'J:
j
Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in	glasilo K. S. K. Jednote.	
22 ŠTEVILKA.	J0LLET, ILLINOIS, 5.	MAJA 1911.	LETNIK XX
PRAVDA PROTI "DINAMITARDOM".
McNamara in tovariši dobili vnetega zagovornika v Samuelu Gorfipersu.
ŠTRAJKI PRVEGA MAJ-NIKA.
a
Med drugimi zaštrajkali zaposlencipo delavnicah Pa.-železnice.
1 '

t o<
Los Angeles, Cal., 3. maja. — Ortie McManigal, ki nastopi kot državna priča v obravnavi proti bratoma McNamara, ki sta obtožena, da sta z di-namitom razdejala Times-poslopje, je sam obtožen, da je "dinamital" tovarno Llewellyn irqn Works. Najmanjša kazen za ta prestopek po kali-fornskem zakonu je dvajset let zapora, tako da utegne priti McManigal v dosmrtni zapor v kaznilnici.
Red- sodnega postopanja v dinamit-nih slučajih še ni sklepčno določen, ker še ni dospel pomožni distriktni pravdnik W. J. Ford, ki je šel na vzhod - nabirat dokazov. J. B. McNamara bo sojen ' pred svojim bratom, J. J. McNamaro, tajnikom unije "International Brotherhood of Bridge and Structural Iron Workers", kateri je obtožen sokrivde v slučaju Times-^. poslopja.
Detektiv William J. Burns se pričakuje semkaj v osmih ali desetih dneh. Njegovemu prihodu bodo bržkone sledila senzačna odkritja. Več odličnih delavskih voditeljev je pod nadzorovanjem in čudno ne bo, če bodo nekateri prijeti v prihodnjih par tednih.
Indianapolis, Ind., 30. apr. — Sa-. muel Gompers, predsednik delavske zveze "American Federation of Labor', je dospel davi semkaj in se takoj podal s kacimi 40. drugimi delavnimi /" , vaditelji in unijskimi uradniki v l'zvr-ševalno konferenco. Po konferenci Gois,. ?pV>fo£il, da sluč--	r,. ;n ,
aH9"> of Lab'3r" oskrbovati denar. , ki ji!: naberejo unije v deželi v obrambo zaprtih unijcev. Vkratkem se skliče seja tega oblastva v Indianapolis. Več Gompers ni povedal o nameravanih korakih. Pozneje je Gompers privolil, izdati za javnost izjavo, ki se glasi:
"Cela zadeva je dogovorjena stvar. Trdno sem prepričan o tem, da so aretiranci nedolžni. Nasilje se je zgo-dilo, in 'American Federation of Labor' bo poizkušala vse pri obrambi sedaj v Los Angeles zaprtih mož. Tožbo zaradi ugrabljenja nameravamo gnati do skrajnosti. McNamara je oil odveden iz države, ne da bi mu se dala priložnost zagovora. In prepričan sem o tem, da bo v svrho sodne-pa Postopanja priveden v Indiano. American Federation of Labor' se te stvari temeljito poprime in poskrbi, wa bodo ugrabljivci nosili posledice .svojega čina."
Gompers je pristavil, da izvrševalni odbor zveze "American Federation of Laboi-" vzame v roko zagovorništvo , zaprtih unijcev in da se bo od strani odvetnikov vse poizkusilo za oprostitev McNamare in tovarišev.
Železničarji zastavkali.
Pittsburg, Pa., 1., maja. — Kacih 1500 zaposlencev v delavnicah Penn-sylvania-železnice med tem mestom in Altoono je zaštrajkalo. Del uslužbencev po vlakih se je pridružil štraj-karjem v Pitcairnu, dočim so v tukajšnjih delavnicah ob 28. cesti delo o-stavili tudi nekateri drugi zaposlenci razun tistih, ki so zapleteni v preoir z železnico. Štrajk je tudi v krajih Derry, Youngwood in Conemaugh. A. E. Ireland, generalni organizator že-lezničarskega oddelka zveze "American Federation of Labor", zagotavlja, da je štrajkarjev 8,000. Štrajkarji trde, da bodo drugi družbini zaposlenci po številu kacih 10,000, vkratkem uprizorili sočuten štrajk. V Pittsburgu je družba začasno odslovila 2500 mož, n^-kar je ostalih 500 takoj ostavilo -delo. Štrajk je prišel čisto nepričakovan. Delavci se pritožujejo, da je družba odslovila ah suspendirala ljudi, ki so delali zanjo leta in "leta, samo ker pripadajo • uniji. Čisto tiho so ostavili delo.
te
"Inozemski" delavci soprizadeti.
Pittsburg, Pa., 1. maja. — Po cenitvi je približno 10,000 zaposlencev po delavnicah Pennsylvania-železnice na njeni pittsburški progi ostavilo delo. Med štrajkarji se nahajajo kolar-ji, kovači in pomočniki, pleharji, strojniki i h drugi delavci, kakor tudi člani organizacije "Federal Labor Union", ki obstaja, izključno iz "inozemskih" delavcev, zaposlenih v delavnicah in okrog istih.
Doslej še ni bilo nikakih izgredov. Štrajkarski voditelji ■so po vseh delavnicah nabili lepake, ki svare štrajkar-je, naj ne zakrivijo nobenih izgredov.
Tesarski štrajk.
Los Angeles, Cal., 1. maja. — Prvi izmed nameravanih štrajkov organiziranega delavstva v mestu se je pričel, ko je bil odrejen splošen štraik vseji organiziranih tesarje^ višbo plače od $3.50..na -ie ostavilo ui
POGAJANJA ZA
MIR V MEHIKI.
Francisco J. Madero, vstaški vodja, in sodnik Carbajal, vladni zastopnik, na nevtralnih tleh.
PREDPOGOJI BAJE UGODNI.
Iz Mazatlana se poroča, da je kacih 1000 Američanov zajetih.
"fc.Jfltm
nth i upri:

generalen štrajk.
it
Štrajki v Chicagi.
