Tudi ta številka je izšla na 16 straneh za 10 dinarjev Poštnina plačana v gotovini SOBOTA, 24. MAJA 1952 _ 1® dinarjev $ NEBEŠKA ZGODBA I* spanja ponoči se Peter zbudi, Suj: nekdo po vratih razbija. ‘Aprite, ma prestol« doni iz noči, »qua fuori siam’ noi, polizia!« Ključ vzame šent Peter in glasno renči: ‘Hudič, še ponoči ni mira! Bog oče lahko kakor klada smrči, a Peter — naj vrata odpira!« Ko vrata odpre, se obraz mu zvedri, Prijaznost v očeh mu zasije: na pragu nebeškem patrulja stoji civilne ex-STO policije. ‘Evviva il Duce!« pozdravi lepo v imenu patrulje tenente, ‘Evviva!« Sent Peter iztegne roko v. fašistično gesto ardente. ‘^hvaljen, Sah Pietro,« tenente golči, l ‘Prepustnice da ste izdali Vapn* naiim krilatcem, ki v Trst so oditi, da bodo >.a nas glasovali. I Na žalost pa davi, predragi klj.učar, ko spiske smo vaše dobili, da ni se prijavil vam Pietro, slepar, smo pronto mi ugotovili. V Avstralijo mož se je bil izselil, ker se je med vojno pregrešil, zdaj prosto je vožnjo od vlade dobil, da Trst bi Italiji rešil. Na vožnji pa revež je smrtno zbolel, so v vreči ga v morje spustili, a ker je volilni odpustek imel,' ste v stalož v nebo ga dobili.« ^Poznam to barabo«, ključar se zjezi, ‘obraz ima čisto romanski, to star je pohotnež, ki zgublja noči Pri sveti Marie — Egipčanski.« »Avanti!« tenente razkačen vzkipi in vdre v Marijino sobo, ko s Pletrom so končno iz sobe prišli obraz vsak imel je — kot gobo. Z obvezano glavo v loži sedi Šent Peter in moli: »Zda1, batko nebeški, pomagal, na vrsti si tl, »icer spet Izvlečemo — kratko!« st- ®. Cofi ja: Koreisfta liufiarma pesem y ; On: Prisežem ti, da daljša bo do te ljubezen moja srečna, kakor pogajanja za mir, — se pravi, da bo — vckovečnal Ona: Saj vem: prej konec bo sveta, preden me nehal boi Ijubitil Poljubi me! 'A kje s teboj mi možno zopet se bo snitif On: Sestaneta še pat lahko po kotih vseh, kar vse od kraja, le v Pan-Mun-Jomu ne: tam vsak sestanek — tri minute trajal leto v. .M ZA DOBRO VOL|U IN bMLH IZHA |A DVaKRAT MhMu.. ŠTEV. 7 — Civilisti naprej na pnložaie, da pnpruvifo teren t potem pnde/o pa soldau na uistol V London-baru banda svira, znam »De Gasperi jazz«, laški bandi dirigira sam Alcide — prav zares! V baru so se zadnjič zbrali mešetarski asi vsi: dolgi Sam in Jonny mali, v frakih makaronarjl. Separč so si izbrali v kotu, daleč od ljudi, da bi v miru barantali business da sklenili bi. in ta sentiš melodija v solze spravi zbrane vse. Novo pesem banda vdari, da vsem srce zaigra, jazz po melodiji stari: »Eia, eia, alala!« Publika jim aplavdira: »Bravo, boys! Bis! O. K., yes!« Bella z asi koketira, pleše jim — trebušni ples. Asom kri je prekipela, bandi dolarji frče in brez konca ritornella eia, eia vleče se. Velikim smrdi kupčija, ki s Škandalom jim grozi in zato brž frakarija bando k mizi paroči. Čmosrajčniška kapela se okrog mize razvrsti, barska pevka, donna Bella, začne s solznimi očmi: Sam in Jonny nagradila Bello sta in muziko, business s frakarji sklenila zjutraj sta še za slovo. Morda sta že pozabila: konca nima pesem ta! Kmalu Vas bo iztreznila: »Eia, eia, alalž!« — Blagoslavljam tvojo sabljo, dragi moj sin, in le imenujem šibo božjo. »O, Trieste, čara mia, com6 triste senza te. ZA MIR V KOREJI PRAGA — BELGRADU (Prosto po Kollarju) Kako srce naj ob pogledu nate, o, Belgrad — v pravih glasih se odzove, ko gledam tvoje svobodne zidove in spomnim se na svoje lastne brate. Darove v zemlji svoji imaš bogate, a tujec v naše je prodrl domove, vkoval naš narod v svoje je okove, kosti namenil nam je — sebi prate. IZ PRAGE »Mamica, ali naj dam sedaj očetu šolsko nalogo v podpis?« »Bolje pozneje. Sedaj pravkar posluša komentar o življenjskem standardu v SZ, pa bi te preveč namlatil.« KOR.V VENDAR SPORAZUM NA KOREJI! — Si že slišal, Miha, da so pogajanja za premirje na Koreji končana? — Bi me rad nabrisal, ha?! — Sej aean vendar čital v časopisu: »Zadaja poročila o pogajanjih na Koreji!« FRCl — Ali se ti ne zdi, da sva danes že znatno dalje kot včeraj... NOVO ZDRAVILO Pred kratkim so tenašli na Angleškem tablete Gašperin za pospeševanje apetita. Tablete so se baje zelo uspešno uveljavile v Italiji, kjer so postaie ie množična hrana. Ojoj, kako dolgo me bodo še tako metali? • Prvomajjske posledice v foliji V Ameriki dobite na obroke ie vtako stvar: obleko, nebotičnik, Up avto, ieno in celo otroke, hladilnik, papigo in tudi tičnik. Pri nat dobite pa pohiitvo tako, * Ameriki bi prste *i lizali, mi tolčemo z njijji konkurenco vsako, še na obroke bomo ga prodali! Zato pohitite z nakupom pri STANOVANJSKEM SERVISU INDUSTRIJA LESNIH PROIZVODOV MARIBOR Partizanska cesta — Vidiš — tam tretji v vrsti je Giuseppe. Ti ga briši iz cerkve, jaz pa ga bom vrgel iz Partije ... De Gasperijev pohod na Trs i London-bar Stran S Sobota, 24. maja 1952 _______________________»TOTI LIST« KaU še De Ciaiperi ra?hi! laškem SIMPATIČNA PESTUNJA Tudi s skromn;m imenom »policija« s« v Vzhodni Nemčiji vojska nadebudno ra* vija ... BICIKL1ZEM Iz italijanskega priročnika »Per i bicicli-sti«, ki ga je italijanska vlada predpisala vsem svojim diplomatom: »Vozi vedno v tisti grupi, ki ima največ Sans za zmago, pusti, da drugi režejo zrak zate. Ne sili nikdar na čelo grupe, dokler ni treba, s tem se samo izpostavljaš nevarnosti, da prezgodaj omagaš. Glej, da se pravočasno odlepiš od grupe in da jo iznenadiš tik pred ciljem ...« st— KRATKA MOLITEV (Prost® po Celakovskem) Mili Bože, varuj nam naše jaro žito, z žetvijo napolni hram, s košnjo pa korito. In pred Rusi v težki čas varuj naše strehe, mnoga leta živi nas vse poštene GEOGR AFICNA (Prosto po Havličku) Le tiho, rodoljubi, to bridka je usoda, • da od drugod ne teče sem k nam nobena voda. Če toči se iz soda in nič se ne priliva, pokaže dno posoda, kjer kvas se v blatu skriva. Le tiho, rodoljubi, pri nas je slab pritok, ker v zemljo rusko teče ves mastni češki sok IZ TRŽAŠKE BOLNICE lnik iz sobe smrti zapisanih, v agoniji: eš, ljubi Bog, ne prosim te za življenje, ne dopusti, da umrem še pred volitva-- v smrtnem grehu!« st—< PRECIZEN ODGOVOR — Ali mi lahko poveste, kaj je to konte renca? — Konferenca, konferenca... ja... to }* takšne vrste sestanek, kjer se ljudje pogova^ jajo, kdaj se bodo zopet sestali! ZASEDANJE V PAN-MUN-JOMU SLIKARSKA RAZSTAVA — To pa je izrazito futuristična slika. — Nasprotno, zelo realistična je. Slikar je namreč upodobil sovjetsko pomoč satelitskim državam. 2. Dveminutno zasedanje 3. Triminutno zasedanje, Končni efekt vsakodnevne konferenc« problem če morda briti se ielite. prijetno res in bret tPiave, povsod »S o l e o« naročite, po britju boste volje prave Le »ZLATOROG« S o I e a - brivska krema vsakomur, ki se brije, srce vnemaf Najprijetnejše (n najugodneje britje le 7 .! Zlatorog Solea bri'ysk'o kremo!. Zato zahtevajte povsod le našo brivsko kremo! znašel ob luninem svitu ob neki hiši in odpeljal nekemu navdušenemu motoristu tamkaj prislonjeno kolo, da bi si tako olajšal svoj položaj na tekmah. Ko mu je pa bil načrt prekrižan, je zadevo pojasnil, češ, da mu je nekdo kolo — poklonil. Najbrže za spomin ... I — Vegetarijanci pridobivajo vedno več pripadnikov. Ne sicer med Mariborčani, ki «ta jim svinjska pečenka in pol litra pekr-čaria še vedno ljubša kot solata in korenje, pač pa prj četveronožnih prebivalcih našega mesta. V zadnjem času namreč opažamo, da pasji miljenčkf"na veliko veselje svojih gospodarjev in gospodaric obžirajo tulipane in drugo cvetje po nasadih v mestnem parku in na Leninovem trgu. Še bolj navdušeno, kot pasji gospodarji, pa je Olepševalno društvo, ki je žrtvovalo lepe tisočake za ureditev teh pasjih obednic. Kakor smo izvedeli, bodo pri- leorija in praksa Odlomek iz predavanja tov. Fišerja: — Ce se jeklenka užge, še ni nič hudega: najmanj petnajst minut imate časa, da jo pogasite. Takoj je treba skočiti po ključ in jeklenko zapreti. Ce ni ključa, tudi še ni nič hudega, ker je še 15 minut časa; skočiš pač po pesek in z njim jeklenko pogasiš. Ce pa tudi peska nimaš, tudi še ni nič hudega, ker Imaš še najmanj 15 minut časa; skočiš po voziček, naložiš nanj jeklenko in jo odpelješ na takšno mesto, kjer lahko brez škode eksplodira. Ce pa nimaš vozička pri roki, tudi še ni nič hudega, ker imaš še vedno najmanj 15 minut časa; jeklenko enostavno primeš in jo odvlečeš na takšen kraj, kjer lahko brez škode eksplodira Casa za to je zmeraj še najmanj 15 minut. Za vse to skupaj pa ni potrebno nič drugega, kakor malo korajže... Odlomek iz prakse tov. Fišerja: Jeklenka se je vžgala, Bilo je še najmanj petnajst minut časa, in ves ta čas je bil predavatelj Fišer ob tleči jeklenki. Skočil ni niti po ključ, niti je ni s peskom zasul, niti je ni z vozičkom odpeljal, niti je ni odvlekel, niti tisto nekaj malega korajže... Jeklenka je točno po 15 minutah eksplodi- rala, ko ji je predavatelj Fišer iz varne d»* ljave kazal pete. ' Teorija se je nekam slabo izkazala, pač P® je praksa pokazala 6 milijonov dinarjev škcr de, s čimer pa preiskava v Tovarni avtom®' bilov še ni zaključena. TELEFONSKI POGOVOR IZ DOBRNE »Dragi možek! Moje stanje Iz dneva v dan se