaja ob 7 u. 27 m. zvečer.
6
12
55
pravo poidne ob 12 u. 6 min.
12 12
51 11 " 51 " 51 r>
1. je dan dolg 14 ur 41 min. 11. » „ „ H n 16 » 21. n n n 13 „ 46 „ Solnce stopi v- znamnje device 22. avg. ob 11 u. 50. m. zvečer.
Zvezdisi velicega in malega pesa se zjutraj kažetc pred solncom; nar bolj vroči dnevi, pasji dnevi, od 22. jul. do 22. avg.
Jjunini stan.
izhaja ob 7 u. 24 m. zvečer.
51 11 ® 51 26 „	„
zahaja „ 8 „ 50 „ „
1. zahaja ob 4 u. 7 m. zjutr. 11" 11 I! « 3 ,, 11
21. izhaja „ 11 „ 16 „ n
Luna stopi 6. v zn. ovna, 12. v zn. raka, 19. v zn, tehtnice, 25. v zn. kozla.
Luna je 5. zemlji nar dalje, 17. nar bližje.
3 pervi krajec je 23, ob 1 u.
46 m. zveč. © šip je 31. ob 9 u. 54 m. zjutraj.
© šip je 1. ob 6 u. 30 m. zv.
O zadnji krajec je 9, ob 10. u, 20. m. zv.
mlaj je 16. ob 11 u. 17. m. zvečer.
Luna mrakne deloma (4-9 pavcov) 1. avg, ob 5 u. 6 m. zvečer, vidoma le v Azii, Afriki in Avstralii.
M'tanetni stan.
Merkurje v zn. leva; izhaja 1. ob 6 u. 8 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 42 m. zvečer; je 10. pri solncu spodaj.
Venera je vzn. raka; izhaja 1. ob 3 u. 29 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 57 m. zvečer; sveti kot danica.
Mart je v zn. kozla; zahaja 1. ob 2 u, 40 m. zjutraj, izhaja ob 7 u. 10 m. zvečer.
Jupiter je v zn. leva; izhaja 1. ob 4u. 24 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 50 m, zvečer.
Saturn stopi 5. iz zn, leva v zn. device; izhaja 1, ob 6 u. 9 m. zjutraj, zahaja ob 8 u. 23 m. zvečer; je 22. pri solncu.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 3 u. 53 m, zjutraj, izhaja ob 0 u. 51 m. opoldne.
Mtoxdevno vreme.
0 šipu lepo ob severji; o zadnjem krajcu in o mlaji lepo;
o pervern krajcu veliko dežja; o šipu premenljivo.
September.
Šolnini stan.
1. izhaja ob 5 u. 24 m. zjutr. 11. „ „ 5 „ 36 „ „
21. j? n ® »	» n
1. je dan dolg 13 ur 12 min.
H« n n n 12 n	»
« « «	n	„
zahaja ob 6 u. » » ® »
„ M 5
36 m. zvečer. 18 58
n
pravo poldne, ob 12 u. 0 min. »	n »11»	»
m «11« 53 M
Noč in dan sta 23. enako dolga, 12 ur.
Solnce stopi v znamnje tehtnice 22. sept. ob 8 u. 39 m. zvečer.
Jesen se začne.
stan.
izhaja ob zahaja „
Mj un i ni
1. zahaja ob 6* u. 18 m. zjutr. 11. izhaja „ 0 „ 36 „ opoln. 21. „ „ 1 „ 44 „ zveč. Luna stopi 2. v znamnje ovna, 1).
v zn. kozla, 29. v zn. ovna. Luna je 1. zemlji nar dalje, 15. nar bližje, 29. nar dalje.
0' u. 22 m. zvečer.
4 » 17 „ „
55 45 „ „ raka, 15. v zn. tehtnice, 21.
C zadnji krajec je
4 m. opoldne. © mlaj je 15. ob zjutraj.
8. ob 0 u.
7 u. 6 m.
3 pervi krajec je 22. ob 0 u.
21 m. opoln. © šip je 30. ob 2 u. 3.9 m. zjutraj.
Planetni stan.
Merkur stopi 4. v zn. devico, 22. v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 3 u. 16 ni. zjutraj, zahaja ob 6 u. 42 m. zvečer; je 2. solncu nar bližje, 22. pri solncu zgoraj,
Venera stopi 4. iz zn. raka v zn. leva; izhaja I. ob 1 u. 52 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 30 ni. zvečer; sveti kot danica, je 28. nar bolj svetla.
Mart je 1. v zn. kozla, stopi 23. v zn. vodnarja; zahaja 1. ob 0 u. 44 m. opolnoči, izhaja ob 4 u. 58 m. zvečer; je 16. solncu nar bližje.
Jupiter je v zn. leva; izhaja 1. ob 3 u. 2 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 50 m. zvečer; je 29. vštric Venere.
Saturn je v zn. device; izhaja 1. ob 4 u. 33 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 35 m. zvečer; je 7. tik Merkurja.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 1 u. 57 m. zjutraj, izhaja t ob 10 ii. 7 m. zvečer; je 4. na četert od solnca.
Jf»os/flevno vreme.
0 zadnjem krajcu veliko dežja; o mlaji lepo ob severji;
0 pervem krajcu lepo vreme; o šipu merzlo z dežjem.
— ao — Oktober.
Satncni stari.
1. izhaja	ob 6	u.	2 m. zjutr.	zahaja ob 5	U.	39	m. zvečer.
11. „	„ C	5)	]4 » »	n ji 5	>5	20	si »
21. „	» «	»	28 „ „	ti	J>	3	» »
1, je dan	dolg	lt	ur 37 min.	pravo poldne	ob	11	u. 50 min.
11» »	n	U	» 6 » J	H M	5}	11	r M »
21. w «	»	10	» 35 „	» »		11	„ 45 „
Solnce stopi v znamnje škorpjona 23. okt. ob 5 u. 10 m. zjutraj. Mjutiiiii stan.
1. zahaja oh 7 u. 20 m. zjutr. 1!. izhaja „ 2 „ 13 „ „ 21. n « i n 39 ,, ,,
izhaja oh 5 n. 40 m. zvečer, zahaja „ 3 „ 37 „ „ „ „ 10 „ 43 ,, zjutr.
Luna stopi 0. v zn. raka. 12. v zn. tehtnice, 19. v zn. kozla, 26. v zn. ovna.
Luna je 13. zemlji nar bližje, 26. nar dalje.
O pervi krajec je 21. oh 3 u. 8
m. zvečer, © sip je 29. oh 7 u, 46 m. zvečer.
C zadnji krajec je 8. oh 0 n.
2 m. opoln. © mlaj je 14. oh 3 u. 31 m. zvečer.
MaIanetni stan.
ob solncu
Merkur je 1. v zn. tehtnice, stopi 12. v zn. škorpjona; izhaja I. 6 u. 38 ni, zjutraj, zahaja ob 6 u. 2 m. zvečer; je 16. soli nar dalje,
Venera stopi 6 iz zn. leva v zn. device; izhaja 1. ob 2 u. Oni. zjutraj, zahaja ob 3 u. 58 m, zvečer; sveti kot danica.
Mart je v zn. vodnarja; izhaja 1. ob 3 u. 16 ni. zvečer, zahaja ob U u. 50 m. zvečer.
Jupiter jc v zn. leva; izhaja 1. ob 1 u. 30 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 0 m. zvečer.
Saturn je v zn. device; izhaja 1. ob 2 u. 47 m. zjutraj , zahaja ob 4 u. 37 m. zvečer; je 14. vštric Venere.
Uran je vzn. dvojčkov; zahaja 1. ob 11 u. 52 m. zjutraj, izhaja ob 8 u, 8 in. zvečer.
Siosdevna vreme.
O zadnjem krajcu veliko dežja; o mlaji prenienljivo; o pervem
krajcu prenienljivo; o šipu lepo ob severji, dež ob jugu.
— 31 — November.
Sitlit tu i stan.
1. izhaja oh (J n. 43 m. zjutr.
n » » 58 » r> 'L n n * n 11 » h
1. je dan dolg 10 ur 2 min.
ll- » n n 9 r> 34 „
*1. « h v " . II ,,
zahaja ob 4 u. 45 m. zvečer.
n n 4 „ 32 „ „ r> n 4 w 22 „ „
pravo poldne ob 11 u. 44 min.
■ > v »11 » 45 „ 5» 55 »5 1 1 1» 46
Solnce stopi v znamnje strelca 21. nov. ob 10 u. 38 m. zvečer.
Jjiinini stan.	,
1. zahaja ob 8 u. 30 m. zjutr. 11. izhaja „ 5 „ 12 „ „ 21. „ „ 1 „ 2 „ zveč.
izhaja ob 5 u. 17 m. zvečer, zahaja „ 3 „ 12 „ „ ,, „ 0 „ 54 „ opoln.
Luna stopi 2. v zn. raka, 9. v zn. tehtnice, 15. v zn. kozla, 22. v zn. ovna, 30 v zn. raka.
Luna je 11. zemlji nar bližje, 23. nar dalje.
C zadnji krajec je 6. oh 10 u.
14 in. zjutr. © mlaj je 13. ob 1 u. 33 m. zjutraj.
3 pervi krajcc je 20. oh 9 u.
50 m. zjutr. © sip je 28. ob 0 u. 34 m. opoldne.
Planetni stan.
Merkur stopi 3. iz zn. škorpjona v zn. strelca; izhaja 1. ob 6 u. 57 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 31 m. zvečer; je 14. tik lune, 28. pri solncu spodaj, 29. solncu nar bližje.
Venera stopi 4. iz zn. device v zn. tehtnice; izhaja t, ob 2 n. 26 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 28 ni. zvečer; je 16. solncu nar bližje.
Mart je 1. v zn. vodnarja, slopi 17. v zn. rib; izhaja 1. ob 1 u. 52 m. zvečer, zahaja ob 10 u. 32 in. zvečer; je 23. na četert od solnca.
Jupiter je v zn. leva; izhaja 1. ob 0 u. 4. m opolnoči, zahaja ob 2 u. 24 m. zvečer; je 18. na četert od solnca.
Saturn je v zn. device; izhaja 1. ob 2 u. 39 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 21 m. zvečer.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 8 u. 28 m. zjutraj, izhaja ob 7 u. 22 m. zvečer; je 1. pri solncu.
tiozdevno vreme.
O zadnjem krajcu veliko dežja; o mlaji lepo vreme; o pervem kr*jcu premenljivo; o šipu dež in sneg.
— aa —
December.
Sat ne ni stan.
1. izhaja ob 7 u. 24 m. zjutr.
U.....* „ „ „
21. „ „ 7 „ 42 „ „
1. je dan dolg 8 ur 52 min.
11. „ „ „ 8 r, 38 „ 21....... 8 „ 34 „
zahaja oh 4 u. IG m. zvečer, „ i „ 13 „ „ 4 „ 15 „
pravo poldne oh 11 u. 50 min.
„ „ 11 „ 54 „ ...... 11 „ 59 „
Dan je nar krajši 21. dec., 8 ur 34 min.
Solnce stopi v znamnje kozla 21. dec. ob 2 u. 32 m. zvečer.
Ziima se začne.
Solncc je 31. zemlji nar bližje ob 4 u. 31 m. zjutraj.
M.unini stan.
1. zahaja ob 7 u. 13 m. zjutr. 11. izhaja „ G „ 45 „ „ 21. zahaja „ 0 „ 47 „ opoln.
Izhaja ob 6 u. O zahaja „ 2 „ 59 izhaja „ 11 „ 48
m. zvečer.
zjutr,
Luna stopi 6. v zn. tehtnice, 12. v zn. kozla, 20. v zn. ovna. 27.
v zn. raka. Luna je 8. zemlji nar bližje, 20. nar dalje.
C zadnji krajec je 5. ob 6 u.
57 m. zveč, © mlaj je 12. ob 1 u. 44 m. zvečer.
3 pervi krajec je 20. ob 7 u.
7 m. zjutr. @ šip je 28. ob 4 u, 14 m. zjutraj.
I* t a net ni stan.
Merkur je 1. v zn, škorpjona, stopi 15. v zn. strclca; izhaja 1.
ob G u.* 33 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 3 m. zvečer. Venera je 1. v zn. "škorpjona, »topi 2G. v zn. strelca; izhaja 1. ob 3 u. 54 m. zjutraj, zahaja ob 2 u. 42 m. zvečer, sveti kot danica.
Mart je v zn. rib; izhaja 1. ob 0 u. 32 m. opoldne, zahaja ob
11 u. IG m. zvečer. Jupiter je v zn. leva; zahaja 1, ob 0 u, 20 m. opoldne, izhaja
ob 10 u. 10 m. zvečer.	•
Saturn jc v zn. device; zahaja 1. ob 11 u. 54 in. zjutraj, izhaja
ob 10 u. 20 m. zvečer. Uran jc v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 7 u. 41 m. zjutraj, izhaja ob 4 u. 59 m. zvečer; jc 1. solncu nasproti.
Mtazdevna vreme.
O zadnjem krajcu sneg in dež ob jugu; o mlaji sneg in dež; o pervem krajcu vihar z medenjem; o šipu lepo vreme.
Zgodovinski in zemljopisni koledarček.
Štetcv posvetilih in ccrkvcnih z^odeb.
	V letu ISliO se šteje:					
Let	5860,	kar je Bog svet stvaril	1.	4000	pr.	Kr.
»	4204,	kar je bil vesoljni potop .	rt	1656	po	stv.
»	3777,	kar je bil Abraham poklican	rt	2083		tt
»	2860,	kar jc Salomon sozidal Jeruzalemski				
		tempelj ......	n	3000		n
>5	2613,	kar je bilo sozidano Rimsko mesto	n	753	pr	. Kr.
»	2406,	kar so šli Judje v babilonsko sužnjost	n	GO«		»
»	2396,	kar je Cir povzdignil perzijanskO kra-				
		ljestvo . .*	n	636		r>
n	2191,	kar je Aleksander povzdignil mace-				
		donsko kraljestvo ....	Y)	331		n
»	2041,	kar je Akvileja postala rimsko sclisc	»	181		n
n	1905,	kar jc Juli Cezar poravnal Koledar .	»	45		»
n	1890,	kar je Avgust postal rimski cesar	rt	30		>5
»	1877,	kar je vsa slovenska zemlja prišla				
		v rimsko oblast ....	n	13		n
5)	1860,	kar jc bil rojen Jezus Kristus .	n	1	po	Kr.
r>	1827,	kar je Kristus umeri	M	33		»
»	1810,	kar je sv. Marka keršansko vero				
		oznanoval v Akvileji ....	,»	50		»
»	1789,	kar je bil Jeruzalem razdjan po ce-				
		sarji Titu......	n	71		»
»	1547,	kar je keršanska cerkev mir dobila po cesarji Konštantinu	n	313		n
	1465, kar jc bilo rimsko cesarstvo razde-					
		Ijeno v dvoje .....	»	395		n
»	1408,	kar jc grozovitni Atila razdjal Akvilejo	n	452		n
5)	1384,	kar je razpadlo zahod rimsko cesarstvo	»	476		rt
»	1268,	kar so novi rodovi prišli v slovensko				
		zemljo . . . .	rt	592		rt
Y)	1072. kar je slovenska zemlja prišla v oblast					
		Frankov ......	r>	788		n
	1061.	, kar sta sv. Pavlin, Akvilejski patriarh, in Arn, Solnograški nadškof. Slovence				
		vere učila . . • .	M	798		*
		— 34 —			
Let	10 GO,	kar je Karol veliki postal rimski cesar	1.	800	po ]
n	997,	kar sta ss. Ciril in Metodi prišla, Slo-			
		vence vere učit ....	»	8G3	n
n	898,	kar je rimska cesarska krona prišla			
		na Nemce .....	»	962	n
jj	80G,	kar se je greška ali izhodna cerkev			
		odccpila od rimske ....	n	1054	n
n	764,	kar so se začele križarske vojske	n	1096	n
»	620,	kar je bil znajden papir iz cunj	n	1240	jj
n	578,	kar so habsburski knezi prejeli Avstrijo			
		s Slovenskim vred ....	n	1282	jj
n	518,	kar se smodnik rabi v Evropi .	n	1342	n
n	495,	kar je na Dunaji vseučiliše vstavljeno	»	1365	j j
r>	420,	kar je bilo tipkanje bukev znajdeno .	n	1440	jj
»	413,	kar je bil pervi koledar natisnjen	jj	1447	jj
j>	406,	kar so si Turki prisvojili Carjigrad .	jj	1454	jj
j>	368,	kar jc Krištof Kolumb znašel Ameriko	'»	1492	>j
»	343,	kar je Martin Luter začel vero pre-			
		narejati. ......	15	1517	it
»	301,	kar je bil tabak prinesen v Evropo .	,,	1559	jj
jj	297,	kar je bil končan Tridentinski zbor	jj	1563	i»
jj	278,	kar je papež Gregor XIII. koledar			
		popravil ......	>1	1582	jj
jj	276,	kar je bil korun prinesen v Evropo .	j,	1584	jj
»	245,	kar je bila kava prinesena v Evropo	jj	1615	> j
jj	161,	kar je bila perva inašina na sopar			
		narejena ......	jj	1699	jj
i>	120,	kar vlada habsbursko-lotarinska hiša			
		v Avstrii ......	11	1740	jj
jj	78,	kar je cesar Jožef II. kmetijski stan			
		zlajšal......	jj	1782	jj
»	71,	kar se je začela francoska prckucija	»	1789	i>
jj	56,	kar je Franc I. avstrijanske dežele po-			
		vzdignil v cesarstvo ....	jj	1804	jj
jj	51	do 47, kar je bil del slovenske zemlje			
		v francoski oblasti . . 1. 1809	do	1813	jj
j)	45,	kar je bil konec francoske vojske	jj	1815	jj
»		kar je bil narejen pervi električni telegraf	»j	1833	jj
jj	u,	kar je prišel papež Pij IX. na stol			
		sv. Petra ......	>>	1846	jj
j)	12,	kar je Franc Jožef I. prevzel avstri-			
		jansko cesarstvo ....	>1	1848	jj
Pregled vse zemlje.
Poveršjc vse zemlje meri 9,280.000, suhi svet samo S,434.000 zemljopisnih n milj; vseh ljudi uu zemlji je do 1250 milijonov.
Pet delov sveta.
Evropa, z Uralskim inKavkaskim, 183.500 Qui. 280 mil. ljudi. Azija, z iudskimi otoki,. 793.900 „ 760 „ „ Afrika, z otoki vred,	543.500 „ 150 „ „
Amerikay severna in južna, 751.100 „ GO „ „ Avstralija, z oceanskimi otoki, 162.600 „ 4 „ „
Evrope jske deri a ve.
Avstrija, z 11.733 □ m. 35,260.000 lj., 20"kronovinami, in 26 deželnimi pogla varstvi; cesar Franc .Jožef I., glavno mesto Dunaj s 476,222 ljudi. 1*rusija, s 5.103 □ni. 16,940.000 lj. in 8 krajinami; kralj Friderik Vilhelm IV., kraljevič vladar Vilhelm; gl. mesto Berlin s 438,958 lj.
Nemške deršavc, skupaj z 11.486 □ in. 43,280.000 lj., in 35 zveznimi deržavami; središno mesto Frankobrod z 62.511 lj.; brez avstrijanskega in pruskega s" 5502 □ m. 17,416.000 lj. a) Bavarsko, z 1387 □ m. 4,560.000 lj., in 8 okrogi; kralj Maksimilijan Jožef II., glavno mesto Monakov s 127.385 lj.
*0 Virtembersko, s 354 □ m. 1,730,000 lj.; kralj Vilhelm I., gl. mesto Štutgard s 50.000 lj. <0 Saksonsko, z 271 □ m. 1,990.000 lj.; kralj Janez Nep., gl. mesto Draždani s 104.500 lj.
<0 Hanoverslio, s 700 \Jm. 1,820.000 lj.; kralj Juri
Friderik V., gl. mesto Hanover s 43.000 lj. e) 7 vclicih vojvodstev: Badensko, llesen-Kaselsko, Ile-sen-Darmstatsko, Oldenbursko, dvoje Meklenbursko in V^ajmarsko. H 9 vojvodstev, 9 knežij, in 4 proste mesta.
Švajcarsko, s 730 □ m. 2,390.000 ]j., in 22 kantoni; zvezna deržava z zveznim zborom, glavno me&to Bern z 28.000 lj.
Italia, vsa skupaj s 5590 □ m. 27,000,000 lj., brez avstri-janskcga io francoskega s 4979 [_jm. 23,948.000 lj.
a") Sardinsko, s 1372 □ m. 4,920.000 lj., in 11 krajinami ; zraven Lombardsko h 338 Q m. 2,720.000 lj., in 9 krajinami; kralj Viktor Emanuel II,, glavno mesto Turin s 136.849 lj.
b)	Neapoljsko, z 2033 □ m. 9,050.000 lj., iti 22 krajinami; kralj Franc H., gl. m. Neapolj s 417.824 lj.
c)	Rimsko, s 748 □ m. 3,020.000 lj., in 20 delegacijami; papež Pij IX., gl. mesto Rim s 178.032 lj.
d)	Toskansko, s 397 □ m. 1,820.000 lj.; veliki vojvoda Ferdinand II., gl. mesto Florenca s 115.700 lj.
c) Modeneško, s 109 □ m. (»00.000 Jj., vojv. Franc V.
f) Parmezansko, s J12 □ m. 508.000 lj.; vojvodi nja Luiza.
Francosko, z 9619 □ m. 35,780.000 lj., in 8(i oddelki;
cesar Napoleon III., gl. mesto Pariz z 1,110.000 lj.
Špansko, z 9064 □ m. 13,960.000 lj., in 49 krajinami; kraljica Izabela II., glavno mesto Madrid s 166.950 lj.
Portugalsko, v. 1739 □ m. 3,470.000 lj., in 17 krajinami; kralj Pedro II., gl. mesto Lisabon z 260.000 lj.
Angleško, s Škotskim in Irskim, s 5740 □ m. 27,620.000 lj., in 117 knežijami; kraljica Viktorija, gl. mesto London z 2,360.000 lj.
Niska zemlja, s 671 □ m. 3,240.000 lj., in 11 krajinami; kralj Vilhelm lil., glavno mesto Amsterdam z 225.000 lj.
Belgija, s 536 □ m. 4,550,000 lj., in 9 krajinami; kralj Leopold I., gl. mesto Brusel z 246.410 lj.
Dansko, z 2956 □ m. 2,360.000 lj.; kralj Friderik VIII., gl. mesto Kodanj z 143.590 lj.
Švedsko, z Norveškim, s 14.154 Q m. 4,810,000 lj.t in 41 krajinami; kralj Oskar, gl. m. Stokholm s 93.070 lj.
Rusija, s Poljskim, s 100.200 □ m. 59,910.000 lj., in 54 gubernijami; car Aleksander II., gl. mesto Pctrov-grad s 532.241 > I j.
Turčija, z 9980 □ m. 16,100.000 lj., 12 krajinami in 4 posebnimi knežijami: Serbskim, Valaškim, Moldavskin*
in Černogoro; sultan Abdul Medžid, gl. m. Carigrad z 900.000 lj.
Greško, z 895 □ m. 1,480.0(H) lj.; kralj Oton I., gl. mesto Atene z 31.100 lj.
Drugotne večje deriave.
Azijan.ska Rusija, z 275.500 □ m. 5,330.000 lj., 4 gu-beniijami in 4 posebnimi krajinami.
Azijanska Turčija, z 31.600 □ m. 16,000.000 lj., in 18 krajinami; vmes sv. dežela, in mesto Jeruzalem s 30.000 lj.
Perzija, s 26.500 Q m. 11,500.000 lj.; šah Nasercddin, gl. mesto Teheran s 130.000 lj.
Afgansko} kraljestvo; Birmansko in Anamsko, cesarstvi.
Angleška Indija, s 67.200 □ m. 163,400.000 lj., in 5 predsedništvi; poglavar K. Canning, gl. mesto Kalkuta s 600.000 lj.
Niskozemljska Indija, z 28.920 □ m. 16,500.000 lj., gl. mesto Batavija s 118.000 lj.
Kina ali Kitaj, z 210.600 □ m. 375,000.000 lj., 18 krajinami in 5 podložnimi deželami; cesar Sin-Cu, gl. mesto Pekin z 1,300.000 I j.
Japonsko, h 7500 □ m. 37,000.000 lj., in 10 krajinami; cesar Sa-Fu, gl. mesto Jedo z 1,300,000 lj.
Afrikanska Turčija, s 44.500 [J m. 4,800.000 lj., in 5 krajinami; vmes Egipt, kralj namestnik Abbas paša, gl. mesto Kahira z 250.000 lj.
Marokansko, z 10.500 □ m. 6,500.000 lj.; cesar Sidi Muliamed, gl. mesto Maroko s 70.000 lj.
Angleška Amerika, s 158.370 □ m. 3,760.000 lj., iu 20 krajinami.
$evernoamerikanske soedinjene deriave, s 156.000 Q m. 27,100.000 lj., 31 deržavami in 11 okraji; predsednik Buchanan, središno mesto Vašingtou s 40.000 lj.
Mejikanske derxave, s 40.300 □ m. 7,500.000 lj., in 24 oddelki; predsednik Comonfort, glavno mesto Mejiko s 170.000 lj.
Brazilija, s 147.600 □ m. 6,100.000 lj., iu 20 krajinami; cesar Pedro II., gl. mesto Ilio Janeiro z 266.460 lj.
^rednjoamerikanske, Kolumbske, Peruanske iu Argentinske deriave, zgolj ljudovlade.
Število raznih vernikov na zemlji.
Katoličanov . . . 172 mil. Judov .... 5 mil. Izhodnih kristjanov 80 „ Muhamedanov . . 160 „ Protestantov . . 83 „ Razn. malikovavcov 750 „
Pregled katoliške cerkve.
Njihova svetost, rimskipapes>.
Pij IX. (Janez Marija grof Mastai FerettF), rojen 13. maja 1792 v Sinigalii na Rimskem , papež izvoljen 16. jun. 1816; jc po versti od sv. Petra 258. papež.
Kardinali in višji opravniki p a p e * e v i.
Sveti kardinalski zbor, 70 kardinalov; vmes škofov 6,
mašnikov 50, diakonov 14. Kardinal vikar, namestnik papežev: kani. Konstantin Patrici.
Pervi deržavni minister: kard. Jakob Antonelli. Subdatar, »prednik v podelitvah: prelat Francesco Vici. Veliki penit ene i jar, vel. spovednik: kard. Gabriel Feretti. Poslanci papeievi, v Avstrii: Anton de I.uca, Tarsan-ski nadškof.
Na d s k o fj e i n k k o fj e v s e cer k v e.
Vsa katoljška cerkev ima 142 patrijarhov in nadškofov, 703 škofov in apostoljskih vikarjev, in cez 172 milijonov duš; in sicer šteje:
Evropa 106 nadšk., 521 škof. in ap. vikarj., 135,000.000 duš. Azija 15 „ 72 „	„	7,000.000 „
Afrika — „ 10 „	„	400.000 „
Amerika 20 „ 90 „	„	30,000.000 „
Avstralija 1 „ - 10 „	„	100.000 „
V Avstrii je 16 nadškofov, 56 škofov in 28.080.000 katoličanov.