Chicago, 111., 4. maja. — Od strani delodavcev in delojemalcev se je včeraj resno prizadevalo, preprečiti nadaljnji razteg pretečega velikega delavskega štrajka, in ta prizadevanja je po močeh podpiral Samuel Gompers, predsednik zveze "American Federation of Labor", ki je včeraj dospel sem. Število raznih unijskih štrajkarjev znaša čez 12,000 mož, in bati se je, da se jim pridruži nadaljnjih 35,000.
1. maja zaštrajkali.
New York, 1. maja. — Šest poulični obhodov, katerih se je udeležilo "a tisoče delavcev, štrajk nad 1000 strojnikov ter prenehanje z delom odstrani stoterih pekov in šivilj na za-Padni strani so bili glavni dogodki jnajnikove proslave. Strojniki štraj-*ajo v dosego osemurnega delavnika. * "ekaterih delavnicah je ta delovni cas že uveden, in v teh so ostali stroj-n'ki na svojih mestih. Po štrajku prizadete delavnice nameravajo namesti-tl neunijce. Policija pričakuje izgredov.
Gumbarski štrajk končan.
P Muscatine, Iowa, 2. maja. — Na ve->kem shodu unijskih gumbarjev je bila Pogodba, sklenjena med gumbarni-carji in zastopniki štrajkarjev posre-°vanjem guvernerja Carrolla, odo-rena in gumbarji takoj spet prično z 6'om. Miliške stotnije odstopijo iz "žbe. Pogodba pomenja zmago u-n,jskih štrajkarjev. Vsi štrajKarji se sPct sprejmo v delo, in plače ter vse ru8o ostane isto kakor za časa, ko so tovai febr. šav.
arnarji zaprli delavnice, dne 25. V tovarnah se uvede več zbolj-
Štrajk v Milwaukee, Wis.
Milwaukee, Wis., 1. maja. — Tu 'avkajo barvarji, smotkarji in azbe-^arji, vendar ne gre za splošen štrajk. arvarji in smotkarji zahtevajo višje ■S ? *Ce in krajši delovni čas, dočim ho-^ azbestarji izsiliti priznanje svoje "lije.
Cleveland in 1. maj.
Cleveland, Ohio., 1. maja. — Tu je minul dan 1. maja primeroma mirno. Med nekim spopadom med štrajkarji in neunijci je bil neki mož obstreljen, a sicer ni bilo nobenih izgredov. Ob-streljenec, ki je sicer samo lahko ranjen, je zaseben detektiv.	♦
Kacih 3000 socialistov, med njimi 1000 žensk, je imelo shod pod milim nebom in je pozneje korakalo po ulicah.
Poravnava.
Washington, D. C., 1. maja. — Sodna tožba vlade proti Anaconda Copper Mining Co, je rešena s poravnavo. Korporacija se je obvezala, da bo v svojih topilnicah v mestih Butte, Anaconda in Great Falls namestila naprave, ki bodo preprečale uhajanje plinov, kateri prizadevajo po vladnem zatrdilu zaveznim gozdom veliko škodo.	_
Proti trustu za jeklo.
Washington, 3. maja. — Preiskava proti "United States Stee)"-korpora-ciji, ki je obtožena, da je trust, je bila takorekoč zagotovljena s tem, da je zbornični odsek za pravila sklenil, o Stanleyevi rezoluciji poročati ugodno. Po tej se ima namreč imenovati odbor devetorice, da bo vodil tako preiskavo. ___
Slabo znamenje.
New York, 28. apr. — Železna in jeklena industrija ne pošilja semkaj nič kaj posebno ugodnih poročil. Vkljub znižanju cene za 50c pri tonu železne rude je povpraševanje po izdelkih medlo. Posledica je, da produkcija znatno omejuje.
Čuden slučaj.
Seattle, Wash., 29. apr. — Lesni trgovec Edward E. Brehm, ki je mislil, da je finančno uničen in je zato izvršil samoumor, je zapustil premoženja $750,000. Njegovi kupčijski tovariši pravijo, da je bil v tako ugodnem položaju, da bi lahko v 48. urah dobil $375,000 t gotovini.
El Paso, Tex., 3. maja. — Francisco I. Madero ml., vodja mehikanskih vstašev, in sodnik Francisco Carbajal, uradni mirovni komisar meJlikanske vlade, sta se sestala ob 11. uri 3d min. dopoludne na nevtralnih (nepristranskih) tleh, ki so bila obmejena za mirovna pogajanja, ter sta ukrenila uvodne podrobnosti za prvo konferenco, ki se prične jutri dopoludne ob devetih istotam.
Dogovorjeno je, da se na razdaljo 500 jardov od prostora, kjer se komisarji sestanejo, ne sme nihče dnig muditi. Carbajal je izjavil, da je edini vladni zastopnik. Na vprašanje je poprej sporočil, da ima pooblastilo in polno oblast, za vlado sklepati dogor vore, katere pa mora seveda vlada odobriti.
VstašKim voditeljem še vedno roji po glavah vprašanje o odstopu predsednika Diaza. To vprašanje je kočljivo in zastopniki vstašev se ga med mirovnimi pogajanji najrajši ne bi doteknili; ampak videti je, da zafiieva večji del Vstašev v tem oziru jasnd^ti tako da se ne bo dalo ogirffi tejfi točk
Nevarnost je, če se skl^e dogovor, ki ne vključuje odstopa Diazovega, da' vstaši na jugu ne k&lo' pripoztiali pogodbe, marveč nadaljevali boj. dar je upati, da bodo skrajni /s; končno privolili v pogodbo, jjfc, pod roko zag6tovilo, da Diitz-po sklepu, miru odstopi iz Poročila iz Mazatlai
Dougias,, Arizona, 3i in
.tie;
Hi
BMW
z.-tezinŠKe ZV&tc
pretrgane. Tudi ne morejo v Washington brzojaviti in naprositi vlade, da jim pošlje vojno ladjo za prevožnjo.
Mesto je na suhem zajeto od vstašev in mehikanske topničarke v luki ovirajo izhod ladjam.
Tucson, Ariz., 3. maja. — Pravkar se poroča, da so mesto Mazatlan vzeli vstaši.
Železniška nesreča.