bolj popravlja, res je, da ta voda tukaj neverjetno hitro ozdravlja. Nekaj dni še, pa ■ se vrnem k tebi, dragec, vsa vesela, Dobrni in njeni vodi pa bom večno slavo pela! OBIŠČITE ZDRAVILIŠČE DOBRNA Rezervirajte prostore dokler Je ie čas! Cene med najnižjimi v Sloveniji. , — Zakaj pa končno ne podrejo teh polpodrtih barak nasproti sodišča? — Kako neki — stanovanjski orad jih je baje namenil za stanovanje tistim strankam v novem Turist hotelu, zaradi katerih hotel Še vedno ne more pričeti obratovati. Za kolesa pa baraka tako že ni več primerna, baje preveč teče... hodnje leto nasadili po naših parkih namesto cvetja — kosti. Radio Graz, kot najboljše informirana radijska postaja, je te dni poročal, da so pre-vzvišeni mariborski škof zaprti. Temu se ne bi preveč čudili, ker so omenjeni gospod zadnje tedne mnogo na poti po birmanski liniji in ni izključeno, da so kje kaj takega pojedli, da jih je zaprlo... — Tista baletka iz mariborskega gledališča, o kateri je bilo pisano, da si je na dobro roko z nekim kanonikom, je bila za nagrado poslana v višjo strokovno šolo, iz katere bo prišla verjetno tako perfektna, da se za navadnimi kanoniki sploh ne bo več ozirala, ampak bo reflektirala edino še na kakšne višje duhovne šarže — O gospodu Bohmu iz »Tajinstvene zakristije« pa ne vemo poročati nič posebno noyega, ker se je za nekaj časa strašno ta-jinstveno zakonspiriral in ga ni prav nič videti. PODGANJI PROTEST u RSaršborslia 'kronika — Na Pahorju je zapadel sneg, mrzel veter je zapihal te dni po naših krajih, letovišča pa se pripravljajo na poletno sezono. Spričo popustov na letoviške cene, ki smo jih zvedeli te dni, se je verjetno — kljub mrazu — marsikdo le ogrel za idejo dopustovanja. — Kino Udarnik išče nekoga, ki bi mu prodal polovico črke »K« za neonsko razsvetljavo,- ker želi, da bi njegov napis zažarel ob nočnih urah v vsej svoji lepoti. Kino »Partizan« pa išče dve seriji jasnejših številk za numeriranje prve in tretje vrste tretjega prostora, da bi se izognil večnemu presedanju »spred njevrstnikov«, ki že kar permanentno sedajo na neprava mesta. — Ker si Velika kavarna s sarajevsko godbo ni nič kaj opomogla, namerava baje v bližnji bodočnosti angažirati tako imenovano tamburaško kapelo »na sluh« s pjevačicami. Ni izključeno, da bi to naši najlepši kavarni zelo koristilo in ji privleklo dokaj kravala željnih gostov. — Kako hitro mineva čas, nam nazorno kaže naš glavni kolodvor, ki je bil porušen pred sedmimi leti, sedaj pa ga že obnavljajo. Kot pa vse kaže, ga bodo pri tem blaznem tempu obnavljali še 'najmanj sedem let r- Zelo iznajdljiv je nogometni sodnik Frido, ki zaradi težkega ln napornega dela ni v stanju tekati peš po igrišču. Zato se je Stanovanjski — Poslušaj, mamica, ali je to dobi* hrana za nas podgane? — Nikari, dete moje, tega že ne bo®1® žrle, vsaj tako dolgo ne, dokler Der zacija Vičič ne bo poravnala zaostal® davkov. v ulici Talcev } \ pesem vsega dovolj — ra vegetarijance in mesojedce, tako. da sem skrajno zadovoljen. Poglej Čebelice in Alojz Fivko OSNUTEK ZA FANTASTIČNO DRAMO V NEKI SPLOŠNI BOLNICI (Vsaka podobnost s splošno bolnico v Mariboru je lahko samo slučajna) Kraj in čas dogajanja: Neka splošna bolnica, oddelek za ženske bolezni, I. nadstropje — septika, bolniška soba štev. 2, predal nočne omarice — v ponedeljek, nekako ob treh zjutraj... I. Ščurek (razburjeno): Prav, prav, da te dobim, državljan Ščurek, nekaj silno važnega ... II. Ščurek (flegmatično); Prosim, državljan, ne moti me, ko vidii, da uživam. I. Ščurek: Toda, nekaj silno vainega ... II. Ščurek: Le brez panike, mladi prijatelji N6bena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Razen tega so včeraj zopet obiski. I. ščurek: Da, toda prav ti obiski nam prina-iajo nesrečoI Ti obiski, razumeš. . II. ščurek: Kakšno nesrečo? Včeraj so zopet prinesli toliko dobrot, potic, keksov, klobas, I. Ščurek: Oh, državljan Ščurek, tl jih hvalli, pri tem pa nam prav oni prinašajo pogubo, smrt, uničenje. II. Ščurek: BežL beži, dragi moj, prazne marnje I. ščurek: Kako, prazne marnje? Poslušaj! Včeraj sem prisluškoval pogovoru nekega obiskovalca, ki se je strašno zgražal nad tem, ker smo imeli popoldne našo redno procesijo lz bolniške sobe št. 2 v kopalnico — češ, da Je to svinjarija: govoril je na široko o bacilih, ki da jih neki prenašamo in kaj vem še kakšne grozovite štorije! II Ščurek' In zato se toliko razburjaš, prijateljček? I. Ščurek: I — kakopak! Pomisli samo, kako bi bilo strašno, če b! nam zamašili razpoke in špranje v zidovih ln tleh. če začno uporabljati pantakan. Dl-Dl-Tl. da o hujših morilnih orožjih niti ne govorim. Govorila sta celo o tem. da bi bilo potrebno zahtevati od uprave bolnice stroge ukrepe II ščurek: No — !n!? Mar misli*, da Je to prvič, da razn! Uudje govoričijo takšne stvari! Kolikokrat sem že sam slišal, prilatelj mol mladi. tnkšne in podobne noutemeliene pripombe — pa še nikoli se ni zgodilo prav n!č. Torej le brez skrbi — tudi tokrat se prav gotovo ne bo zgodilo nič hudega (Zavesa rahlega upanja naj pade.) JAVNA ZAHVALA! NajprisrčnejSe se zahvaljujem tovarišu Golobu pri »Elektrokovini«. ki je na izrednem delovnem sestanku med rednim delovnim časom porabil toliko toplih besed za mene, kar pa na žalost ni nrav nič pomagalo Nepogrešljivi strokovnjak Muller, še do nedavnega stanujoč v KPZ »Planica* ni le skakalnica slavna, »Planica« je nova prodajalna mikavna, ki z vsem ti postreie v izberi bogati; in če so utrujeni tvoji podplati, le bodi pomirjen in nič se ne gnjavi: »Planica* pošiljko na dom ti dostavi/ »BRAZDA« TRGOVINA »PLANICA« Maribor — Slovenska ul. Pri sprednjih vratih: Oprostite, mesa je zmanjkalo, imamo samo še za menze in gostilne... Pri zadnj:h vratih: Kdo pa tam skozi odnaša najlepše komade mesa — o tem pa kronika zaenkrat molči. no, kaj piše danes, dne 28. apri-p ihdu, mariborski Vestnik o predsedniku čebe-®rske družine Pobrežje I Hvalijo ga, kako polsni so nanj ob njegovem jubileju, češ, da je “>alo tako naprednih čebelarjev kot oh in da si j^Uštvo šteje v čast posvetiti mu nekaj vrstic. V j£f*arsKa družina Pobrežje si ie enkrat šteje , - čast in ponos, da imajo Živka za predsednika, 5* le že marsikomu podaril panj čebel ali' pa kar *>roJ. Strašansko ga hvalijo za nesebično delo . korist slovenskega čebelarstva. Takšnih po-val je le redko kdo deležen! Druga; Ljuba moja, to piše Vestnik! Jaz pa P°znam tega jubilanta z druge plati: On ln nje-I va ženka sta bila člana kulturbunda, sinko, ki J® zdaj v Ameriki, je bil pa za časa okupacije SS-oddelkih. Pa tudi to vem, da je jubilant tistih hudih vojnih časih slovenskim Izseljen-TO čebele pokradel. Po osvoboditvi so mu pa se čebele zaplenili; zdaj jih ima pa že spet 100 panjev. ^prva: Ježe*, če je tako. Je pa čudno, da ga estnik tako hvali. No, nič hudega, ga bo že oti »obdelal«. StoflJa: Mariborska preroška Smo mislili: tlačitelji so nail konec vzeli. pa — »Celjski grofje« bodo spet baj6 nam oživeli... To v gledališču bo — sev6 — In v mesecu še maju, a kino dal vsem plitvežem poročno noč bo — v raju... Otroško igrališče bo otroke privabilo, ponoči pa nudilo bo ljubezensko idilo... In Mariborski teden še v procvit bo mesta dičnl, tam glavna pa atrakcija bo — prostor veselični Sred’ mesta pa v akvariju bo ogled rib omogočen, bo poleg — aligator — zver od rib seveda — ločen! Okrog akvarija slej ko prej pa ribice — človeške po parku bodo švigal« lahkč. pa tudi — težke... A v hlačah aligatorčki do njih bodo hiteli ln marsikako ribico na — muho bodo vzeli... »LEVOVSKA« Z MARIBORSKE PROMENADE . »Jonny, ne ocenjuj vsakega samo po oble-«11« »Ali že zopet cikaš name, Janez?« RAZTRESENI PROMENADNI LEV »Kaj pa premišljuješ. Tedi?« »Hm! Pravkar premišljam, kaj sem prav-^Prav hotel misliti.« st— IZ MARIBORSKE KURILNICE ALI KAKO PRIDEŠ DO DOBRE PLAČE V) •' • •, • . V naših časdh, ko se nekateri borimo za boljša mesta, Se boljše rečeno, za lepše plači vam hočem navesti nesebično nekaj točk, tx katerih je moj prijatelj Predikaka znal tako urediti zadevo, da je prišel iz šestnajste v trinajsto plačno skupino: 1. Kandidat mora biti zanesljivo v sorodu s kakšnim višjim funkcionarjem in imeti za ženo vsaj sestro funkcionarjeve žene. 2. Imeti mora kakšnega dobrega sošolca, k-je še na višjem položaju; priporočljivo je, te je tak sošolec pravnik, ker se bolje razume na paragrafe. 3. Predvsem pa mora imeti dobro urejen življenjepis; biti je moral najmanj Štiri leta v okupatorski službi, od tega vsaj eno leto kot oficir, ker se mu sicer ta leta ne Štejejo v službena leta. 4. Strokovnih izpitov ne sme imeti, ker takšni izpiti otežkočajo delo komisije 5. V življenjepisu ne sme biti navedeno, da je bil v NOV, ker se mu taka leta ne šteje'o v službena leta. (Tako se je namreč zgodilo našemu bivšemu personalcu in tovarišu Korošcu.) O vsem tem podrobneje pa daje pojasnila Predikaka osebno. DVE STRANI MEDALJE Natakarjeva norma: zelo slabo, zelo slabo. Zadovoljstvo gostov: prilično, kar dobro. Natakarjeva norma: nekoliko boljše. Zadovoljstvo gostov: nekoliko slabše. Natakarjeva norma: že zelo ugodno. Zadovoljstvo gostov: katastrofalno. Natakarjeva norma: odlična. Zadovoljstvo gostov: »primo)' duš, to bom dal pa v Ted* | list«. (Za ostale lokale v tem pogledu n® prevzemamo nobene odgovornosti) 9i*retoeek6 v mariborski kavarni Central RACUNICA Potrebujete inštruktorja za matematiko? Pojdite na vrt restavracije pred Unionsko dvorano, sedite in naročite deset kosov vapčičev, vrček piva; zraven pojejte dve žemljici. Potem plačajte! »Sto petinšestdeset dinarčkov, prosim!