Pregled avstrijaiiskcga cesarstva.
Njihovo cesarsko kraljevo apostoljsko I c l i c a n s t v o.
Franc Jožef* Pervi, cesar avstrijanski, kralj ogerski iu češki, beneški, dalmatinski, horvaški, slavonski, gališki, vladirnirski in ilirski; nadvojvoda avstrijanski; vojvoda štajarski, koroški, krajnski, friulski; 'pokneženi grof goriški in gradiškanski, mejni grof islrijanski; gospod Teržaškcga mesta in Slovenske meje i. t. «1.
ft o dopis avtr ijanske cesarske hiše.
Cesar F'rwnc Jožef Pervi (Karol), rojen na Dunaji 18. avgusta 1830, jc prevzel cesarstvo 2. deoembra 1848.
Cesarica izabctii (Evgenija Amalija), hči Maksimilijana Jožefa, vojvoda bavarskega, rojena v Posenhofcnu 24. decembra 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju.
Cesaric naslednik: Ru do If (Prane Karol Jožef), rojen 21. avgusta 1858.
Cesaričini: 1. Sofija (Friderika Doroteja), rojena 5, marca 1855, umerla 29. maja 1857.
2. Gizela (Luiza iVIarija), rojena 12. julija 1856.
Bratje Njih cesarskega Veličanstva.
Nadvojvodi: 1. Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen 6. jul. 1832, višji poglavar beneški in poveljnik mornarski, pomočen 27. julija 1857 s Sarlolo (Amalijo Avgustu), kraljičino belgsko, rojeno 7. jun. 1840.
2. Karol Ludovik (Jožef Marija), poglavar tirolski, rojen 30. jul. 1833, poročen 4. maja 1857 z Margareto (karolino Fri-•leriko), kraljičino saksonsko, rojeno 24. marca 1840, uincrlo 15. Rept. 1858.
Starši Njih cesarskega Veličanstva.
Franc Karol, nadvojvoda avstrijanski, rojen 7. dec, 1802, Zofija (Friderika Doroteja), kraljičina bavarska, rojena 27. j<U). 1805, poročena 4. nov. 1824.
Očetovi bra tj c i n s e s t r e.
t. Ferdinand Pervi (Karol Leopold), rojen 19. apt*. 1793, P°i'očen 12. febr. 1831 z Marijo Ano (Karolino Pij°)> kraljičino finsko, rojeno 19. sept. 1803; je cesarstvo prevzel 2. marca 1835, mu odpovedal 2. dec. 1848.
2. Marija Klementina, rojena 1. marca 1798, poročena jul. 1816 z Leopoldom, kraljičem sicilijanskiin ali neapoljskim, r°jciiim 2. jul. 1790. vdova od 10. marca 1851.
3. Marija Ana, rojena 8. junija 1804, gospa zvpzdokriž-nega reda.
Pre d s t ar s i Njih cesarskega Veličanstva.
Franc Pervi (Jožef Karol), sin cesarja Leopolda II., rojen
12.	feljr. 1768, cesar 1. marca 1792, umeri 2. marca 1835; in Marija Terezija (Karolina Jožefa), kraljičina sicilijanska, rojena G. jun. 1772, druga soproga, poročena 15. avg. 1790, umerla
13.	apr. 1807.
Cesarica vdova: Karolina Avgusta, kraljičina bavarska, rojena 8. febr. 1792,poroč. 29. okt. 1816, vdova od 2. marc. 1835.
P r e d ocet o v i b r a tj e i n s e s t r e.
I.	Ferdinand (Jožef Janez K.), veliki vojvoda toskanski, rojen 9. maja 1769, umeri 18. jun, 1824; poročen 19. sept. 1790 t Lttdoviko, kraljičino sicilijansko. rojeno 27. ju!. 1773, umeri o 19. sept. 1802; v drugo 6. maja 182[ z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 27. apr. 1796. — Sin: Leopold II. (Janez Jožef), veliki vojvoda toskanski, rojen 3. okt. 1797, poročen 28. okt. 1817 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 15. nov. 1799, amerlo 24. marca 1832; v drugo 7. jun. 1833 z Marijo Antonijo, kraljičino sicilijansko, rojeno 19. dec. 1814. — Otroci: a) Avgusta, rojena 1. apr. 1825, poročena 15. apr. 1844 z Leopoldom, kraljičem bavarskim, rojenim 12. marca 1821. b) Marija Izabela, rojena 21. maja 1834, poročena 10. aprila 1850 s Frančiškom di Paolo, kraljičem sioilijanskim, rojenim 13. avg. 1827. c) Ferdinand, rojen 10. jun. 1835, poročen 24. nov. 1856 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 4. jan. 1836. d) Karol, rojen 30. apr. 1839. e) Marija Luiisa, rojena 31. okt. 1845. f) Ludovik, rojen 4. avg. 1847. s) Janez Nepomučan, rojen 25. nov. 1852.
II.	Karol (Ludovik Janez), višji vojaški poveljnik, rojen 3. sept. 1771, umeri 30. apr. 1847; poročen 17. sept. 1815 s Henrieto, knežinjo nasavsko, rojeno 30. okt. 1797, umerlo 29. dec. 1829. — Otroci: 1. Marija Terezija, rojena 31. jul. 1816, poročena 9. jan. 1837 s Ferdinandom II., kraljem neapoljskim , rojenim 12. jan. 1810. — 2. Albert, višji poglavar ogerski. rojen 3. avg. 1817, poročen 1. maja 1844 s Hildegardo, kraljičino bavarsko, rojeno 10. jun. 1825. — Otroci: a) Marija Terezija, rojena 15. jul. 1845. b) Matilda, rojena 25. jan. 1849. — 3. Karol Ferdinand, rojen 20, jul. 1818, poročen 18. apr. 1854 s Elizabeto nadvojvodinjo, rojeno 17. jan. 1831. — Otrok: Friderik , rojen 4. jun. 1856. — 4. Marija Karolina, rojena 10. sept. 1825, poročena z Rajnerjem nadvojvodom, rojenim II. jan. 1827. — ft. Vithelm, višji armad ni poveljnik, rojen 21. apr. 1827.
III.	Jožef (Anton Janez), poglavar ogerski, rojen 9. marca 1776, umeri 13. jan. 1847; poročen v drugo 30. avg. 1815 s Uermino, vojvodičino anhaltsko, rojeno 2, dec. 1797. umerlo 14. sept. 1817; v tretje 24. avg. 1819 z Marijo Dorotejo, vojvo-dioiuo virtembersko, rojeno 1. nov. 1797, umerlo 30. marca 1855. —
Otroci: i. Stefan, rojen 14. sept. 1817. — 2. Elizabeta, rojen* 17. jun. 1831, v drugo poročena 18. apr. 1854 s liarolom Ferdinandom. nadvojvodom, rojenim 20. jul. 1818. — 3 Jožef, rojen 2. marca 1833. — 4. Marija, rojena 23. avg. 1836, poročena 22. avg. 1853 z Leopoldom, kraljičem belgskim, rojenim 9. npr. 1835.
IV.	Janez Kerstnik, (Jožef Fabijan), rojen 20. jan. 1782, umeri 11. maja 1859; poročen 3. sept. 1823 z Ano grofinjo Me-ransko, rojeno 26. jul. 1803. Sin: Franc J ime z, rojen 11. marca 1839.
V.	Rajner (Jožef Janez), poglavar lombardsko - beneški, rojen 30. sept. 1783, umeri 16. jan. 1853; poročen 28. maja 1820 z Marijo Elizabeto, kraljičino sardinsko, rojeno 13. apr. 1800, umerlo 25. dec. 1856. — Otroci: 1. Leopold, rojen 6. jul. I823.— 2. Ernest, rojen 8. avg. 1824. — 3. Sigmund. roj. 7. jan. 1826.— 4. Rajner. rojen 11. jan. 1827, poročen 21. febr. 1852 z Marijo Karolino, nad vojvod injo, rojeno 10. sept. 1825. — 5. Henrik, rojen 9. maja 1828.
VI.	Ludovik (Jožef Anton), rojen 13. dec. t784, vojaški višji poveljnik.
Višje vladne opravništva.
Sedež na Dunaji. l)er stavno svetovavstvo; predsednik: nadvojvoda Rajner. Minister ski posvet; predsednik: H. grof Rechberg. Minister vnctjnih oprav in cesarske liišc: B. gr. Rechberg. Minister notrajnih oprav: A. grof Goluchowsky. Minister pravosodja: F. gr. Nadasdi. Minister denarstva: K. I.. baron Bruck. Minister bogočastjain šolskih zadev: I,, gr. Tliun. Minister policije: A. baron lltibner. I 'iš/e armadno poveljstvo; poglavar: nadvojvoda Vilhelm. Višja cesarska.sodnija; predsednik: K. baron Krauss. 1 išje računsko vodstvo; vodja: F. grof Vilczek.
Deželna razdelitev vsega cesarstva.
Kronovine in okrajine. Doljna Avstrija, s 344 □ m. 1,697.130 1 j., in 4 okrogi;
poglavar K. J. knez Lobkovilz, gl. nte.slo Dunaj s 476.222 lj. Gornja Avstrija, z 208 □ m. 716.904 lj., in 4 okrogi;
pogl. E. baron Bach, gl. mesto Linec s 27.125 lj. Solnograško, s 124 [J nt. 148.025 lj.; poglav. O. grof , FUnfkirchcu, gl. mesto Solnograd s 17.239 lj. btajarsko, s 390 □ in. 1,070.747 lj., in 3 okrogi; pogl. M. grof Strassoldo, gl. mesto Gradec s 63.176 lj.
Krajnskof s 173 _J ni. 457.328 lj.; pogl. G. gr. Cho-rinsky, gl. mesto Ljubljana z 20.747 lj.
Koroško, s 180 [_] m. 332.593 lj.; pogl. J. baron Schloiss-nig, gl. mesto Celjovec s 13.478 lj.
Prirnorje, s 138 [_] m. 539.423 lj., in 2 okrogoma; pogl. F. baron Burger, gl. mesto Tcrst s 61.096 lj.
Tirolsko, s 500 Q m. 870.203 lj., in 4 okrogi; pogl.
v nadvojvoda Karol Ludovik, gl. mesto Insbruk s 14.224 lj.
Vesko, z 902 □ m. 4,720.313 lj., in 13 okrogi; pogl. K. bar. Meczcry, glavno mesto Praga s 142.588 lj.
Moravsko, s 380 □ m. 1,878.800 lj., in O okrogi; pogl. L. grof Lažanski, gl. mesto Berno z 58.809 lj.
Šle s ko, Z'89 □ m. 478.497 lj.; pogl. A. baron llulb-huber, gl. mesto Opava s 13.801 lj.
Galicija, Vlodimirsko in Krakov, z 2 okrajinama:
a)	Levovsko, z 900 □ m. 3,021.901 lj., in 12 okrogi; pogl. se nov pričakuje, gl. mesto Levov s 70.384 lj.
b)	Krakovsko, s 390 □ m. 1,590.215 lj., in 7 okrogi; poglavar Fr. vitez VukasoVič, glavno mesto Krakov s 40.086 lj.
Hukovina, s 181 p. m. 4(52.242 lj.; pogl. K. gr. Roth-kirch, gl. mesto Cernovec s 26.345 lj.
Ogersko s 5 okrajinami; višji pogl. nadvojvoda Albert, gl. mesto Buda s 55.240 lj.
a)	Pešlo-Budsko, s 606 □ m. 1,765.218 lj., 8 župa-nijami in 1 okrajem; poglavar A. A. baron Magner, gi. mesto Peš t s 131.705 lj.
b)	Požunsko, s 602 □ m. 1,656.659 lj., in 11 župa-nijami; poglavar 11. grof Atteins, gl. mesto Požun s 43.463 lj.
c") šopronsko, s 616 □ m. 1,818.864 lj., in 9 župa-nijami; pogl. L. baron Ambrozy, gl. mesto »Sopron z 18.898 lj.
d)	Košiško, h 685 □ m. 1,349.241 lj., in 8 župani-jami; pogl. A. vitez Pocbe, gl. mesto Košice s 16.417 lj.
e)	Veliko Varadinsko, s 611 □ m. 1,557.010 lj., in O županijami; pogl. II. grof Zicbv, gl. mesto Veliki Vara din s 23.171 lj.
Erdeljsko, s 1054 □'m. 2,180.121 lj., in 10 okrogi; pogl. Fr. knez Lichten&tein, gl. m. Sibinj z 18.588 lj.
Serb s ko in Banal, s 521 □ m. 1,532.251 lj., in 5 okrogi; pogl. J. bi. Sokecvič, gl. mesto Temišvar z 22.507 lj.
Horvaško in Slavonsko, s 318 □ m. 865.403 lj., hi 5 županijami; pogl. .J. grof Coronini, gl. mesto Zagreb h 16.637 lj.
Dalmacija, z 222 □ m. 415.632 lj., in 4 okrogi; pogl.
L. baron Mamula, gl. mesto Zadar s 7797 lj. Vojaška meja, z dvema poveljstvoma:
a)	Horvaško slavonsko , s 339 □ m. 695.104 lj., in 10 regimentnimi okraji; poveljnik J. gr. Coronini.
b)	Serbsko-banaško, z 244 □ m. 371.168 lj., 4 regimentnimi in 1 batalijonskim okrajem; poveljnik J. bi. Sokt-evič.
Beneško, s 437 □ m. 2,484.248 lj., iu 9 krajinami; višji poglavar nadvojvoda Maksimilijan, namestnik K. gr. Bissingen; gl. mesto Ilenedke s 118.120 lj.
Število slanovavcov po narodih. Vseh stanovaycov brez vojaštva' je skupaj 34,653.000, in sicer:
Nemcov . .. 8,064.000. I Italijanov . . 2,905.000. Slovanov . . 15,157.000. I llutnunov . . 2,339.000. Madžarov . . 4,989.000. | Druzih narodov . 1,199.000.
Slorencov je 1,211.290, in sicer: lia Krajnskem 432.890, v 30 okrajih z Ljubljano vred; na Štajarskem 380.200, v 20 okrajih Marburskega, in v
3 okrajih Graškega okroga; na Koroškem 92.700, v 11 okrajih;
na Primorskem 226.100, v H) okrajih Goriškega, v 3 okrajih isterskega okroga, in v Teržaškern obmestji; lia Ogcrskem, v Sopronski (»krajini 49.350, v 2 okrajih
Železne, in v 1 okraji Zaladske županije; Ha Beneškem 30.450, v 4 okrajih Videmske krajine.
Vojaštvo vsega cesarstva.
Armadne in kardelne poveljstva, t. Armadno poveljstvo, za doljno in gornjo Avstrijo, Soliiograško, Stajarsko, Tirolsko, Cesko, Moravsko in Slesko, s 4 armadnimi oddelki; poveljnik F. grof Wimpfen, glavni stan na Dunaji.
Armadno poveljstvo, za Beneško, Krajnsko, Koroško iu Primorje, s 3 armadnimi oddelki; poveljnik A. gror Degenfeld, gl. stan v Veroni.
III.	Armadno poveljstvo, za Ogersko in Erdeljsko, s 4 armadnimi oddelki; poveljnik nadvojvoda Albert, glavni stan v Hudi.
IV.	Armadno poveljstvo, /.a Galicijo in Bukovino, z 2 armadnima oddelkoma; poveljnik F. gr. Schlick, glavni stan v Levovu.
Posebne deielne poveljstva: 1. za llorvaško in Slavonsko v Zagrebu, 2. za Serbsko in Banat v Temišvaru, 3. za Dalmacijo v Zadru. .
Vojaške čete.
Peštvo: rednih pešcov G2 regimentov; graničarjev 14 regimentov iti 1 batalijon; loveov 1 regiment in 32 bata-lijonov.
Konjištvo: kirasirjev 8, dragonarjev 8, buzarjev 14, ulanov 12 regimentov.
Topničarstvo: topničarjev 12 poljnih in 1 primorski regiment, raketerjev 1 regiment, ženijcov 12 batalijonov.
Druge čete: zdravnijna četa, pionirji, brodnarji, vozniki, žebčarji, policijni stražniki; žaiidarmov 18 regimentov.
Mornarstvo.
Višje mornarsko poveljstvo poveljnik nadvojvoda Maksimilijan, namestnik L. vitez Fautz, gl. sedež v Benetkah.
Mornarske čete: monarskih pešcov 1 regiment; topni-čarji, brodnarji, mašinarji.
Vojskne ladije: 1. linijna Iadija, Cesar; 7 fregat, 7 kor-vet, 12 parobrodov na kolesa, 17 majnših ladij, 44 top-ničarskih čolnov in plavov.
Število vojakov.
Vseli vojakov skupaj se šteje na 614.000, in sicer:
Nemcov . . 138.500 Italijanov . . . 49.700
Slovanov . . . 277.800 1 llumunav . . . 40.500
Madžarjov . . 87.700 j Družili .... 20.81)0
• Slovenski vojaki so: v 7. 17. 22. 26. 47. in 48. regimentu pešcov; v 7. 8. 9. 19. in 20. balalijonu loveov; v 5. regimentu kirazirjev, v 4. in 8. dragonarjev, v 5. in 7. huzarjev, in v 6. ulanov; v 6. poljnem in primorskem regimentu topničarjev, v 2. 5. 6. in 10. batalijonu ženijcov; v 11. 12. 15. in 19. regimentu žaiidarmov, v mornarskih in drugih četah.
Cerkvena razdelitev in ncilne naprave.
Katoliške cerkvene okrajine.
Dunajska, zu doljno iti gornjo Avstrijo; nadškof kardinal Jožef Otmar Rauscher na Dunaji, 2 škofa.
Solnograška, za Solnograško, Štajarsko, Koroško in Tirolsko; nadškof Maksimilijan Tarnoczi v Soltiogradu, 5 škofov.
Goriška, za Primorje in Krajnsko; nadškof Andrej Goll-mair v Gorici, 4 škofje.
Praška, za Cesko; nadžkof kardinal Friderik knez Schvvar-zenberg v Praži, 3 školje.
Olomnška, za Moravsko in Šlesko; nadškof Friderik grof Ftlrstenberg, 1 škof.
heme ska, za Galicijo in Bukovino; nadškof Luka Bara-nicki umeri, 3 škofje.
Ostrihomska, zu zahodno Ogersko; nadškof kardinal Janez Scitovski v Ostrihomu, 8 škofov.
"agerska, za severnoizhodno Ogersko; nadškof Adalbert Bartakovic v Jagru, o škofov.
Kol očka, za južnoizhodno Ogersko, Erdeljsko, Serbsko in
t Banal; nadškof Jožef Kunszt v Koloči, 2 škofa.
Zagrebška, za Horvaško, Slavonsko in Vojaško mejo; nadškof kardinal Juri Havlik v Zagrebu, 2 škofa.
Radarska, za Dalmacijo; nadškof Jožef Godeassi v Za-dru, 5 škofov.
beneška, za Beneško; patriarh Angelo Homazotti v Be-nedkah, 10 škofov in titularni nadškof Videmski.
kevovska, za katoliške Greke v Galicii iu na severnem Ogerskem; nadškof kardinal Mihael Lcvicki umeri, 5- škofov.
t1ogaraška, za katoliške Greke na Erdcljskcm, južnem Ogerskem i|i Banatu; nadškof Aleksander Sterka blagi Kerpenyes v Blaši, 2 škofa.
^evovska, za katoliške Armence v Galicii in na Ogerskem; nadškof Samuel Stefanovicz v Levovu.
Apost oljska armadna vikarija, za avstrijansko vojaštvo; škof Janez Mihael Leonhard.
Nek a t oliške duhovnije.
Karlovska nadškoftja, za odcepljene greke; patriarh Jožef llajačič v Karlovcu na Serbskem, 10 škofov.
2**
Ecanfjelj.ski konsistortL za evangeljce trojnih ločin, so na Dunaji, v Peš tu iji Sibiriji; pod njimi je 19 nadzornikov.
Ccilne naprave v cesarstvu.
Vseučiliš 8: na Dunaji, v Gradcu, Insbruku, Praži, Le-vovu, Krakovu, Peštu in Padovi.
Posebnih višjih šol: bogoslovskih 38, zdravniških 9, pravoslovskih 5.
Gimnazij, 210, tehnik in realk 132, vojaških učilnic 24.
Ljudskih šol, glavnih in družili čez 24,000.
Slovenci so po veri sploh katoličani, razun Na goriške vasi na Koroškem, in 5 far v Železni in Zaladski župan i i na Ogerskem. So pa razdeljeni v teli škofijah: v Ljubljanski, v 20 dekanijah; škof Anton Alojz Wolf umeri; v Lavantinski, v 24 dekanijah; škof Anton Martin Slomšek v Marburgu;
v Sekovski, v 2 dekanijah; škof Otokar Marija grof At-
tems v Gradcu, v Kerški, v 10 dekanijah; škof Valentin AVieri v Celjovcu, v Goriški, v 10 dekanijah; nadškof Andrej Gollmair v Gorici.
v Teržaški, v 7 dekanijah; škof Jernej Legat v Terstu. v Videmski, v 4 vikarijah; nadškof Jožef Trevisanato v Vidmu.
v Subotiški , v 3 diakonijah; škof Franc Szenczi v Subotiši.
Šol je med Slovenci: bogoslovskih učilnic 5, gimnazij 8, tehnik in realk 8; ljudskih šol: na Krajnskem 158, na Stajarskeiu 189, na Koroškem 94, v Primorji 136, na Beneškem 24. na Ogerskem 27.
II. Štempelj za pisma.
Gospodarski, opravilni in polni koledarček.
Štempeljski in perceiitni davek. I. Štempelj po zneska, ki raste z vrednostjo reči.
Pri pismih, ki zadevajo denarne zneske, ali sploh denarja vredne reči, se štenipeljski davek plačuje po meri večje ali manjše vrednosti. Tako je pri dolžnih, prejemnih, pohotnih, kupnih, najemnih, darilnih in enaeih pismih, razun pisem zastran prenesbo nepremakljive reči, kot pohištva ali zemljiša; le pri menjicah, ki ne segajo dalje kakor na (i mescev, je davek manjši. Zavoljo vojske so od 1. jun. 1859 k postavljenemu znesku štempeljna še prikladi pridjani. 1. Štempelj za menjice.
do lOOfl. —fl. 5 kr. čez 100 „ 200 „ — „ 10 „ „ 200,, 300,, — „15,, „ 300 „ 500 „ — „ 25 „ „ 500 „ 1000,,— „50 „ „ 1000 „ 1500,, — „ 75 „ „ 1500 „ 2000 „ 1 „ — „ „ 2000 „ 4000 „ 1 „ — „ „ 4000 „ 6000 „ 3 „ — „ „ 6000 „ -8000,, 4„ — „ „ 8000 „ 10000 „ 5 „ — „ „ 10000 „ 12000,, 6 „ — „ „ 12000 „ 16000,, 8 „ — „ „ 16000 „ 20000 „ 10 „ — „ „ 20000 „ 24000,, 12 „— „ „ 24000 „ 28000,, 14 „ — „ „ 28000 „ 32000,, 16 „ — „ „ 32000 „ 36000 „ 18 „ — „ 36000 „ 40000 „ 20 „ — „ *'ilje za vsake 2000 11. po 1 11. več.
40 60 100
do 20 „ 40 „ 60 „ 100 „ 200,, 300 „ 300,, 400 „ 400 „ 800 „ 800,, 1200 „ 1200,, 1600 „ 1600,, 2000 „ 2000,, 2400 „ 2400 „ 3200 „ 3200 „ 4000 „
20 fl. - fl. 5 k.
— „ 10 „
-	m 15 „
-	,, 25 „
200 „ - „ 50 „
-	„ „
1 „ - „
2	n	n
3	„	- , ,
4	a	«
5	n	— n G „	— „
® » — n 10 „ — „
4000 „ 4800 „ 12 „ —
H „ -16 —
„ 4800,, 5600 „ 5600,, 6400 „ 6400,, 7200 „ 18 „ — „ „ 7200 „ 8000 „ 20 „ — „ dalje za vsake 400 II. po 1 11. vec.
Priklad k štempeljna, ki raste po vrednosti reči.
Pri — n. 5 k. prikl. — fl. 2 k. pri 5 fl. — k. prikl. 1 fl. 25 k.
II	-	„ 10	II	„	—	II	3	n	n ® u II	n	1 „ 50 „
II	-	„ 15	II	„	—	„	4	l!	>i ® n — n	u	2 // n
II	—	„ 25	II	II	—	II	7	u	1, 10 „ - „	II	2 „ 50 „
II	-	„ 50	II	II	—	II	13	n	II II II	II	3 ii — n
II	—	„ 75	II	II	—	II	10	n	II 14 „ - „	n	3 „ 50 „
h	1	a	„	II	—	n	25	„	„ 16 „ - „	ii	4 „ — ,i
n	2	u	II	II	—	n	50	„	/> 18 „ — n	n	4 „ 50 „
li	3	„ —	II	II	—	„	75	ii	n 20 „ - „	ii	5 n — a
li	4	1II —■*	II	II	1	n	—	n	dalje pri vsacem 1 fl. prikl. 25 kr.		
II. Štempelj po stanovitnem znesku.
Pri vlogah <Jo Njih veličanstva, in pri vlogah do
vseh oblastnij sploh .....	31) kr. „ prošnjah /.a podelitev posebne pravice, javne
službe . , . . • • • .	60 „
„ zapisnikih, ki veljajo za vloge, ali drugač .	30 „ „ oglasih za pritožbo k višji sodnii, enako kakor
pri razsodbi . . . . 1 H., 4 11., ali	60 „
„ pri dokladah it» spisih rubrik . . . .	12 „
„ prepisih, ki niso vidiniirani, ali jih kdo sam napravi	„
„ prepisih, ki so pri vrednii narejeni in vidimirani	60 „
„ izpisih, ki so vzeti iz javnih bukev . .	ho „
„ kerstnih, oklicnih, poročnih in smertnih listih .	30
„ posih in legitimacijnih kartah ....	60 „
posih in potnih bukvicah za posle, delavce .	12 „
„ spričbah zastran osebnih lastnost, o stanu kake reči	30 „
„ šolskih, učilnih, službinih spričbah . . .	12 „
„ pismih o kaki prigadbi, o pooblastenji . .	30 „ „ pismih o pridobitvi nepremakljive reči, zemljiša,
pohištva, razun perceutnega davka, sploh .	30 „
„ velicih bukvah tergovcov in obertnikov, vsaka pola	12 „ „ druzih za pisnih bukvah, vsaka pola po manjši
ali večji njeni velikosti . .	2, 4 ali 6 „
Priklati k štempeljnu po stanovitnem znesku.
Pri — 11. 2 k. prikl. — <?. '/,	k.	pri — 11. 30 k. prikl. — /1. O k.