Easton, Pa., 30. apr. — Kolikor je doslej dognano, je pri železniški nesreči tu blizu osem oseb zgorelo, tri so bile smrtno poškodovane in so med t?m umrle, dve drugi sta bili tako težko ranjeni, da menda ne bosta okrevali, in kacih 50 drugih je bilo bolj ali manj poškodovanih. Žrtve so večinoma učiteljice, ki so se udeležile izleta, nameravanega iz mesta Utica, N. Y., v Philadelphio. Na posebnem vlaku je bilo 169 učiteljev in učiteljic.
Nesreča se je pripetila včeraj popo-ludne ob 2:45 uri na Belvidere-Del-aware-diviziji Pennsylvania-železnice pri Martin's Creeku, N. J., osem milj severno od tu. Vlak je vozil s hitrostjo 50 milj na uro. Ko je prišel pa-rovoz do ostrega ovinka, kjer so bili tiri popravljeni, je skočil stroj iz tirov in potegnil vagone za sabo. Pet vozov, ki so tvorili vlak, se je užgalo in v kratkem času so bili uničeni. Mnogi potniki so vsled strahu prišli ob pamet; neka gospodična, ki je bila znatno poškodovana, je plesala pevaje na tirih, ne da bi na videz vedela, da je vsa ožgana. Čez dobrih 20 minut je že bilo kacih dvanajst zdravnikov in vsepolno sosednih farmarjev na licu mesta.
$6,000,000 škode po ognju.
Bangor, Maine, 30. apr. — Lastnine v vrednosti najmanj $6,000,000 je tukaj uničil požar, ki je upepelil ves kupčijski del mesta in precejšen del stanovavskega okraja. Šele opolnoči se je požarni brambi posrečilo, omejiti besneče plamene. Stoterniki so brez strehe; neznanega moža je neki zid ubil.
Še preden je požar dosegel svoj višek, je poklical župan Mullen tukajšnjo miliško stotnijo v službo in proglasil obsedno stanje, da se brezpo-stavnim življem prestriže "delo". Iz mest Portland, Lewiston, Augusta, Old Town in drugih krajev so prihiteli gasilci, da pomagajo rešiti mesto pred popolnim razdejanjem. Tako so se širili plameni, da se je moralo poslopje za poslopjem podreti z dinami-tom, v prizadevanju, da se ogenj omeji.
Spet zaposlovali.
Sedalia, Mo., 1. maja. — 700 mož, nastavljenih v tukajšnjih delavnicah Missouri, Kansas & Texas-zeleznice, je spet pričelo z delom, ko so bile delavnice zaprte dne 26. aprila, ker je bila dovolitev za mesec izčrpana.
Pravda Dietz.
Hayward, Wis., 2. maja. — John F. Dietz, njegova žena in njegov sin Leslie Dietz so bili privedeni pred sodnika Alex. H. Reida v okrožnem sodišču, kjer se bodo vršile obravnave. Skupaj so obtoženi, da so usmrtili pomožnega šerifa O. Harpa. Ta je pripadal oddelku sklicanih šerifov, ki so lani meseca oktobra oblegali hišo Dktzovo ob Thornapple-jezu, in je bil pozneje,,ko me te smodnikov dim -ajtkajiil, fiajden mrtev. Takrat je bi-loMzdano zaporno povelje proti Dietzu, ker je z namero usmrtiti napddel ne-ce>:i šjoža, s katerim je prišel skupaj
v	mestecu Winter, Wis. Dietz je takrat moža obstrelil, a ga ni usmrtil. Še več drugih zapornih ukazov je bilo izdanih proti Dietzu, pa že več let je uradnikom kljuboval in se bahal, da gaMiihče ne prime nemaščevan. Cela homatija je nastala iz necega prepira, ki ga je imel z neko lesno družbo, katera je blizu Dietzove domačije napravila jez v reki Thornapple, tako da je, kakor je Dietz trdil, zaježena voda škodovala njegovi zemlji. Lesne družbe ni mogel pripraviti do tega, da bi se pogodila z njim, kakor je želel, zato je razdejal jez in nad leto dni pre-precnl plavljenje hlodov po reki. Druž ba je morala nazadnje pošiljati vozove p&liliitM- Ko se je pričela sodna seja, so "Illinois Surety Co." iz Milwaukee iii druge stranke, ki so dale za Diet za $4o,000 poroštva, naznanile, da nočejo več dobre biti za Dietza, nakar je bil ta izročen šerifu Fr. CIarku v
Vanje. Ko je John Dietz izvedel, o njegovi poroki odstopili, je re-'"'Mislim, da se moram vdati." Po-ostale člane Dietzove druži-O" še "v veljavi.
avw:yd, Wis., 2. maja. — Dietz, njegova žena in njegov sin Leslie, ki so trije toženi, niso zastopani po odvetnikih. Ko je bil Dietz vprašan, ajo zagovornike, je to zanikal vil zasmehljivo, da se odpove-•o' pomoči odvetnikov, katerih ni !;;r maral. Iz njegovih besed je idno, da se zanaša edinole na človeški razum porotnikov, ker država, za katero stoji lesni trust, k u sal a vse. da ga. obsodi.
jj^ - • '.V- ■ -	- ■
Clevfcl-aiid, 'O., 30. apr. — Dasi ic
- koro ves dan deževalo, vendar je bila to prva "suha nedelja", ki jo je doživel Cleveland izza dolgo časa. Vsled ukaza, izdanega po županu Baehru, so ostale vse krčme čez dan zaprte, prav tako biljardnice, kjer baje ni težko zmotiti grla, če smemo verjeti zlim jezikom.
"Road houses" zvane krčme izven obmestja so bile ves popoldan in večer napolnjene z gosti. Nekaj salu-nov v mestu je bilo zarana odprtih, pa njihovi posestniki so bili hitro prijeti in prostori zaprti. Veliko število policistov, ki so spadali v takozvani "Forum club", kateri baje* namerava "strmoglaviti" policijskega načelnika Koblerja, se je vdalo povelju županovemu in je izstopilo, sicer bi bili v ponedeljek opoldne suspendirani od službe.
Hyde odstopil.
New York, 1. maja. — Charles H. Hyde, komomik mesta New Yorka, se mora pripraviti, da pride pred kazenskega sodnika višjega sodišča, ker je podana' proti njemu obtožba zaradi podkupnosti. Velika porota, ki se ba-
vi	s preiskavo zadev suspendirane Car negie Trust Co., je podala obtožbo proti Hydu.