« »Oprostite,« si drznem vprašati mladeg3 računskega inštruktorja, »sto petinšestdeset? Koliko stanejo čevapčiči?« »Deset komadov po sedem din je sedenr deset.« »Pa vrček piva?« »Petintrideset.« »Dve žemljici?« »Štirinajst dinarčkov.« »Pa to vendar ni sto petinšestdeset dinarf' kov?« »Aah, oprostite, v glavi sem imel račun od one mize (mladi mož dolgo računa)' Oprostite, sto devetindvajset dinarčkov ie vaš račun!« Spoznal sem in se prepričal, da je na vrtu Unionske 70 in 35 in 14 najprej 165, poteiU ; pa čisto za gotovo 129 dinarčkov. Pohitite, dokler se inštruktor še nahaja f Mariboru, da ne bo prepozno. OKROG OVINKOV »Zakaj pa jočeš, Janezek?« »Veš, mamica, na očetovem stodu sem V°" zabil risalne žebljičke in — sedaj mi bo m o* ral očka kupiti novo ravnilo!« st-'' p... V izložbah je bogata paša. O, kje je pot do teh dobrot? Kar skozi dvojna vrata naša, prijatelji, stopite noti Jedač bogata panorama se pred očesom razprostre. Gavrilovičeva salama, delikatesa je nad vse! »GRUDA« MARIBOR DELIKATESNA TRGOVINA Gosposka ulica 32 (bivši GPZ) Banda je otJ$>ira'a Od Prekmurja do banda je igrala, lepe novce zbirala, pa se zahaklala! Dirigent je nov prišel, zdaj je banda mirna. Dirigentov paragraf vsakega zacvirna. OGORČENJE Lenci: »Štefan, poštenjaki si delijo zaslužek na enake dele!« Kokaš: »Saj si dobil osem jurjev, kaj pa še hočeš? Ali misliš, da jaz kradem denar?« gt— VAZNO OPOZORILO! Samo še kratek čas pomagam vsem takšnim, ki se jim dogajajo krivice: sestavljam prošnje, pritožbe in tako dalje. Prednost imajo kulturbundovci in nemčurji. Ker nameravam v kratkem nastopiti svoj redni letni dopust po trudapolnem delu, obveščam vse svoje cenjene stranke, naj se po možnosti osebno zglasijo v večernih urah (iz previdnosti) na mojem stanovanju. Pripominjam, da se v vseh zadevah obračam zaradi večje ekspeditivnasti direktno na najvišje forume. Kot bivši sekretar OF imam dobre zveze na vseh koncih in krajih. Se priporočam! Steher Avgust 1. r. ŠOLSKA V tretjem razredu so dobili domačo nalogo z naslovom: »Naš pes«. V razredu )• bilo 40 učencev in 36 od njih je napisalo: »G« nimamo.« SVETOPISEMSKI KOKAŠ Sodnik: »Zakaj bremenite Štefana s tatvino, ki je ni izvršil, Lenci?« Lenci: »Ker je bil tako svetopisemski. Jaz, njegova desnica, nisem nikoli vedel, koliko je vzela iz blagajne njegova levica.« Po splošnem priznanju je fant talentiran, karakterno pa še premalo zrežiran. V tujino, domišlja si, mora čimpreje, ker znanje imajo zanj le onkraj meje! Na ljubo resnici pa takšna je stvar: fantiču prevečkrat se hoče v bar! Tam notri pa naš gledališki fantič ■aučiti resnično ne more se — nič! UPRAVI NEPREMIČNIN V OPOZORILO, PLANINCEM V NAVODILO! Za ugoden prevoz izletnikov iz Maribora do gostilne »Pod Pohorjem« skrbi naš stari »Rdeči Franček«. Ko izstopite na zadnji postaji, $i oglejte na vogalni rumeni hiši napis: »Gasthaus Pesek«. Tu morate zaviti na levo in jo prima-hate brez skrbi naravnost na Pohorje. PRIJETNO PRESENEČENJE /Plavalni klub Maribor obvešča vse svoje članstvo, da se vršijo redni plavalni tre-n>ngi s komplikacijami vsak dan pri Treh ribnikih. Vstop ni prosti — Bos hulft tes, ko pa gnarja ni več! Und tez i4 grad te švajnaraj, bos te mit uns mohn. Zaj dajo takšno ferordnungo vun, bo i kan geld nima hob ... — Kan geld? Kaj so vam ga fkralii? Oda homs geld farlorn? — A — bo den! Bi ri to zaupiet cam-redn kenan, libe frau Muršec? Ko smo tak šimfali prek totih urlaubof ta homa šo zo an gic kopt, ta homa nah tez gance geld ferzofn. Und jec heti kenan štat di kufa za urlaub, di oltn flošn fon šligrovic und tra-mina campokn, bon i net den gancen haufn flošn na ta prvo jezo, majemi Seppli, aufm kopf ^šnmn hetl Und do heti kan gic net hobn sol n! — Jo, Jo, zo is di gliht. Oba trestns ina, frau Kliček! Če že niste mogli na urlaub, an tro«t homs doh: «Šerbn bringan glik!«, libe frau Kliček Bolničarka: No, Vi se pa nikar tako delajte, kakor da ne znate šteti do tn f Jo, kam te tak laufate, libe frau Mur- r- Hoths ka cajt net, za en momenterl..? O, Kris ina, majne libe. frau Kliček! nsns, netamol za eno sekundo nimam caj-' ta, tolko mam še zohnov za zrihtat! Sreklih 2ogi ina, šreklih! — Bos zi net zogn! Ah, jo, redns ma jo net dafon! Jaz sem tudi že gane kaput. iberhaupt sploh — hajt hobi šon zo a £'c, krucilaudon .. — I — bos? An gic! Na kaj ste pa jezni, |'be frau Kliček? Tez misns ma erceln! Bo» ls den kšegn? — Oba, najrajši iberhaupt ne govorim 0(1 tega. I krig glajh maj hercklopfnfelar visns e — ... Azo, zavolo tobih novih erordnungov, zogi ina, ta hom te uns vida di šajbn krikt, fikshergotsakrament.. • — Jejta, jejta, bos hom den te šo vida ?Uskoht? Azo, zegns, frau Kliček, i zog e Irna, zmirom toti pogruntajo kašno takšno, z° tes di oarmen lajt draufcoln, gol.. .? Ojoj, ojoj, kaj bo, kaj bo, saj nas še pes več ne povoha, v stisko padle srno hudo — odkar »Tovarna mesnih« v Mariboru najboljšo robo nudi po izboru. Zato kupujte in zahtevajte vsi kvaliteta* blago TOVARNA MESNIH IZDELKOV MARIBOR-KOŠAKI, ŠENTILJSKA C. IT ČUDEŽ Jure pripoveduje svojemu prijatelju Pepeta: »Ti, kaj takega pa Se nisem doživeL Zadnji« sem bil na špiritistični seji. Sedeli smo tako-te v temni sobi in se držali za mizico. Naenkrat se je' pričela mizica nagibati in zaslišimo trkanj« po zidu, tako da so nam lasje vstali pokoncu Ib — Tez iz oba a a švajnaraj, tot zohn s J°'timi popusti, di bos za urlaub giltajo! Azo, denkns ina, frau Muršec, toti po-Pusti ... — Bizo den. zavolo tega, ko bo zdaj J*!ejše za urlaub? Auf tes homs zo an gic? pa nena z^stopim. majnazol! Izio e pesa nas, če je falejše ... — An drek is pesa, hergotjezaskristas — e švajnaraj! Saj se vete erinat, frau Mur-Cc> homa e zo šen kšipft, da haia toto let« 116 bo niks z urlaubom. — Na, jo — pa zaj bote vseglih lahko Sli ^ kenens jo e gen, frau Kliček, na val Urlaub. —■ An šmom kani gen — und gr od te»-Vegen hobi zo an gic . . ’— Bizo net, is jo e ols holbat piliga? Naie moške letne pliame m« potrebujejo mnogo reklam«. NaM modrčki, stezniki tn pelerine, same odlične, trpeine tkanine. Sre4 M zapoje, srci a zavriska ie vidu svojo ieno v Meki iz tiska. C* hočH biti moderen i» fin, bol kupil srajco pri nas: popelin. TOVARNA PERILA CELJE »TOPE R* OGENJ Prof—or Zmeda je prliel v majhno mesto In preno£«J« ▼ hotelu. Sredi najslajiega spanja pa ga zbudi mol, ki kriči na ulici: »OgenjI Ogenj!« »Kako brezobzirni so ljudje!« vzklikne Zmeda in v rž* skozi okno — Škatlico vžigalic. nam je pot kar tekel po hrbtu. Zgodil se J« pravi čudež, ti pravim!« »Tudi jaz sem doživel podoben čudež,« pravi Pepe. »Zgodil pa se je pri belem dnevu. Sedim takole zjutraj pri zajtrku in začujem nenadoma trkanje na zidu. Potne kaplje so se mi prikazale na čelu, srce se mi je skoraj ustavilo ia začutil sem, kako mi pot kar teče po hrbtu, tako sem se prestrašil. Čez nekaj časa sem s* vendarle ojunačil in sem stopil k oknu. In kaj zagledam! Bili so zidarji, ki so pričeli čistiti in popravljati fasado naše hiše!« »No, oprosti,« pravi razočarano Jure, »to pa ni noben čudež!« »Je, je, stanujem namreč v hiši Narodna imovine.« PRI FRIZERJU v »Zelo umazane roke imate!« »Bo že res, kajti danes nisem še nobenemu pral glave!« menim, da je res nekaj drugega, ker tu zeron Pik je ujel v nekaj potezah sobarico- —*» Stran 8 komisija ali ekipa. Naziv diši pa diplomaciji, vendar so to po slovensko povedano, le pod-ganarji. V lovu na podgane so se pokazali dosledni: tudi par psov in mačk je storilo konec, še sedaj vneti ptujski cuckogojci trepetajo za svoje ljubčke. Ne mislite, da je čarovnica Capajdra! Ma- natakanco Minko iz »Belega križa«, ko je neko nedeljo stregla številnim gostom kar v nočni halji in copatah. Se dobro, da ni bila kar v Evinem kostimu! Martin Vohljač, upokojenec Ce pije* Otonel muškat, postane* zopet Cii in mlad. Če srkaš to buteljčno vino, srce napolni se z vedrino. Naš ritoznojčan kri užiga, v njem utopi se vsaka briga. Bipon požene barvo v lice, na licu zacveto cvetice. Likerji riaii so z8r:i vllnl, to menda zdaj ni več uganka. Zakaj, okusni so, redilni, pove Vam va zaščitna znamka. Trgovsko podjetje „VINO“ Slovenska Bistrica Telefon Stev. 34 PTUJSKIM ODVETNIKOM Ce si sluga, služi zvesto vragu, bogu, kakor kaže, nič ne de, če ropar je in laže; le če suh je — vrzi ga na cesto! Kadar vrag se pred pravico zagovarja, njega brani, če ima le kaj denarja! PTUJSKEMU TEDNIKU Ce »Ptujski tednik« si želi Vohljača, naj ve: tudi Vohljač je egoist in vneto piie v »Toti list*, ker dobro in natančno plača. Tevžek perpodavte Pje, zodnič se pa čisn ogloso v Totem listi-Na lonteriji sn deset jurjov trofo, te sn pa še do nedele tamišn. Pa todi eniga Ta* ljana