,, — „ * „ „ — „ 1	„ i	„ — „ 60 „ „ — „ 12 „
„ - „ « „ „ - '/,	„ ; „ > „ — „ — „ 25 „
„ — „ 12 „ r, — „3	„1 „ i „ — „ „ 1 „
lil. Percentni ali odstotni davek.
Za prcnesbo premoženja na otroke, starše, moža, ženo 1 peret. n n	j, na bolj daljne sorodnike . 4 r
na zgolj ptuje .	s
n	n	n	n J t •>	u „
„ vmestenje perceutnega davka pn soseskah,
cerkvah na vsake 10 let . . . . 2 „ „ vpis take pravice v javne bukve ali intubulacijo	„
Kader se je zadnja prenesba zgodilo pred" 4 ali 8 leti, je percentni davek za pol ali za del manjši.
Zavoljo vojske je od 1. jun. 1859 pri davku za3'/2, 11/2 in 1 percent priklada po 15 od 100, pri druzih tacih dlačilih jc priklada po 25 od 100 postavljenega davka.
Vožnja, po železnici. 1. Odhod in prihod vozov na južni železnici.
Po odločbi	od 34. julija 1859 velja ta vožnji red		
''-a ljudi:			
Poštni voz št	1. gre:	Poštni voz št	3. gre:
■z Dunaja ob 8 u	15 m. zjutr.	iz Dunaja ob 8 u.	40 m. z več.
„ Gradca „ 5 „	28 „ zveč.	„ Gradca „ 5 „	45 „ zjutr.
„ Marburga,, 7	42 „ „	„ Marburga „ 8 „	a a
„ Celja „ !> „	46 „	„ Celja „ 10 „	18 „ „
od Z. mosta „ 10 „	50 „	od Z. mosta „ \ 1 „	8 „ „
iz LJubljane „ 1 „	Iti „ zjutr.	iz Ljubljane „ 1 „	50 „
,, Postojne „ 3 „	50 „	„ Postojne „ 4 „	24 „
je v Tcrstu „ 7	n ii	je v Terstu „ 7	34 „ zveč.
Poštni voz št.	2 gre:	Poštni voz št.	4. gre:
iz Tersta ob ti u.	15 in. zjutr.	iz Tersta ob 6 u.	— m. zveč.
,, Postojne „ S) „	59 ",7 n n	„ Postojne „ 9 „	43 „
„ Ljubljane „ 12 „	35 ,, opold.	„ Ljubljane „ 12 „	— „ opoln.
od 7j. mosta „ 2 „	41 „ zveč.	od Z. mosta „ 2 „	6 „ zjutr.
iz Celja „ 3 „	42 „ „	iz Celja „ 3 „	' „ a
„ Marburga,, G „	9 „ „	„ Marburga „ 5 ,,	35 „ „
_ i, Gradca „ 8 „	44 „	„ Gradca „ 8 „ 18 „ ,,	
Je na Dunaji „ 5 „	42 „ zjutr.	jc na Dunaji „ 5 „	47 „ zveč
2. Voznina po železnici.
Pri ljudeh je od 1 osebe plačila za 1 miljo vožnje: na voy.u v i. razredu 3<» kr., v II. razredu 27 kr , v III. razredu 18 kr. Zavoljo ažije se večkrat prištevajo posebni prikladi.
Pri blagu je od 1 eolnega centa plačila za 1 miljo Vožnje: pri blagu I. razreda 2 kr., II. razreda 3 kr., III. razreda 4 kr.; k temu se prištevajo posebne plačila za zavarovanje, nakladanje in spisovanje vožnjih listov.
3. Daljava krajev na jnžni železnici.
Narazen je:	Narazen je:
Dunaj in D.n. mesto 6% m Ji.n. mesto in Glognic 3% „ Glognic in Ilruk 13 „ '*i'uk „ Gradec 7 „ Gradec „ Kalsdorf 1 % „ Kalsdorf,, Vildou 11/„ „
Vildon	in Lebering	Va	m.
Leber.	„ Lipnica	1	»
Lipnica	„ Arnož	1	r>
Ar nož	„ Spilleld	V, l'/a	n
►Spilleld	„ Pesnica		n
Pesnica	„ Marburg	1	n
Narazen je:
Marburg	in Race	IV,	ni.	Kresnice		in Laze	1
Race	in Pragersko 1		jj	Laze	in Zalog-		1
Pragrs.	„ Poljčane	2	n	Zalog	j?	Ljubljana	1
Poljčane	„ Ponkva	2	jj	Ljublj.	n	Borovnica	3
Ponkva	„ St. Jur	i	r>	Uorovn.	jj	Logatec	a
St. Jur	„ Store	t	jj	Logatec	n	Rakek	I'/,
Store	„ Celja	1	n	Rakek	jj	Postojna	3
Celje	Laški t erg	t1/.	3?	Postojna	jj	Prestranek 1	
Laškitg.	„ L. toplice	1	n	Prestr.	>j	St. Peter	1
L. topi.	„ Zid. tno.st	1	jj	Št. Pet.	jj	(J, Ležeče	
Zidanm.	„ Hrastnik	t	j?	G. Lež.	jj	Divača	2
Hrastnik	Trebovlje	1	jj	Divača	n	Sežana	I
Trebov.	„ Zagorje	1	jj	Sežana	jj	Prosek	1 V 1 /2
Zagorje	„ Sava	1	»	Prosek	jj	Nabrežina	1
Sava	„ Litija	1	jj	Nabrež.	jj	Grin j an a	1
Litija	j, Kresnice	1	jj	G rinj.	»	Terst	1 v.
Narazen je:
Vožnja po posti.
Odhod in prihod poštnih vozov.
lz Ljubljane gre ob			3 u.	— m. zj.		v	Celjovec pride ob 3			u.	— !	lil. z v.	
jj n	ji	jj		—r	„zv.	jj	lleljak „	jj	5	jj	30	jj	zj.
jj jj	jj	jj		—	jj jj	jj	IVovomest. „	jj	11	»j	—	jj	zv.
„ Novomesta	jj	jj	10 „	—	jj >j	jj	Ljubljano „	jj	7	jj	—	jj	zj.
Od Zid. mosta	n	H	3«	15	jj »J-	jj	Zagreb „	jj	4	jj	15	jj	zv.
» jj „ "	jj	jj	3„	—	„ zv.	«	jj jj	jj		jj	—	jj	zj-
lz Poljčan	jj	jj	10 „	15	jj jj	jj	m jj	jj	11	jj	I.')	»j	jj
„ Marburg-a	jj	jj		—	jj v	jj	Celjovec „	jj	2	jj	—	jj	z v.
„ Celjovca	jj	jj		35	jj zj.	jj	Marburg1 „	jj	2	jj	35	jj	zj.
jj ii	jj	jj	3„	35	jj jj	jj	Ljubljano „	jj	3	jj	5	jj	zv.
„ Beljaka	jj	jj	9 " jj	—	jj kv.	jj	u jj	jj	3	n	35	jj	zj.
„ IVabrežInc	jj	jj	8»	50	jj jj	jj	Nabresino „	jj	4	jj	10	u	zj.
„ Vidma	jj	jj	10 „	10	„ ZV.	jj	Reko „	jj	4	jj	10	jj	jj
„ št. l»elra	jj	jj		30	jj zj.	jj	Št. Peter „	jj	7	jj	25	jj	z v.
„ Zagreba	jj	jj	8«	30	„ zv.	na Zid. most. „		jj	8	jj	—	jj	zj-
jj n	jj	jj	»„	15	„ zj.		>j jj , jj n	jj	8	jj	45	jj	7. v.
n jj	jj	jj		45	Mzv.	v	Poljčane „	jj	2	jj	15	jj	7. v.
Odhod in prihod Loidovega parobroda
!) u. zjutraj. I v Benedke pride ob 4
ii	i t«.i
Iz Tersta gre ob „ Benedek „ „ <» r
„ Terst
u. zvec. „ opotd-
Voznina po pošti in na parobrodu.
Iz Ljublj. v C.VIjovec G 11. 16 kr. iz Poljčan v Zagreb 7 II. 56 kr. r> „ v Jicljak 7 „ 1)8 „ „ Marb. v Celjovec 9 „ 24 „ « „ v Novomesto5 „ 60 „ „ Nabrežlne v Videm 4 „ 48 „ Od Zid. mosta v Zagreb 6 „86 „ „ Št Petra v Reko 4„ 6 „ Iz Tersta v Benedke 6 11. 65 kr.
Pošiljciiijc pisem po posti.
Poštnina za pisma.
Za pisino, ki ni čez 1 lot leško, je za daljavo do 10 milj 5 kr. za daljavo čez 10 do 20 milj . . . . 10 „ za daljavo če/ 20 milj in dalje . . . . 15 „
Za pismo, ki je 2, 3, 4 lote in več leško, se plača 2krat, 3krat, 4 k rat in večkrat toliko; tedaj 10, 15, 20 kr.; 20, 30, 40 kr. ; 30, 45, 60 kr. i. t. d.
Za priporočilo ali rekomandacijo, in za ruturni recepis je 10 kr.
Za stvari, ki raziui napisa nimajo nič pisanega, in so v
križnem zavitku je za en lot teže . . . . 2 „
Za pisni.«, ki gredo v vuaiije deržave, prihaja za ondod še posebno plačilo; drngač je pri pismih na Prusko, iu sploh v nemške deržave, s kterimi je Avstrija v poštni zvezi.
Za pisma, ki niso nič, ali ki niso zadosti frankirane, je več 5 kr.
Poštnina za denarne pisma, in zvezke.
Za vsako reč, ki se da na vozno pošto, je stalno plačilo 15 kr.
Dalje je za vsake 100 II. vrednosti, pri 1 lun tu teže in
pri daljavi do 5 milj, posebne vozuine . .	2 „
^a Škrat, 3krat, 4krat večjo vrednost, za 2, 3, 4 funte teže, za 2krat, 3krat, 4kr:it 5 milj daljave, je tudi 2krat, 3krat, 4krat večje plačilo; tedaj i, 6, 8 kr.; 8, 12, 16 kr.; 16, 24, 32 kr. i. t. d.
Pošte, ki so od Ljubljane do 10 in do 20 milj daleč.
Na Krajnskcm.
^'strica . . 8	m.
fcled ... 7	„
Borovnica . 3	„
Črnomelj .10	„
V'lja • • &'/*	*
Jesenice . . 8	„
Jatnnik . . 3	„
^'rška vas .11	„ herško . . 9'/, „
Kočevje . . 7	„
Kostanjevica	9'/,	m.
Kranj ...	4	„
Kresnice .	2'/,	„
Kropa . .	4'/,	„
Lasiče . .	3	„
Laze ...	4	„
Ležeče gornj.	7	„
Litija . . .	3'/j „'
Logatec . .	3'/,	„
Loka . . .	3 '/„	„
Lož ...	5	„
Metlika .	10	m.
Mokronog	7	r>
Novomesto	6%	n
Otok . .	6	«
Planina .	k	n
Podkoren	11	rt
Podpeč	2	n
Postojna	5	r>
1'restranek	6	n
Hadolira .	6	rt
llakek .	4	n
Kaleče . .	0 m.	Ponkva .	10
Razderto	7	Pragersko	12'A
Ribnica . .	5 „	Ptuj . .	16
Sava . . .	4 „	Rače . ,	12 'A
Senožeče.	''A ,	Radgona	17'/,
smarija .	t'/, „	Rogatec .	13
Št. Ožvald .	3'A „	Sevnica .	8
Št. Peter .	ti t)	Šoštanj ,	7
Terična vas	8	ŠpitJeld .	16
Te rž i č . .	r>% „	Št. Juri .	10
Trebno . .	5 M	St. Lenart	16
Vipava . .	7 „	Št. Peter	7
Višnja gor a .	3 „	Store . ,	8'A
Zngor . .	5 „	Trebovlje	5'A
Zagorje .	„	Velenje .	7'A
Zalog. . .	1 ' „	Vildou	16
Železnike	i	Voitsberg	16
Znženberg .	„	Vransko ,	5
		Zidan most	6
Na »Štajerskem,
Ar no ž	15
Ar ve ž	13
Bistrica slov.	H'A
Itrežice .	n'A
Celje . . .	8
Cmuiek .	16
Fell ring: . .	20
Frobnleilen .	20
Gleicbenberg	18%
Gornji grad .	5
Gradec nemš.	18
Gradec slov.	8'A
Hrastnik .	6
Ivnica , .	12
Juderiburg .	18
Konjice .	11
Kozje .	11
Labodovec .	12'A
Laško	7
Laške toplice	7
Lipnica .	15'A
Ljutomer	19'A
Marenberg ,	11
Marburg	14'A
Mu rati . .	16'/.
Ormuž	17'A
Pesnica . .	15
Pod čete rt ek .	io'A
Poljčane . .	12
Aa Koroškem.
Hela gornja Heljak . , Celjovec . . Dpberla vas Dravberggor. Dravb. spod. Freže . Gmind , . Jezero Kapla Kerka , , K o loče L>i bod
Led . . . Nahorjet Pliberg . . Podgora . . Podkloiter . Po n ta bel . . Rožek . , Št. Andrej . St, Lenart . Št. Mihor , Št. Vid . . Spital Tre bi ž Velkovec Verba ■ . Volfsberg
m
It'/, 0 8 20 9%
14
17 5
«'A
13
18
10% 10
13
12
15
0 11
14
15 11
16
12'/,
10 v,
12'/,
m. A« Primorskem.
Ajdovšina llovec It ulje . . Buzet
Cerkna .
Cervirijan Cittanovo Cernica Ores .
I)i Vi>ča
Gorica
Gradiska
Kanal .
Ivastelnovo
Kerk .
Koborid
Komen
Koper
Kormin
Labi n
Li pa ,
Lovrana
Malarija
Mala vlili
Monfalkon
Mošenice
Nabrežlna
Osor .
Pazen
Piran .
Pola .
Poreč .
Romans
Rovinj
Sežana
Terst
Tomin
Vodnjan
Volosko
Zimin
Na Beneškem
Bela . . Čevdat . G c ni on a , Kasarsa . Lalisana Palmanova
1'ordenotie . £ortogruaro St. Daniel
Taicet . Venec
Videni . ,
20 18'/, 16% 14
IB'/, 14
A'a Ilorvaikem. Bistra . .14'/, Cirkvenica . 13 L'akovec . . 20
111.	Dugoselo	. 18'/,	m.	Samobor . .	13	m.
	Glina	. 20		Senj . . .	16'/,	
	Ivanič	. 19'/,	n	Severin . .	life	»
	.laska . .	. 13'/,		Varaždln	20	M
	Karlovec	. 14		Zagreb . .	Iti	«
It	Kraplna .	. 15	u			
	Lekenek .	• 19'/,	n	Na Oaerskem.		
	Lokve	• 10'/,	»			
m.	Netratič .	• 12 V,	v	Belatiuci	20	m.
a	Oguliti	. 14	H	Lendava gor	19'/,	r
„	Oločac	• 16'/,	v	Sobota .	19'/,	n
Naznanila po telegrafu.
V nemško-avstrijanski telegrafni zvezi se za enojno naznanilo ceni 1 do 20 besed, in plačuje se po razni daljavi tako:
do 10 milj — 11. 60 kr. čez 100 do 135 milj 3 fl. 60 kr.
čez 10 „ 25 „ 1 „ 20 „ » 25 „ 45 „ 1 „ 80 „ „ 45 „ 70 „ 2 „ 40 ,; „ 70 „ 100 „ 3 „ - „
Za vsacih 10 besed, ki so od 20 več, se šteje še polovica spredaj postavljenega plačila, namreč 30, 60, 00 kr. itd. več.
Pri telegrafnih napravah družili dežel se za enojno naznanilo ceni 1 do 25 besed razun napisa, in plačilo gre tako:
135	j)	175	M	4	»	20	>j
175		220	55	t	1'	80	»
2-20	M	270		5		40	
270		325	5>	I!		—	>i
		do	10 milj	1	fl.	čez	100	do	135	milj 6 11.
čez	10	}>	25 „	2	55	5»	135	j?	175	ii 7 >»
»	25	51	45 „	3	5»	55	175	n	220	Ji 8 55
»»	45	)1	70 „	4	j>	15	220	u	270	„ <> ,5
	70	5'	100 „	5	»	15	270	n	325	v 1« ,5
Za več kot 25 do 50 besed se plačuje 2krat toliko, za več kot 50 do 100 besed pa 3krat toliko.
Colnina za vvožnjo in izvožnjo.
Od blaga, ki se vozi v cesarstvo ali iz cesarstva, se na "'eji plačuje col v večjem ali manjšem znesku, in sicer večjidel P0 meri colnega centa, kakor posebej odločuje postava.
Avstrijaiiska čolna tarifa.
	n. !	k.	4	11. |	k.
Baker ali kuper, sirov .	T	80	Glinjasla posoda, lepa,		
„ v plošah ali drogili	8	—	porcelan . .	15	75
Bakreno in medeno blago	15	75	„ nar lepša . .	42	—
Barve, lesne in navadne,			Hmelj, suli ....	2	63
v celem . . .	—	—	Jedila: kruli, prikuha .	—	80
„ lesne zdrobljene .		53	„ testene, ne pečene	2	63
„ drage : kočenila,			„ ženof, kapare . .	8	—
indika, zallor . .	_	80	„ drage in posebno		
„ v izlečkih narejene	1	58	pripravljene . .	15	75
Bombaž (pavola), sirov	—	—	Kakao, v bobu, sirovo	8	—
„ predelan . .	__	53	„ somleto ....	10	50
Bombaževa preja, vata	5	25	Kamni, dragi, biseri .	15	75
„ obeljena ali so-			„ navadni, obdelani ,		
snkana	10	50	brusi, škerli .	_	80
„ barvana . . .	13	15	Kamno blago, navadno .	1	58
Bombaževo blago, na-			„ „ lepo . .	15	75
vadno, sirovo .	42	—	Kava (kafe), sirova . .	8	—
„ srednje . . .	78	75	„ sožgana ....	10	50
„ lepo ....	105	—	Kavčuk in gutaperoa .	8	—
„ prav lepo .	262	50	„ izdelki iz obojega	15	75
Dukve, mape, mnzikalije	3	15	Kemične tvarine: žveplo,		
Cin in cink, sirov . .	—	42	potašelj, vinski		
n » v l)l(,»ah •	4 20		kamen ....	—	—
Cinasto in cinkasto blago	15	75	„ druge: soliter, vi-		
Cuker ali sladkor očišeti	13	15	triol, boraks	_	43
Cukrena moka	9	45	Kemični izdelki: mazila,		
„ za cukrarnice	(i	30	duhovi ....	15	75
Cukren sirup ....	3	15	„ barve, černila,		
Cunje, pri vvožnji .	—	_	laki ....	15	75
„ pri izvožnji . .	4	20	„ žleze, d rože, pe-		
Čaj ali tč, kineški ,	15	75	čatni osek . .	5	25
Creslo, jezice, pri iz-			„ manj drage barve	2	63
	—	42	Kis (jesili), v sodih	_	80
Dišave, drage: kadilo,			„ v sklenicah, verčlh	8	
mira, kafra, ambra	5	25	Klej, lim, močič (šlit ka),		
„ srednje: poper, in-			černine .....		80
gebar, piinent	8	__	Kosti, rogovi, mezdra .	—	—
„ bolj drage i balzam,			„ pri Izvožnji . .	—	80
blzam, diš. olja .	13	15	Kost, ribja pripravljena	5	25
„ nar dražje: cimet,			„ slonova, koralde	—	80
klinčki, žafran	15	75	Košeni, roženi izdelki	15	75
Dlake, šetine, žime, pri-			Kože, živalske, sirove	—	—'
pravljene ....	—	80	„ pri izvožnji . .	2	63
Glinjasta posoda, groba	—	42	Kožnhovina, pol izdelana	2	63
„ navadna bela .	5	25	1 Kratko ali drobno blago,		
„ srednje lepa	1 10j 50		nar dražje . .	262	50
kratko ali drobno blago, drago .... « manj vredno Radije, lesene, za tu njo
» železne „ ^an, konopnina . . . lJ3nena preja, sirova . „ uheljena, barvana „ sosukana . laneno blago: vervi „ platno, grobo . „ navadno, sirovo „ obeljeno, barva-. no, pleteno . „ srednje, tiskano . „ lepo, tančica „ nar lepše, všito, špice .... ^s za kurjavo, 100 kub. čevljev . . . „ pri iz vožnji . . „ za stavbe in dela 100 kub. čevljev „ „ pri izvožnji . ^seno blago, grobo „ navadno, furnir!, parkete . . • „ lepo za hišno pripravo .... ,, nar lepše, izrezano, pozlačeno . ''ašine, železne . . . ' „ drugačne . , . ^ed, sam in v salovji jjjedica, v sodih . . . ^eso, sirovo . . ,. . r> suho, pripravljeno n v klobasah . . 'l°ka, gris, kaša . . » v Istro z morja n na Horvaš. iz Bosne tlačila, navadne . . t) iz kožuhovine . r> lepe . . . . n n nar lepše, kinči Sije, šola, premog
1 Cpir), v sklenic.,verčih n v sodih . . .
11. ] k.
10.')
50
25 G
2163 8 -13 15
1	58 5 25
15|75
42 78 75 105
262)50
J«
—	42
—	80 — 80 -42
2	10
5 25
15,75 4 j 20 15 75 1
— 80 — i 80 2 63 8
80 40 27 75
78 105 157
50
262150 8
-180
(Raznn colnine se mora pri olu tudi porabnlna plačati). Olje, laško, vverčih, skle-nicah .... , „ v sodih . . . „ dalmatinsko , v sodih .... „ laneno, repično . Papir, grob .... „ navaden, ne limati „ lep, 1 i man, barvan „ nar lepši, pozlačen, stiskan .... Papirnati izdelki . . Pletenina, iz bičjn, ličja, lerslja, slame, groba
i	I
„ navadna . .
„ srednje lepa . „ lepa z drugimi preplelki . . ,, nar lepša, slamniki . Podobe, tiskane . .- . llajš ali laško pšeno . Ribe, sirove, slaniki, polenovke . „ druge, slane, suhe n jegulje, tirnice v
olji.....
Sadje, suho, orehi . . „ južno, navadno . „ srednje, pomeran-če, limone, smokve „ drage, mandeljni, pavčkl .... Semena, laneno, repično „ detcljno, povertno „ ženof, janež, ku-mina . . . . Sita in šetl. navadne .
„ bolj lepe . . Smole, navadne . . . „ terpentin, katniio oljo , . i . . „ gume, terpenlino-vo olje . . . .
— »<> —
1	il-J	k.		11. |	k.
Sočivje, bob, grab, fežol		26	Volna, sirova . . .	—	
•Sol. kamna, kuhana		42	„ obeljena, barvana		so
(Sol za kuho se ne srne			Volnata preja, sirova .	5	—
vvaževati).			„ obeljena, barvana	13	15
Srebro, izdelano v blago	262	50	Volnato blago, grobo .	8	—
Sleklo (glaž), grobo	1	58	„ navadno, sukneno	52	50
„ navadno, belo .	5	25	„ srednje, žametovo	78	75
„ srednje, brušeno,			„ lepo, tanko, tis-		
rezano ....	10	50	kano .	105	—
„ lepo, barvano, zer-			„ nar lepše, všito,		
kala.....	15	75	šali .....	262	50
Svila (zida), sirova	—	80	Vosek, bel in rumen .	4	20
„ pri izvožnji . .	31	50	Vozovi, teški. od enega	2	63
,, sosukana . . .	8	—	„ lahki, za ljudi .	15	75
„ pri izvožnji	10	50	„ lepi, kočije . .	105	—
„ obeljena, barvana	1»	75	„ za železnico .	262	50
Svilnato blago, 'navadno	157	50	Zlato, izdelano v blago	262	50
„ lepo, gladko in			Železo, sirovo . . .	—	42
pretkano	•>62	50	„ vlito .....	1	b
Svinec, sirov . . .	1	5	„ skovano, zvaljano.		
„ vlit, v plošah.			jeklo ....	2	63
kroglah . . .	4	20	„ na pol izdelano, le-		
Svinčena beljava, meni k	1	58	meži, mački, drat	5	2&
Svinčeno blago . . .	15	75	Železna lama (pleh),		
Tabak, sirov, v listih .	10	50	černa ....	4	20
.„ pripravljen . . . ,	47	25	tl izlikana, pofirtie-		
Tolše: inašlo, salo, bob			žana, pocinjena .	5	25
ali speli . .	2	63	Železno blago, grobo	5	
„ stearin ....		20	„ navadno, orodje	10	50
„ ribja mast . . .	—	53	„ le|>o, tanko izde-		
„ druge masti . .	—	80	lano ....	15	75
Usnje, navadno .	8	—	Žganina, vinski cvet,		
„ lepo, tiskano, po-			arak, rum . .	8	_»-
zlačen«.....	13	15	„ likur, puiišev iz-		
Usnjato blago , . .	15	75	loček, močne slad-		
Vino. mošt, v sklenicah,			činc ....	13	15
verčih ....	13	15	(Ha/,uri colnine se mora		
„ v sodih io mehovih	10	50	pri žganini tudi po-		
„ mošt iz čolne iz-	•		rabnina plačati.)		
jeme dalmatinske	_	95	Žito, pšenica . . . ,	—	3*
„ iz llosne na Hor-			„ v Istro z morja .	—	10
vaško ....	2	63	„ na Horvaško iz		12
„ vsklenicah kolšain-			Itosne ....		
panjar zamašenih	15	75	„ soržica, rež, tur-		26
Vnetiia: žveplenke, kline-			šlca, proso, ajda	—	
ki.....	5	25	u ječmen, oves .	—	iS
„ smodnik (puller)	2(i	25	Živalda, divja, majhina		—
„ strelne kapice .	i 52	50	„ večja . . . .	»	
živalski pridelki: mleko,	II.	k.		11.	k.
			Živina: konji iu žebeta,		
jajca ....	—	—	1 frlava . . . i	2	10
„ čevit, mehurji	—	80	„ osli in mule . . |	1	5
„ sir v hlebih . .	5	25	„ iz Bosne na Hor		
živina, voli, 1 glava	li 20		vaško: voli 1 glava	1	40
„ krave, jiinčki .	2	10	„ ovce in koze . . !	—	9
„ teleta . . . .		42			
„ ovce in koze . .	—	27	Živo srebro ....	8	—
„ prešiči ....	1	5	/Ivosreberne priprave,		
„ jagnjela, kozlički			cinober.....i	15	75
prasci ....	—	18			
Kazim odločene colnine no še posebne plačila za vaganje, Pečatenje in pisanje listkov.
Colnina pri v vožnji in izvožnji je proti deržavani nemške '•Veze obilno zmanjšana, ali za en del, ali za polovico, ali je celo Pregledana.
1'oialmiiia za vžitke.