New York, 2. maja. — Charles H. Hyde je naznanil, da kot komornik mesta New York odstopi, "da ne spravi Gaynorjeve uprave v zadrego". Obenem izjavlja, da je žrtev "najnesram-nejše zarote v zgodovini mestni". Hyde je bil že več let varovanec župana Gaynorja. Obtožen je podkupnosti in sprejetja nezakonite nagrade.
Huda nevihta.
New York, 2. maja. — Huda električna nevihta je v celi državi new-yorški zelo pokvarila telegrafske in telefonske naprave. Iz New Yorka v Rochester je delovala nekaj časa sa-ena žica. V mestu Ithaca je napravila toča veliko škodo in povzročila smrt enega človeka. V mestu Syracuse je vihar prevrnil več hiš in električna razsvetljava je odrekla. V ju-gozapadnem New Yorku je razsajal pravcat orkan in potrgal vse žične napeljave. Lastninska škoda je zelo velika. St. James hotel v mestu Cuba, N. Y., je bil razkrit in neki mož usm'rcen.
Ponesrečeni zrakoplovci.
Sebastopolj, Rusija, 1. maja. — Vojaški zrakoplovec Matjevič in njegov brat sta bila usmrčena pri vzletu z aeroplanom.
Muelhausen, Nemčija, 2. maja. — Poročnik Roser od nemške armade, ki je šele predkratkim dobil svoj patent kot aviatik, je strmoglavil s svojim zrakoplovom iz višine 150 čevljev in se smrtno poškodoval. Njegov stroj je bil popolnoma razbit.
NEMEC IN OGER SE VEDNO. NA KONJU.
V vojaškokazenskem sodnem postopanju veljavna samo nemščina in ogrščina.
ROJAKI, POZOR!
V AVSTRO-OGRSKI, KAJPADA.
Cesar bolan. Nadvojvoda Jožef Ferdinand v nevarnosti na Kranjskem.
Dunaj, 3. maja. — Avstrijska vlada se je z ogrsko popolnoma sporazumela glede zadnjega še nerešenega vprašanja v zvezi z vojno reformo. Dogovori med merodajnimi činitelji po Veliki noči so se sukali izključno okoli jezika v prihodnjem vojaškokazenskem procesu. Po doseženem spo razumu priznava Avstrija rabo ogršči-ne v vojaškokazenskem sodnem postopanju. Izvzeti so pa pri ogrskem /ojaštvu sedmograški Saši. Pri polkih, stoječih v Avstriji, se mora rabiti izključno nemščina. Splošno se" pričakuje, da se dvigne proti tem dogovorom močna opozicija.
Kakor se čuje od dobro poučene strani, je cesar Viljem povabil nadvoj-vodo-prestolonaslednika Franca Ferdinanda k pomorski paradi v Baltiškem morju.
Dunaj, 28. apr. — Cesar Franc Jožef bode po nasvetu svojih zdravnikov bival nekaj časa v letovišču Goedoel-loe, 25 kilometrov severovzhodno od Budimpešte, da si okrepi svoje zdravje. Sicer se uradno in poluradno vedno zatrjuje, da je zdravje vladarjevo povsem zadovoljivo in ne daje povoda k bojazni, ampak nova zdravniška odredba ni taka, da bi razgnala dvom v istinitost zatrdila.
Po nekem poročilu iz Ljubljane, glavnega mesta Kranjske dežele, sta bila nadvojvoda Jožef Ferdinand in njegov spremljevalec baron Lichten-berg v resni nevarnosti. Gospoda sta se peljala v avtomobilu po neki cesti, jirps je tropa kmečkih tautov za-
niobifu člani k!iy;]Icalnegs d< /elm ; odbora, do katerih gojc mržnjo. Zm ta je bila še o pravem času pojasnjena. Drugače bi bila nadvojvodu in baronu sila predla.
V Šk ocjanski dolini so se pripetili hudi potresi, kakor se poroča iz PoT stojne. Prebivavci so v strahu bežali iz svojih hiš. O lastninski škodi so doslej ni izporočilo.
Iz nrada zaveznega pravdnika v New Yorku smo prejeli sledeči razglas:
Vsaka oseba, ki je plačala kaj denarja za zdravljenje po pošti ali o-osebno tvrdkam: The Collins New York Medical Institute, Dr. Ferdinand Hartman, The Vienna Medical Institute, Dr. Landes ali The Universal Medical Institute, v slučajih prepovedanih ženskih operacij, jetike ali tuberkuloze, naj pošlje svoje ime in svoj naslov, z vsemi pismi, prejetimi od katerega izmed gorenjih doktorjev, na: Henry A. Wise, U. S. Attorney, New York City.
Prvi napad na škofa dr. Karlina.
Trst, 20. apr. — "Piccolo" v uvodnem članku z najneslanejšimi frazami, ki vzbujajo sum, da pohajajo od laškega duhovnika, napada tržaškega škofa dr. Karlina, ker je v cerkvi sv. Antona starega pridigoval vprvič, in sicer slovensko. "Piccolo" pravi, da je Trst italijansko mesto in da znači ta nastop novega škofa, da je vzdrževa-telj panslovanske narodne ideje. "Pic-colov" neosnovan napad bo škofu le pridobil še večje simpatije. Tudi pametni Lahi obsojajo izbruh tega lista, ker se v cerkvi sv. Antona starega od pamtiveka slovensko pridiguje.
Jeruzalem razburjen.
Jeruzalem, 3. maja. — Tukajšnje prebivavstvo je skoro do nasilstev razburjeno po delovanju neke družbe angleških starinoslovcev, ki se obdol-žujejo, da so kopali pod Omarovo mo-šejo, smatrano za nedotakljivo, ter odstranili mnogo slavnih svetinj, med njimi skrinjo miru in sprave, kadilnico in druge svete posode, ki so pripadale rodovom izraelskim. Azmy Bey, turški guverner, je bil po ulicah za-sramovan, ker ga je ljudstvo smatralo za sokrivega na tej oskrunitvi, in psovan kot "prešič". Mošeja je zaprta in zastražena do prihoda vladnih uradnikov iz Carigrada, ki uvedejo preiskavo.