mam za oferja v sva jem mlini. V hd' cariji dila, no pa že to dvanajsto leto ti1® stanovoje v majem mlini. Zej sn ga pa tote dni hodo vsoko nuč vohtat, da mi later nebi keka našpilav ze majim hrbtom. Glih zej $ Taljani frdamano kronajo. Čist so pijoD' grotali, te se jim pa najbrž zdi, da je Jugff slavija makaron, ko bi ga rodi polovico koj naenkrat požrli. Pie, jaz sn si za majega oferja todi mislo, da mu je mogoče grelJ©# zrosto, te bi pa rad, če že ne keka drugiga, moj mlin per anglo-amerikanski diploseriji zafrimav. Pje, pa later ni biv tak ferdehtiK ko sn si jaz mislo. Hono nuč sn ho molo P°~ ružo gir po jegovi akm, pje, te je še pa mene stroh grotalo. Tak je zatulilo noter v mlinii tak ko menda testokret hona rimska vovčja psica, ko je ta prva dvo Kalabreža na suho potegnila. No, pal se je pa later zalintav skozi zodna vrota, tak da mu je tirštok na šijeniki astdu. Pje, tak jo je kalopirau douta po majem grobni, ko da bi meu antomičn® I renegijo v sva jih petah. Nak, befitrga, an f mislo, zej ga marem že pr mili postit, drgoti; zno Se enkret nage zgubit, pal ga pa Taljat gvišno nebi hteli za svojga met. Pa todi n° molo se bojim, da bi znola koka komisija za prklučenje mojga mlina k Italiji girta k meni prit. Te bi pa gvišno zvidli ke vse je honi Taljan bižav no leteu okol, pal bi še pa znoli moj grobn.Taljanom zapisat. Je pač zej toka navoda. bol bežiš več do^ biš. Lehko se pa todi reče: Bol ko si narobe člavek bol te za proviga gir vzemejo. Tak je menda todi s tostim lublanskim škofom? Jaz si toto pač tak mislim, meni je no8 fajmošter z liskovo šibo zabijav v glavo, da so kristjani ovce, te pa da se baj' med jimi zmirom najdejo koke toke ovce, ko so baj v resnici vovki, No, zej je pa menda popež svajo ovčerejo mordernizirav, ko je v lub-lanskem škofijskem onanirijatu za ta glav-niga pastirja samiga Vovka postavo. Pje, toto se je baj sila fajn pokozalo. Tasti lublanski vovk je baj koj napisau prif sv a j im pastir- I jem, da marejo ovce tak futrat, da bojo čez en cajt todi toke čekane duble no znole državnim lodom kri pit tak ko an. Pje, jaz sn sila radovedn, če se bo toslo spreminje-voje obrajtalo. Pje, če bi pa le kaj blo s tosto serekcijo> pal bi še jaz probav lublonskega vovka v keka drugiga spremenit. Mogoče bi se le našla koka fajn pasma. Provijo, da sta baj vovk pa osi sila dougo po sveti oikol van-drala. Gvišno se bi dola von s totega koka kanbimacija naprovit. Honi vovk v Lubloni je baj že douga cajta tokiga obnošanja.. če se mi bi toto posrečlo, pal bi ga gvišno pre-dau v Italijo. Tam baj velko toke živine nucajo pri državni regirungi. So dnevi, ko se tudi v Ptuju nič novega ne fcgodi ali pa moj nos odpoveduje. Ni čudno, zadnjič sem jo mahnil skozi Muršičevo ulico mimo »Koteksa«, kjer tako strahovito smrdi po mrhovini, da tega še moj nos, ki je marsičesa navajen, ni prenesel. Tako sem tokrat zelo malo zavohal. Imam pa tudi neke osebne skrivnosti; bog ne daj, da bi moja Liza zve-• dola za njih! Hudo je, veste, če se star panj vname in začne za mladimi ženskami gledati— Oprostite mi torej, tako je z menoj, čeprav v Ptuju trdijo, da je kar dvanajst Vohljačev na delu, kakor apostolov, in da vsako malenkost prevohajo. Vidite, jaz osebno pa nisem kaj posebnega zvedel, zato sem Mazerona Pika (tistega, ki je pri procesiji Lažnika malal) povabil na lov za ptujskimi prizori: Tule lahko v prahu se dušeči Mariborčani pogledajo, kako v Ptuju pridno ulice škro- pimo. Zal, da bo ulice tu in tam preširoke, •škropilni voz pa je še srednjeveškega tipa: razpršdlno moč ima le dva metra in hudo je, kadar avtomobili slučajno zavozijo izven orosenega tlaka. To je pa ptujski pejsaž v novem »parku« nasproti pošte. Na studencu je napisano: »Voda ni.« Čudijo se ljudje, kaj bi torej bilo, če ni voda? Voda ni, vino tudi ne in iaz bližini bruha v deževnih dneh pravi vrelec iz greznice. V protituberkuloznem tednu smo se borili proti pljuvanju. V zajtrkovalnici še danes visi velikansko geslo: »Sramuj se pljuvati na tla!« Ljudje rdeči od sramu zapuščajo lokal, ker ni nikjer nobenega pljuvalnika, nekdo pa je baje pljunil kar v lasten rokav. Ker ptujski slikarji niso stanovitni, mi je Mazeron Pik ušel, preden bi še kaj narisal. Zato vam moram kar napisati, kaj sem še zavohal. V mestu je bivala deratifikacijska CELJSKA TRAGEDIJ^ POMANJKANJE PEKARN V CELJU Takole pa izgleda sobotno zadovoljstvo Celjanov proti 10. uri zvečer, ki bi kljub vsemu radi v nedeljo jedli kruh. .Celjani imamo petstoletnico! Pet sto let, ali ®*islite, da je to figa! Kar štejte naprej, bo ®»enda Jlo! A nazaj bo malo težje! Nekateri to štetje nazaj dobro obvladajo, zato Se lepo pripravljajo. Z nepismenimi pa sploh ne gre. Kar JPrašajte tiste, ki imajo oglasne deske v zakupu. .** celih 500 let gre, pa ne vedo čigave so. Ali last »Olepševalnega društva«, ali »Uprave »vnih nasadov«. Menda gre za »virman«, ali ■»ko se reče temu. Zato pa je zaenkrat tudi Vseeno, kje leže plakati, samo da jih na oglasnih deskah ni. Sicer pa saj tudi tam nimajo prostora. Ce pa že gredo na sonce ali dež (pod streho niso), Je tudi končno vseeno, ali so na glavi «U repu. »Dva ducata rdečih vrtnic« lahko zadene najvišjo premijo pri loteriji, »Via Mala« Kadar čevlje boi izbiral, nič ne boš premišljeval. Ce boi »Triglav« čevlje kupil, najbolj modro boš ravnal. ao“ - r i • <► t&tc V naših poslovalnicah Vam nudimo vse vrste obutve po priznanih cenah. »Triglav« poslovalnice: Maribor, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Prevalje, Slov. Bistrica, Slov. Konjice, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec. 'gra z Branikom, »Sveti plamen« koncertira v Narodnem domu in celo »Rodoljub iz Amerike« le prišel proslavljat 500-letnico mesta Celja K •reči je prišel samo do Zagrada. Za naprej mu le zmanjkalo menda dolarjev, pa tudi oblastnega dovoljenja verjetno ni imel. O, pa ie nismo pri kraju! Tudi vinotoči se ^ežbajo v skorajšnjem proslavljanju. To se pravi — gostje v pitju — gostinski sektor pa v dviganju cen. Tako gre kar zjutraj, pa vse do tiste narodne: klunca je videla, miličnik pa ne—!« Tako in drugače, najraje pa ponoči s harmoniko in s *Premljevanjem ubranega »holchakermarša« v bugi-vugi ritmu. Je pač treba biti zvest »Mednarodnemu vodiču o 500-letnici«. Seveda je pa ^Seeno, kdo to reč podpira, ali »Ančka« z •Umetniki«, ali pa »Maruša« na Tomšičevem trgu Sicer pa Je sploh hudir, kjer so ženske! Tri vogle podpirajo. Pa tudi vpliv filma »Grenki riž« ni brez muh. Najbolj je prišel do izraza pri »Miklavžinu« na dolgem polju. Tam namreč mečejo ene ven, druge pa noter! Sprehajalci, bojte se te poti, ker *leer boste frčali! To sc namreč večkrat zgodi. Včasih kar po štirinajstkrat tedensko! Celjski Skrbinek mlajši pa dežura. Tri ima baje na Mkl! Vpije, da bodo še mrtvi pod nožem, metoda Ma »grenki riž«. Glejte in pazite, da ne boste to. Ker pa grem sedaj lumpat v kuhinjo kavarne ‘Evrope«, kjer gostje najavljanje zaključne ure Odpravljajo a koncem klobase in špricerjem, nimam časa za nadaljevanje. Juhej! Še bo luštno! Se priporoča Celjski Cefizelj PROŠNJA »Tovarišica, »mem prositi za Vaš življenjepis.« »Zakaj Vam pa bo?« »Poročil bi se rad z Vami!« :v: Sil Ce se otrok polula — ni takšna nesreča. Ce se mu to zgodi na vreči moke, je to že bolj nerodno. Ce pa je ta moka last otroškega vrtca, pa je stvar še celo neprijetna. Da — morda povsod drugod. Toda ne v Celju. Tam pa pravi upravnica otroškega vrtca: — Nič ne de; zamenjala bom moko v »Jo-štovem mlinu« — naj jo Celjani jedo! Jaz bom že dobila drugo zanjo. Dobro bi pa le bilo — vsaj po našem —, če bi iz te moke ne bilo kruha... MOC NAVADE »Kaj pa je s teboj?« vpraša Franček Jureta, ki nervo7.no stopica pred trafiiko sem in tja. »Cigarete bi rad kupil« zagodrnja Jure. »No, pa jih kui>i!« »Saj jih bom Toda moram počakati, da se nabere še kaj ljudi, da bom stopil v vrsto.« . CELJSKA ZGODBICA 'OKOtl MRZLE ' VEČERJE * »Presneta reč,« je dejala. Cveta v bolnišnici, »spet je nekdo pojedel tujo mrzlo ve?.: čefjo!« Sklicala je vse strežnice, pa so po vrsti tajile: nobena ni- pojedla za večerjo pripravljenega mesa v šolati. Pa .Cveta se ni dala! »Kar za ..menoj,« je velela, »borno, že ugotovili, kako . je s to rečjo«: In pričela je z — izpiranjem želodcpv . Pri tretjem je prišlo na dan meso V solati. Krivda je bila dokazana,, dasi na nekoliko svojevrsten- naf čin, a dokaz resnice je bil jzadosten. -.Cveta': je zaradi’ tega .postopka sicer- Zamudila- skoj' raj celo . prvo dajanje* glfcdališ,ke! predstave^ kar pa'-m nič spričoQ&?a."'.da bodo odslej v bolnišnici mrzle večerje čakale na tiste; ki so jim namenjene .; . CELJSKE PERSPEKTIVE V Celju že tako dolyo cjrudijo novo «jlr>»lolii£ei da bo Celjani v dvomu, di) bo sploh kdaj dor gnij oni Glej zdaj, otroček moj zlati, premili, tu bodo v Celju teater zgradili. Ce bož dočakal kje starost sto let, hodil boš v tale teater sedet... Šolskemu zdravniku na PRAGERSKEM Vljudno prosim, da bi mi izstavili zdravniško spričevalo z ugotovitvijo, da pem že več mesecev bolan. Nameravajo me namreč odpustiti iz službe, ker zagovarjam Jugoslaviji sovražno vatikansko politiko in bi takšno spričevalo nujno potreboval. Skubic C! Ji »Izvolite — tovarišica, ta vrečica prav vse vzdrži; saj »M E P A« jo je naredila, zato ste lahko brez skrbi « — kajti najbolj kvalitetne špecerijske in vse druge vrečice tudi z natisnjenim napisom po telji izdeluje Industrija papirnatih izdelkov MEPA) MARIBOR KOROŠKA CESTA 5 za delavce. V svoji skromnosti so se pač držali tiste: »Česar ne vem. me tudi ne boli...