'/.h porabo neklerih vžitkov se zdaj po vsem cesarstvu pri P'odaji posebne plačila, ki so odločene po meri, teliti ali številu.
klavna živina:	voli	in krave,	IVleso presno, pri		
t glava . .	2 11. 10 kr.		prodaji, 1 cent		n. M kr
<, teleta . . .	-	„ 35 „	Vino, t vedro . .	1	„ 40 „
.. ovce iu koze	—	„14	Mošt, vinski 1 v.	1	„ 6 „
jagneta iu ko-			Mošl, sadovni 1 v.	—	„ 35 „
zlički . . .	—	„	01 (pir), 1 vedro	—	„ 7<> „
># prešiči . .	—	„ 52„	Žganje, 1 vedro .	&	„ „
prasci . .	—	„ 2 ti'/, „			
Pri nekterib večjih mestih, ki se štejejo za zaperte mesta, Je za imanovane stvari večja porabnina odločena, tudi je za vsa-druge vžitke posebno plačilo naloženo.
Mere in telite.
Po novejših cesarskih postavah se morajo vse prodaje go-po avstrijanski ali dunajski meri in tehtl.
Mere na dolgost.
Av&tryanske postavne mere.
Milja, avstrijanska 4000 sežnjev.
6 čevljev. 12 pavcov. 12 čert.
Seženj, dunajski Čevelj, dunajski Pavec (eolaj Poteza, v vojaški
meri	3 pavee.
Vatel, dunajski 29.575) pave.
/)rutjc mere. Brač, beneški, za volno 0.878 d. vat,
„ „ za svilo O 821 „ Čevelj, pariški	1.027 d. čev.
Dlan (4 persti) 3 d. pave. Kilometer, francos. 593.922d. sež. Komolc f4 na en sež.) 1.5 d. čev. Korak (4 na 2 sečnja) 2.4 „ Lahlra rudarska 1.033 d. scž. Lekat (3 stari vatli) 3.381 d. vat. Meter, francoski 3,161 d. čev.
976 848 1.5 d 2
9 d.
Milimeter, franc. 0.4o5 d Mil ja, nemška zemljo merska 3905.6 d ,, italijanska „ angleška Palica, bistriška „ novomeška Ped, navadna
„ stara tekavska 8.333 Pest, v konjski
meri	4
Seženj, francoski 6.322 Vatel, stari krajn-ski (4 stare ped i)
„ st. štajarski
„ požunski „ angleški Versta, rusovska
cert. sež-
n •i
. vat. pave.
1.127 1.111
0.706 1.172
562.5
d. vat.
d. sež.
Mere na planoto.
Avstrijanslte postavne mere. Stitjaška milja 10000 oralov. Oral, »vstrljanski 1600 [] sež. Stirjaški seženj 36 [| čev, „ čevelj 144 Q pave.
Druge mere.
Vagan posetve 533.333 sež. Postat vinograda 1200 Q „ Ara, francoska 27.112 [ ] „ Hektara, franc. 1.760 oral.
Mere na debelost.
1 vstrijanske postavne mere Kočni seženj	216 k. čev.
.. čevelj
Druge mere. Kočni pavec, pariški 1.083d. k. pc.
1728 k. pave. Stera, francoska 31.64 k. čev Votle mere za suhe stvari.
Avstrija nske postavne mere.
Vagan, dunajski Osrniuka
Merica
Itokal ali pin ta Polič
8 osmink. 4 bokale. 2 bokala, 2 poliča. 2 maselca.
Druge mere. Blrgelj, celjovski 1.333 „ graški „ niarburski Bokal, te rž a šk i Hektoliter, franc.
d. vag. 1.311
1.406
1.357 d. bok. 2.141 d. vag.
Liter, francoski 0.687 d. bok. Mernik, novi krajn-
ski (16d. bok.) 0.5 d. vag. „ stari krajtiski 0.437 „ „ stari celjski 0.432 „ Polovnik, teržaški 0.401 „ Somma, metrična,
italijanska 1.622 „ Star, krajn, (4stari
merniki} 1.748 u „ teržaški 1.5 )( Vagan, peštanski 1.232
Votle mere za tekoče stvari
Avslrijanske postavne mere. ^dro. avstrljanško 40 bokalov.
2 polica. 2 maseljc.
■ ru, avsinians "°kal ali pluta .
^olič
Druge mere. 'igla, primorska. l.1GGa.ved. c«lier, vipavski (50
bokalov) . .1.25 „ „ ogerski veliki 1.468 w Jfek toll ter, francoski 1.718 „' '^vinč, primorski (00
hokalov) . . 1.5 „
Liter, francoski	0.627 a. bok.
Polovnjak' šlajarskl	5 a.ved.
Starti n, štajarski .	10
Vedro, poljansko (15	
hokalov) . .	0.337 „
„ horvaško iu	
celjsko (20 b.)	0.5
„ frebansko (30	
bokalov) .	0.75
„ dolensko (32	
hokalov) . .	0.8
Vorna teržaška	1.162 „
Avslrijanske postavne tehle.
dunajski (1.120 čolnih cen-tov) 100 funtov. *'unt, dunajski (1.120 oclnili funtov) 32 lotov. Ij(,t. dunajski (0.035 eolnega funta) 4 kvintelci.
e"t, novi eoliti (100 čolnih fun-tov) 89.285 d. funt. "'it, novi eolni (500 francoskih .Sram) 28.571 lotov, '•»njše deline funta so desetinke, slotinke, tisučinke.
Telite za vaganje reci.
Druge telile.
Funt, budski, 28 d. lotov. Grama, francoska 0.228 d. kv. Kilogram, francoski 1.785 d. ft. Kvlntal, francoski <200 čolnih
funt.) 178.571 d. funt. Libra, beneška 0.851 d. funt. Murka, kolonijska Ct(i dunajskih
Iol.) 0.5 d. funtov. Pud, rusovskt 29.250 d. funt. Tunja, mornarska 20 d. cent. Unča, dunajska 2 d. lot. „ teržaška 8 d. lot.
Denarji, novi in stari.
Po novejših cesarskih postavah se morajo vse plačila šteli l'° novem avstrijanskem denarji. Iz 1 novega funta srebra se kuje 30 zveznih tolarjev, in po 45 avstrijanskili goldinarjev, iz "ovega funta zlata pa se kuje po 50 zveznih kron, in po 100 Mkron. Veljava srebernega denarja je stanovitna, veljava zla-" Sa in ptnjega denarja se ravna po kiipčijski ceni.
lv«trijanski postavni denarji. Goldinar, zlatnik ali
forlut . . . . 1 II. — kr. v	Sreberni.	Petlcft ali četertnik
Jc|'ki zvezni tolar . 3 fl. — kr. (4 na 1 II.) . . — „ 25 „ ,;u,i zvezni tolar . 1 „ 50 „ Desetica (10 na 1 fl.) - „ 10 „ ogoldinarski tolar 2 „ — „ Peterka (20 na 1 II.) — „ 5 „
K u pre u i. G ros ali trojka . — H. 3 kr. Krajcar ali sold (1(H)
na 1 fl.) , . . . — „ 1 „ Folkrajcar ali polsold —■ „ 0.5 „
Papirnati.
Bankovci po 1 fl., 5 fl., 10 fl., 100 11. in 1000 fl.
Razmera starih in novih denarjev.
100 11. konvencijnili 105 (1. — kr.
100 „ dun. veljave 42 „ —- „ tOO „ renskih . 87.50,, — „ 100 lir avstrijanskih 35 „ — „
Stari avstrijanski denarji: Sreberni. Dvogoldinarski tolar
in avslrijan. skudo 2 fl. 10 kr. Goldinar, polskndo . 1 „ 5 „ Dvajseti c a nova , in avstrijan. lira „ sLara . . Desetica, pollira Peterka, četertlira Sesti ca, nova
Groš, sreberni Križavec Polkrižavec Cetertkiižavec
» 35 „ » 34 n
» 17 „
„ 8.5 „ » 10 „
» 5 n ,i 30 „ r> 12 „
t. 55 ,,
Knpren i,
Krajcar Polkrajcar
1-5 kr.
0 5 „
I»fUffi denarji.
6 „ 75 „ 4 „72.5,,
Klati.
Krona, zlata nova . 13 fl. 50 kr. Polkrona . . ', , Cekin ali dnkat, avstrijanski Suverendor ali sovran avstrijanski 14 „ — „ Friderikdor, pruski 7 „ 70 „ Imperial, ruski . . 8 „ 1,5 „ Napoleondor, francoski (20 frankov) 8 „ — „ Suverendor, angle-ski .....10 „ — ,,
Sreberni,
Frank, francoski . -
Funt šterlingov, angleški ....
Goldinar , južno-nemški
Lira, italijanska .
Ilubelj, ruski . .
Skudo, rimski . .
Tolar, za 5 frankov ,, za 5 lir ital.
11. 40 kr.
10	>> jr
—	„86.9,,
—	„ 40 „
1	» til „
2	„13.5„
2	i} "— ii
2	
Pri premenjevanji starega in novega denarja sploh velj»
vodilo:
4 stari krajcarji dajo 7 novih; 20 starih goldinarjev da 21 novih) in 1 star goldinar da 1 gld. 5 kr. novega denarja. Stari krajcerji se lahko premenijo v nove, če se k števil" starih pridene polovica in še četertiria tistega števila. Na pr-20 kr.; k 20 polovica 10, in še četertina 5, je to 35 n. kr.
Stari goldinarji se premenijo v nove, če se k številu staril1 prišteje po 5 odstotka ali percentov; na pr. 100 fl. da 105 n. fl-
Denar dunajske veljave se lahko premeni nar poprej v koH* vencijnega (250 fl. dun. velj. da 100 fl. konv), po tem v novega-
Promcnjava starega avstr, denarja v novega.
Stari	denar	Novi	denar	Stari	denar	Novi	denar
L n.	kr.	H.	J kr.	11.	kr.	fl.	kr
i _	'A	_	043	__	42	_	73-5
—	'A	—	0 87	—	43	—	75 25
—	%	—	1*81	—	44	—	77
—	i	—	175	—	45	—	78-75
—	2	—	3*5	—	46	—	80'5
—	3	—	525	—	47	—	82 25
—	4	—	7	—	48	—	84
—	5	—	8'75	—	49	—	85 75
—	6	—	10*5	—	50	—	87*5
—	7	—	12 25	—	5t	—	89-25
—	8	—	14	—	52	—	91
—	9	—	15 75	—	53	—	9275
—	10	—	17 5	—	54	—	94-5
—	11	—	1925	—	55	—	96 25
—	12	—	21	—	56	—	98
—	13	—	22 75	—	57	—	99-75
—	14	—	24 5	—	58	1	1-5
—	15	—	2625	—	59	1	3 25
—	16	—	28	1	—	1	5
—	17	—	29 75	2	—	2	10
_	18	—	31'5	3	_	3	15
_	19	—	3325	4	—	4	20
_	20	—	35	5	—	5	25
_	21	—	36 75	6	—	6	30
_	22	—	38 5	7	—	7	35
_	23	—	40 25	8	—	8	40
_	24	—	42	9	—	9	45
__	25	—	43 75	10	—	10	50
_	26	_	45 5	11	—	11	55
__	27	_	47 25	12	—	12	60
_	28	_	49	13	—	13	65
i _	29	_	5075	14	—	14	70
i —	30	—	5 2'5	15	—	15	75
__	31	_	54 25 'j	16	—	16	80
_	32	_	56	17	—	17	85
—	33	—	57 75	18	—	18	90
—	34	—	59'5 !	19	—	19	95
_	35	—	61-25	20	—	21	—
._	36	—	63	21	—	22	5
_	37	—	6475	22	—	23	10
__	38	—	66-5	23		24	15
	39	—	«8-25	24	—	1 Or i 2i>	20
—	40	—	70	25		26	25
—	41	—	71-75	26	—	! 27	30 o
	Stari denar |		Novi	denar	Stari denar		Novi	denar
	fl. |	kr. i	1	kr.	fl. |	kr. |	fl. |	kr.
	27	_	28	35	73	_	76	65
	28	—	29	40	74 I	—	77	70
	29	_i	30	45	75	—	78	75
	30	_	31	50	76	—	79	80
	31	__	32	55	77		80	85
	33	_	33	CO	78	—	81	90
	33	_	34	65	79	'' —	82	95
	31	_	35	70	80	—	84	—
	35	_	36	75	81	—	85	5
	36	_	37	80	82	—	86	10
	37	__	38	85	83	—	87	15
	38	—	39	90	84	—	88	20
	39	_	40	95	85	—	89	25
	40	_	42	—	86	—	90	30
	41	—	43	5	87	—	91	35
	42	_	44	10	88	—	92	40
	43	__	45	15	81)		93	45
	44	—	46	20	90	—	94	■ 50
	45	—	47	25	91	—<	95	55
	46		48	30	92	—	96	60
	47	_	49	35	93	—	97	65
	48		50	40	94	—	98	70
	49	_	51	45	95	—	99	75
	50	_	52	50	96	—	100	80
	51	_	53	55	97		101	85
	52		54	60	98	—	102	90
	53	_	55	65	99	—	103	95
	54	_	56	70	100	—	105	—
	55	_	57	75	200	—	210	—
	56	-	58	80	300	—	315	—
	57	-	59	85	400	—	420	—
	58	-	60	90	500	—	525	—
	59	-	61	95	600	—	630	—
	60	_	63	—	700	—	735	—
	61	__	64	5	800	—	840	—
	62	_	65	10	900	—	945	_
	63	_.		15	1000	_	1050	—
	64		67	20	2000	—	2100	—
	65	_	68	25	3000	—	3150	—
	66	_	6!)	30	4000		4200	—
	67	• _	70	35	5000	—	5250	—
	68	_	71	40	6000	.—	6300	— '
	69	-	72	45	7000	—	7350	—'
	70	.—•	73	50	8000	—	8400	—
	71		74	55	9000	—	94.")0	—-
	72	—	75	1 60	10000	—	10500	—
— 63 —
Poštetcv obrest ali interesov.
i Kapital	na 1	leto j	na 1	mesec	Kapital	na 1 leto | _		nal mesec	
1 n. I	fl.	kr. !	~fT~	kr. j	i~fT	n. |	kr. |	A- 1	kr.
Po 1		od	100		Po		2 OC	100	
1 od J	—	i i	; —	008	od 1	—	2-5	—	0-20
2	—	2	—	01G	2	—	5	_	0 41
3	_	3 i	—	0-24	3	—	7-5	—	0-62
4	—	!	—	0-33	4	—■	10		0-83
5	—	5	—	0 41	5	—	12 5		1 04
G	■ —	6	—	0-4fl!	G	—	« :	—	1-24
r	—	7 i	—	0-68	7		i -,-»	—	1 45
8	—	8	—	ogg':	8		20 I	—	1-66
9	—	9	—	0 74	9	—	22 5	—	1-87
10	—	10	—	0 83	10	—	25	—	208
20	—	20	—	1-66	29	—	50	—	4 17
30	—	30	— .	2-49j	30	—	75	—	6 25
40	—	40	—	3 33|	40	l	—	—	8-34
50	—	50	—	41«	50	l	25		10 43
too	1	_	—	8'33|	100	2	50	—	20-86
200	2	—	—	1 «•««	200	5	—	_	41-73
300	3	—	—	34*99]	300	7	50	—	62 59
400	4	—,.	—	3333	j 400	10	—	—	■83-45
500	5	—	:—	41 60"'	500	12	50	1	4-33
1000	10	—	—	83-33	1000	25		2	8-G 6
po 2 od			100		po 3		od	100	
i od 1	—	2	,—	0 16	0(1 1	—	3	1 .—	' 0 25
•>	■ —•	4	—	0 33	2	—	G		0 50
3	—	6	1 _	0-4fl	'3	—	»	.. .	075
4	—	8 !	1 —	0««i	4	— '	12	—	100
5	—	10	—	0881	5	—	15	I —	1 25
6	—	12	— ■	0-99	G	— '	18	!•1—	1 50
7	_	14	—	1-1 ti	7	—	21	i —	1-75
8	— ,	Iti	—	1 33	8	—	24	—	2 00
fl	_	18	_	1-49	9		27	—	2 25
10	—	20		1-GG	10	—	30	—	2-50
20	—	40	-		20	—	60	j —	500
30	—	GO	—	4 99	30	—	90	—	7-50
40	—	80	1 —	6-66	40	1	20	_	10-00
50	1			8 33	50	1	50	—	12 50
100	o	—	—	1666	100	3			25-00
200	4	—	i —	38-38	200	G			5000
300	6	—•'	—	49 99	300	9	—		75 00
400	8	—	—	««•««	400	12		1	-r-
500	10	■ —	—	i 83-33	1 500	15	—	i	2500
10(10	20	1 -	1	l 66-66	1 1000	30	—	2	, 50 001
Postetev ©brest ali interesov.
Kapital			na 1		Kapital	. 1			
	na 1 leto			mesec		na 1 leto		na 1	nicsec
n. j	n.	kr.	fl. |	kr. 1	fl.	fl. |	kr. |	TI	" kTT
po 3'/		, od 100			po 5 od 100				
0(1 1	—	3-5!	—	0 29	od 1	—	5	—	(i 11
21	—	7	.—	058	2	—	10	—	0-93
31	—	10 5	—	087	3	—	15	—	1 24
4	—	14	—	liti	4	—	20	—	1 66
5	—	17-51	—	1 45	5	—	25	—	2-08
6	—	21	—	1 74	6	• —	30	_	249
7	—	24 5	—	204	7	—	35	—	2 91
8	—	28 1	_	2 33	8	—	40	—	3 33
9	—	31 5	—	262	9	—	45	_	3 74
10	—	35	_	2 91	10	—	50	I —	4 16
20	—	70	_	5.83	20	1	—	i —	9 33
30	t	5	—	8'74	30	1	50	—	12 49
40	1	40	—	11 66	40	2	—	1 —	16-66
50	1	75	j —	14-58	50	2	50	—	20-83
100	3	50	—	29 16	100	5	—	—	41 66
200	7	—	—	5833	200	10	—	—	93-33
300	10	50	—	87-91	300	15	—	i	24-99
400	14	—	1	16 66	400	20	—	i	6666
500	17	50	1 1	45 83	500	j 25	—	2	8 33
tooo	35	—	2	91-66	1000	j 50	—	4	16 06
po 4 od 100					po 6 od			100	
od I	—	4	—	033	!od l1	—	6	—	0'5
2	; —	8	—	0'titij	2	—	12	—	l
3	—	12	—	0 99		— '	18	—	1-5
i	—	10	—	1 33	4	—	24	—	2
5	_	20	—	1 66	5 j	—	30	—	2-5
6	—	24	—	l 99	6	—	36	—	3
7	—	28	—	2 33	7	—	42	—	3 5
8	—	32	—	266	8	—	48 '	—	4
9	—	3 ti	—	2 99	9	—	54	—	45
10	—	40	—	3 33	10	—	60	—	5
20	—	80	—	ti 66	20	1	20	—	10
30	i	20	—	9-99	30	1	80	—	15
40	1	eo	—	13 33	40	2	40	—	20
50	i 3	—	—	16 66	50	3	—	—	25
100	i	—	—	33-33	100	ti		—	50
200	8		—	66 66	200	12	_	1	—
300	12	—	1	—	300	18	—	1	50
400	1«	_	1	33 33	400	24	—	.)	—
500	20	—	1	66 66	500	30	—	1 •>	50
1000	40	—	3	33 33	1000	60	—	0	__ |
Sejmi, bližnji in daljni.
IVa Krojaškem.
Ljubljani, glavnem mestu, v 3. poned. po sv. 3 kraljih, v 1. poned. m. maja, v poned. po sv. Petru in Pavlu, po malem šmarnu, in po sv. Leopoldu; vsak sejem terpi ves teden.
V	Bistrici, na Pivki, v poned. po sv. Jurju, in po sv. Martinu ^ Bistrici, v Bohinju, 24. jun. in 6. dec.
Na Mukah, nad Ložem, v poned. po sv. imenu Jezusovem, in 29. sept.
V	/lučki, v Kerškcin kant., 24. febr., 25. apr., v poned. pred kresom , v poned. pred sv. Mihelom, in 11. nov.
^ Cerkljah, 17. jan., veliki petek, 16. avg. in 21. okt.
V	Cerknici, 24. febr., v 4. poned. po veliki noči, 26. jul. in 2. nov.
V	Cerinošnicah, v Novomeškem kant., 12. marca, 24. jun., v poned. po roženkr. nedelji.
^ Cement ver/tu, nad Vipavo, 24. apr., in v poned. po mal. Šmarnu. ^ Čemomlju, vsaki kvaterni torek, veliki torek, v torek po sv.
Petru in Pavlu, in po sv. Simonu in Judu. ^ Česnicali, v Berdskem kant., velikon. torek, 24. jun. in 28. okt. J Doberničah, v Trebanskem kant., 21. apr., 4. maj., 7. jul. Na Dobrovi, 14. febr., veliki poned,, in 29. avg. ^ Dobu, v Berdskem kant., vsak poned. po kvaterni nedelji.
*	Doljih , v Mokronoškeni kant., 20, jan., v 3. poned. po veliki— noči, v poned. pred sv. Lovrcncom, in 29. sept.
*	Dolu, v Berdskem kant., 26. marca in 5. avg.
*	Gocah, na Vipavskem, 30. nov.
St. Gothardu, v Berdskem kant., cvetni petek. 5. maj., 25. maj. in 2. jul.
*	Grahovem , v Planinskem kant., 9 febr., in 17. apr,
*	hlrii, veliko sredo, IG. maj., 15. okt., in 4. dcc.
y ith 'ii spodili, (pri fari), 3. maj , in v poned. po roženkr. ned. Igu, 27. febr., 20. marc., v 2. poned. po velikinoči, binkoštni oetertek, tO. avg., in 11. nov.
Izlakah pri sv. Jurju, v Litijsken kant., 24. apr., in v poned. v l»o sv. Tilnu.
st. Jerneju, v Kostanjevskem kant., v poned. po sv. Trojici, 24. v "vg,, in v poned. po vernih dušah. ^ Jesenicah, v Hadoliškcm kant., 22. jul. in 2. nov. y »t. Jurju, pri Svibnem, v Hadeškem kant., 24. apr. in 24. jun.
Kamni gorici, v Hadoliškcm kant., 10. avg., in 4. dec. v, Kamniku. 20. jan., 12. marc., 9. jun., 24. avg., 15. okt., 4 dco.
11 Kerki, v Višenjskem kant., v poned. po sv. 3 kraljih, 16. maj., y5 jun., in v poned. po roženkr. ned.
Kerškem, 3. febr., pustni ponedeljek, 18. marc., 4. maj., 4. jun., avg., v poned. po sv. Lukežu, in 25, nov.
V	Kočevju, 20. jan., 4. maj., 15. jun., 25. jul., 24. avg., 30. nov., 31. dec.
V	Kostanjevici, v poned. po tilii ned., po sv. Jakobu, po sv. Mi-helu, in kvat. poned. v adventu.
V	Krajnski gori, v poned, pred žcgnansko ned.
V	Kranju, 25. apr., 1. avg., 31. sept., 18. okt., in It. nov.
V	Krašnji, v Berdskem kant., 5. avg. in 21. dec.
V	Kropi, v Radoljskem kant., 12. jul., in 6. nov.
V	št. Lambertu, v Litijskem kant., 14. febr., 22. maj., in 17. sept.
V	Laiičah, v poned. pred sv. Matijem in 9. sept.
V	Leskovcu, pri Kerškem, v poned. pred sv. Jurjcm, in 14. avg.
V	Litii, v poned. po 4. nedelji v postu, 4. maj., v poned. po sv. Telesu, po sv, Mihelu, in po sv. Miklavžu.
V	Logatcu daljnem, v Planinskem kant., 12. marc.
V	Jjogatcu gornjem, v petek po vnebobodu Krist., v poned. pO roženkr. ned., in 13. dec.
V	Loki, 17. marc., 24. apr., binkoštni torek, 24. jul., 24. avg., 29. sept. , in 25. nov.
V	Ložu, 4. maj., 16. avg., in 28. okt.
V	št. Lovrencu, v Trebanskcm kant,, 10. avg., in 23. nov.
V	Lukovcu, v Berdskem kant,, 3. febr., 26. marca, 27. apr., in 9. sept.
V	M ate nji vasi, v Postojnskem kant., 24. jun.
V	Mengšu, 9. febr., 17 marc., 25. maj., 29. sept., 6. nov., in 13. dec.
V	Metliki, v torek po sv. 3 kraljih, po svečnici, po sv. Jožefu, po beli ned., po binkoštih, po sv. Marjeti, po velikem šmarnu, po sv. Mibelu, po sv. Martinu, in po sv. Miklavžu.
Na Mirni, v Trebanskem kant., 24. jun., in 3. nov.
V	Mirni peči. v Novomeškem kant., 20. marc., 31. maj., 30. jun., 29. sept., in 29, dec.
V	Mokronogu, v sab. pred tiho ned., v sab. pred sv. Jernejem, 28. okt., in 9. dec.
V	Moravčah, v Berdskem kant., 24. febr., veliki poned., 16. maj.,
21.	jun., in 11. nov.
V	Motniku, v Kamniškem kant., 12. febr., v 3. poned. v postu,
22.	apr., 2. jun., in v sredo po roženkr. nedelji.
V	Novem mestu, v torek po sv. Antonu p., pred sv. Jurjcm, po sv. Jerneju, po sV. Luku, in po sv, Andreju.
V	Planini d olj ili, 24. apr., in 16. avg.
V	Planini gornji, 12. jul., in 30. nov.
V	Polhovem gradcu, v Vcrhniškem kant., v poned. pred tiho ned., in 13. jun.
V	Podveljbu, na Vipavskem, 25. maja, in kvaterni četertek v jeseni.
V	Polšnjeku, v Litijskem kant., v poned. po sv. Urhu.
V	Postojni, v poned. po vnebobodu Krist., 24. avg., 18, okt., in 3. dec-
V	Radečah, v 1 poned. v postu, v poned. pred sv. Jurjcm, 28-jun., 1. sept., v poned. po sv. Martinu, in 27. dec.
V	Radohovi vasi, v Višnjagorskem kant., 2. jan., pustni poned., v poned. pred sv. Urbanom, in pred sv. Lukom,
V	Rado lici, 12. marc.,24. apr., binkoštni torek. 26. jul., 28. okt.,13.deC. Na Raki, v Kerškem kant., kvaterno sab. v postu, in 19. nov.
y Raadertem, v Senožeškcm kant., 14. febr., in 11. nov. ^ Ratečah, pri Krajnski gori, v poned. po žegnanski ned. ^ Ribnici, 2. jan., v 2. poned. po veliki noči, 24. jun., v poned.
po 2. avg., in 21. sept. ^ Rovtah, v Verhniskem kant., v poned. po tihi ned., 24. jun., 10. avg., in 29. sept.
št. Rupert u, v Mokronoškem kant., 16. avg., in v poned. pred s. Luk. Senožečah v binkoštni četert., in v poned. po kvat. nedelji v jeseni. Na Skaručni, v Kamniškem kant., 15. apr,, 1. sept., in 28. okt. Na Slančjem verhu, v Mokronoškem kant., 4. jul. ' Slapjem, na Vipavskem, veliki poned., in 22. nov. ^ Soderšici, v Ribniškem kant., v poned. pred sv. Gregorjem,
22. jul., in 15. okt. ^ Sorici, v" Loškem kant., 1. maj.., in 18. okt.