Sneg v majniku.
La Crosse, Wis., 1. maja. — Sneg močno naletuje izza ranega jutra po severozapadu. Tukaj je zapadlo snega že 6 palcev, pa še naletuje. Železnice ter telefonske in telegrafske naprave utegnejo imeti škodo, toda za setve bo sneg velik blagoslov.
Upor na Kitajskem.
Hongkong, 2. maja. — Po došlih poročilih iz Cantona, kjer je izbruhnilo uporno gibanje, je sklepati, da se tamošnjim inozemcem ni zgodilo ničesar. Pri tem uporu gre za boj Kitajcev proti cesarski rodovini Mandžu. Iz Cantona se revolucionarno gibanje razširja v severne in vzhodne pokrajine. Uporniki so vzeli tri važna mesta, Samšui, Večau in Vučau.
Mongolci so se najprej uprli in so takoj naskočili 26 kitajskih krajev sredi zadnjega tedna. V prvih bojih je bilo usmrčenih že na stotine upornikov in kitajskih vojakov. Zadnjo soboto je bil umorjen Li, taotai canton-ski. Mestna vrata so bila takoj zaprta. Prebivavstva v Cantonu se je polotil strah zaradi nezanesljivosti vojakov, katerih je v mestu 30,000. U-porniki so zelo mnogoštevilni in nastopajo s fanatično hrabrostjo. Oboroženi so tudi z ročnimi bombami, katere mečejo z veliko spretnostjo.
Wu Sum, na Japonskem odgojen Kitajec, ki nosi evropsko obleko, na-čeluje upornemu gibanju. Prišel je s svojimi tovariši iz Singapora v Canton. Doslej ga vlada ni mogla naslediti. Zato pa so bili prijeti mnogi sumljivi ljudje in brž obglavljeni, čeprav so bili mnogi izmed njih baje nedolžni.
Natančnejša poročila o bojih v Cantonu potrjujejo prejšnje vesti o srditosti spopadov med uporniki in četami. Glave brez kit in trupla brez glav, v evropskih oblekah, še leže naokoli po cestah. Iz drugih trupel je razvidno, da je smrt nastopila vsled za-davljenja. Poveljnik neke kitajske križarke je bil usmrčen. Admiral Li, ki je poveljeval udane čete prva dva dni po izbruhu upora, je baje 10 upornikov usmrtil z lastno roko, preden je bil sam smrtno ranjen. V cantonsko luko so prihitele ameriška topničarka "Wilmington", nemška topničarka "litis", portugalska topničarka iz Macaa in nekatere britanske vojne ladje.
Kralj Alfonz jetifer;.
poroča, da je španski kralj Alfonz Hudo zbolel za tuberkulozo in da so njegovi zdravniki pri nedavnem posvetovanju sklenili, da ima vladar prebiti prihodnjo zimo v Lezinsu, Švica, kjer je podnebje posebno ugodno za bolne na pljučih.
Kralj Alfonso trpi že nekaj let na tieki nosni nepriliki. Francoski specialist dr. Moure ga je že večkrat operiral. Leta 1907. mu je odstranil iz nosa neke razrastke, in predkratkim necega polipa ali mnogonožca. Alfonz je star šele 25 let, pa je bil že kot o-trok slaboten.	.
Čast,»komur gre čast.
Pittsburg, Pa., 1. maja. — Carnegie-jeva komisija za junake je podelila danes v svoji tukajšnji seji 35 odliko--vanj za junaške čine, pri katerih je nekaj odlikovancev storilo smrt. Skupaj je bilo podeljenih devet srebrnih in šestindvajset bronastih kolajn. Na denarnih darilih se je razdelilo $34,100, in razun tega so se dovolile na vdove tako odlikovanih letne pokojnine v znesku $1310. V devetih slučajih je bil reševalec pri reševanju usmrčen, in v teh slučajih so se dale kolajne z denarnimi darili njihovim svojcem.
Pogubna slana.
Galesburg, 111., 2. maja. — Davi je kazal toplomer v tukajšnjem okraju 29 stopinj. Zgodnja zelenjad je uničena in bati se je, da bo sa^na letina popolnoma pokvarjena.
Dragocena knjiga.
New York, 28. apr. — Pri tukajšnji prodaji knjižnice pokojnega milijonarja Hoe je Walter M. Hill iz Chicage plačal $21,000 za leta 1512. tiskan iz-tis knjige "Helyias Knight of the Swanne" v angleški inačici Lohengri-nove legende.
Jolietska novica.
—Vse priprave so dovršene za šolsko vesfelico, ki se bo vršila v korist naši cerkvi sv. Jožefa v nedeljo 21. maja pop. v Engle's dvorani, 805 N. Chicago st. Ali 'že imate vstopnico?
Gospodičino veselje.
"Severov Antisepsol rabim vsak dan in sem vesela opazujoč, kako ščiti zobe, jih ohranjuje bele, ustno duplino čisto in brez kisline. Tudi ozdravlja mehke, obolele zobrne in jim podeljuje sladak, osvežujoč dih," piše gdčna. Marica Wozniak, Lubin, Wis. Antisepsol se tudi rabi pri zdravljenju katara, hripavosti, mrzlice in iztokov. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3

IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
ih

Joliet, 111., 3. maja. — Pravi zimski mraz smo imeli letos ob nastopu "krasnega'' majnika. Pihal je sever-nik vse zadnje dni in vmes je pa deževalo, pa samo v prestankih, prav po aprilovo. Tudi slano smo imeli v jutro danes in včeraj in predvčerajšnjim pa na srečo rastlinstvo še ni razcvelo. Ker se narava tako počasi prebuja in preraja, nam je pričakovati lepega poletja, pravijo. Bomo videli.
—	Velike slavnosti in parade bodo v Jolietu sredi junija, ko bo tu zborovala "Grand Army of the Republic". Na tisoče starih veteranov iz vseh de lov Združenih Držav se zbere v tem mestu, ki bo prvikrat sprejelo v svoj' sredi to slavno armado bivših bram-bovcev domovine. Vsako leto se shajajo na zborovanje v drugem mestu, in letos je doletela ta čast Joliet. Več pozneje, ko bomo imeli poročati o podrobnih pripravah za dostojni sprejem.