«, — za delavce seveda DRAVOGRAD: Za prvega maja so si tudi kovači postavili svoj mlaj. Kaj zato, če niso imeli sečnega dovoljenja — glavno da mlaj stoji. Sitnemu gozdarju pa so dejali, naj pride in zapleni mlaj, če ga že mora, raje po praznikih — tako da bo volk sit in koza cela ROGAŠKA SLATINA: V hotelu Bohor so silno mahnjeni na snago Zato umazan jedilni pribor raje sploh ne perejo v čisti vodi, ampak kar pomočijo v vedro, na katerem piše: »Abfalle — odpadki« in ga nato obrišejo Drugače pa je vse v redu, le abonenti se sprašujejo, kdo vse bi pravzaprav spadal v tisto vedro: »Abfalle — odpadki«? SREDIŠČE OB DRAVI: Stari odbor OF je dokazal. da ni niti najmanj praznoveren Organiziral je namreč masovne volitve, ki so bile vsekakor vzorne, kajti kot po programu se Je udeležilo volitev nič več in nič manj kot 13 odstotkov volivcev. Recepte za organizacijo daje bivši sekretar Martin Koic. BLED: Baje imajo sobarice v hotelu Union na Bledu majhno, toda ne nevarno fiksno idejo Sicer ni ta ideja nič kaj posebnega, le nekaterim. smešno malenkostnim gostom ni všeč, da morajo spati na umazanih rjuhah. Toda kot rečeno. to je le majhna fiksna ideja .. SREDIŠČE OB DRAVI- Gasilci v Središču bodo izdali te dni okrožnico, da naj cenjeni interesenti svoje požare lepo v redu planirajo, sicer se jim lahko pripeti, da bo gasilski avto prav v času požara na priložnostnem obisku kje v Toplicah in ne bo mogel priti gasit. Takšni, ki se plana ne bodo držali, si pa naj posledice zaradi lastne nerodnosti pripišejo kar sebi . DOLSKO PRI LJUBLJANI: Neverjetno, a vendar resnično je, da naš član okrajnega komiteja Keber izjavlja, da za gradnjo klerikalne štale ni potrebna nobena denarna pomoč. Se Poij neverjetno in cuuno pa je, ua je iveoer s 10 Kierikamo suno nusni na nas kunurno-pro-aveim dom! KkuG PRI MURSKI SOBOTI: Kovač Kunun iz moga pri Murski roboti je velik »revež« in v denarni stiski, ker gradi hišo, za podkovanja enega konja zanleva i.ouo dinarjev — pri tem mu lasuiiK konja prinese vse sim podkve in žeoije. Kmetje iz Kroga in okolice gredo s svojimi konji raje čez Muro v sosednjo vas, kjer za isto delo plačajo za polovico manj. Kovač Kumin pravi, da rabi denar za novo hišo, prizadeti kmetje pa razmišljajo, kaj bodo rekli o tem tovariši v davčni komisiji... IZ GANCAN: Aktovka z uradnim pečatom KLO Gančam, s proračunsko knjižico, glasečo 'se na 37 tisoč din, z industrijskimi boni in drugo ropotijo, vljudno naproša gančanskega predsed-niKa Štefana Bakana, Ua jo dvigne nekje med Mursko Soboto in Gančani, kjer jo je baje izgubil. Prizadetim vaščanom, ki so vsled Baka-nove malomarnosti ob industrijske bone, priporočamo, da svojega predsednika primerno nagrade. IZ BELTINC: Bivšega tajnika KLO Beltinci Stefana Srako je tako razburila vest o predaji starih računov novemu občinskemu odboru, da je v sveti jezi zbasal prtljago, za nameček pa še vzel občinsko kolo ter se na vrat na nos odpeljal na novo občinsko mesto čez mejo. Siromaka pa je dolga vožnja najbrž preveč utrudila, zato so mu naši obmejni organi ponudili brezplačno prenočišče. IZ VOJNIKA: Po naključju nam je prišlo v roke tole povabilo: Vsem članom gostilniškega združenja delokrog Vojnik. V sredo dne 16 4. 1952. ob pol tretji uri popoldne v Vojniku go-stina Spes se vrši najbolj važni sestanek vseh gostilni arjev. Ta sestanek ima za nadalje največjega pomena in je lahko usode poln. Zato se naj vsak sigurno udeleži za svoj interes glasuje. Bolje je za ta čas obrat zapreti samo da se udeležiš. Dnevni red na sestanku. Drži točnost. Udeleži se tudi oblast VITANJE: Tovarna kovanega orodja in zavor išče za svoj novi kamion primerno garažo, da mu ne bo treba vse proste ure stati na cesti na najbolj ostrem ovinku. Doslej smo ugotovili da je kamion zelo vzdržljiv, da mu niti dež niti mraz ne škodita. Preizkušnja je končana in je čas, da ga spravimo kam pod streho IZ LJUTOMERA: Pred kratkim je bila sklicana v ljutomerskih vodnih drstiščih skupščina sladkovodnih rib, ki je sprejela med drugim protestno resolucijo naslednje vsebine: Na naši ribji skupščini okraja Ljutomer ostro obsojamo krvoločno politiko Tovarne usrfja v Ljutomeru, ki dan za dnem spušča v naša drstišča velike količine smrdečih odpadkov, kar resno ogroža obstoj našega ribjega zaroda. Pozivamo delavski svet tovarne, da takoj poskrbi za primerne higienske naprave, za kar mu bodo hvaležni tudi mestni prebivalci. Ribja skupščina. VSE CENJENE STRANKE obveščava, da ne uradujeva več v gostilni »Prelog« kakbr sva imela doslej' navauo, temveč v pravih občinskih prostorih bivšega KLO Beltinci. Bivši predsedn.k in tajnik KLO BELTINCI. JAVNA ZAHVALA; Kolektiv Mestnih gostinskih podjetij Murska Sobota se potom »Totega lista« iskreno zahvaljuje ODREDOVCEM za nezaupanje, ki so ga pokazali ob priliki zadnjega obiska v Murski Soboti. Občudujemo bistroumnost športnikov, ki spretno nasedajo raznim parolam »o zaužitih tabletah in trdih kolenih*« ki jih baje dobivajo v soboških hotelih gostujoči klubi žogobrca. Posebno pa se čutijo počaščene kuharice hotela »Zvezda«, ki so imele ves čas pripravljanja kosila s strani ODREDA neljubo kontrolo. »Vse za dvig socialističnega gostinstva*. ŽENITOVANJSKI OGLAS: 2e bolj staro- vična kot mlada OZKZ Gornja Radgona (trenutno v likvidaciji) želi resnega poznanstva * dobrodušnim OLO-em ali kakim drugim forumom v svrho ženitve. Nevesta je pripravljena prinesti v skupno gospodarstvo, razen inventarja, nad 9 milijonov dinarjev dolga ... Samo resne ponudbe pod »Ne vemo kdo pije — kdo plača«. IZ CVENA: Vaški odbor OF Cven vljudno sporoča vsem cenjenim obiskovalcem, da predsednik OF tov. Alojz Kovačič že od 1941. leta živi in uraduje v Nemčiji. To bi obiskovalci namreč sklepali pa našem napisu »ZVVEN«, ki še od okupacije sem krasi njegovo hišo na Cvenu. V ŠALINSKI ZADRUGI: Po različnih poizkusih sodobne znanosti je uspelo podpredsedniku KDZ Šalinci tov. Štefanecu doseči v živinoreji sledeče uspehe: Dva enoletna prašiča (neznane pasme) je zredil na 20 kg težine. Vsi interesenti, ki se zanimajo za novo metodo krmljenja, naj se obrnejo neposredno na Štefaneca. Kje so tisti zlati časi... ko sva še bila oba pri enem koritu...? PRI ŠEFU — ... ne trdim, tovariš šef, da je plača premajhna, le mesec se mi dozdeva občutno predolg. _>i/.-xDBKO — OKRAJ KRŠKO. V posloval-n.ei Kmetijske zadruge Bizeljsko imajo pokvarjene ro.ete. Pa vendar se je poslovodja znašel: £e mesec dni spi prodajalka enostavno kar v poslovalnici. Samo kaj bo, če kdo ukrade prodajalko ...? -.AMNIK: V tovarni kovinskega orodja je za-po .lenih 15 delavcev in 5 nameščencev. Jasno, da imajo zato delavci več dela kot nameščenci. Iz istega vzroka so tudi nameščenci kar sami, brez delavcev, prevzeli nase skrb za izdelavo tarifnega pravilnika. Pri tem so bili še toliko obzirni, da delavcev niso pri obilnem delu motili 7. objavljanjem tarifnih postavk tudi za uslužbence, in so objavili samo tarifne postavke Od Celja do Žalca so dolge poti, od Celja do Tehar — min utice tri. Čemu bi se neki okrog jaz pehal, z avtom v Teharje bom se peljal. V kavarni al’ v baru kot v raju sedim, kozarček ga spijem in se veselim: v da lahko življenje tako je lepo, če kdo ne veruje — prepričal se bol Za obisk se priporoča restavracija, kavarna in bar , Janezu" TEHARJE Iz Celja ugodna avtobusna zveza, za prevoz skrbi tudi lasten avtobus. Na razpolago lep park in ves komfort. SLIČICA IZ ROGAŠKE SLATINE Kako si sosedov Jurček iz Rogaške Slatine Predstavlja tiste redke izbrance — med njimi *bdi tov. dr. Klepca z ženo —, ki smejo v *hunker« hotela Bohor, kjer dobivajo kot izbrani abonenti seveda tudi izbrano hrano. Pravijo, da bo sosedov Jurček d# prihodnjič pogruntal tudi še imena ostalih izbrancev, če bodo še kar naprej hodili papcat hi pupcat v ta idilični »bunker«. če bi Slo? O Rogaški Slatini marsikaj se bere, prav posebno pa boli ta reč nekatere! Oh, kako bi dalo se tu kaj ukreniti? (Vsaj Zoreta, če bi šlo, v članku izpustiti?!) najnovejše iz škofje loke Kar luOnatunčnujia preiskava v Škofji Loki je Ugotovila velikansko prednost zasteklenih oglasnih omaric pred navadnimi oglasnimi deskami. Medtem ko na nezavarovanih deskah vidiš le še borne ostanke različnih orumenelih vabil, ki sta jih uničila veter in dež, v zastekleni oglasni omarici z dičnim napisom »Mestni odbor OF« lahko najdeš zelo dobro ohranjeno navodilo za vpis v državljansko knjigo, z datumom 20. februar 1948 in komaj leto dni staro »Objavo volilnih enot za volitve okrajnih odbornikov«. Da bi pa vsebina ne bila preveč dolgočasna, je v omarici skrbno ohranjen zanamcem tudi prekrasen lepak s plesalko, ki vabi na »Igranko«. Da ne bi motili tega idiličnega sožitja v omarici služi za redno obveščanje meščanov pritlično okno Mestne restavracije. Tam najdete obvestila o športnih prireditvah in podobnem. Med drugim Opazite tamkaj tudi takle prikupen oglas: Kupimo. Emajliran ali navadenj štedilnik. Ponudbe sprejmemo v. Restavraciji. IZ ŠOŠTANJA ZA ŠOŠTANJ Kdor se s slabo družbo druži, el e j ko preje se okuži: pije, službo zanemarja in ni več za sekretarja. Šoštanjčani smo veseli, da so funkcije ti vzeli. Zdaj boš lahko še bolj pel, dokaj več boš rib ujel! Mi pa hočemo možaka, ki ve, kje dolžnost ga čaka! CERKVENJAK V SLOV. GORICAH Naš župnik je strog mož; maziljenih rok, poljubljati mora mu jih roj ot-ok. Prav isto zahteva še za frančiškane, da kakšna zamera pri tem ne nastane. In nekaj pajdašev naš župnik imajo, ki samo pobožne pozdrave poznajo. V Kmetijski zadrugi, ko dečko je z »Zdravo« pozdravil, mu eden razčesnil je glavo. Fantiču na mestu se kri je ulila, a verna oseba ga je poučila: »Frdamani paglavec, vedi: poviodi pri nas se pozdravlja samo s Hvaljen bodi ...