V	Starem logu, na Kočevskem, 13. apr.
^ Starem tergu, v Cernomaljskem kant., 13. jun., in 1. okt. ^ Svibnem, v Kadeškem kant., 1. maj. in 25. maja.
V	Smarji, v ljubljanskem kant., 16. maja.
V	Smart nem, pri Litii, v poned. po sv. Jakobu, in po sv. Martina. ^ Sturji, na Vipavskem, 1. febr., v poned. po beli ned., in v sredo
po roženkr. ned.
^ Ternovem, na Pivki, v poned. po sv. 3 kraljih, po sv. Petin
in Pavlu, in 19. okt. ^ Teriišu, (pri sveti Trojici), v mokronoškem kant., v poned. pred vncbohodoin Krist., po 6V. Trojici, in 23. jun.
*	Teržiču, 18. marc., veliki četertek, in poned. po sv. Trojici, 30. nov., in 21. dec.
*	Toplicah, pri Novcinmcstu, 21. jan., v četertek po sv, Matiju, po sv. Florijanu, pred vnebovzetjem Marije D., in po roženkr. ned.
Na Travi, na Kočevskem, 1. maj., v poned. po sv. Urhu, in 10. avg. Na Trebelnem, v Mokronoškem kant,, v sab. po velikinoči.
*	Trebnem, 13. jun., 12. jul., in 16. avg.
*	Turjaku, v Laščanskem kant, 12. marc., in 30J nov.
Na Uncu, v Planinskem kant., 17. jan., in 1. poned. m. marca. Na Vačah, v Litijskem kant., v poned. po beli ned., v torek po
sv. Trojici, 16. avg., in 30. nov. N't Veliki loki, v Trebanskcm kant., 12. maj., in 25. jul. Na Verhniki, v kvat. poned. v postu, velikonočni torek, v poned. Pred vnebohodom Krist., po sv. Trojici, 25. jul., 6. nov., in 27. dec.
*	Verhpolju , na Vipavskem, 22. jan., in 9. jun.
N» Veseli gori, v Mokronoškem kant., 12. marca, in v sab. pred angeljsko ned.
®t. Vidu, nad Blokami, v poned. po sv. Gregorju, po sv. Vida, v '« po sv. Jerneju.
št. Vidu, pri Zutičini, velikonočno sredo, binkoštni torek, 15. jun., v poned. po malem šmarnu, in po roženkr. ned.
*	št. Vidu, na Vipavskem, 14. marca, 15. jun., in 14. avg.
' Vipavi, pustni poned., velikonočni torek, v poned. po angeljski "ed., in 28. oktobra.
V	Višnji gori, vsaki poned. po kvaterni ned., veliki poned., 24. jun., 26. jul., 1. sept., in v poned. po vsih svetnikih.
V	Zagorju, za Savo, 9. febr.. 12. maj., 30. jun., 2. nov., 31. dec
V	Zagorju, na Pivki, 17 jan., vel, poned., binkoštni poned.. in U. nov,
V	Zatičini. v Višenjskem kant,, veliki četertek , v poned. po vnebobodu Krist., 20. avg., iu 25. nov.
V	Železnikih, 17. jan., velikonočni torek, 10. avg„ in 30. nov.
V	Zirelt, v Iderskem kant., sredpostno sredo, 4. jul., in 21. okt.
V	Žuaembergu, 3. febr., 12. marca, 24. apr., 9. jun., v dan po vnebobodu Krist,, 14. sept., 28. okt., in ti. dec.
JVa Štajerskem.
V	Grude u, glavnem mestu, v 4. poned. v postu, in 1. sept.; vsak sejem terpi tri tedne.
V	št. Andruiu, pri Ptujem, 20. jan., in 30. nov.
V	Arno&u, v Upniškem kant., 20. jan., cvetni petek, in 24. sept.
V	Arveiu, v Graškem okrogu, 24. febr., križcv poned., 20. jul., 24. avg., v poned. po sv. Mihelu, 21. nov.
Pri sv. Barbari, v Ptujskem kant., 20. marc., v velikonočni torek,
5.	maja, 15. jun , v poned. po škapul. ned., 10. avg., in 29. sept.
V	Bistrici slovenski, 24. febr., 27. marca, 4. maja, 25. jul., 24. avg., 29. sept.
V	Brasluvcah, v Vranskem kant., v poned. po sv. Matiju, cvetni petek, križevo sredo, in v poned. pred sv. Matevžem,
V	Breicah, 14. febr., v poned. po sv. Florjanu, 13. jun., 10. avg.,
6.	nov., in kvat. sab. v adventu.
V	ttruku, poleg Mure, v l. poned. v postu, binkoštni torek, in 11, nov.
V	Celju, sredpostno sredo, 1. maja, 15. jun., 10. in 28. avg., 21. okt., in 30. nov.
Pri sv. Duhu, v Ločah, v Konjiškem kant., velikon. torek, in 13. jun. Pri sv. Etni. v Jelšograškem kant., v binkoštni torek.
V	št. Florjanu,"v Landsberskein kant.. 4. maja, vsaki kvat. poned.( veliki četertek, in 21. dec.
V	Frauhajmu, v Marburskem kant., 26. jul., in 21. sept.
V	Firstenfeldu, v tiraškem okrogu, v 2. poned. po božiču, križev poned., 24. jun., 28. avg., v poned. pred vsemi sveti, pred sv. Miklavžem.
V	G »milici, v Lipniškem kant., 23. jan., 30. jun., in 14. nov.
V	Gomilskem, v Vranskem kani,, 4. dec.
Na Hajdini, v Marburskem kant., 5. sab. po velikinoči, 1. maja, in 30. avg,
V	I/ojčah, v Marburskem kant., 23. apr.
V	št. Ha, v Marburskem kant.. 5. apr., in 4. sept.
V	Ivnici, v Graškem okrogu, cvetni petek, 23 apr., 22. jul., in 14. sept.
V	št. Janini, v Marcnberekein kant., 17. jan., in v poned. po sv. imenu Mariinein.
V	Jarenini, v Marburskem kant., 3, febr., veliki četertek, križev poned., 10. avg., 16 avg., in v poned. po roženkranski nedelji.
V	Judenburgu , v petek po vnebobodu Krist., in 21. okt,
V	št. Jurju, v št. Lenartskem kant., 23. apr.
^ št. Jurju, v Marburskcm kant., '23. apr., in 8, jul. ^ št. Jurju pod llifnikoni. v Celjskem kant., I i. marc., 23. apr., 4.
maj., v poned. po sv. Trojici, 22. jun., po kvat. ned. v jeseni, in 28. okt. ^ Konjicah, veliki četertek. v poned. po sv. Jurju, križevo sredo,
24. jun., 31. jul., v poned. po sv. IVlihelu , in 3. nov. ^ Kostrivnici, v Rogaškem kant., 10. marca, 25. apr., 15. jun., 30. jul.
V	Konjem, IG. apr., 25. jul., in 7. sept.
^ri sv. Kriiu, v Lntenbcrskem kant., '26. jul.
Na Laškem, 24. febr., veliki četertek, '23. apr., binkoštni torek,
24. jun , 21. sept, U. nov., in 21. dec. ^ Lambahu, v Marburskcm kant., 15. jun., in 16. avg.
V	Lembergu, v Jelšograškcm kant., v 4. poned. v postu, cvetni petek, 12. apr., v poned, po sv. Urliu, in 5. avg.
^ Lamlsbergu, v Graškein okrogu, 2. nov.
^ št. Lenartu, v slov. goricah, v poned. po beli ned., 24. jun.,
2. avg., in 6. nov. ^ Lip niči, v Graškem okrogu, v poned. po svečnici, 1. maja, 25.
jul., in 11. nov. ^ Ljubnem, na gornjem Staj., 25. jul., in 30. nov. Na Ljubnem, v (»ornjograškem kant., 1. maj., in 19. nov. \ Loki, v Laškem kant., 22. maj., v poned. po sv. imenu Mariinein. J' št. Lovrencu, na Ptujskem polju, 10. avg., in 29. sept. ' št. Lovrencu, v pušavi, v Marburskcm kant , 4. maj., in 10. avg. ^ Lučah, v Arvcškcm kant., velikonočni in binkoštni torek, 10. avg., 21. sept., in 6. dcc.
Lutenbergn, velikonočni in vsaki kvat. torek, ■n sv. Magiluleni, pri Marburgu, 22. jul.
*	Marburgu, v sab. pred svečnico, 4. jul. iu v sab. po sv. Luku. Marenbergu, v 4. poned. po božiču, cvetni poned., binkoštni torek, 29. sept., in 11. nov.
' Mariinem Celju, na gornjem Staj., v petek po vnebohodu Krist.,
jn 16. avg. J'' sv. Marjeti, v Ptujskem kant., 20. jul.
r' Materi Božji, v pušavi, v Marburskcm kant., v poned. po ve-. likem šmarnu.
Mozirju, v Uornograškeni kant., 5. apr., 15. jun., v poned. pred nialem šmarnom, 16. avg., in 18. okt.
*	Mureku, 16. marc., 16. maj., 14. avg., 29. sept., in 6. deo. '"J No vi cerkvi, v Celjskem kant., 10. avg.
No vi štifli, v Ptujskem kant., 18. marca, velikonočni torek, in
v*' •iuK
Vlimjn, v Kozjanskem kant., 22. maj., v poned. pred binkošti, ia y 3,). jun.
p OrtnHŠsti, cvetni petek, v poned. po s. Jakobu, in 11. nov. J"' sv. Petru, pod sv. gorami, v Kozjanskem kant., 7. sept. v,4 1'ilštanju, v Kozjanskem kant.. 9. jun., 16. avg., in 29. sept.
* Planini, v Kozjanskem kant., 1. marc., 12. maja, 15. jun., 13. p j"!.. 15. okt, in 3. dec. °'l*retlo, v Kozjanskem kant.. v tiho saboto, 3. maj., v binkoštao Sab'j 24. jun., 21. sept., in 19. nov.
Podčeterlkom, v Kozjanskem kant., 10. marca, velikonočni lorek 10. avg., in 21. nov.
Na Polju , v Kozjanskem kant., 8. inaja, in 4. dec.
V	Ptuju, 23. apr., 5. avg., in 25. nov.
V	Radgoni, v Graškem okrogu, 14 dni pred pustom, binkoštni torek, 10. avg., in 15. nov.
V	Rajhenbergu, v Scvniškem kant., veliki četertek, v poned. pred binkošti, v poned. po sv. Telesu, in 30. jun.
V	Rogatcu, 24. febr., 21. marc., v poned. po beli nedelji, križev poned., 23. maj., 13. jun.. 12. jul., 24. avg., 14. sept., in 30. nov.
V	št. Rupertu , v št. Lciinrtskem kant., 24. sept.
V	Rušah, v Marburskem kant., v poned , četertek in saboto po malem šmarnu.
V	Selnici, v Marburskem kant., veliki poned., 3. maja, (j. nov.
V	Sevnici, na Savi, 14. febr., cvetni poned., velikonočno sredo, in 22. jun.
V	Slvve njemgradcu, 25. jan., v 4. in ti. saboto v postu, 12. maj., 10. avg., in 10. nov.
V	spodnji Poljskavi, v Bistriškem kant., 10. marca, in 30. jun.
V	Središču , v Ormušk cm kant., 14^ febr., binkoštni torek, in 24. avg.
V	Scičini, v Marburskem kant., 10. marc,, 4. maja, in 30. nov.
V	Setalih, v Marburskem kant., 24. jun., 25. jul., in v poned. po velikem šmarnu.
V	Smarji, v Celjskem kant., v poned. po sv. 3 kraljili, v 3. poned. po velikinoči, v poned. po sv. imenu Mariincin, in 4. dec.
V	Šoštanju, velikon. torek, 22. jun., 12. jul., in 29. sept.
V	Strasti, v Lipniškem kant., 20. marc., 24. jun., in 28. nov,
V	Svambergu, v Graškem okrogu, 12. marc., in 24. jun.
Na Teharjih, v Celjskem kant., 21. jan., 26. marc., 12. maj., in 26. jul.
Pri sv. Trojici, v št. Lcnartskcm kant., 4. maj., 28. maj., 10-avg., 28. avg., in 24. sept.
V	Velenju, v Soštanskem kant., 1. maj., križev poned., in 24. avg>
V	št. Vidu, v Ptujskem kant., 15. jun., 6. sept., in 6. nov,
V	Vitanju, v Konjiškem kant.. sredpostno sredo, 25. maj., in 20. jul-
V	Vojiiiku, v Celjskem kant., v poned. pred svečnico, po beli ned., 10. maj., 4. jul., in 18. okt.
V	Vojtsbergn, v Graškem okrogu, 1. torek v post«, velikonočni petek, 24. avg., 29. sept., in 28. okt.
Na Vranskem, velikonočni torek, in 2. sredo po velikinoči.
V	Vildonu, v Graškem okrogu, 24. febr., velikon. torek, 2. jul.j 22. jul., 29. sept., in 25. nov.
V	Zaveti, v Celjskem kant., 14. febr., 29. avg., in 4. okt.
Na Koroškem.
V	Celjovcu, glavnem mestu, v poned. po sv. Janezu N., in po sv-Uršuli; vsak sejem 14 dni.
V	Africa, v Beljaškem kant., v tihi četert.. v poned. pred sv. Lukom, in po sv. Katarini.
^ Althofnu. velikon. in binkošt. torek, in v poned. po sv. Martina.
V	št. ylnrfrrt««, cvctni petek, 3. maja, 28. avg., in 30. nov.
V	Beljaku, v poned. po sv. 3 kraljih, in po sv. Lovrencu. » Blajbergu, nemškem, v Bcljaškem kant., 21. avg.
V	Cerni, v Pliberskcm kant., v poned. po sv. Florijanu, in p« sv. Jerneju.
^ Doberli vasi, poned. pred sv. Lukom.
V	Druvbergu, doljnein, v št. Pavelskem kant., 21. sept.
V	Druvbergu, zgornjem, v Grajfenbcrskem kant., na pepelnico, t sredpostni petek, velikonočni torek, 4. maja, lk. in 28. ja»., 9. in 24. nov.
V	Eberstanju, v torek pred cvetnico, pred binkošti, 29. sept., in 27. deo.
*	Feldkirhnu, v tergu, poned. po znajd. sv. križa, in 24. avg.
V	Freiah, 3. febr., 1. maj., 2<t. avg., in 28. okt.
V	Gmindu, v sab. po sv. treh kraljih, v 1. torek v postu, v poned. po malem šmarnu, po sv. Luku, in 25. nov.
^ Gradiiu, v Frcškem kant., v poned. po beli ned., po malem
šmarnu, po sv. Marjeti, in 30. nov. | Grajfenbergu, 15. in 28. jun., 29. sept., in 25. nov.
*	Gribinju , v Velkovskem kant., v poned. po sv. Jožefu.
V	Gulšlanju , v Pliberskcm kant., 23. apr., 24. jun., in 21. okt. Pri sv. Hemi, na Kerki, 20. jan., bink. torek, in 11. nov.
^ št. Jakobu, v Rožu , v poned. po malem šmarnu. y Kapli, 1. maj., 2. jul., in 28. okt.
' Katicahi, v Mavtenskem kant., 3. febr., v petek po vneboltod«
Krist., 24. avg., in 2. poned. m. okt. ^ Kutarcah, v Althofenskem kant., pustni poned., 26. jul., in 21. okL
*	Labodi, v št. Pavelskem kant., 12. marc., 4. maj., 24. avg., in 7. dec.
^ št. Lenartu, velikonočni in binkoštni torek, 10. avg., in 28. okt " Mavtnu, 25. apr., v poned. pred s. Mihclom. ' Milštatu, v sredo po sv. 3 kraljih, v 4. torek v postu, 23.
apr.. 18. okt., in kvat. sredo v adventu. J št. Mohorju , cvetni poned., v torek pred binkošti, in 28. okt. I Mozirju, v Celjovskem kant., 23. apr., in v poned. pred sv. Uršul«.
*	Naborjetu, v Trebiškem kant., v poned. pred vsemi svetniki.
' Paternionu, v pustni poned., 8. jul., v poned. pred sv. Marti-nom , in kvat. poned. v adventu.
*	št. Pavlu, 25. jan., velikon, in bink. torek, in 29. sept.
*	Pliberku , 8. jun., 1. sept., in 6. nov.
y Podgorjali, v Podklošterskcm kant., binkoštni torek. ' odkloitrom, 4. maj., in v poned. po vseh svetih.
*	Pontablu, v Trebiškem kant., 30. jun., in 16. okt. Pusarnici, v Špitalskem kant., veliki poned., 29. sept. Bajhenfelsu, v št. Lcnartskcm kant., 25. jul.
henvegu, v Gmindskem kant., velikon. torek, 1. maj. in krat. četertek v jeseni.
*	Boieku, za Dravo, 29. sept.
*	Saksenbergu, v Spitalskein kant., 1. maja, 25. jul., in 28. «k», Špitalu, v poned. v posti, in v poned. po sv. Martinu.
V	Slrasbergu , v poned. po sv. 3 kraljih, v 1. četertek. v postu , 23. jul., 10. avg., in 6. dec.
Na Trcltiiu, v 1. sab. m. aprila, 30. jun., Iti. okt., in t. sab. m. okt.
V	Treh nem, v Beljaškem kant., \ poned. po sv. Matiju, in po povišanju sv. križa.
V	Velkovcu, 27. marc., in 6. dec.
V	št. Vitlu, v poned. po sv. imenu Jezusovem, in 29. sept., vsaki semenj po 4 tedne.
V	Volfsbergu, v poned. po sv. Telesu, in 13. okt.; vsaki semenj po 4 tedne.
V	Zgornji Heli, v 3» poned. v postu, 21. sept., in 14. nov.
l\a Primorskem,
V	Terstu, glavnem mestu, t. do 21). avg., 2. nov.
V	Ajdovsini, v s. Kriškem kant., 10. marca, križev petek, 24. jun.. in 15. okt.
V	Akcileji, v Ceruitjanskein kant., 2li. do 28. marcu, 11. do 13. jul., in 10. do 21. dec.
V	Boljuncu, v Koperskem kant., 1. sept.
V	ltovcu, v Goriškem okrogu, 20. in 21. marca, 29. in 30. sept.
V	Brezovici, v Kastelnovskcm kant., 28. apr., 3. jul., in 17. okt. Na Bukovi, v Cerkenskem kant., 1. maju, in 29. sept.
V	lluljuh, v Istrii, 17. jan., 8. sept.
V	Buzeln, v Istrii, v poned. po sv. imenu Marije.
V	Cerkni. v Goriškem okrogu, 24. febr., in 21. okt.
V	Cervinjunu, v Goriškem okrogu, v poned. po sv. Martinu, 3 dni.
V	Cubedu , v Koperskem kant,, II, nov.
V	Dolini, na Istrijanskem, 4. jul.
V	Dvinu, v Monfalkonskem kant., 24. jun.
V	Gorici, 16. marca 8 dni, 24. maja 14 dni, 1. okt. 8 dni, in v poned. po sv. Andreju 14 dni.
V	Gradi/tki, 25. marc., 1. sept., in 25. okt.
V	Kacicu, v Sežanskem kant., 25. maj., in 9. sept.
V	Kanalu, v Goriškem okrogu, v poned. pred sv. Martinom.
V	Kartninu. 25. jun., in 4. sept.. po 3 dni.
V	Kaslvi, v Volosčanskem kant , 22. maj., v poned. po roženkr. ned., in 13. dec.
V	Kaslelnovu, v Istrii, 10. apr., 28. jun., in 27. nov.
V	Kerku (Vcglia), v Istrii, 10. avg.
V	Komenu, v Goriškem okrogu, 20. marca, in 12. nov. X Konskem, v Karminskem kant,. 25. apr,, in 17, okt.
V	Kopru, v Istrii, 21. sept. in 21. okt.
Vri sv. Itrižu, v Goriškem okrogu, v poned. po sv. Telesu, in 14, sept.
V	Lokvi, v (Soriški okolici, veliki poned., in 9. nov.
V	Dledcji. v Karminskem k.int., 13. jun.
V	Monfulkonu , 20. marca, in ti. dec., po 2 dni.
V	Pasji rasi, v Koperskem kant., 9. maja.
^ I'uinu (Pisino), v Istrii, 2. avg,
V	Piranu, v Istrii, '24. apr., 15. sept., po 2 dni.
V	pur era (Parenzo), v Istrii, 21. nov.
V	Po viru, v Sežanskem kant , v poned. po sv. Antonu Pad., in po sv. Frančišku Ksuv.
V	/lirnmnji/t, v Knpcrskcm kant., 20. marca.
V	Ho činu, v Kanalskem kant.. 30. nov.
V	llovinju, v Istrii, 11. do 20. nov.
V	Seiani, v Goriškem okrogu. 3. maja, in 14. sept.
V	Stijaku, v Kamniškem kant., 24. febr.
V	Sniarji. v s. Kriškem kant,, 3. febr., in 22. nov.
V	Štanjelu, v Komenskem knnt., 7. jan.
V	Tominu, 15. npr., 21. sept., in v poned. po sv. Miklavžu.
V	Turjaku, v Monfalk, kant., 20. apr., 10. okt., in 9. dec., po 2 dni.
V	Voloskem , v Istrii. 16. maja.
V	Zlirji, v Kastclnovskcm kant., 15. apr., in 26. sept.
i\a Horvaškcm*
V	Zagrebu, glavnem mestu, cvetni četertek, 26. apr., 3. jul., 21. avg., 2!). okt., in 5). dec.
V	llakru, v Ileški županii. 13. jul., 2. nov, in 30. nov
V	/losiljevem , v Zagrebški žup., v torek pred bink., 26. jul , in 2 t. avg.
» Vnkovcu, v Varažd žup., veliki poned., 30. jun., 2. avg. in 25. nov.
V	Grobniku, v Reški žup., 1. maja, in v poned po sv. Trojici.
^ Jaški, v Zagrebški žup., binkoštni torek.
V	Karlovcu, 8. maj., 25. jun., 25, jul , 29. sept., in 21. dec.
^ Klanj cu, v Varažd. žup., v poned. po sv. 3 kraljih, pustni in veliki poned., v 4. poned. po veliki noči, 24 jun., 10. avg , in » seV«.
» Krapini, v Varažd. žup., 111. marc., 4. maj., 16. maj., 27. jun., v poned. po vncboliodii Krist., in po sv. imenu Mariincm, 29. sept., 11. nov,, in 6. dec.
V	Kviierru, 20. jan,, veliki poned., 3. maja, bink. torek, 27. jun., 2. avg., 14. srpt., 18. okt., 11. nov., in v poned. pred božičem.
V	Of/ulinn, v vojaški meji, bink. torek, in 9. sept., po tri dni,
^ Huvnigori, v Reški žup., 7. jan., in 15. okt.
^ Held, 23. opr., 24. jun., 15. avg., in 1. sept.
V	Soinoboru, v Zagrebški žup, 14. febr., 19. marca, veliki petek, 22. maj., 28. jul., 10. avg in 21. dec.
V	Se veri nu, v Zagrebški žup., 24. jun., in 16. avg.
^ Sisku, v Zagrebški žup., v sredo po svečnici, veliki torek, 4. unija, v petek po vnebohodu Krist., 15. jul., 12. avg., 16. sept., in 19. nov.
V' Sošicah, v Zuniberski voj. meji, 6. maja, in 2. avg.
\ Striyovi, v Varažd. žup., 19. marc., 22. jul., 30. sept., in 4. dec.
v Vura&dinu. 24. apr., 24. jun., 25. jul., in 5. nov.
^ Verborsketn, v Reški žup., v poned. po sv. Telesu, in 11. nov.
Na Ogerskem, v Šopronski okrilji ni.
V	Sopronu, (Oedenburg), glavnem mestu, v 1. poned. v postu, 1. maja, 20. jul., in 19. nov.
V	Belatincik, v Zaladski županu, 20. jan, 24. febr., 25. apr., 15. jul., in 5. nov.
V	Bogojnini, v Zaladski žup., v petek po Krist. vnebohodu. in v dan po angcliii varli.
V	Dubrovniku, v Zaladski žup., v poned, po Krist. vnebohodu, in po sv. Jakobu.
V	Gisingu, v Železni žup., veliki poned., 13. jul., 1. sept, in 6. dec.
V	št. G'othardu, v Železni žup., veliki petek, 1. maja, v poned. po sv. Trojici, 22. jul., in 18. okt.
V	Kaniii, veliki, v Zaladski žup., v poned. pred svečnico, po ovet-nici, pred binkošti, pred vel. šmarnom, pred sv. Terezijo, pred adv. šmarnom.
V	Kiseku (Uiins), v Železni žup., v petek po pepelnici, v poned. po sv. Telesu, pred sv. Jakobom, pred sv, Tilnom, pred sv. Uršulo, in po adv. ned,
V	Lendavi, doljni, Zaladski žup., 25. jan., 3. četertek po pepelnici, v poned. po sv. Trojici, 28. okt., in v četertek pred božičem.
V	Pečuhu, (Funfkirchen), v Baranjski žup., v poned, pred svečnico, pred binkošti, pred vel. šmarnom, in pred sv. Katarino, po cel teden.
"V Rakicanu, v Železni žup., 16. avg.
V	Suboti (Olsniz), v Železni žup., 24. avg., 26. okt., in 6. dec.
V	Sub otiitcu (Stcinamanger), v Železni žup., v poned. po 2. predpep. ned., 21. apr., v poned. po sv. Trojici, 9, sept., in 30. nov.
V	Vespremu, v Vcsprcmski žup., 14. febr., 4. maja, in 21. sept.
V	Zalaegersegu, v Zaladski žup., 14. febr., v poned. pred evetni-co, 1. maja, bink. torek. 22. jul.. 9. sept., 28. okt., 30. nov., in 28. dec.
Na lleiieskem.
V	Benedkah, glavnem mestu, o Kristusovem vnebohodu, 14 dni.
Na Beli (Moggio), v Vidcmski delegacii, 20. sept.
V	Cev da tu (Cividale), v Vidcmski del., zadnjo saboto vsaccga mesca, 27. jul., 29. sept., in 10. nov., 3 dni.
V	št. Danielu, v Vidcmski del., 17. jan., 25. jun., 28. avg,, v poned. po 2. ned. m, okt., 24, dec.
V	Drencii, v Vidcmski del., v poned. po s, Mohorji, in 2. nov.
V	Glemoni, v Vidcmski del., 1. petek vsacega mesca, 3. febr., in 2. nov,
V	št, Lenartu, pod Altano, v Vidcmski del,, 16. avg., in 6. nov.
V	Osojni, v Vidcmski del,, 13. jul., in 22. okt., po 3 dni.
V	Padovi, v Padovanski del., 10. do 20. jun., 7. do 21. okt.
V	Palmi, v Videmski del., 2. poned, vsacega mesca, 21, jul., iu 2 , 3. in 4. poned. m, okt.