_ Umrl je g. Silvester Strametz, v
starosti 50 let, zadnjo soboto v svojem domovanju pod h. št. 530 Granite st. Bolehal je že dlje časa, a nedavno se ga je lotila pljučnica in ga je spra vila v grob. Pokojnik je bival v Jo lietu okoli dvajset let in je bil sloveč muzikant. Dobro znan je bil predvsem v naših slovenskih ozir. slovanskih društvenih krogih, kjer je imel vsepolno prijateljev in znancev izza prejšnjih let, ko je zbiral okoli sebe vse naše muzikalične fante in može ter jih navduševal za gojitev godbene umetnosti in ustanovitev slovenske godbe. In tako sta nastali tekom časa dve slovenski godbi, in pri obeh je pokojnik rad sodeloval. Ni je bilo v prejšnjih časih slovenske veselice, na kateri ne bi bil pokojni Strametz kot vodja med godci. Rodom Nemec, doma iz nekdaj slovenske Lipnice (Leibnitz) na Srednjem Štajerskem, je služil pokojnik do 30. leta svoje starosti cesarja pri vojaški godbi 47. peš-polka in potem odšel v Ameriko s svojo nevesto, Slovenko Kresal iz Hinj na Dolenjskem, za svojim tastom, kateri je prišel semkaj šest mesecev preje. Poleg svoje soproge zapušča rajnik enega sina in tri hčere. Pogreb se je vršil včeraj (v torek) do-poludne v nemški kat. župniji sv. Janeza Krstnika. Sorodnikom naše so-žalje, a rajniku, ki ostane vsem prija-feli«>m v trainem spominu, svetila večna luč!
—	Na glavno vodstvo šolske družbe, sv. irts Metoda , ..jubljanr je
<tane^ odposlala tvrdka Ogulin & Sitar
200 K (reci: dvesto kron) kot usta-novnino in prvi dar "Zavednih Slovencev v Jolietu, Illinois, Z. D. A." Obenem se je poslalo primerno pismo, katero so podpisali predsednik Josip Za-lar, blagajnik Josip Sitar in tajnik Franjo Skole.
Izkaz do dne 1. maja 1911 .nabranih svot za družbo sv. Cirila in Metoda: Ferko John, 75c; Ferko Matej, 50c; Flajnik Jurij, 60c; Flajnik Miko, 25c; Gerčar Louis, 50c; Gorup Filip, $2.90; Horwat Anton, 75c; Horwat John, $1.50; Honet Steve, 20c; Klepec Joe, lOc; Malovrh Jurij, 25c; Meteš Frank, 25c; Meteš John, 25c; Ogulin Janko, $1.10; Pezdirc Joe, 50c; Petrovčič John, 10c; Rogina George, $1.20; Ro-gina Joe, 25c; Stukelj Matej, 50c; Stu-kelj John, 60c; Sitar Joe, $1.60; Si-monich John, 25c; Soršič Matej, 50c; Soršič John, 25c; Skole Franjo, $1.10; Težak Ivan, 75c; Zalar Josip, $1.60; Završnik Frank, 10c; Ker še nismo pozabili pesmi "Luna sije" $1.05 in "Slovenec sem", 25c; Vesela družba pri "kebru": "Ker so se slovensko učili", $2.10; pri banketu slovenskih fantov, prirejenem v čast njihovemu sošolcu Rev. Jos. F. Stukel, nabrana svota, $17.50; Vesela družba pri "kebru": "da bode ravno 200 K", 76c; skupaj, $4<).76. Za družbo "Zavedni Slovenci v Jolietu, 111., Z. D. A.: Jos. Zalar, predsednik; Jos. Sitar, blagajnik; Franjo Skole, tajnik.
—	Slovenski Sokol v Jolietu ima svojo mesečno sejo v nedeljo 7. t. m. zvečer v svojih navadnih prostorih. Vljudno naprošeni so vsi sokoli, da se te seje gotovo udeleže, kajti sklepalo se bo in ukrepalo nekaj silno važnega, namreč: glede nadaljnjega delovanja in poletnih prireditev. Sprožila se je misel o nekakem banketu! Kdor se torej brez prav posebnega izgovora te seje ne udeleži, pokaže s tem, da mu je naše sokolstvo deveta briga, in ta-cih mlačnih sokolov — čim manj, tem bolje! Če spet ne bomo sklepčni, se razidemo — za vselej! Ali bi ne bilo to prežalostno? Zatorej vsi zavedni sokoli; na prihodnji seji na^svidenje!
' '— G. Ignac Česnik, znani ustanovitelj slovenske farmarske naselbine pri Willardu, Wis., se je mudil te dni po opravkih v tem mestu. Navdušeno nam je pripovedoval o rasti in razvoju cvetoče willardske naselbine, ki šteje že do 60 družin in se pripravlja na gradnjo svoje cerkve. Pričakujemo tozadevnega daljšega dopisa.
—	G. J. Cuznar, vojak Stric Samov, nam je poslal s Filipinov, kjer biva sedaj v službi, dolg in krasen spis, ki ga pričnemo priobčevati prihodnjič. Spis je tako zelo zanimiv, da ga bodo čitatelji žares veseli.
—	Po naznanilu iz Washingtona, D. C., ima Joliet 34,670 prebivavcev, a
posamezne warde jih štejejo: Prva 10,001; druga 3,059; tretja 5,769; četrta 5,076. Rockdale šteje 1,101 dušo; Lockport 2,555.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Boziclirk (Božičič?) Miko, Brusik Frančišek, Gajda Jožef, Ranjeglav Dimitar, Tosiga Ivan, Vi-delič John, Vrbič Jos.
Joliet, 111., 29. mal. travna. — Cenjeni urednik in čitatelji! V vednost dajem, da iz Pueblo, Colo., sem se "od-fural" in evo me živim v Jolietu, kjer se mi zdi, kakor da bi bil v rojstnem kraju. Mnogo naših rojakov tukaj živi, med katerimi imam svoje prijatelje, ki smo v rojstni domovini bili sosedi.