« GROŽNJA * * ... kdor pa bo, dragi verniki, davke v redu odrajtoval in oblast ubogal, bo vržen v večni ogenj, kjer sta jok in stok in škripanje z zobmi! Če pa še to ne bo pomagalo, pa ga bom lastnoročno s prižnice s prstom pokazal! Od ust do ust gre glas, od roda do roda: najboljša je celjska emajlirana posoda. Ej, naše svetle kose bridko režejo, bohotni travi po življenju strežejo. In naši brusni kamni čvrsto brusijo, neverneži pa naj jih preizkusijo. Emajlirana posoda vseh vrst Svetle štajerske kose 70—75 cm, brusni kamni, in ostala železnina ter gradbeni material »KOVINA« CELJE BIRME! Kjer je kakšna birma, tam so fotoliki, birmanci in botri koj so gor na sliki. * Vernim fotografom, pekla ni se bati: vsi bodo po smrti / angelčki krilati! RENTABILNOST KAMNIŠKEGA AMBULANTNEGA AVTOMOBILA Da bi se vožnje izplačale, vozi kamniški ambulantni avto iz Ljubljane nazaj grede kolesa in kolesarje. Po vsem tem je predvidevati, da ta avto na nečem boleha in bi bil potreben temeljitega pregleda z oprav-ljači vred. SV. MARJETA OB PESNICI Naša Zorka Kocbek čudno ima metodo: šolska deca mora čistit' ji posodo. Pa krasi to Zorko kar še ena hiba: šolsko deco sili, da ji — kuh'njo riba ... PRI ZDRAVNIKU — Drugega sredstva za shujšanje Vam trenutno ne morem predpisati. Pač pa Vam dam dober nasvet, da pojdite na hrano v kakšno menzo. — Toda, gospod doktor, saj jaz sem kuharica v menzi. Vse to, kar javlja vam tale oglas, čista resnica je in noben špas. Tole sporoča v tem listu za vice »KONUS« tovarna, Slovenske Konjice: V celjski Tovarni hlačevine je bilo ugotovljeno: »Udarni jermeni, ki jih je dobavila Tovarna »KONUS« v Slovenskih Konjicah, se niso pretrgali niti pri 90.700 udarcih, skrčili pa so se samo za 1.2 mm, dasi je znano, da so se ostali jermeni trgali že pri 40.000 udarcih.« Zato naročujte jermene le v Tovarni usnja »KONUS« v Slovenskih Konjicah, ki izdeluje vse usnjene utenzilije: jerme-nje, udarne pete in pikerje. Konms Slov. Konjice KuSiumš pa Iterki ZVEZA - RAZVEZA...? Zvezi kulturnih delavcev v Mariboru je že nekajkrat uspelo organizirati prav na isti dan in ob isti uri svoje diskusijske večere, ko je bila v Mariboru kakšna druga, sicer tako redka kulturna prireditev, tako da se zvezini člani prav gotovo ali ene ali druge niso mogli udeležiti Nekateri sklepajo,- da hoče zveza tako poživiti odnos svojih članov do odbora, drugi pa so zopet mnenja, da šele »izbira dela človeku življenje sladko...« SVILENO GLEDALIŠČE Sedaj, ko ima Maribor s svilo prevlečeno Veliko kavarno in svilen Dancing. so sklenili v Slovenskem narodnem gledališču, da se bodo tudi oni opremili čez in čez s samo svilo Tako vsaj sklepamo po tem, ker je upravnik gledališča zagovarjal svoj znatno povečan proračun, češ: tudi svila se je za isti faktor podražila, kolikor je njegov predlog proračuna višji od prejšnjega ... Avtobusna domena je brzina, zmerna cena; udobnost in pa lep užitek k dobrim zvezam je pribitek. Na vseh avtobusnih progah so uvedene povratne Vozovnice za potnike, ki se bodo vozili na rotacijah nad 20 km. Povratne vozovnice veljajo od sobote, 12. ure, do ponedeljka, li. ure dopoldne. Cena povratnim vozovnicam je naslednja: pri ceni din 130,— v eno smer stane povratna vozovnica din 200,—, pri ceni din 150,— v eno smer stane povratna vozovnica din 240,-pri ceni din 185,— v eno smer stane povratna vozovnica din 300,— pri ceni din 220,— v eno smer stane povratna vozovnica din 350,— pri ceni din 260,— v eno smer stane povratna vozovnica din 420,—, pri ceni din 300,— v eno smer stane povratna vozovnica din 480,—. Na progi Maribor—Zagreb pri vožnjah iz Maribora v soboto ob 14,45 in nedeljo ob 14.45 ter s povratkom v Maribor v nedeljo in ponedeljek ob 10 uri dopoldne stane povratna karta iz Maribora v Varaždin din 540,— in iz Maribora v Zagreb din 870,—. „AVTOBUSNI PROMET" MARIBOR MED GLEDALCI »Ta igralec me spominja na Harry Baura.« *Prav%imaš, samo meni se zdi, da je podoben bolj boru kot Harriju.« MED PEVCI Izkušen, starejši pevec svetuje mlajšim pevskim tovarišem: »Če stoji v notah besedica ritt, morate takoj vsi pogledati dirigenta!« Dve resni kritiki APAGE — SVET V SATIRI IN HUMORJU! Tudi s Herbertom Griinom se strinjamo in z njegovo kritiko antologije »Svet v satiri in humorju« v »Novih obzorjih«. Kajti od kar smo gledali njegovo prireditev »Turan-dot« v kranjskem teatru, smo izgubili sleherni smisel za humor. S satiro pa si tudi Herbert Grun ni na jasnem, kako in kaj... KEKČEVA PROBLEMATIKA V »Novih obzorjih« se je nekdo silno modro razpisal o filmu »Kekec«. V glavnem se tudi mi strinjamo z možakarjem: Zakaj bi naglo in poceni delali dobre filme? — Ostanimo raje pri starem in delajmo še naprej slabe in drage filme — o čem bi naj pa sicer naši filmski kritiki pisali? MOČ INSPIRACIJE ' (Prosto po »Veselih in pikrih«i Dušana Mevlje) »iillž KS i* Poezija in proza: »Ata, ata, lulatl« MODERNA UMETNOST (Ob priliki razstave francoske umetnosti) Pred sliko stojim, gledam in ne razumem. Okvir je okusen. Ah, da. Okvir. In drag! Nič ne vidim razen okvirja. Razstava slik? Bolje bi bilo: »Razstava okvirjev.« — Ali boste sami tako težko nosili? , — Ne — kajpak! Zavrteli boste enostavno telefonsko Številko 27-49 in oglasilo se vam bo mestno uslužnostno podjetje »LEPA K«, Meljska cesta 3, ki prevzema: ... vse uslužnostne posle postreščkov In nosačev, ... lepljenje lepakov na oglasne table, ... aranžiranje izložb, ...Ižlaganje v lastnih Izložbah na najprometnejših krajih, ... varovanje koles na Javnih mestih, ,.. propagando ln časopisno reklamo, •.. organizacijo prireditev — vse to po konkurenčnih cenah, ob najso-lldnejSi in promptni postrežbi, vedno na uslugo: Mestno uslužnostno podjetje »J@Le.fiak« Maribor, Meljska cesta 3, tel. 27-49 OB PREMIERI RADIJSKE SLUŠNE IGRB »Ti, stara, ali se ti ne zdi, da lahko sedaj mimo odjaviva aparat za dva meseca?« STROKOVNA KRITIKA PRED KINO^ — Veš, »Glumači« se mi zdi pa res dobe* film! — No, ja, že! Dober bi že bil, samo prevei so peli... OB FILMU, KAKOR »TRIJE MUŠKETIRJU Tovarna sanj? Res, to so lepe (Sanje: poljubi... akrobacije ... in klanje. B. R. DOBER POZNAVALEC — Kako vam ugaja »Tosca«? — Kaj, to je »Tosca«? Potem pa kar grem, ij sem jo že petkrat poslušal. Jaz pa sem • se dejanje bil prepričan, da je to »Ero * onega sveta«. Kaj v tej vročini naj storim? Ce skoiim v Dravo, se vtopim. Če pijem vodo — obolim, če sladoled — se prehladimI Najboljše bo — kozarček trtna, a pil ga bom le če bo prima, kot »Vino-sadje* ga ima, le vinček tak nam zdravje da. Pazite na naš zaščitni znak. M lamči za kvaliteto. Letnika 1952 8e zanesljivo ne prodajamo! Itma-Sadje mmmmmr* ___ m MARIBOR, SLOMŠKOV TRG 18 28-40 Zane z LuMane' Učash sma reki,- de grema pud Tibuli, ke * tom ringlšpil vrti Dons se pa vrti namest ^glšpila kino. Sam muska je pa še zmeri *®kšna kukr učash, glih tku škripleja plošče, ^r pr ringlšpilah. Zastojn pa pud Tibuli zdej neč. Tistm, ke sa na drug stran ugra-zatu, de be zastojn gledal, tku svetja ke H uči, de se jem kr tema dela. Men se zdi, tista elektrika, ke ja za zastojnkarje po-^abja, velik več kušta, kukr pa maja zgube Pr neprodanih vstopncah 't Ta narbl brezposeln u Lublan je pa zdej tramvaj Kr čudn se človek zdi, če vid *erga notr. Ta rezervne vuzove boja pa kmal ^®čel prdajat, pa zna tku počas še Maribor Pridet du tramvaja t Use lublanske bajte u centrumu sa že du Pruga nadstropja prefarbane. Tu je; kr prou, sa. šli sam tku visok. Narveč Idi tku al gleda sam u ausloge. Tisteh,. ki gledajo Olal Viši je'bi mal, pa se 'zajne ne splača- de »e ‘se ledu s farbajnem' zafad neh' sttoške delu. ■.