V	št. Petru, v Videmski del , 30. jun.
V	Pontebi, v Videmski del., 9. sept
J?e*i», v Videmski del., 16. avg.
V	Terčetu, (Tarccnto), v Videmski del., 30. jun.
V	Tolmecu, v Videmski del., 18. marc., 14. sept., po 3 dni.
V	Trevi&u, v Treviški del., 15. okt., 5 dni.
V	Vencu (Venzone). v Videmski del., 30. nov., in 13. dec.
V	Veroni, v Veronski del., v poned. po beli ned., 4. okt., po 14 dni.
V	Vidmu. v Furlanft, 14. do 16. jan., 15. do 17. febr., 20. do 26. apr., 31. maj. in 1. jun., 5. do. 20. avg., 24. nov. do 3. dec.
Drugod v avstrijanskem cesarstvu.
Na Dunaju, glavnem nicstu vsega cesarstva, v poned. po 2. ned. za velikonočjo. in po sv. Terezii, vsak po H dni.
V	Bernu, glavnem mestu na Moravskem, v poned. pred pepelnico, v 4. poned. po bink., v poned. pred malem šmarnom, in po adv. šmarnu, po 14 dni.
V	Hohtanu (Botzon), na Tirolskem, 20. marc., 15. jun., 9. sept , in 30. nov., vsak po 15 dni.
V	Braiovu (Kronstadt). naKrdeljskem po sv. Telesu, po vseli svetih.
V	Brodeh, na Gališkem, v sredo pred sv. 3 kralji. 13. okt.
V	Budi, glavnem mestu na Ogcrskem, 7. jan., 23. apr., 13. jul. in 29. sept.
V	Delrecinu, na Ogcrskem, 17. jan., 24. apr., 10. avg., in 9. okt.
V	Dubrovniku (Ragusa), v Dalinacii, 3. febr.
V	Krakovu, glavnem mestu v zali. Galicii, 16. jan. in 6. jun., po 14 dni.
V	I^evovu, glnvncm mestu v Galicii, 21. jan, 2i. maj., in 12. okt.
V	LincU, glavnem mestu v zgornji Avstrii, 1. poned. po velikinoči, K), avg., po 3 tedne.
V	Veštu, na Ogerskem , 19. marca, 8. jun., 29. avg., in 15. nov., po 14 dni.
V	Praai, glavnem mestu na Češkem, sred posta, 28. sept., po 3 tedne.
V	Solncmgradu (Salzburg), glavnem mestu na Solnogr., v saboto pred pustno ned., 21. sept.
V	Temišvaru, glavnem nicstu v Banatu, v poned. po 2. postni ned., pred sv. Mihclom.
V	Zadru (Z«r/i), glavnem mestu v Dalinacii, 8. okt., 8 dni.
V	Zemitn»i, v Scrbski voj. mej., 25. febr.
Opombn. Sejmi, ki zadenejo v nedeljo ali zapovedani praznik, sc obhajajo sledeči dan.
«
Nekaj za cerkvenopravni koledarček.
Zakonski zadcržki.
Po novem konkordatu, ki je bil 18. avgusta 1855 •sklenjen med papežem Pijem IX. in cesarjem Fiancom Jožefom I., imajo tudi za "deržavno postavo moč vsi tisti zakonski zaderzki, kteri po cerkveni postavi zakon delajo neveljaven ali nedopušen, so tedaj razvezni ali oviravni.
I. Kazrczni zakonski zaderzki.
t. Pomanjkanje dušne zmožnosti za privoljenje. Brezumni, nori, otroci, in sploh vsi, kteri ne morejo dati privoljenja po natori te reci, ne morejo zakona sklepati.
2.	Pomota v osebi. Zakon brani pomota, ki se tiče osebe prihodnjega zakonskega družeta, ali se povrača na pomoto v osebi.
3.	Pomota o sužnjem stana. Ko bi se prost zaročil z sužnji m, ki ga šteje za prostega, je zakon neveljaven.
4.	Telesna nezmožnost za opravljanje zakonske dolžnosti. Taka zaderžuje sakon, ako je bila poprej, in se ne da ozdraviti.
5.	Nedoraslost. Moške osebe, ki šlirnajst, in ženske, ki dvanajst let niso dopolnile, niso zmožne za zakon.
6.	Sila in strah. Privoljenje, v ktero bi bil kdo po velikem neogibljivem zlegu in po krivici primoran, ni zadosti k zakonu.
7.	II o p neveste. Ženska, ki je bila ugrabljena zavoljo zakona, ne more skleniti zakona s svojim roparjem, dokler je v njegovi oblasti.
8.	Zakonska vez. Taka dela tiste, ki so z njo zavezani, nezmožne za drugi zakon.
i). Duhovno posvečenje in slovesna obljuba. Duhovni, ki so prejeli višje posvečenje, in redovne osebe, ki so storile slovesne obljube, ne morejo zakona sklepati.
10. Različnost vere med keršenimi in neker-šeniitii. Med keisenikom in takim, kteri ni prejel svetega kerstn, zakon ne more obstati.
11.	Sorodstvo ali zla h ta. Kteri so si v ravni versti, ali pa v četertem ali v bližjem kolenu stranske verste v rodu, ne morejo med seboj sklepati veljavnega zakona; l'aj sorodstvo izhaja iz zakonske ali nezakonske združbe, le dela razločka.
Sorodstvo v ravni versti. Sorodstvo v stranski versti. beblo : oče	mati Deblo: oče	mati
'•rod: sin	hči	I. rod: brat	sestra
„ vnuk	vnukinja	II. ,, bratranec	sestričina
Jil „ prevnuk prevnukinja III.„ prebratraneo presestričina "V.M preprevnuk preprevnukinja IV.„preprebratranec prepresestri-
čina.
12.	Duhovno sorodstvo. Tako izhaja po sv. kerstu in po sv. birmi, razvezuje zakon med delivcom zakramenta in keraencom ali birmancoin in tistega starši, tudi hied botrom ali botro iu keršencom ali birmancoin, in tistega starši.
13.	D er ž a v I j a n s k o sorodstvo. Popolno po-Nuiovljenje zaderžuje zakon med posinovljavcom in posinov-'jencom, tudi zakon enega z ženo ali mlajši druzega, dokler so v očetovski oblasti.
14.	Svaštvo ali švagerstvo po dopušeni združi. Izveršen zakon med enim delom in sorodniki druzega ^ela do četertega rodu, napravlja svaštvo, ki zakon zaderžuje med tistima.
15.	Svaštvo po ne d opus eni združbi. Taka, "'Utiaj zakona izveršena, razdira zakon med enim delom in s°rodniki druzega dela v pervem in drugem kolenu.
16.	Pravica očitne spodobnosti. Poterjen <l»kon, pa neizveršen, zakonskemu, ki druzega preživi,
ostane med svetom, jemlje zmnožnost, zakon sklepati s >odniki druzega dela do četertega kolena; enak zader-/,ek tlela tudi neveljavno sklenjen in neizveršen zakon; baroka veljavno in nepogojno storjena brani, da en zaro-°euec ne more zakona sklepati s sorodniki druzega v per-Ve>n kolenu.
17.	Prcšcštvo. Ta pregreha brani zakon med živima osebama, če ste si že poprej dale obljubo za zve-
ko je bil drugi zakonski še živ.
18.	Uboj zakonskega družeta. Ta pregrehe . ani zakon med krivim zakonskim in osebo, s ktero se
pomenil za doveršenje hudodelstva.
19.	Skrivaj no81 poroke. Za veljavnost zakona je treba, tla zaročenca svoje privoljenje izrečeta pred lastnim duhovnim pastirjem enega ali druzega dela, ali pred drugim duhovnom po njem pooblastenim, in pred dvema pričama.
20.	Pogoja pri s t a vlj ena. Privoljenje v zakon, ki je dano s pogoj o, tla zakonu obstanek le po izpolnjeni pogoji.
II. Oviravni zakonski zarieržki.
1.	Zaroka ali obljuba zakona. Dokler zaroka velja, dela nedopušen zakon, ki ga eden zaročeneov sklene h tretjo osebo.
2.	Ne si o ves na obljuba. Neslovesna obljuba pokoršine, uboštva in čistosti v kacem društvu, tudi neslovesna obljuba vedne čistosti, ali prestopa v duhovski ali miniški stan, ne tla sklepati dopušenega zakona.
3.	Prepovedani čas. Od perve adventne nedelje do godu razglasenja Gospodovega, in od pepelničnc srede do bele nedelje je prepovedano ženitev obhajati.
4.	Oklic zakona. Dokler oklic ni, kakor gre> za tri pota opravljen, iti dopušeno zakona sklepati.
5.	Različnost vere med katoličanom in nekato-ličanom. Katoliška cerkev odvračuje svoje otroke od skic panja zakonov z odpadniki ali nekatoličani.
O. Cerkvena prepoved. Iz tehtnih vzrokov za-inorejo školje prepovedati sklenitev kacega zakona; doklei' prepoved ni odnehana, zakon ni dopušen.
7.	Privoljenje staršev. Zakoni, v ktere b» starši iz pravičnih vzrokov ne privolili, niso dopušeni.
8.	Derzavna prepoved. Keršanski deržavljao ne sme v nemar pušati postav, ki jih cesarska vlada daje zastran maloletnih, vojaških, ptujih in drugač zadetih oseb* ali zastran oglasa pri politični gosposki ali višji vrednii.
O. Poduk v veri. K poroki se ne smejo dopušati taki, kteri poglavitnih resnic keršanske vere ne znajo.
10. Prejema svetih zakramentov. Spodobno je, tla ženili in nevesta, preden se zvežeta vpričo cerkve, v sv. pokori očistita svoje serce, in vredno prejmeta sv. rešuje Telo.
Podučni in zabavni koledar.
Ogled po svetu.
Zvezdo in zvezdica na nebesu.
J|£Ced stvarmi, ki se kažejo na nebesu, nam sicer Solnce nar bolj ljubo sije; pa tudi luna nas pogleduje bolj prijazno, planeti deloma, vabijo naš ozir nase, [n kometi ob časih budijo nase občudovanje. Vender Se mnogo družili luč in lučic se sveti v višavi, v ktere se rado obrača naše oko; to so blišeče zvezde. Že prostega človeka duh nahaja v njih pogledu nekako cisto veselje; učenega moža um pa dobiva pri tistih obilno preiskovati o raznosti njih svetlobe, o preme-Ijevanji njih mesta, in o množili družili stranah. "azun tega pa se ravno po stanu zvezd zamore tudi stan solnca in planetov odločevati.
Da bi se na nebesu ložje znajdovali, so že v starodavnem času med neštevilnimi zvezdami ločili trume od trum, zvezdiša od zvezdiš, utegnilo bi se peči, okrajine nebesne od okrajin. Nektere zvezde so že same tako razstavljene, da kažejo podobo kake stvari, na pr. voz, križ, palica, krona; pri druzih si Je človeška domišljija skušala kako podobo najti, in • 'ni je po tisti dala ime, na pr. medved, pes, orel, ^ača, voznik, lovec Orijon. Zlasti pri dvanajsterih Nebeških znamnjih so se izbrale podobe, ki dajejo Jastnijo vsakterega mesca na znanje; sicer ne tako, kakor se tista nahaja pri nas, temuč kakor je na-vadna v južnih krajih, kjer je namesti snega dež in Povodenj.
Po takem je Vodnar, ki se v začetku leta za s^lnčnim zahodom kaže na večernem nebesu, znam-Jje popolne povodnji, llibe pa so znamnje vod, ki odhajajo; Oven po tem naznanuje čas, o kterem ^'Vinica zopet gre na pašo. Dalje je Junec, ki se začetku spomladi vidi za solncoui zahajati, znam-^je poljskega dela; Dvojčki so po tem podoba rasti
in rodovitnosti, Kak pa jo znamnje solnca, ki se z nar višjega poletnega stanu jame nazaj vračevati. Lev, ki se o začetku poletja za solnčnim zahodom kaže na večernem nebesu, je podoba solnca, ki je v nar večji moči; po tem Devica s serpom pomenjujc žetev, Tehtnica pa prodajo pridelkov, in tudi enako dolgost dneva in noči. V zadnje je iSkorpjon, ki se o začetku jeseni vidi za solneom zahajati, znamnje strupenih jesenskih bolezen, Strelec s pušico pa znamnje mertije; (livji Kozel z ribjim repom nasproti naznanuje povo-denj, ki zopet nastopa.
Ce hoče kdo zvezdoznanske napovedbe razumeti, mu je ravno potreba, saj bolj posebne zvezdiša poznavati; in to znanje si pridobiti, ni toliko težavna reč. Nektere nebesne podobe so namreč tako očitne? tla jih tudi prosti človek ne more prezreti; od tistih dalje pa je mogoče, druge podobe in znamnje poiskati in spoznati.
Na severnem nebesu se kaže veliki Voz, ki se zadenjsko vozi v okrogu, in se le deloma skriva za gore; sedmero je svetlejih zvezd, štiri za kola, in tri za oje. Zvezdoznanci k tem zvezdam privzemajo še mnogo manjših, in vse skupaj imenujejo Medveda. Če se skozi zadnje kolesi čerta potegne proti rimski cesti, se pri sredi zadene samotna svetla zvezda; ta je Polarniea, ki kaže ravno severni tečaj nebesne krogle, in skoraj nepremakljiva stoji. S tisto vred se šteje sedmero manjših zvezd za mali Voz ali malega Medveda. Če se prejšna čerta še dalje potegne do rimske ceste, se ondi, ravno velicemu vozu na-sprot, zadene pet svetlejih zvezd, ki so rasstavljene kot nemška čerka W; to je Kasiopeja, podoba zamorske kraljice. Od te podobe nižje, onstran rimske ceste, se pride do štirih zvezd, ki so ravno na štiri vogle razstavljene; to je krilati pesniški konj Pegaz, ki se zadnje poletne večere vidi izhajali. Med malim Vozom in Kasiopejo je Cefej, zamorski kralj, med Kasiopejo in Pegazom pa Andromeda, zamorska kraljičina.
V Kasiopejo glede se na desno stran v rimsk' cesti zapazi troje svetlih zvezd, ki so v veliko tri-voglino razstavljene, namreč nar poprej Deneb v
podobi Labuda, poteni Vega v podobi Lajne, nar ližje proti južnemu nebesu pa Atair v podobi Orla; [a trivoglina se vidi o pervih poletnih večerih izhajati. Nasproti se v Kasiopejo glede na levo stran v rimski cesti najde Perzej, greški vitez, in v njem svetla zvezda Algol; še nižji je Voznik, v tistem Pa prav svetla zvezda Kapela. (Je se iz velicega Voza poleg oj čerta potegne nasproti od rimske Ceste , se na levo zadene samotna prav svetla Zvezda Arktur v podobi Boota ali Medvedovarha, na desno pa severna Krona ali s. Katarine kolo, Sedmero zvezdic v pol kolesa sostavljenih; te zvez-'lisi se vidite izhajati o pervih pomladnih večerih. JHed krono in Lajno je llerkul, greški vitez, med Herkuloin in malim Vozom severni Drakon, pod Her-kulom nižje pa Kačonosec s Kačo.
Proli južnemu nebesu je stran polna svetlih zvezd, ki se vidi izhajati o zadnjih jesenskih in pervih zimskih večerih, in se jasno loči od vsega druzega nebesa. Nar nižje se kaže po koncu podol-gasta čveterovoglina lepih zvezd; na dveh nasprotnih voglih ste dve svetle zvezdi, Betejgevza in Rigel, v sredi pa so tri svetle zvezde po versti, Rimšice Jakobova palica, ki so ravno na razdelu severnega in južnega nebesa, ali v ravniku. Vse to zvez-(J'še je Orijon, stari sloveči lovec. Za tem zvezdi-sem izhaja nar svetlejša zvezda vsega nebesa, sicer Prav nisko v jugu; tista je Siri, v podobi velicega '*esa. Višje od Sirija je druga svetla zvezda, Proton, v podobi malega Pesa.
V Orijoua glede se najdejo perve zmed dvanajsterih nebeških znamenj. Xa desno stran namreč kaže svetla zvezda Aldebaran, z njo vred čvetero Manjših zvezd dela podobo čerke V; še dalje, in ,lpkoliko višje jc kupec malih lepih zvezdic, namreč Gostosevci, sedmero se jih bolje daje razločiti. Vse zvezde skupaj so znamnje Junca. Pred Gosto-Seyci izhaja Oven; ena bolj svetla zvezda ga nazna-v meri proti zvezdni čveterovoglini v Pegazu. :^ad Juncom in Ovnom proti Polarnici ste poprej 'n,enovani zvezdi Kapela v Vozniku, in Algol v Per-*°j>. V Orijoua glede na levo stran, višje od malega
Pesa, ste dve svetle zvezdi blizo skupaj, Kastor in Poluks; to so, z drugimi manjšimi zvezdami vred. Dvojčki. Med vsemi temi zvezdiši gre rimska cesta skozi, v dve veji razdeljena.
Za Dvojčki o božičnih večerih izhaja Rak; dve male zvezdici, s svetlo meglico v sredi, ga naznanu" jete. Za Rakom po božičnih dneh izhaja Lev, sveti* zvezda Regul aH Kraljic ga naznanuje; če se skozi[ sprednje kolesi iz velicega Voza potegue čerta proti južnemu nebesu, se zadene ravno v tisto. Za Levom v zadnjih zimskih večerih sledi Devica, ki se steguje bolj v južni nebes; v tem znamnji je pri sredi svetla zvezda Špika ali Klas, ki se najde s čerto, od Arktura v Medvedovarhu na desno proti južnemu nebesu potegnjeno. Za Devico v pervih pomladnih večerih izhaja Tehtnica; dve svetleje zvezdi jo kažete, v levo pod Arkturom na južneP® nebesu. Dalje se v sredi pomladi na večer daje vi-diti Škorpjon, celo globoko na južnem nebesu; v njeflJ je svetla zvezda Antares, ki z mnogimi manjšimi zvezdami dela podobo zvitega repa, in se najde s čerto, potegnjeno iz velicega Voza skozi severne Krono proti južni strani.
Za Škorpjonom o zadnjih pomladnih večerih izhaja Strelec; v njem ste dve svetleje zvezdi, ki sc najdete s čerto, potegnjeno iz Polarnice čez Vego v Lajni proti južnemu nebesu. Kozel divji, ki sledi za Streleom, je le iz manjših zvezd, in se kaže pod podobo Orla v pervih poletnih večerih na izhodni strani. Tudi Vodnar, ki se vidi v sredi poletja na večer izhajati, obsega le manjše zvezde; njegov stan je, na čveterovoglino v Pegazu glede, na desno stran na južnem nebesu. Nad Streleom se najde šmarni Križ ali Delfin, če sc čerta potegne i't> Polarnice čez Deneba v Lajni; štiri manjše zvezdice so, v križ postavljene. Pod Vodnarjem, celo nisko na južnem nebesu, se kaže svetla rudečkasta zvezda Fomalhavt, v podobi južne Ilibe. Za Vodnarjem v zadnih poletnih večerih izhajajo Hibe, ki imajo le en° svetlejo zvezdo, in se kažejo ravno pod čveterovoglin0 krilatega konja Pegaza, bolj na severni nebesni pol-kroglini; za njimi višje sledi zopet znamnje Ovna.
Staro velike mesti liabilon in Ninive.
Na Jutrovem, v veliki ravnini, ki se razširja poleg !}fegov silnih rek Evfrata in Tigra, so Noetovi otroci lQieIi perve stanovališa po vesoljnem potopu. Ondi zidali veliki stolp ali turen, ki je bil namenjen se-&ati do neba; ondi so postavili tudi pervo obširno ,|Jesto, ki sc je po zmešnjavi jezikov imenovalo Babel a'i Babilon. To mesto je stalo tik Evfrata, krog pišočega stolpa; ondi je bil pervi kralj, močni lovec ->imrod iz Kamovcga rodu, ki se je pozneje kot Bel ^a Boga častil, iz Babilonskega se je zgodaj preselil Asur, eden Semovih mlajšev, in ob kraji Tigra Vzidal mesto Nini ve; z njim, ki se drugač tudi Nin 'toenuje, so se začeli asirski kralji.
Asirsko kraljestvo je bilo časoma silno mogočno, fez mnogotore izhodne dežele razširjeno, tudi babi-°nsko mu je bilo več sto let podložno; nar bolj je jjovelo za kralja Salmanasarja, ki je 1. 720 pred '^i'. tudi kraljestvo Izraelovo razdjal. Zavoljo tacega Mogočnega gospostva in zavoljo obilnega tergovstva >Se je tudi mesto Ninive obilno povzdignilo in razširilo. Greški pisatelji mu prištevajo 12 milj v okolici, p? besedi preroka Jona je bilo tri dni hodu veliko; Vidovi v okrogu so bili po 100 čevljev visoki, in ši-'°ki /a tri vozove prostora, tudi 1500 stolpov je stalo kr.iji. Stanovaveov se zamore ceniti na dva mi-'jona, ker je bilo ondi po besedi Jonovih bukev otrok 120,000; zlata in srebra so mogočni kralji ^kopičili nezmerjene zaklade, lepega blaga in drazih °blačil so nešlevilni tergovci skupaj spravili ne-^ončne sile.
Vender tudi sodba je prišla nad to razujzdano |"esto, dasiravno mu je bil Gospod ob Jonovih dneh čas zanesel; poglavar babilonski Nabopalasar, in indijanski Ciaksar sta I. 60G pred Kr. Ninive s silo vzela razdjala, in kraljestva asirskega je bil tudi konec, v^er je mesto deloma še pozneje obstajalo, greški in lQiski pisatelji so ga poznavali; pa 300 let po Kr. .0 se kazale le še razvaline. V nar novejšem času 0 angleški in francoski potniki začeli preiskovati in ^kopovati te razvaline, ki se kažejo v azijanski
Turčii, mestu Mosulu poleg Tigra nasproti. Naši' so ostanke veličanskih stavb, umetnih podobšin, i" tehtnih napisov, kterih čerke, klinom podobne, so se deloma že razločile in brale.
Babilonsko kraljestvo je po Nabopalasarji bil" zopet samosvojim; njegov sin Nabuhodonozor je tisto močno razširil po Jutrovem, je tudi razdjal kraljestvo Judovo z Jeruzalemskim mestom. Ta kralj je tud' mesto Babilon razširil po obojem bregu Evfrata, i1) tisto mogočno pozidal, da se je zamoglo skušat1 z nekdanjimi Ninivami. Mestno ozidje je bilo čve-terovoglina, 12 milj v okolici; visoko je bilo po 20t' komolcov, široko po 30 komoleov, tudi je nosilo 250 stolpov po 60 komolcov visočine. V starem mestu na zahodnem kraji reke je stal velik stolp ali turefl z osmerimi nadstropji, 600 čevljev visok, in v dn'1 600 čevljev širok; v sredi tistega je bil sloveči BeM tempelj. Tudi je ondi stal stari kraljevi grad, kte-rega ozidje je merilo poldrugo miljo v okrogu; zno-traj ga je obdajal še dvojin zid, in lepšalo ga je obilno podobšin in napisov. V novem mestu, na izhodnem bregu reke, je stal velik Nabuhodonozorjev grad? in poleg tistega so bili sloveči viseči verti, postav ljeni na visoke stebre in oboke, in zasajeni z lepiu' drevjem. Drugi prostor je bil napolnjen s palačinii) tempeljni, hišami, pristavami, verti in logi; stanovav" cov pa je bilo v mestu kot celega ljudstva, in bogastvo cele Azije se je ondi zbiralo, deloma p^ vojskah, deloma po tergovstvu. Vsi babilonski zidov' so bili delani iz opek, ki so se žgale iz jilovicč? namesti apna in peska pa je zemeljska smola vf»e vezala; samo most čez Evfrat je bil iz rezanega kamna zidan.
Konec pa je tudi došel babilonsko mesto; me* dijanski kralj Ciaksar II. ali Darij, in perzijansk* kralj Cir sta tisto I. 538 pred Kr. s silo vzela, i" deloma razdjala; s kraljem Nabonidom ali Baltazarjem je tudi babilonsko kraljestvo v nič padlo. Sicff je macedonski kralj Aleksander Babilon zopet hote' povzdigniti, pa njegova nagla smert 1.323 je razderj* njegove početke; veliko mesto je časoma razpadlo, se je spreobernilo v stanovališe divje zverine, kakof

Je bilo že poprej prerokovano. V nar novejšem času bile tudi te razvaline preiskane in prekopane; toesto Hela poleg Evfrata, višje nad Bagdadom v pijanski Turčii, jih zaznamuje. Med griči nakopičenih opek so se unstran reke našle dolge lope, ki so verjetno ostanek nekdanjega grada z visečimi yerti; tastran reke pa se kaže še del velicega stolpa s trojim nadstropjem, in za 200 čevljev visočine. Na babilonskih opekah se pogosto kažejo podobe raznih Šival in mnogoteri napisi; čerke so tudi klinom podobne, in deloma že razločene.
London , nar večje mesto sedanjega sveta.
Celo malo mest je bilo, ali je še na zemlji, ki bi število njih stanovavcov segalo čez 1 milijon, ali Celo do dveh milijonov. Po 1 milijon ljudi in čez šteje zdaj Pariz v Evropi, Pekin in Jedo v Azii, po J milijona je imel kdaj Him v Evropi, Babilon in Ninive v Azii; vse te mesta prekosi pa sedanji London, glavno mesto velicega angleškega gospostva.
London je bil iz pervega, v dneh slarih Britan-cov, celtsko mesto; za čas rimske oblasti je bil že bolj Poglaviten kraj, štel se je za rimsko seliše; cesar Konstantin ga je obdal z zidovi, začetek keršanstva jnu je dal tudi lastnega škofa. Ko so Angli in Sa-ksonci Britanijo posedli, je bil London od I. 527 sedež enega zmed sedmerih kraljev; pozneje 1. 878 ga je ^alj Alfred storil glavno mesto cele Anglije, in mu Je dal posebne pravice; kralj Janez pa je 1. 1210 leniu kraju dal srenjsko vredbo, ki še zdaj po večjem velja. Po takem je mesto če dalje bolj rastlo, zlasti je kraljica Elizabeta, ki je od leta 1558 do 1603 v'adala, angleško, irsko in tudi škotsko zemljo združila, ('bertnijo in kupčijo povzdignila. Že 1. 1665 je bil '^nndon toliko velik, da je kuga 100.000 ljudi pomola, in da je potem i3. 200 hiš pogorelo; v nar no-vejšem času pa se šte vilo pohištev in stanovavcov celo nezmerno množi. Pohištev se ie 1. 1839 štelo ;*43.670, 1. 1852 pa 307.722, in zdaj jih je lahko ^0.000; ljudi se je 1. 1821 cenilo za 1,185.000, 1.1851
4
pa 2,361.000, in zdaj se jih sodi čez 3 milijone, žc celo na 4 milijone, toliko, kolikor jih ima vsa Avstralija z otoki vred. Mesto ima več ko 7 milj v okolici, in šteje več ko 16.000 cest in ulic; od morja je sicer 12 milj daleč, pa globoka reka Tamiza mu donaša po iO.CKK) do 12.000 velicih, in po 8000 manjših ladij na leto.