Mesto Joliet je ob reki Desplaines, 36 milj južnozapadno od srednjega dela Chicago. Polovica mesta leži na zračnem hribu in bregu, druga polovica pa v dolini tostran reke, ki veže michigansko jezero z mehikanskim zalivom. Oba dela veže šest železnih mostov. Pravijo, da prvi Slovenci so prišli pred 40timi leti in takoj so začeli rojaki pogosteje prihajati. Privabil jih je zaslužek v velikih tovarnah. Ker so znani, ali ker smo znani kot marljivi delavci, jim ni bilo težko delavski zaslužek dobiti. V začetku so hodili v nemško cerkev. Dne 12. maja 1. 1891 so dobili svojega župnika F. S. Šus-teršiča, ki je "skomderal" za zidanje slovenske cerkve. Vogelni kamen je bil vložen 19. julija 1891, dogotovljena je pa bila cerkev 18. oktobra istega leta. Cerkveni patron je sv. Jožef. Župnija je čimdalje bolj cvetela, se razvijala in stara cerkev je bila pretesna; zatorej so drugo večjo novo cerkev sezidali, ki je ponos ameriškim Slovencem. Za zgradbo nove cerkve so se izredno trudila tukajšnja katol. društva. Prvo slovensko šolo v Ameriki so jolietski Slovenci zgradili leta 1895., vendar pa žalibog odrastla mladina domačo govorico zanemarja. Lepo je, da znamo angleški jezik, i to da ga tam govorimo, kjer je nam potreba; še lepše in bolj prijazno pa je, da v domači druščini svoje govorice ne zanemarjamo. Večina tukajšnjih Slovencev so amerikanski državljani in imajo velik uspeh ob času mestnih ali narodnih volitev. Slovenci v Jolietu imajo mnogi svoje hiše. Vsakdanji kruh si služijo največ z delom v raznovrstnih tovarnah; drugi se pečajo s trgoviioi imajo salooiie, mesnice in '..••' , "Z;\ scdtij i2.HjučiW in ko pa bodem druge podrobnosti izvedel, sc oglasim.
Pošiljam iskrenosrčne pozdrave!
Ivo Težak, 1202 N. Broadway.
Ignac Pluth pol leta staro hčerko Amalijo. Naše sožalje!
—	Istega dne so krstili staršem Škraba Miciko in staršem Omerz Antonijo.
—	Pretečeni teden se je poročil tu g. Jakob Bučar z Mrs. Ano Šeme. Par je prišel iz Biwabika in se je nastani! v Ely. Obilo sreče!	P.
Barberton, O., 1. maja. — V tukajšnji naselbini se je poročil dne 29. apr. g. Fred Udovič z g. Frančiško Lesar. V soboto, to je, 6. t. m. sc pa poroče g. Frank Mrzlikar z g. Marijo Selan in g. Blaž Drobnič z g. Terezijo Av-sec. — Novoustanovljeno Pevsko društvo je imelo dne 22. aprila svojo plesno veselico. Kakor se čuje, se je slabo obneslo. — Društvo sv. Martina št. 44 J. S. K. J. bode imelo svojo veselico dne 27. maja v dvorani g. J. Debevca. — Kakor se čuje, gre mnogo Madžarjev v Michigan repo okopavat. Tudi par naših rojakov je med njimi. Vdrugič zopet kaj. J. Podpečnik.
Brockway, Minn., 27. apr. — Vele-cenjeno uredništvo! Vse je veselo, spomlad je prišla! Zemlja je odeta s krasno zeleno obleko. Že so razcvetele prve spomladanske cvetke, ki se eselo ozirajo proti zlatemu solncu. Tudi ptice so že priletele iz toplih krajev. Lastovke nam ljubko žvrgo-lijo svoje mile pesmice. Vse spomladansko! Kmalu bode razcvetelo sadno drevje. Farmarji so že povečjem usejali, prva žita že zelene.
O Veliki noči smo imeli lepo vreme, tako da smo imeli prav prijetne velikonočne praznike. Na praznik sv. Marka smo imeli sv. mašo t>b osmih in potem procesijo. Na velikonočni obisk so prišli gg. Ivan J. Oman, Jožef Trobec in Raymond Golob.
Zadnjo nedeljo 23. aprila je minulo 40 let, odkar se je tukaj prvikrat darovala sv. maša v cerkvi. Bila je druga nedelja po Veliki noči 23. aprila 1871, ko se je v mali cerkvici brez stolpa in zakristije prvič darovala presve-ta daritev. Bila je cerkvica seveda majhna in bolj revna, ampak vendar je bilo lepo od prvih faranov, da so postavili si hišo božjo. Kakor vsak ve, da je začetek trd, in so torej bili tudi vsi revni tedaj, ko so delali cerkev. Naša stara cerkev ni več na svojem prvem mestu, pa vendar kraj, kjer je stala prva cerkev, bode zmirom spoštovan. Torej čast faranom, kateri so postavili prvo hišo božjo, in Bog naj jim bode plačnik! Še menda ednajst je živih tukaj, ki so pomagali delati cerkev; drugih se je pa mnogo preselilo v večnost. Naj bi bili mladini v izgled in posnemanje!
Sedaj pa pozdrav vsem cenjenim Slovencem. Listu pa velik uspeh.
John Poglajen.
Ely, Minn., 30. apr. — Požar je uničil danes dve poslopji rojakoma L. Perušku in Alojziju Perušek; zadnji ni bil zavarovan proti ognju.
— Dne 23. apr. so pokopali staršem
Eveleth, Minn., 24. apr. — Spoštovano uredništvo A. S.! Sprejmite par vrstic iz tukajšnje slovenske naselbine.
V 20. štev. A. S. se g. Novljan za-dira v Evelethskega Slovenca in mu očita, da ni poročal resnice o znani katastrofi, ki se je prigodila v bližnjem mestu Virginia, Minn. Spodaj podpisani pa sem popolnoma prepričan, da je bilo ravno tako, kakor je Slovenec poročal v številki 19. tega lista. Ne bom se hudoval nad njim, ker se rad ne vtikam v osebnosti in takšno politiko. Ampak to rečem pred širnim svetom, da jaz Slovenec ne bi šel po takšnih potih! Če bi ne mogel drugače živeti, rajši bi šel beračit po s\ etu ali kamenje tolč na cesto. Ker se g. Novljan huduje, da je Eveleth-skemu Slovencu žal zato, ker ni on šel za govornika na Virginio, pravim, da nikdar in nikakor ne! In zakaj bi šel zagovornik od tukaj 5 milj? Odgovor: na Virginiji se dobi Slovencev in Hrvatov, ki znajo bolje slovensko in angleško govoriti, kot g. Novljan ali Evelethski Slovenec. In zakaj jih družba noče? Zato ker nočejo biti kompanijski podrepniki! S tem zaključim to afero in upam, da se ne bo treba več vtikati v takšno stvar. Želim ljubo zdravje vsem revnim delavcem in rečem: Bog Vas varuj, ubogi trpini!