••••: ; 'j Ce čte, u Lublan še zmeri lohka vidte " jtussolinita.. Prpopan je na zid ud kupališča fiirija. Kdaj boja tega prefarbal, se pa še čist Pfcč na ve: . L.Zaenkret me je zmankal lublanskih ta de-bnleh nuvic. Prosu pa b, če mate kej prkla-dterrga, de se name spomente, pa kr pošlete ba naslov za Z a ne ta pr »Totem list« u Maribor, preč pr ta glaun cirku ukul tigala. DVE NESLANE IZ LUBLANE KDO UGANE? v at eri branjevec v Ljubljani — zjutraj ko se češe, pomaka svoj glavnik v tisto vodo, v kateri njegova žena pere solato? V kateri ulici v ljubljanskemu centru tako lepo raste trava? Z LJUBLJANSKE VIDOVDANSKE: Na Vidovdanski cesti, tam hišica stoji, devet je gor številka; iz nje Strašno smrdi. Dve leti že uhaja iz hišice te smrad, da si nosove viha sosedni internat. Pomagaj nam, plinarna! Popravi plin smrdljiv, da se naš šolski kader ne bo ves zadušil! Ta, tehnikov priprošnja pa naj se ne zgubi, ker, kakor že rečeno, , . _.... ( nam res zelo smrdil , V NEKI LJUBLJANSKI MENZI — Vam Je všeč današnje, kosilo? ’ •>. — Ni slabo, le to kislo zelje ni dovolj kislo, — Kakšno kislo zelje? To so vendar rezanci! — A, takol Rezanci! No, potem je pa kar prav, če niso kisli... MODROVANJE PONEDELJKA RJA _j (ob preimenovanju ljubljanskih ulic) »Hm, hm, pa pravijo, da je selitev draga zadevščina. Figo! To ni res Se včeraj sem stanoval v .Selenburgovi ulici1. Ponoči so me pa brezplačno in s takšno fineso z vsem ,co-kenpokom* preselili, da sem se jutraj zbudil v »Kardeljevi ulici1.« ta zavrti telejon: če se avto tvoj pokvari, če razbit je kamion, nič ne jezi se le hitro Glej, kakšen promet je in kakšno vrvenje, to motorizirano res je življenje. Prav vse kar brni in vse kar ropoče takrat ko boleha, na cn kraj le hoče: K »Avtomehaniki« v popravilo — tam za motor vsak poznajo zdravilo. , . - Pa ne samo to; strokovno, poceni In kar je »e važno: prav naglo — v izmeni vam hibo prav vsako v motorju popravi le »Avtomehanika« v mestu ob Dravi. Mostno obrtno podjetje »AVTOMEHANIKA" Maribor, Masarykova 17 » HO mm - -*m*'2g*z5. i t <"V' : SI(Ksi«o s Lompikac««**1! (Aktualna zgodbica iz današnjih dni) Bile so nekoč Mestne pekarne. Nenadoma P* so porodile dvoje novih podjetij: »Center« ** »Piramido« Dvojčka takorekoč, le z nasprot* nuni tendencami, pravzaprav konkurenca. J8 hotela zla usoda v obliki stanovanjskega urad*« da morata obe podjetji — »do nadaljnjega« se' veda — poslovati v istih prostorih, z istim vho* dom iii istim telefonom. .. j Pri »Centru« in pri »Piramidi« pa so vzefl stvar s konkurenco zelo resno. Poklical sem t** lefonično: — Prosim tovariša ravnatelja! — Katerega? Našega ali onega drugega? — Oprostite, kateri je pa Vaš? Kateri je P* oni drugi? — No, naš pač — od »Centra«. — Ah, tako! — Ne, onega drugega od »Pir*' mide«, prosim! — Tega pa ni tukaj. Pač pa je naš tukaj ■'j od »Centra« Mogoče lahko z njim govorite.• Kaj hočete — sirena. Dogovoril sem se tore) s »Centrom«. Čez nekaj dni: pozvonim. — Prosim tovariša ravnatelja! — Katerega pa? Našega, ali onega drugega* — Vašega, sem odgovoril z ozirom na izkušnj* Qd zadnjič. Obišči našo trgovino, državljan! Oglej si- naš bleščeči, pravi porcelan. Zaloga tisočih artiklov je velika, pri nas imamo vse, kar vabi, prija, mika. Pohiti kupec in nikar ne trati časa, pri nas boš zadovoljen ti in tvoja kasa. Trgovsko podjetje „DOM“ Maribor, Gosposka ulica 18 VELEBLAGOVNICA — Prosim, pravi najprej telefon — čez piči* pol ure pa še ravnatelj. k — Tovariš ravnatelj, tako in tako, zaradi Vaše zadnje dobave bi mi hoteli tako in tako. • * — Oprostite, pravi ravnatelj, toda meni ni 0 tem prav nič znanega. — Oprostite, sem dejal še jaz, toda zadnji* sem pri Vas naročil to in ono, in stvar je takšn« in takšna. — Oprostite, pravi še vedno ravnatelj, toda to ste se verjetno dogovorili s »Centrom«. Tukaj pa je »Piramida«. . — Oprostite, toda jaz sem vendar klical.. • — Že prav, pravi »Piramida«, toda dane* stoji telefon slučajno na naši mizi. Jutri pa bo morda zopet pri »Centru« — nihče tega ne ve.** — Aha, sem dejal in obesil slušalko. Čez nekaj dni sem zopet klical: — Prosim tovariša ravnatelja!' — Katerega pa, našega ali onega drugega7 — Katerega koli, prosim, sem dejal. — Oprostite, pravi telefon, toda nobenega n* tukaj, oba sta na terenu. Obesil sem slušalko in če verjamete ali n®> takoj mi je bilo lažje. Vidite, sem sl dejal: To Je rešitev, kadar nobenega ni doma.. Kako Pa bi sicer vedel, kdo je kateri: »Center« ali P8 »Piramida«...? ŠEF IN NAMEŠČENEC Nameščenec (zjutraj prisopiha v urad): Dobro jutro, tovariš šef! Šef (pogleda na uro): No, tako zgodaj Pr^" pozno, kot danes, pa še niste nikoli prišli v urad- Danes že vsak državljan se zaveda, vse, kar najboljše je, to ima »BREDA«. Vzorci prekrasni, izbira velika — to je dovolj za zdaj. Drugič več. Pika. priporoča svojo novo poslovalnico »Breda« na Grajskem trgu (prej Šepec) SALOMONSKA REŠITEV ali V SLOGI JE MOČ Pisarna KZ Salovci. Sestanek. Poročilo: — Kupili smo mrtvaški voz ... Ljudem so zagoreli obrazi od veselja. Končno ne bo treba več prenašati mrliče na ramah daleč ven na pokopališče. Vozili jih bomo! Krasno! — Treba ga bo blagosloviti!... Veselje se je stopnjevalo. — Blagosloviti ga morata dva, katoliški in evangeličanski duhovnik, kajti vozili bomo z njim tako katolike kot evangeličane... Radost je bila na višku. — Predlagam, da ga najprej blagoslovi naš, katoliški • Obrazi so se kot bi mignil zresnili. — Zakaj ne bi bil evangeličanski prvi? ... Na obraze je legla grozeča nevihta. — Ne, katoliški naj bo prvi... — Ne, evangeličanski... — Katoliški... — Evang .. Vedno več glasov. Nevihta je tik pred izbruhom Nekdo salomonsko predlaga: — .Predlagam, da si razdelimo: polovico katoličanom, polovico evangeličanom. Pa naj vsak blagoslovi svojo polovico. — Kako pa bomo vozili mrliče? Na polovici voza? Ugovori, razdraženost, medklici. Nekdo pride v sobo: — Vi se tu prepirate, jaz pa iščem prostor, kjer bi blagoslovili mrtvaški voz ... — Zakaj pa je šel katoličan po voz? — Zakaj pa M naj šel evangeličan? Borbena napetost še vedno narašča. Drugi Salomon predlaga. — Konji bi naj bili katoliški, voznik pa evangeličanski^. . Toda ta konjska delitev ni uspela. Končno pade pravi predlog: —. Prodajmo voz na javni dražbi in se ne bomo več kregali! — Tako je, prodajmo voz! — Prodajmo! — Pro ... Napetost popušča, atmosfera se polagoma čisti.. In tako bodo najbolj pametno v Šalovcih še naprej i katoličani i evangeličani nosili svoje mrtve na ramah. Kot izgleda, bo tako kar najbolje ... JESENIŠKE HOSTIJE Tam nekje blizu Jesenic živi železniški čuvaj — Kelvišar mu pravijo — in na pobožne priprošnje mu je bog naložil kakšnih deset otrok, ki so zadnjič skoraj brzi vlak iz tira spravili. Do nesreče pa ni prišlo, po sami božji previdnosti, ki se je tokrat menda v obliki miličnikov zelo izkazala in preprečila nesrečo. Kdo bi tudi pazil na tako kopico otrok, posebno če mora Kelvi-šarjeva žena namesiti in napeči za vesoljne Jesenice dovolj hostij. Edino za dva naj mlajša ni bojazni, da bi kakšno takšno uganila, saj ju mamica ob peki hostij posadi poleg sebe lepo na kahlico, kjer mamici pridno ministrirata pri tem važnem opravilu. Jeseničanom pa — dober tek! Trgovsko podjetje „10M" Maribor KIBIC V BOLNICI Obvestilo na listku: Vrnem se takoj. Odšel sem na nogometno tekmo. Zakaj so pusta stanovanja mnoga? Ker ne krasi jih perzijska preproda. Če hočete ustreči Vaši nogi, Preprogo v naši kupite zalogi. Nikdar Vam žal ne bo kupčije, Pa mehkem noga se spočije Velika zaloga perzijskih in pirotskih preprog ter tekačev |. .MODA« JURČIČEVA ULICA ŠT. 4 OB VHODU V GLEDALIŠČE Zvečer: Predstava je pravkar pričela. Abonentska predstava. Obiskovalci prihajajo. A, glej, novost pred vrati: vratar zahteva od po-setnikov legitimacije! »To je pač nesramnost,« ac je znesla nad vratarjem tovarišica, »od mene zahtevati legitimacijo!«. Vratar pa ni popustil. No, in ugotovil je, da hodi tovarišica že vso sezono v gledališče, plačala pa je le — prvi obrok abonmaja. »To je še večja nesramnost,« ji je zabrusil vratar. Tovarišica je za-, rdela. Morda bo v kratkem plačala zaostale obroke. To se je zgodilo pred vhodom v mariborsko gledališče, ki je primorano zahtevati legitimacije, kajti je precej takšnih abonentov, ki so s plačilom v hudem zaostanku. OBNOVI MODO CE V TRBOVLJAH CEPIJO OTROKE ... Matere iz Trbovelj in okolice so se morale po 'krepu MLO zglasiti v ponedeljek ob 14. uri v posvetovalnici za matere in otroke. Zaradi cep-‘knja! V ambulanti, vroči kot peket, s* jih j* J^braio kot listja in trave. Mamice so s« pridu-otroci pa jokali, več kot polovico jih je od« br** pregleda, ostale so prišle na vrsto proti Večeru. Pravijo, da bi bil tisti, ki je izdal tako °t'lhten ukrep, tudi potreben poštenega cepljenja n In sicer zoper — birokracijo! — Pje, Štef, kda sen jaz še mali bija, nam so mati takš hlače zadi razparali... IZJAVLJAM, DA NOČEM PRIVILEGIJEV ... Kljub temu, da imam brezplačno vozovnico, raje najamem avtotaksi iz Hoč do Ljubljane; tako se mi ni potrebno držati voznega reda, denar pa tako ali tako ne gre iz mojega žepa. Med potjo sem se moral namreč oglasiti tudi v Konjicah in ugotoviti, če bodo tam lahko raztegnili moje impregnirane prage od 120 na 160 cm dolžine. Direktor Impregnacije Hoče SLABO SE MU GODI Ribničan prodaja suho robo. »No, kako se vam godi?« ga vpraša znanec. »Kakor kakšnemu bolniku,« odvrne Ribničan žalostno. »Vsake tri ure po eno žlico...