Kupčuje in teržujc se v Londonu toliko, da nikjer ne tako na zemlji; za 90 milijonov funtov šter-lingov, ali 900 milijonov goldinarjev se vsako leto blaga izpelja, in skoraj za toliko tudi vpelja. Nezmerno bogastvo, ki se tako v mestu kopiči, je pa vender silno raznolično razdeljeno; zraven bogatincoVj ki milijone in milijone premorejo, je večjina ljudstva obsojena k neprenehanemu tcrdemu delu, in vender ostaja v vednem uboštvu, in golih beračev se šteje čez 200.00. Visocih in lepih palač in gradov je veliko veliko za premožne, vmes ste kraljeve palači St. James in Bukingam, tudi stari grad Tover; delavci in reveži pa stanujejo v temnih luknjah in nezdravih kletih, aii prenočujejo celo na terdem cestnem tlaku. Baznega živeža se porabi mnogo mnogo, samo volov in telet se šteje na leto 200.000, ovec in jagnjet 1,500.000, prešičev in praseov 260.000; pa delavec in revež vsega tega le malo dobi, pase se dostikrat z malo-vrednimi stvarmi, ali tudi z britko lakoto. Havno takošna različnost med stanovavci je po dušni strani-Ljudi vsaktere vere se nahaja v velikem mestu, več ko 700 se šteje vseh cerkev in kapel, vmes stara Vestmin-sterska, angličanska s. Pavla, in nova katoliška s. Jurja; pa skoraj en del ljudstva ne pride leto in dan v nobeno. Učilnic in zgojivnic je čez 5000, pa večji del nižjega ljudstva ne zna ne brati ne pisati; bolnišnic in ubož-nic je čez 250, pa marsikteri revež pod milim nebom najde konec. Za varnost blaga in premoženja, za očitno spodobnost in poštenost čuje 5000 policijnih stražnikov noč in dan; vender se šteje v toliki množici 36.000 tatov in skrivačov, 150.000 pijan-cov, in 150.000 druzih razujzdancov obojega spola. Sme se toraj reči, da taka nezmernost mesta in kraja v zadnje ni nobena dobrota; tudi tukaj velja: v sredi? v zlati skledi.
Ogled po domovini.
Terst, forgovsho mesto Kdaj in zdaj.
Terst, po starem imenovan Tergeste, tudi Tor-S'um, že po imenu ni druzega kot terg, tergiše teržen kraj. Za mesto, in sicer istrijansko, se Je Terst štel že v dneh cesarja Avgusta I. 30 pred Jvr. in pred; bil je tudi rimsko seliše, postavljeno v '>ran zoper Japode in Panonce. Tergovsko blago se je od ()ndod vozilo čez Okro ali Gaberk proti Loškemu ali Cerkniškemu jezeru, in dalje proti Siscii ali Sisku. Ce se sodi po ostankih starega mesta, je vtcgnilo že 'oliko biti, da je štelo 12.000 stanovavcov; v ter-£aško srenjo so bili pozneje krog 1. 140 tudi privzeti fiarni na Krasu in Katali na Pivki, lveršanska vera le bila tudi zgodaj v Terstu zasajena; že s. Herma-?ora je 1. 50 ali pozneje tje poslal mašnika z levitoni, ^ed verniki se je kmalo našlo mučencov; nar slav-nisi je bil s. Just, blagoroden mestnjan, umorjen leta 303. Ko je cerkev mir dosegla po cesarji Konstantinu, je bil veliki malikov tempelj spremenjen v poglavitno keršansko cerkev; vender za lastnega terža-skega škofa se ne nahaja gotovega pričevanja pred stoletjem, ko se Frugifer bere za ondašnjega višjega pastirja.
Ko je rimsko cesarstvo razpadlo, je Terst nekaj easa stal pod oblastjo gotiških kraljev, po tem za 552 pa je bil v posesti greških ali carigraških cesarjev; ta čas so ga Longobardi in Slovenci nek-terikrat nadlegovali. Ii. 789 si je Karol veliki pripojil Istrijo s Terstom vred, ter jo je izročil lastnemu *nezu; pozneje 1. 844 je cesar Lotar I. teržaškemu *kofu prepustil oskerbovanje, kralj Lotar II. pal.
celo gospostvo čez mesto; 1. 1208 in dalje so terž aški škofje tudi svoj denar kovali. Pa mesto je ljilo v tistih časih mnogokrat v nepokoji in strahu Pred Benečani, ki so ga napadli po suhem in po mokrem;
I. 1202 so ga tisli dobili celo v svojo oblast, pregnani so bili vender po akvilejskem patriarhu in po koroškem vojvodu. Stroški raznih vojsk so bili med tem prisilili teržaškega škofa Ulrika, mnogo svojih pravic mestnjnnom za denar prepustiti, tako da je Terst 1. 1253 skoraj ves samosvojen postal. Vender mesto je bilo preslabo, samo se braniti proti Benečanom, ki bi bili tisto celo radi dobili v svojo oblast; zatoraj se je I. 1382 izročilo v varstvo avstrijanskih vojvodov Alberta III. in Leopolda 111., in tedaj mu je bil Hugon Duvinski pervi dan za poglavarja. Takrat je mesto le bolj majhino bilo, in je imelo le kacil« 4000 ljudi.
Pod avstrijansko vlado si je teržaško mesto časoma bolj pomagalo, dasiravno je Benečane vedno v oči bodlo, in ti so se ga I. 1508 zopet polastili. Cesar Maksimilijan I. je začel Terst bolj podpirati; 1. 1517 je ukazal, da se mora vse blago na Beneško le skozi Terst voziti; I. 1519 je za Teržačane oznani! pravico, prosto po morji brodariti. Cesar Karol V. je I. 1522 mestu dovolil, les za ladije sekati krog Postojne, Duvina in llifenberga; kralj Ferdinand I. je I. 1542 začel deržavno brodovje na morji napravljati, tudi je I. 1559 somenj iz Senožeč prestavil v Terst; pa cesarja Ferdinand II. in III. sta mestu dala še večje tergovske pravice. Cesar Karol VI. je posebno hotel povzdigniti primorsko mesto, ter je I. 1717 sploh razglasil, da je teržaško morje prosto za vse brodarje; I. 1719 je teržaškemu mestu dal pravico proste luke, tudi je ondi napravil deržavno brodovje. Pa zavidnost Benečanov, nasprotovanje Anglezov, zraven tega, da cesar ni imel sina naslednika, vse to je storilo, da je bilo to brodovje, lep začetek av-strijanskega mornarstva, 1. 173« odpravljeno. Vender tergovstvo je še dalje napredovalo, naprave sledečih vladarjev, Marije Terezije , Jožefa II. in Franca L, so ga pospeševale; tako je mesto začelo rasti, novo mesto, Terezij no, se je prizidalo k staremu; tudi se je število stanovavcov jelo množiti, in 1. 1777 se je štelo 20.000, 1. 1798 že 30.000, in I. 1804 pa 40000 ljudi v Terst u.
Francoska vojska, huda vojskna dacija, potem pa I. 1809 do 1813 pod ptujo oblastjo zapertija za vso Vnanjo kupčijo, je Terstu napravila veliko zgubo, j« »udi na pol pomanjšala število stanovavcov. Komaj Pa je nastopila zopet avstrijanska vlada konec 1. 1813, [n je mesto spet prejelo pravico proste luke, si je tisto tudi hitro opomoglo; kupčija se je naglo povzdignila, veliko jo je od 1. 1834 dalje pospeševalo novo Loi-Uovo brodarsko družtvo, in zdaj jo še bolj podpira južna železnica, za 100 milijonov goldinarjev se ceni vvožnja in izvožnja blaga. Mesto se tedaj tudi če dalje bolj razširja, hfibu in morju jemlje prostor; število stanovavcov pa tudi vedno raste, 1815 je bilo 36.000, 1. 1840 že 50.000j in 1. 1857 pa 64.096 ljudi. Terstu daje tudi to večjo velpavo in večjo rast, da je glavno mesto za vso primorsko stran, in da ima del avstrijanskega mornarstva ondi Svoj stan.
Borovniški most na južni železnici.
(S podobšino.)
Novi časi in nove naredbe marsikteri kraj spremenijo, in mu dajo drugačno podobo, ali mu podelijo ^ečjo slavo; nar bolj velike spremembe napravljajo železnice. Na Krajnskem je nar večja stavba poleg železnice visoki in dolgi most pri Borovnici, 3 milje °d Ljubljane, 1 od Verhnike in 2 od Logatca.
Prejšni čas je bila Borovnica malo znana vas; ulizo od ondod proti Verhniki pa je dolgo slovel Bi-fterski samostan, ki ga je koroški vojvoda Ulrik III.
1260 vstanovil za kartuzijane, in iz začetka J5 n'nogimi posesti obdaroval. Pobožna naprava je sledeče čase imela prijatlov in dobrotnikov, in je nabrala veliko posestvo; njene kmetije in Jleni gojzdje so segali od Verhnike do Cerknice, . eloma so bile raztresene na Gorenskem, Notranjskem ln Primorskem; tudi Cerkniška fara s svojimi poddruž-nicami ji je bila podložna. Cerkev je bika posvečena 8- Janezu Kerstniku, in zidana po gotičnem zlogu,
minihi so imeli posamezne celice krog velicega verta razpostavljene, le za prednika je bilo večje po-slopje napravljeno. Prednik se je iz začetka imenoval prior, in pervi je bil Krištof po imenu; cesar Leopold I. pa je 1. 1660 priorju Ludoviku dal častno ime prelata. Samostan je obstal do 1. 1782, takrat ga je odpravilo povelje cesarja Jožefa I!.; poslednji prelat je bil Brunon Ortner. Posestva so se nekaj časa štele k verski zalogi, pozneje so bile prodane.
Na drugo stran od Borovnice proti Igu stoji na lepem griču romarska cerkev žalostne Matere Božje, ki je bila 1. 1729 sozidana; iz tiste se daleč okrog prijeten ogled odpira proti Yerhniki in proti Ljubljani, Vsa ta lepa ravnina je bila pred malo več ko trideset leti še globoko močvirje, le nekteri griči so se kot otoki vzdigovali iz vodenega zemljiša. Nar bolj globoko je bilo to močvirje med Žalostno goro in Goricami, tako da se je ondi večjidel s čolni vozilo; zdaj pa gre ravno na tem mestu železnica cez osušeni svet. Sicer nasip sega 1200 sežnjev na dolgo, 30 do 45 čevljev na globoko, in po verhu še 12 do 15 čevljev na visoko, in v vsem skupaj znaša 1,500.000 kočnih sežnjev kamnja in peska; vender železnica ima zdaj terden stan, ter se ne gane.
Pred Borovnico pa je postavljen čez široko dolino veličansk most za železnico, ker se tista od Žalostne gore dalje polagoma vzdiguje, da bi prestopila verb med Verhniko in Logatcem. Ta most je 300 sežnjev dolg, in 20 sežnjev visok; delan je na dvoje nadstropje, doljno šteje 19, in gornje 22 debelih stebrov ali podpor iz' rezanega kamna, oboki med stebri pa so iz opek narejeni. Prostor za kolodvor, ki je na drugem koncu mosta, je skoraj ves le kamnitemu hribu odvzet. Malo dalje je zopet drugi most, 60 sežnjev dolg in 12 sežnjev visok, ki šteje 10 podpor iz rezanega kamna. Memo takošnih veličanskih stavb se bližnje hiše s cerkvijo vred vidijo skoraj kot otroške igrače.
Nekdanji gornj okraski samostan.
V gornjem konen Savinjske doline se poleg stranskega potoka Ternavica nahaja lep terg, in zraven na griču prostoren grad s krasno veliko cerkvijo ; to je Gornjigrad. Cerkev z gradom vred je bila nekdaj sloveča opatija minihov s. Benedikta, ki jo je I. 1140 vstavil akvilcjski patriarh Peregrin s Kokarskim gospodom Dibaldom vred; prejšni grad je bil predelan v samostan, in cerkev je bila postavljena na ime s. Hermagora in Fortunata; pervi pre-lat je bil Bertold.
Posesti tega samostana so bile že iz začetka obilne; Zatega voljo se je patriarh Bertold 1. 1238 namenil, ondi novo škofijo vstanoviti, ker je bila štajarska stran za oskerbovanje preodročna. Papež Gregor IX. je bil tudi pripravljen za vstavo te škofije, če bi se zanjo vse prav pokazalo; pa razpori, ktere je te-dašnji cesar Friderik II. apostoljskemu pastirju na-pravljal, in v ktere je bil tudi patriarh zapleten, so dobro napravo zaderžali. Pa dohodki gornjograškega samostana so se potem še bolj pomnožili, tudi so mu bile še nektere fare vdružene, namreč Braslovška, tkalska in Pilštanjska; in tedaj se je po željah cesarja Friderika IV. in po volji papeža Pija II. leta 1462 spolnilo, da je ta samostan s svojimi dohodki postal temelj nove Ljubljanske škofije. Do časov cesarja Jožefa so Ljubljanski škofje več v Gornjem gradu stanovali, kakor pa v Ljubljani; tudi so mar-sikteri zmed njih ondi pokopani, Zdaj je Gornjigrad s svojo faro Lavantinski škofii poddružen, pa grajana s svojimi dohodki je še vedno lastina Ljubljanskih škofov. Cerkev je po novejši šegi zidana, silno velika, lepo okinčana, in ima mnogo altarjev; šteje se vedno za farno od nekdanjega časa.
Emona in Akvileja v dneli cesarja maksiinlna.
Bilo je I. 235 po Kr., da se je Maksimin, poglavar vojaških novincov, vzdignil zoper cesarja
Aleksandra, ga je dal umoriti, iu je stopil na njegovo mesto. Maksimin je bil v mladih letih pastir, kot vojak se je pa prav junaško obnašal, in je dosegel visoke službe; med tem pa je obderžal terdo, nemilo serce, in je roparsko grabil, kjer koli je vidil blago in premoženje.
Tacega hudega silnika rimsko starašinstvo ni hotelo spoznati za vladarja, ter mu je postavilo pravega cesarja nasproti, namreč Gordijana. Maksimin to slišati, se vzdigne iz doljne Panonije z močno vojsko proti Italii; takrat pa je stal italijanski mejnik pri Adrantn, sedanjih Trojanah. Ko pride do te meje, začne prav previdno dalje stopati, pošlje oglednikov na vse strani, in trume vse zversti v čveterovogline. Pervo mesto, ki ga zadene v ravni, je bilo Emona, sedanja Ljubljana; pa stanovavci niso marali za silnika, in ker se braniti niso upali, so vsi mesto zapustili. Komaj čez noč se Maksimin mudi v praznem zidovji, in se napravi dalje čez julske planine ali čez Hrušico; ti hribje, dasiravno so bili za Italijo dobra zapora, vender niso bili zastavljeni z brambo, in vojna je lahko prišla čez tiste.
Unstran hribov, v lepi ravnini in blizo morja, pa je bila Akvileja pripravljena, se po vsi moči braniti za pravega vladarja; mesto je bilo veliko in dobro zavarovano, pa zdaj se je tudi ljudstvo iz dežele v tisto umaknilo, in ozidje je bilo še bolj zaterjeno. Perve Maksiminove trume tedaj niso nič mogle opraviti pred zapertim mestom, na to hiti Maksimin serdit z veliko vojno bližje, pa Akvilejci so bili med tem kamnati roost čez Sočo poderli. Ker ni bilo mogoče naglo lesa dobiti, so vojaki iz praznih vinskih sodov, ki so jih našli po zapušenih kmetijah, napravili most čez derečo reko. Tako je vojna prišla pred mesto, je požgala pohištva v okolici, ter se je približala ozidju. Pa mestnjani so se serčno branili, stari in mladi, moštvo in ženstvo, vse je bilo na ozidji in po stolpih; kam-1 nje so spušali z verlia, žveplo goreče in smolo so metali med obsednike, in vojniške mašine so zažigal' s plemenečimi terskami. Tako se je vojna pred mestom dolgo trudila brez pospeha, verh tega ji je pomanjkovalo živeža in zdrave pijače; in ko j(*
Maksimin, nevoljen nad dolgo obsedo, dal nektere vodje usmertiti, so se vojaki razserdili, ter so njega in njegovega sina umorili. Daljšega bojevanja je bil s tem konec, in pravi red je zopet zmagal.
Slovenci v t>raml>i cesarja Friderika IV.
Med avstrijanskimi vladarji iz habsburske ro-dovine ni nobeden toliko let gospodaril kot Friderik IV., namreč od I. 1440 do 1495; bil je dobrega, miroljubnega serca, pa v sredi svojih dežel je mnogokrat mogel boje in vstaje skušati. Slovenski narod se je cesarju sploh zvest kazal, mu je tudi urno in goroče hitel v pomoč zoper nasprotnike; le nekteri plemenitniki so pozabili svoje dolžnosti do svojega deželnega gospoda.
Tako se je I. 1452 celjski knez Ulrik združil z avstrijanskimi vstajniki, in cesar je bil obseden v dunajskem Novomestu; Šlajarci, Krajnci in Korošci so takrat hiteli rešit svojega vladarja, in so tudi po-niogli vstajnike pomiriti. Ko je celjski knez Ulrik 1. 1456 na Ogerskem zvijačno umorjen bil, in je z njim njegov rod odmeri, je cesar Friderik IV. poleg postave in prejšnih pogodeb celjsko knežijo vzel v svojo last. Vojvoda rajneega kneza, Vitovec po imenu, pa se je vzdignil zoper cesarja, in ga je ob-legel v celjskem mestu. Cesar je komaj skrivaj Ubežal v gornji celjski grad, pa tudi ondi ga je Vitovec zasedel s svojimi vojaki. Takrat so zopet prihiteli Krajnci, Korošci in Stajarci cesarju v pomoč, in sovražnik je zbežal o njih prihodu. Cesar Fri-fik IV. je v zahvalo za to rešitev, ki jo je sam spoznal za posebno lJožje delo, po tem 1. 14tjl vstavil Ljubljansko škofijo.
L. 1462 so Dunajčani vstali zoper cesarja, ki je takrat stal v dunajskem Novomestu; po daljšem odlašanji se tedaj cesar vzdigne z vojaki proti ne-Pokornemu mestu. Iz začetka mu mestnjani vrata saprejo, po tem ga vender spustijo v mesto, ko je svoje vojake izpustil; ko je pa cesar svojim nasprotnikom bolj ojstro nasproti stopati začel, mu zopet
pokoršino odpovedo, ier ga obsedejo v njegovem gradu. Vstajnikom se pridruži cesarjev brat Albert, in tedaj so bili še topovi nastavljeni proti cesarskemu gradu; cesarski so se sicer junaško branili, pa z vna-njim sovražnikom se je še soedinil notranji, namreč lakot. Takrat so se vzdignili Avstrijani, Štajarei, Korošci in Krajnci v hrambo cesarjevo; tudi Čehi so prišli s kraljevičem Vlktorinom, h koncu pa kralj Juri Podiebrad sam. Mesto je bilo od vseh strani okle-njeno, v vožnja, živeža se mu je odcepila, in mestnjani so kmalo sami lakot zaceli skušati; tako so bili posiljeni, cesarja in njegovo družino v miru iz grada izpustiti. Mnoge znamnja cesarske milosti je po tem za nepremakljivo zvestobo prejela slovenska zemlja s svojimi plemenitniki.
Slovenska zemlja o veliki francoski vojski.
Velika francoska vojska je hudo zadevala slovensko zemljo, jo je deloma tudi pripravila v ptujo oblast; vender slovenski narod je seree vedno ohranil zvesto cesarju Francu I. in njegovi cesarski hiši«
Že I. 1T97 v pomladi so Francozi pervikrat stopili čez Sočo, in so se po tem dalje razširili celo do Ljubnega na gornjem Stajarji. Sicer se niso čez dva mesca mudili v deželi, pa dosti je tista ter-pela; Terst je mogel dati za 3 milijone lir v denarji? blagu in živeži, Ljubljana je bila za veliko kruha, mesa in vina, blaga in živine na zgubi, in Idrija je bila oropana za 15.912 centov živega srebra, iii 420 centov cinobra. Konec boja je to pot sicer Benedke in z njimi tudi beneške Slovence djal pod cesarsko krono.
Pozneje 1. 1805 konec jeseni so Francozi v drugo priderli čez italijansko mejo, in so se posilili do Dunaja in dalje, to pot je "bila slovenska zemlja veliko huje zadeta s vojskno silo; Terst je bil obložen za ti milijonov, Krajnsko za 3 milijone frankov, razun obilnega blaga in živeža; h končuje mogla še G o*
rica dati poldrugi milijon, Koroško 5, in Štajarsko 14 njilijonov frankov. Francozi so se sicer v začetku 1. 1806 zopet umaknili čez Sočo, pa zemlja unstran te reke in pri Kopru jim je ostala v oblasti.
Sovražna sila pa je le huje in dalje pritiskala proti avstrijanskim deželam ; tedaj je cesarski glas i. 1808 poklical avstrijanske narode v hrambo domovine in cesarske hiše. Tudi Slovenci so junaškega serca hiteli v verste brambovcov, in glasovi mojstra slovenskih pesnikov so jeli rezne vojaške krožiti namesti veselih narodnih. V spomladi I. 1809 se je boj začel iz novega; za cesarsko armado so se začeli krajnski in primorski prostovoljci pomikovati proti ltalii, tudi štajarski brambovci so dalje stopali čez domačo mejo. Pa cesarskemu orlu se to pot sreča še ni smejala, in kmalo so bili Francozi zopet v avstrijan-skih deželah; pri Razdertem so se jim ustavljali teržaški in drugi brambovci s poveljnikom Lazaričem, pri Naborjetu in na Predilu stotnika Hensel in Herman z malima trumama topničarjev in horvaških gra-ničarjev, drugod so se bili tudi štajarski brambovci za dom in cesarja, pa sovražna sila je vse premogla. Le z nevoljo se je ljudstvo podverglo ptujemu gospostvu, in se je semtertje še vzdignilo v deželni naskok kot v Novomestu iii v Idrii; sovražnikov serd se je po tem komaj dal potolažiti, da teh mest ni pokončal. Konec boja je na jesen 1. 1809 več kot polovico slovenske zemlje pustil v francoskih rokah, namreč Vse Primorsko in Krajnsko, in gornji del Koroškega; s Horvatijo na desni strani Save in z Dalmacijo vred se je vse to skupaj štelo za ilirske dežele, in Napoleon se je imenoval njih višji gospod.
»tiri leta, do 1. 1813 je te dežele stiskal ptuji jarm, pa tudi ostala slovenska zemlja je terpela za zapertijo tergovstva in prostega prehajanja. Veseli čuti so tedaj presunili vse serca, ko so se cesarski Vojaki zopet začeli zbirati, in v sredi poletja imenovanega I. 1813 nad sovražnika pomikati. Srečni boji avstrijanski h čet pri Heljaku pod višjim poveljnikom Hillerjem, pri Kranj i in Mengšu pod generalom Fels-eisom, pri Višnji gori in Cerknici pod polkovnikom Milutinovičem, pri Postojni pod generalom Nugentom,

oprostenje vse Istre po stotniku Lazariči, vse to so bile zgolj vesele novice za slovenski narod. Povsod so bili avstrijanski vojaki prijazno sprejemani kot rešeniki; vsa slovenska zemlja se je po hudi nadlogi v radosti oddihnila, in ko je bila Ljubljana s Ter-stom vred zopet v cesarskih rokah, je iz polnih sere donelo: Živi cesar Franc!
Vojvoclinja Yiriria. prijazna slovenski zemlji.
Avstrijanski knezi so že iz pervega iskali zaveze z lepo italijansko zemljo, tudi neveste so si zgodaj snubili od ondod. Tnkošna je bila Virida, sopruga nadvojvoda Leopolda III., ki se je mnogokrat mudil na Slovenskem, zlasti v Ljubljani; tiste oče je bil Barnaba Viskonti, milanski vojvoda. Ivo je bil nadvojvoda Leopold nesrečno smert našel pri Sem-pahti na Š vaj carskem 1. 1386, se je vojvodinja Virida umaknila na Krajnsko, in je blizo zatiškega samostana v Pristavi pri cerkvi s. Lamberta preživela skoraj ves čas svojega vdovstva, več ko 30 let.
Zatičina stoji v prijazni dolinski ravni, tri milje pod Ljubljano, malo v stran od novomeške ceste. Za samostan cistercijanski so ondi dali svet in posesti trije bratje, Diterik, Henrik in Megenhalm, ki so utegnili biti iz rodovine Višnjogorskih plemenit-nikov; in že 1. 1132 so prišli pervi minihi iz Rune na Štajarskem, pervega opata, Vincencija po imenu, pa je poslal s. Bernard iz Francoskega. Akvilejski patriarh Peregrin je I. 1135 poterdil novo duhovno napravo, in ji je vdružil malo potem še faro s. Vida in mnoge zemljiša; perva cerkev pa je bila 1. 115<> posvečena v čast žalostne Matere Božje. Ta samostan je štel na dalje veliko dobrotnikov med patriarhi, med deželnimi knezi in vojvodi, in med raznimi ple-menitniki, zatoraj so bile njegove zemljiša razširjene po Krajnskem in Štajarskem, in njegove fare so bile, razun š. Vida, pri s. Petru v Savinjski dolini, v Tcr-žiču, in potem namesti tiste v Doberniču, pri Bel'
cerkvi, v Š ma rji, v Trebnem, in nekaj časa tudi v Mengši.
Med dobrotniki zatiškega samostana se je štela ravno tudi Virida vojvodinja, kije bila pobožna žena, posebno radodarna do duhovšine in do samostanov; zatiški niinihi so po njej dobili njiv, senožet in pašnikov, in tudi denarjev. Umerla je I. 1425, in je bila zakopana v zatiški cerkvi; njen spominik se še kaže vzidan na strani velicega altarja, kača z otrokom v žrelu ga zaznamuje kot milanski gerb; razvaline njenega stanovališa pa se še znajo pri cerkvi s. Laui-berta v Pristavi.
Iz zgodeb zatiškega samostana se utegne pristaviti, da" so Turki ta kraj dvakrat napadli in požgali, namreč 1. 1475 in 1529; pervikrat so pri cerkvi Matere Božje v Muljavi, ravno o procesii v dan s. Marka, nad množico planili, dosti ljudstva pomorili, in krog 4200 duš in tudi nekaj minihov odpeljali v sužnjost. L. 1625 je bila cerkev žalostne Matere Božje v novo soziilana; obilno je velika, njena podoba deloma sega v romansko šego, in altarjev ima dvanajst. Samostan je obstal do 1. 1784,'takrat so šli minihi narazen po povelji cesarja Jožefa II., zadnji opat je bil Franc Ksaver baron Tauferer; posesti in dohodki so bili djani k verski zalogi, cerkev pa je bila prest varjena v farno.
Anton Alojz Wolf, ljubljanski skof.