« ARISTOKRATOM IZ JARŠ! Kar je v Jaršah novo to je vse ničevo! Dobro je le staro, kar je — Majdičevo! Vse je Majdičevo: hiše in vrtovi. Majdič je ves njihov, oni pa — njegovi! NOV RUSKI IZUM: Iz Rusije poročajo o novem izumu, iznašli so namreč šivanko, ki ima luknjo na spodnjem koncu. Neverjetno, da tako preprostega izuma ni doslej še nihče pogruntal. Šivanko je treba namreč samo obrniti in že dobiš to, kar so sedaj Rusi iznašli. Kljun: Otroški voz0zila otroke, dokler so bili še na pleničarski ,l°Pnjl. Dandanes pomeni otroški voziček čedno premoženje. In naš voziček ni morda kakšno na-*adno in povprečno serijsko škripalo. Kaj še! Ko *a bomo prodajali, bomo prav gotovo poudarili * malem oglasu njegove vrline. Vsi železni deli ?.a njem so ponikljani in se gosposko bleščijo. aš voziček je nenavadno širok V skrajnem pri-jteru se lahko vselita vanj dva srednje debela l,Voička. (Dvojčkov sem se že od nekdaj bal.) pravim: v skrajnem primeru, kajti sicer je naš °ziček namenjen navadnemu pojavu človeškega .°)stva in nudi novemu človeku vse ugodnosti bi-.ania Res, gospod dojenček se nima kaj prito-. jGvati zaradi udobnosti, kajti naš voziček jejtom-°rten brez primere. Celo zavese so pritrjene ob “Sencih tega potujočega stanovanja Tako je po-0°en stanovanju, da se res bojim, da ga stano-aniski urad ne registrira kot posebno sobo in 1 ne dodeli podnajemnika , Zaradi tega sem že mnogokrat prigovarjal ženi, a bi voziček prodala in z izkupičkom poravnala Se najine dolgove A ona me vedno zavrača: ‘Počasi, prijatelj! Ne vemo ne ure, ne dneva ..« , Moja žena je izrazito razumsko bitje. Jaz pa ,e!am vse preveč s čustvom, zato je menda bolje. a voziček lepo počaka... Sicer pa nam ne služi le kot okras v stano-,anju. Bivši veteran je vsestransko uporaben in 0r'sten. Enkrat na mesec pripelje žena v njem °ko iz trgovine Pfejšnji mesec je žena zbolela in sem moral j®111 po moko z vozičkom Hudo sram me je bilo voziček sem poriva! po stranskih ulicah. Ko ,®tn se vračal z moko. ki sem jo dal v voziček ||jj in pokril s prtom, se je k sreči že malo stem- Satno da me ne bi opazil kakšen znanecl Srečno sera vozil, a ne izvozil. Tik pred hišo v kateri stanujem, me ie srečal Peteršiliček, stara sablja in moj prijatelj. » Ho, hol Glej ga, glejl Materinski popadki ti nagajajol Kakor prava dojilja izgledaš, bogme. Zgrešil si poklic.« Pcteršiljček se je izredno lepo zabaval z mojo zadrego. »Pa, oprosti da te vprašam, greš večkrat tako na sprehod? Sicer pa — vsa čast — idealen oče si, to je treba priznati « Sklonil se je nad voziček in pokukal pod njegovo streho Peteršiliček zelo slabo vidi, zato nosi naočnike. »Ali je sin?« vpraša radovedno. »Hčerka«, odgovorim, a najraje bi mu pripeljal eno okrog ušes, temu nesramnežu samskemu, ki sploh ne razume kai je to očetovski ponos »Na. na, plidkana, plidkana. Ajčkaj, ajčkaj«, boža ginjeno Peteršiljček moko. ki jo pokrita s prtom »Nekam velika je in močna, ta tvoja hčerka,« ugotovi čez čas. »Kaj hočeš, po očetu se je vrgla,« odgovorim in komaj zadržujem smeh. »Kako pa ji ie ime?« »Pšenična«. »Čudno ime. Cisto sodobno. Gotovo je tudi v koledarju natisnjeno Ne razumem jih. teh novih imen Koliko pa ie stara?« »Eno leto ♦ »Hudiča. Pa tako velika Odlično skrbiš zanjo, čestitam. No, pa zbogom, prijatelj. Na sestanek se mi mudi. Vedno sem dejal, da si idealen oče. Nasvidenje.« Odšel je, jaz pa sem se nasmehnil za njim »Sem te le ociganil. čvekulja, čvekuljasta!« Drugi dan, ko je bila moka že doma, je žena čudežno ozdravela. Ker sem dal poslednji denar za moko in smo bili spet osvobojeni skrbi zaradi izdatkov, sem ji ponovno prigovarjal, naj bi prodala voziček. Odločno je zavrnila moj predlog s tisto ustaljeno grožnjo: »Počasi, prijatelji Ne vemo ne ure, ne dneva...« »Rokč in obraz ie opekla sem si, ne bom marmelade več kuhala ti, si sadje in sladkor sam kupoval, kompote in džgme kar sam boš pacal!* »Preljuba mi ženka, zakaj se jeziš? Saj sama si kriva, da toVko trpiš, ceneje in bolje kot sama napraviš, iz celjske tovarne si lahko nabaviš: za kruh marmelado, za omlete žele, tam diemi, kompoti počen’ se dobe. Za v hribe malinovec te poživi, sok jabolčni vedno ti iejo ugasi!« TOVARNA SADNIH IZDELKOV „SAD“ Celje nudi bogato izbiro in po konkurenčnih cenah vse vrste sadnih sokov, marmelad, džemov, kompotov, pristni malinovec, vermut, žganje, paradižnikovo mezgo itd. Cenjene odjemalce obveščamo, da smo pričeli proizvajati tudi kvalitetne likerje. Zahtevajte v vseh trgovinah proizvode našega podjetja! nih funkcionarjev: mžMzmmmZk , Lujzek, kaj te boi s toto sliko? vejš, Frančki sem prisegna, <*• 10 sliko smirom imel pred o£o**' Jaz: »Kaj pa delaš tako zadovoljno?« On: »Poglej mojo ženo! Črtam jo kot ženo iz moje legitimacije!« * NK Branik smo pokopali. Iz njegovega pepela je kot ptič Fenix zrastlo novo moštvo, ki je premagalo Korotan 3:1 in igralo z Rudarjem v Trbovljah neodločeno 0:0. Iz vseh krajev Slovenije prejema uredništvo »Totega Spolnili Kljuse poroča: Na naše sodišče je prijelo iz Prekmurja za tri nogometna moštva ciganov. Napotil sem se na sodišče z namenom, da odkrijem med cigani kak športni talent. Pred sodiščem je čakala množica žensk. Cim .so sodišče od- Kmeiijsko gospodarstvo PEKRE vabi na obisk gostilne »Pri Pekrčanu«. Naia vina zahtevajte pa tudi v »DELIKATESI« v Mariboru na Taboru prli, so se ženske vsule v sodno dvorano. Ko so pa videle, da nihče od ciganov nima violine, so večinoma odšle razočarane domov. Pri obravnavi sem prišel do prepričanja, da bi bili ti cigani kolosalen material za odbojko, ker imajo gibčne in dolge prste. Cez kakih 30 let, ko bodo popolnoma prosti, jih bomo angažirali za ta šport. Skoda, če bi jim med tem časom prsti nekoliko otrpnili... * Po neuspehu odbojkarske reprezentance v Parizu pravi njen trener, da izbirajmo reprezentante — v kolikor ni možnosti za daljši trening — iz klubov, ki igrajo enako igro. Jaz bi dopolnil: ... in iz najboljših igralcev. Nadalje predlaga, naj se v vseh naših vrhunskih klubih začne vadba srednje visoke igre. Jaz bi še predlagal, da bi vsi igralci imeli enake frizure. * Po službenem obvestilu Zveze za drsanje in hokej na ledu LRS je večina funkcionarjev ŠD Ljubljana smatrala odločitev dvo-peresne koprive Palme-Lajovic, da ostane v inozemstvu, za povsem razumljivo in pravilno. SD Ljubljana ni smatralo za potrebno razpravljati o obsodbi Lajovica in Palmeto-ve, ker v njihovi odsotnosti ne morejo ničesar ukrepati. Edino kar lahko storijo, je, da jih samo Črtajo iz seznama članstva. Par dni po tem dogodku sem srečal enega od zadev- V našem republiškem in podzveznem nogometnem prvenstvu ne bo prva”^kolona prvenstvene tabele navajala več »Število odigranih tekem«, ampak »Število vloženih protestov«, ker je po vsaki tekmi vložen protest. V Mariboru nameravajo ustanoviti okrajno sodišče za nogometne proteste. Moj pokojni oče mi je vedno pravil: »Sodišča so potrebna, ker so slabi ljudje!« Bogve, kaj bi rekel sedaj, ko bo ustanovljeno nogometno sodišče? * Problemov slovenskega kolesarstva še ne razumem. Kolesarji nimajo opreme in tre- »Pri Pekrčan«« v Pekrah nedeljska je zabava, na stotine občinstva veselo tjakaj plava. Tam Vince je izvrstno, kdor enkrat ga užije nobene druge kaplje skoz grlo več ne zlije. Le pridite tja v Pekre, ne boste •• kesali, čez dan ga boste pili, zvečer doma pa spali. KAJ JE NOGOMET? Nogomet je športna igra, pri kateri nastop* dvoje moštev samo zato, da lahko 10.00® ljudi preklinja! PRI VEDEŽEVALKI »Kaj torej pravijo karto?« »V njih berem, da se boste kmalu seznanil z mladim in prikupnim možem. Drug v drd' gega se bosta zaljubila in se poročila. Na V°" ročno potovanje pojdeta v Dubrovnik.« »Ali karte nič ne povedo, kaj bo moj mA k temu rekel?« 3 * Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverje* nlStvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odg O" voren Ciril Kavčič — Uredništvo in upraV* Maribor, Kopališka ulica 6/II — Telefon 29-0j — Čekovni račun Narodne banke 6401-90-332-51 Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mari' borska tiskarna lista« prošnje raznih nogometnih klubov za objavo osmrtnice, češ da to pomaga... Ker nimamo v našem listu dovolj prostora, predlagamo pristno domače sredstvo: dajte svoje igralce od časa do časa pod hladen tuš! * Košarkaši ljubljanskega Železničarja so igrali v Zadru, kjer so zmagali. Vsi so se vrnili živi v Ljubljano. Med drugimi surovostmi je igralec Zadra Sovitti zgrabil igralca Železničarja Brdnika, ki je ležal poškodovan na tleh, za lase, ga nekoliko dvignil in nato treščil na zemljo. Igralci ASK-a, ki so igrali naslednjo nedeljo v Zadru, so se prej dali ostriči »na baline«. Zato in ker niso ASK-ovci zmagali, jih niso nič vlekli za lase. Dobro bi bilo. če bi naši košarkaški forumi preštudirali zadarski sistem igre »mož na moža«, ker se mi zdi, da ni popolnoma po pravilih, ker izgleda takole: ninga, pa kljub temu gredo na dirko Zagreb —Beograd; to se pravi, da imajo pogum-Poguma pa nimajo, ker so najboljši že f drugi etapi odstopili. Škoda, da niso dirk*" nja nadaljevali funkcionarji; morda bi se P®” tem našla oprema in denar za trening. ZAOBLJUBA PRED KONJSKIMI Dl* KAMI V TURKVŠČU PRI PTUJU — Pje, — Ja, bom njeno