Med nar bolj slavne in za domovino posebno zaslužne može slovenske zemlje se morajo šteti poslednji ljubljanski škof Anton Alojz Wolf. Rojeni so bili 1*4. junija 1782 v Idrii, kjer je bil njihov oče nadzornik pri rudarskem gospodarstvu; nižje šole so opravili v svojem rojstnem mestu, višje pa v Ljubljani do 1. 1803. Še premladi za mašnika, so vender že služili v škofijski pisarnici, in v keršanskem nauku vadili kupčijske in rokodelske učence ljubljanskega mesta; z apostoljskem spregledom pa so jih tedaš-nji nadškof Mihael baron Brigido 15. decembra
1804 v mašnika posvetili, in po tem za duhovnega pomočnika odločili pri stolni cerkvi. Pa obojna služba, v cerkvi in v pisarniei je bila prehuda za njihovo zdravje, in tedaj so bili v poletji 1805 prestavljeni v Idrijo za beneiiciata, in potem ondi imenovani za duhovnega pomočnika.
Ko se je njihovo zdravje zboljšalo, so bili zopet poklicani v škofijsko pisarnico, in sicer za tajnika; novi ljubljanski škof Anton Kavčič, tudi Iderčan po rodu, so 'jih konec leta 1807 storili notarja in vodja v svoji pisarniei, in tistem so tedaj v hudih dneh francoske vlade, ko je bila škofija raztegnjena čez Krajnsko, del Koroškega in Tirolskega, zvesto, previdno in neutrudeno služili v duhovskih opravilih, še so bili za I. 1810 učenik modroslovja. Po smerti škofa Antona Kavčiča so 1. 1814 še dalje ostali vodja škofijske pisamice , so bili imenovani za korarja pri stolni cerkvi, in po tem še za višjega nadzornika ljudskih šol. Nenadoma so bili po cesarji Francu I. 27. novembra 181« poklicani v Terst kot gubernialni svctovavcc v duhovskih in šolskih rečeh; v težavnih zadevah in raznoličnih opravilih so se tako obnašali, da bo njihovo djanje ondi vedno v častnem spominu ostalo.	,
Ko so bili škof Avguštin Gruber iz Ljubljane prestavljeni na nadškofski stol v Solnigrad, so bili korar Anton Alojz Wolf po cesarjevi želji odbrani v ljubljanskega škofa, pri apostoljskem stolu poter-jeni, in 3. Oktobra 1824 v Gorici posvečeni; I. 1826 jim je bilo tudi podeljeno častno ime kneza, ki so ga imeli prejšni škofje do I. 1807. Kakor višji pastir velike keršanske čede, ki je bila 1. 1831 razširjena čez vso Krajnsko deželo, so se po vsi svoji moči trudili za njeni prid. Že iz pervega so obhodili vso škofijo, in obiskali vse duhovnije, tudi v stermih hribih stoječe. Ko so tukaj spoznali razne duhovne potrebe, so skerbeli, da se je število odgo-jeneov v duhovskem semeniši povikšalo, da je več mladih mašnikov prišlo v višjo bogoslovsko napravo, in da so se tudi duhovnije po deželi pomnožile: so napeljevali, da se je Božja služba po redu in čast-Ijivo opravljala, da so se majhine in slabe cerkve
prezidale in popravile, in da je tudi vsa cerkvena priprava imela spodoben in ličen obraz. Tudi so se že iz začeika ozerli na lastine svoje škofije, ki so bile mnogo let, med raznimi spremembami časov, manj na tanko oskerbovane. Tedaj so škofijske pohištva popravili z velikim trudom in obilnimi lastnimi stroški, ki so segali na 80.000 fl.; tudi so škofijske zemljiša in dohodke umno in previdno v red djali, in tako so si odperli pomočkov za velike naprave in poprave v prid svoje duhovne čede.
Med tem škof niso nehali, dalje neutrudoma opravljati svojega visocega poklica, tudi poredoma obiskovati krajev svoje škofije; kmalo se jim je tudi kazal sad njih skerbi in truda. Več ko 30 novih duhovnij so zamogli vstaviti, druge pa na boljši stan, ali na višjo stopnjo povzdigniti; in verh tega so bili v stanu, mnogo 'mašnikov drugim škofijam prepustiti. Več ko 40 cerkev jim je bilo dano posvetili, več ko 900 zvonov, in brezštevilno druge cerkvene priprave blagosloviti. Vidili so nad duhovšino, da je v lep zgled, in vsa goreča v svojem poklicu; spoznaii so nad ljudstvom, da se vera v njem močno oživlja, in pobožnost obilno množi. Po previdnem gospodarstvu pa so bili zdaj v stanu, še po drugi poti, z denarno močjo za prihodnje vstanoviti duhovni blagor svoje škofije. Njih poglavitna naprava je bilo mladenško se-meniše, ki se je I. 1846 odperlo; tisto bi moglo pripravljati dobrega zaroda za duhovšino v prihodnje čase. Kupna cena za pohištvo in vert jih je stala 22.000 II., prizidovanje in znotranja priprava lahko še dvakrat toliko, in zaloga za rejo več mladenčev 40.000 il. v denarnih pismih.
Med nepokojnem gibanjem I. 1848 so tudi škof Anton Alojz z drugimi višjimi pastirji vzdignili svoj glas za prostost katoliške eerkve; I. 1849 so bili v zboru avstrijanskih škofov na Dunaji, njih starost in vednost jim je dala mesto v odboru, ki je izdeloval predloge za visoko vlado. O prenaredbah novega časa so skerbeli, da so se duhovski dohodki s pridom vravnali, in bolj pravno razdelili; sami so iz svojih prihranil zboljšali dohodke mnogoterih du-bovnij z nalogami v denarnih pismih, več ko 70.000 ti.
so oberniii v ta namen. Druge njih naloge so bile: 10.000 fl. v podporo pridnih učencov svojega rojstnega kraja, 13.000 fl. v napravo bukev za semeniše in za novoposvečence, 6000 11. za milostne sestre v bolnišnici, dalje potrebni, ne še do konca sošteti stroški za novo slovensko prestavo s. pisma, in za izdajo slovenskega slovnika; z lastnimi prikladi so osker-beli napravo treh novih far v Metliški okolici, kar je zneslo več ko 33.000 fl. Drugač so iskali, dobrega katoliškega duha, ki se je z novim časom obudil, v duhovšini in v ljudstvu stanovitno ohraniti. Mašnike so zbirali v duhovne vaje, ljudstvo opominjali v pastirskih listih; so podpirali še posebne pobožnosti, v zadnje tudi ljudske misijone. Tudi so svoje storili za izpeljavo novega konkordata, ki je bil zastran cerkvenih reči sklenjen med cesarjem Franc Jožefom I. in papežem Pijem IX.
Vse te dela in zasluge neutrudenega višjega pastirja so mogle povsod po vrednosti spoznane biti. Ko se je tedaj petdesetletni dan njih mašnikovega posvečenja, namreč 15. decembra 1854 približal, so jim od vseh strani hvaležne vošila dohajale, po presvetlem cesarji pa jim je bil k prejšnimu poslavijenju pridan še nov časten red; sami so tisti dan še z milostnimi deli bolj posvetili. Vender za vse njih djanje se je zdaj začel bližati konec truda, in začetek večnega plačila. Večjidel terdni do !. 1858, so začeli proti jeseni se manj dobro čutiti, pa natančni v spolno-vanji svojih dolžnost niso opustili navadnih del; po novem letu 1859 so začeli bolj pešati, vender še le dva dni pred smertjo so odnehali od svojega vednega truda. ATsi vdani v roko Gospodovo, prevideni s svetimi zakramenti, rekoč le besede: Gospod, Gospod Jezus Kristus! so izdihnili svojo dušo 7. februarja 1859 ob eni po polnoči; z vso častjo so bili 10. tistega mesca položeni v rako stranske kapelice v stolni cerkvi.
Ko seje naznanila njihova poslednja volja, se je v novo razodelo njih blago seree. Poglavitna dedšina spada na njihovo veliko in ljubo napravo, mladenško semeniše ali Alojzijeviše; razun posebnih darov za škofijo, za znance, sorodnike in služabnike, so darila odločene za cerkve s. Nikolaja in s. Petra
v Ljubljani, in s. Barbare v Idrii blizo 20.000 flM za uršulinke in usmiljene sestre v Ljubljani in v Loki 4000 ti., za uboge v Ljubljani in v Idrii 14.000 fl., za gluhomutce in še drugam 9200 fl., vse večjidel v denarnih pismih. Vedno bo v blagru njih spomin!
Ignaci Kiioblcliar, apostoljski provikar v srednji Afriki.
Slovenska zemlja je zdanje čase dala mnogo misijonarjev za Ameriko, in potem za Afriko. Med poslednjimi je v slavnem spominu dr. Ignaci Knob-iehar.
Hojen je bil 6. julija 1819 v Škočijanu, 2 milji od Novomesta; starši njegovi so bili niskejra stanu. Nižje šole je obiskoval v Novomestu, višje pa v Ljubljani; sprejet v duhovsko ljubljansko semeniše je čutil če dalje večjo željo, iti v misijone med ne-vernike. S pripomočjo svojega škofa Antona Alojza, in s priporočilom papeževega poslanca kardinala Al-tierija se je 1. 1841 obernil v Rim, se je ondi vadil bogoslovja na rimskem kolegii, je bil 1. 1843 sprejet v veliko misijonsko napravo Propagande, in 9. marca 1845 v mašnika posvečen. Nar pred namenjen za azijanske misijone, po tern za uk slovenskih jezikov, je bil 1. 1846 po papeži Gregorji XVI. odločen za srednjoafrikanski misijon, kterega prednik je bil jezuit o. Rillo.
Da bi se bolj soznanil z arabskim jezikom in z navadami izhodnih kristjanov se je naš rojak nar pred podal na hrib Libanon na Jutrovem: po tem pa se je v pomladi I. 1847 v Aleksandrii pridružil udom afrikanskega misijona. V jeseni tistega leta so se misijonarji dalje odpravili, in so deloma po vodi, deloma po pušavi v začetku 1. 1848 došli v Hartum, sedež egiptovskega oblastnika na Zamurskem. Ondi so pridobili hišo in vert, za potrebo napravili kapelo, in začeli šolo za odkupljene zamurčke. Dr. Knob-lehar se je tukaj tako pridno in previdno obnašal, da mu je o. Rillo pri svoji smerti 1. 1849 vodstvo vsega misijona zročil, in da je bila ta odločba tudi
pri rimski propagandi poterjena. Pa stan novega misijona je bil takrat silno na slabem; in konec mu je že žugal; pa naš rojak ni zgubil zaupanja v Boga, in ko je bila sila nar večja, je došla dobrotna pomoč iz Krajnskega.
Serčno se zdaj dr. Knoblehar z najeto ladijo v družbi tergovcov napravi po Beli reki v znotranjo Afriko, da bi se z ondašnjimi kraji in ljudmi kaj so-znanil; zamurski rod Bari, daleč proti sredi Afrike, se mu je za misijon posebno zdel pripraven. Ko je zopet prišel v llartum, se 1. 1850 vzdigne na pot v Evropo, da bi tukaj za vterjenje novega misijona kaj oskerbel. Yr svoji domovini je celo veselo sprejet, in z upom napolnjen; na Dunaji mu gre vse čez mero prav, napravi se Mariino družtvo za spreober-nitev Zamurcov; v Rimu mu je obstanek novega misijona zaterjen, in sam je odbran za apostoljskega provikarja. Razun pripomočkov v denarjih in druzih rečeh je na tej poti pridobil pet misionarjev iz Slovenskega, tudi raznih delavcov, in tako se verne veselo navdihnjen in močno poterjen v Afriko. V Hartumu so bili pervi zamurčki že poprej 1. 1848 ker-šeni, zdaj so še birmani; pohištvo, šola in cerkev se pridno dalje zida; g. provikar pa gre s tovarši in delavci na lastni misijonski ladii zopet v znotranje kraje, ondi na bariški zemlji pridobi seliše v Gondo-koru, ter začne pohištvo za misijon zidati, in se po tem zopet verne.
Proti koncu 1. 1853 pridejo v llartum misijonarji, ki so se tje namenili iz Slovenskega; njih dohod je bil zaželjen, ker je že nemila smert začela jemati perve misijonarje. Pozneje so se pridružili tudi misijonarji iz Nemčije in Italije; pa tudi med novimi oznanovavci svetega evangelija je smert iskala svoj rop. Med tem pa je g. provikar sam nar bolj terden in zdrav ostajal; neutrudeno je skerbel za pospeh pervotne postaje v Hartumu, je vložil tudi temelj za nunski samostan, pa nikakor ni pozabil postaje v Gondokoru; še tretjo in četerto pot je po Beli reki brodaril v gornje zamurske strani, iri je ondi 1. 1854 kerstil perve spreobernjence. Razun tega je vstavil nov misijon na pol poti med Hartumom in
Gondokorom, ondi kjer stanuje zamurski rod Kik po imenu; ta postaja veselo napreduje, in se klice pri s. Križi. L. 1857 gre g. provikar zopet v gornje strani Bele reke, in ko se od ondod poverne, se proti koncu leta napravi na pot v Evropo, nekaj da bi oskerbel več misijonskih potreb, nekaj da bi bolj popravil svoje zdravje, ki je po neprenehanem trudu in po memogredočih boleznih že marsikaj terpelo. Pa že na poti skozi Egipt je začel bolj bolehati, in v Neapolj je došel zelo bolan; ondi je bil sprejet v samostanu neobutih avguštinijanov, in prav miloserčno postrežcn. Bolezen je prihajala če dalje huja; ves vdan v voljo Božjo se je g. provikar pobožno pripravljal za svoj konec, 13. aprila je sklenil svoje življenje. Svoj pokoj po telesu je našel v raki av-guštinijanske cerkve v Xeapolji.
Njegov trud za afrikanski misijon med Zamurci bo vedno ostal v blaženem spominu; bolj ko kamnito znamnje, ga bo slavila spreobernitev ubozih Černcov, ki je po njem dobila svoj začetek.
Gospodarske in kmetijske reči.
Oast kmetijstva.
Na Kitajskem vsako leto v začetku pomladi obhajajo velik praznik, poljski god, s posebnimi slovesnimi navadami. Cesar sam se vdeležuje tega godu; s srebernim plugom orje v to odločeno njivo, in jo obseje s semenom. Tako daje znamnje za po-četek poljskih del, in kaže tudi zgled pravega kmetovanja. Med tem cesarica napravi kmečko obed, in konec dela se cesar gostuje s tisto.
Tako se ondi časti kmetijstvo, ki je pa tudi na visoki stopinji; zakaj njive se na Kitajskem ali Ki-neškem obdelujejo skoraj kakor verti pridno in skerbno. Kitajci pa razun žita in čaja pridelujejo veliko svile; na to si tudi veliko štejejo, in tista jim daje lepe dohodke. S svilorejo se peča cesarica sama; tista ima svilne červe v svojih slanicah, in jih pase z mur-vinim listjem, ki raste po cesarskih vertih.
Pri nas je dal cesar Jožef U. zgled, koliko spoštovanja da je vredno kmetijstvo. Leta 1769 jc namreč on prijel za drevo na njivi blizo Slavikovice na Moravskem, ter je preoral eno brazdo; tisto drevo se še vedno hranuje v spomin, v poglavarski hiši v Uernu ima odločeno sobo.
Po drugačni strani je tudi francoski kralj Ludovik XII. pokazal, kako da gre čast kmetijstvu. Mlad plemič zmed kraljevih strežejev je kmetiču po-žugal s tepenjem. Kralj to zve, ter razserden ukaže: „0d te priče mu ne dajte ne koščeka kruha." Ko tedaj plemič pride k obedi, je bilo sicer meso s pri kuho na mizi, pa nobenega koščega kruha, kar se mu je za zlo zdelo. Kliče toraj služabnika, naj mu prinese kruha; pa tisti, drugikrat vselej postre-žen, se zdaj ne gane, in mu ne stori volje. Na to plemič hiti h kralju, ter mu toži: „Milostvi kralj! jedila
mi dajo zadosti, pa kruha nimam, in ta mora biti pri vsaki obedi." Tu mu kralj odgovori: „Za tega voljo imaj v časti pridne delavce, in ne ravnaj ošabno s kme-tiči; marveč blagoslovi tiste, ki ti kruh pridobivajo v potu svojega obraza."
Potrata rodivnoga sveta.
»Prijatel", pravi Anže sosedu, „jez se bom preselil v gornjo stran, ondi je svet za en del bolji kup memo tukaj."
Posmeja se mu sosed, ter pravi: „Kdo te je nekje oslepil s tako bedarijo; toliko moški so s svojim svetom v gornjih krajih, meniš, zastonj ti ga bodo ponujali."
„Res, res", pravi Anže; „Ie poslušaj, naj ti nekoliko razložim. Uni dan sem šel krav kupovat v gornjo stran, ker ondi so veliko lepše, kakor pa pri nas. Slišal sem bil že večkrat, kako lep in raven da je gornji svet; vidil sem ga zdaj, in res se ne hvali brez vzroka. Pa eno se mi je ondi vender čudno zdelo; kraji ali ogoni na njivah so toliko oski, in ne kaže se druzega, kot razor za razorom. Stala je ondi pšenica, pa le rajda za rajdo, in vmes prazni prostori, ker po razorih so bile le majhne in slabe bilice; sajen je bil kapus in pa korun, pa vidile ste se le po dve in dve versti, in tretja vmes je bila prazna, globok razor jo je namestoval."
„Pomajal sem z glavo, ter rekel sam pri sebi: Ti ljudje pač ne vedo, koliko je svet vreden. En del sveta stoji prazen, ker je toliko in toliko razorov na njivah; in dva druga dela sta pri tem marsikteri-krat tudi bolj slabo rodovitna, ker jima je vsaka večja suša in mokrota bolj v škodo. Če je vreme presuho, Se zemlja suši od toliko več strani, kolikor večje oskih krajev; in če je vreme prernokro, voda postaja na toliko več mestih, kolikor več je med kraji malih grap."
„ Verjamem", pravi na to sosed, „da bi ti po *akem en del sveta zastonj došel, ker bi ti ves svet vedil porabiti s širokimi kraji ali ogoni."
Potrata živinske moči.
Današnje čase se veliko govori o miloserčnosti do žival; vender vprega goveje živine je še večjidel takošna, da se po njej razodevajo bolj nemile serca.
Xaj pa tukaj ne bo besede zastran miloserč-nosti do žival. Pri vprežnji živini se mora bolj posebno gledati na to, kako se od nje doseže več dobička. Ravno pri vpregi na jarm pa se kaže zguba, ker živina ne more razviti vse svoje moči. Ko živina vleče, napenja skoraj vse svoje miške in žile, in pri tem se tudi glava giblje tje in sem, gor in dol. l'e je pa vol v jarm vprežen za glavo, mora vrat terdo deržati, in ni v stanu z vso težo svojega života naprej tišati. Verb tega živina terpi nekako nenaravno neprenebano bolečino; enako tudi jarm za vrat vklenjen živini dela otiske in bolečine. Koliko pa pri nenaravnem deržanji in pri neprenehani bolečini pešajo moči, je vsak človek lahko sam po sebi prepričan. Kjer je pa celo dvoje živinče v en jarm vpreženo, ondi si križem množi bolečine, in se nasproti zaderžuje; in tako gre zopet dosti živinske nioči v potrato. Vse te zgube se ondi ne nahaja, kjer je živina vprežena v pripraven komat in potrebno jermenje, kakoršna vprega je na Angleškem sploh navadna, in sc nahaja tudi v nekterih krajih na Krajnskem. Res, da taka vprega nekaj velja, pa se tudi dobro splačuje.
Xekdo je preštel in precenil zgubo, ki jo napačna vprega napravlja pri delavni moči vprežnje živine; nar manj se mora tista ceniti na peti del. Po takem dvoje volov namesti 20 centov vleče le 16, ko je napak vpreženo; ko je pa vprega pripravna, se po drugi strani lahko sklepa, da dvoje volov v 4 dneh dela za 5 dni. Xaj se to dene na celo leto, je pri 300 delavnikih dobička ali pa zgube za 60 dni, po primeri vprege.
S m e š n i c e.
Huda rosa.
Neki kmet na Nemcih je pred mnogo leti imel dve češnji, ki ste bile sicer polne rudečega sadu, vender niste bile toliko vredne, da bi ji bil po noči dal varovati.
Neko noč so mu bile z enega drevesa pobrane vse češnje; mislil je tedaj, tatje bodo zopet prišli, in obrali še drugo češnjo. Kaj toraj mu pride v glavo? Vzame mazila za kola, dolije mu obilno vode, in po tem poškropi s škropilnico vse drevo; veje, listi in sad, vse je bilo mokro čez in čez. Dru^o noč res prideta tatova, gresta na češnjo, ter jo začneta obirati. Sad nabirata in devata v žepe in v nedrije, kolikor je bilo mogoče; tu se eden zmed nju spomni, in pokusi češnjo; kar pravi tovaršu: »Slišiš! to noč jc prišla neka huda rosa, čuden okus imajo češnje." — Pa kako se je prestrašil, ko je zjutraj vidil, da mu je tista huda rosa vso srajco in vse oblačilo počernila. — Nikoli več ni prišel na tisti vert.
(J emu je žganjarju pijača.
Možiček, ki se mu je na nosu znalo, da ne pije rad sirove vode, si perste na nogi umiva z žganjem. Njegov deček, to viditi, vpraša: „Oče, čemu si pa umivate perste z žganjem?" „Tepcc ti", mu odgovori žganjarček, ,;ker sem v noge ozebcl." Oddihne se deček, ter pravi: „A, zdaj vem, zakaj tako radi ser-kate žganje, v želodec ste oz e bi i."
Nepotrebne price*
Zunaj mesta, v postranski gostivniei se je napravil na večer pretep med presitimi pivci; drugi dan so bili vsi klicani v sodnijo, kteri koli so se bili kaj vdeležili pri tistem pretepu. Delavec, krog brade dobro porašen, in pod nosom muštačast, stopi pred sodnika, ki je to reč preiskoval. „Vi ste bili tedaj tudi pri tistem boji pred mestom?" vpraša sodnik. „Se ve, da sem bil zraven", je odgovor. „Da, pa to jim precej povem, gospod dohtar, jaz imam priče, da sem bil tisti večer drugej." Tiste priče so mu pač malo pomagale, ko se je bil že sam izdal.
Rako se žival privadi človeka.
Neki bogat samče, ki se je le leno poslanjal v svoji stanici, bi bil vender rad dobil kaj drušine. Kupil si je tedaj pesička, da bi ga imel vedno pri sebi. Pa pesiček je silil le venkaj, če so se le vrata odperle; lačen je bil namreč, ker mu je njegov gospodar malokdaj vergel kako košico. To zdraži eno pot čudnega samčeta, da vzame čevelj z noge, ter natepe ubogo žival, rekoč: -Čakaj, čakaj, merha! te bom že naučil, de se me boš saj privadila."
ymm.
Kar Bog stori, vse prav stori.
(I/, nemšitie.)
Kar Bog wlori, vse prav h t uri
Po sveti volji svoji; Kar všeč mu jc, to zgodi sc, Vse bo po volji moji.
On Bog jc moj, in Oče moj,
Ohrani inc v britkosti; Zročim zato jez vse voljno Njegovi premodrosti.
Kar Bog stori, vse prav stori,
Če v solzah je/. &em ravno; Ncvidoma skerbeti zna,
Kjer je za me težavno.
Naj še tako mi bo hudo, On svojih ne zapuša; I»oln milosti pomaga mi. Kadar me reva skusi-
li Bog, ti le mi daj serce,
Ki ne zaupa v sebe, O daj sercc, ki z zemlje te Veselo gleda v tebe.
To prosim te, ne loči me
Kdaj od ljubezni svoje; In sred britkost bo hc sladkost Čutilo serce moje.
Stopinje človeškega življenja.
nemšine.)
O kaj je človek? Pre čudno delo Božje roke,
Z dobroto, milostjo obdan; Pa tudi v reve pregloboke
Po starem dolgu zakopan.
O kaj j e človek? Veselje matere, očeta
Je v rojstni dan, pa slab otrok Naj raste zdrav, vesel naj leta, Je z deset leti še otrok.
lil z dvajsetemi ? Prišel je v lepi cvet mladosti,
Od sebe velik up budi; Ce v nemar puša glas modrosti, V neumnih mislih se gubi.
S tridesetem!? Je v moških letih v polni moči,
Veliko del si napelja; Kar hoče sam i/, se le zmoči, Pa njega dostikrat goljfa.
S Štirdesetemi? Jc v moških letih v polnem znanji,
Vse bolje zdaj soditi ve; Pa vidi se le v vojskovanji, JSkcrbi, težave ga more.
S petdesetemi? Na sredi svojih dni tu biva,
Se nagne v drugo stran na to Že del sadu po trudu vživa, Pa toljko storil več ne bo.
S šestdesetem!? Je v starost /e začel stopati, In modrih let se veseli; Pa sivi las ga uči spoznati,
Da prejšnih dni življenja ni.
S sedemdesetemi? Naprej se v starost pomikuje,
Si sam ne zdi še slab preveč; Nadložnost vedna pa »pričuje,
Da prejšnih časov moč je preč.
Z osemdesetemi? Se v starosti visoki znajde,
Jc srečen, če doseže to; l*a več nadlog do njega zajde, Slabe noge, temni oko.
Z devetdeseteini? V otroško starost sc poverile,
Se kakor ves nedolžen zdi; Se v pervi jok in smeli obeme, ]n zopet smeli otrok terpi.
In zdaj s stotemi? Tu v starosti jc Božje gnadc,
Ves kot bi v unem svetu bil; Ni zemlja zanj, mu ne dopade, Bi tamkaj rad sc veselil.
O kaj je človek? Dobrot jc poln po eni strani,
Po eni v revah krog in krog; Vsak čas življenja ga ohrani, Ga vodi v srečo samo Bog.

llibic a.
Tain siva gora mi sloji; Tu viditi drevesa ni; Je v (mini skrito jezero, Vodica čista kot srebro.
Je notri bila ribica, Sc mlada vsa postervica; V globini malo ji jc všeč, Doma le biti grenka reč.
O mati, mati! kak lepo Je vhc tam zunaj, vhc svetlo! O naj saj malo ven hitim, Se zunaj svela veselim.
Nikar, o hčerka, v strahu bom, Je nar bolj varen zale dom; Sovražnik nima sem moči, Drugej te kmalo zasledi.
Ne Hluša mlada ribica, Kar stara ji jo pravila; Skrivaj izmuzne se na dan , Kjer potok sc odteka v stran.
Sc veseli, se krog verti, S potokom vred naprej hiti; Prijazno ji bliši nebo, Ob kraji rožce ji cveto.
Pa ribič pod drevesicom Sedi z goljufnim ternikom; Priprosta pride ribica, In vjame se sirotica.
Prešerna tak se pogubi, Neverna v to, kar mali uči, V spomin li bodi njeni zgled, Da ne zgubiš se s tisto vred.