Vreme imamo prav spomladansko in upam, da je zaželena vigred tukaj; pa zemlja se bode zasukala okoli svoje osi in jes.en bo zopet tukaj. Beseda jesen pomenja zopet boj, in ta boj bode na političnem polju za pravice slov. naroda v mestu Eveleth, ker takrat bodo mestne volitve. Zatorej rojaki Slovenci in Hrvatje, na dan! Podajte si roke in zmaga bo vaša! Vi pa, cenj. rojaki, kateri ste sposobni za kandidate enega ali druzega urada, postavite svoje kandidature pravočasno, in ako bodete izvoljeni, ne pozabite na mili vaš slov. narod in ne sramujte se. reči: Slovenec sem! A z besedo' "Austrian" proč, ker to je strup za slov. narod.
H koncu dopisa pozdravljam vse Slovence in Slovenke, a tebi, vrli list, obilo naročnikov in predplačnikov in ostajam vedno vaš udani Slovenec.
La Salle, 111,, — Predragi mi list Am. Slovenec, prvak naših časnikov v tej deželi prosim kot bi im«! m&lo'p.-- . /a, da e,.o .noj■ dopis med narod slovenski, kerželim, da bi izvedeli naši rojaki po Združe- j mh državah in tudi naši bratje v stari domovini, kako se zanimajo tudi Slovenci v tej deželi in mestu La Salle 111., za vsprejem kakega "visokega gosta", ali prav povedano, socijališke-ga nadzornika. Kakor hitro nam je bilo (pravijo: še brezpametmnj ljudem) naznanjeno, da pride dne 9. aprila t. 1. iz Chicage (ha) velecenjeni gospod Z. v našo sredino s svojo mislijo, da nas spravi vse pod ničlo svojega socijalističnega napredka, smo bili nekako očarani vsled pričakovanja tako velikih dobrot. Vsi socijališki magnati so prilepili povabila po voglih in tudi po javnih prostorih: torej vedite, da smo morali rojaki misliti, oh, da ne smemo zamuditi take izredne priložnosti in da moramo tudi mi biti pri vsprejemu tega gospoda, posebno ta dan, ko je že tako namenjeno, da mečejo veje po tleh. Ali ta gospod ni prijezdil na oslu, da bi mu mogli P°-stiljati in izkazati čast, oh, čast temu žlahtnemu gospodu. Res žalostno, ker nismo mogli zdaj še v tako zgodnji spomladi dobiti lepih cvetlic, da ga s temi počastimo — oh, oh! Nekaj pa se le spodobi, da mu storimo. Sklenili smo, da nakupimo belih in rumenih biserov; pa tudi tega naši'■ lasa"-ski prodajalci niso imeli dovolj. Torej zadnjo pomoč smo "ponucali": šli smo k materi koklji, jo odstavili njenega dela, ali tudi to je bilo še vse preslabo, ker mislim, da tudi
koklja
je bila na svojem delu samo šele dva dni, torej smo imeli samo malo Prl" pravo, pa na žalost še te nam ni bilo mogoče porabiti, ker ta gospod je menda prišel po nekdanjem Mr. P;lv" lihovem balonu do dotičnih kuhinjskih vrat. In ko zaslišim gfas "zdaj pa 'e noter", se res podam, da slišim, kaj od Cvetne nedelje. Pa žalost! Ko pridem v dvorano, dobim par že precej starih možičkov s kosmatim obrazom. Oh! se začudim in mislim, da zdaj nisem še dosegel pravega cilja, ker je vse bolj kazalo, da sem prišel v briv-nico, ne pa v dvorano, pripravljeno za veleučenega g. Z. in druge slavne so-druge. In začel je rdeči poglavar in govoril nekako tako, da smo "vs> glih" — "vsi glih": in zato moramo njemu nekaj plačati, ki nam je prišel to povedat; in ker smo sirote In siromaki mi delavci, zato da si moramo pomagati, a pomoremo da si najhitreje, če si naročimo seveda Proletarca, ki nam čez noč prinese poduk, kako o-bogateti — z revolucijo namreč. In Proletarec da nas tudi poduči, koga naj izvolimo v zastop našega mesta: moža namreč, ki se bode bojeval, da podero vse, kar so naši rojaki sezidali, ko so si preskrbeli, da se mladina vzgaja v katoliški veri. Oh, pa to sem že večkrat slišal, da pravi pregovor: ne zidaj previsoko, da se ti ne podere in kar delaš, delaj previdno. G. govornik iz Chicage, z imenom Z. (am-
pak ne zajec m ne zaplotnik!), zida v zrak in zato mu ne razpade v prah in pepel — kakor v revoluciji, ali ne? In potem je 'neka druga oseba nastopila in se silila hvaliti Proletarca, pa ni šlo: zapustila ga je "narava", ki tako rad v nji plava — ta govornik namreč, ki njegovega imena ne vem prav niti z začetno črko. No, pa h koncu! To še rečem: Brez Boga ni zmage in brez zmage ni krone. Še smo katoliški možje, ki sicer ljubimo naravo — ampak naravo božjo, ker verujemo v Boga in njegovo stvarstvo.
Pozdrav vsem naročnikom Am. Slovenca!	Opazovalec.
St. Paul, Minn., 24. apr. — Tri leta in štiri mesece sem bil bolan, pa nobeni doktorji mi niso pomagali. V Am. Slovencu pa sem bral Trinerjev oglas in si naročil njegoveka grenkega vina. In pomagalo mi je! Zato priporočam vsem grenkega trinerčka. In na Am. SI. bom naročen, dokler bom živ. Dopisa ne v koš, prosim. Z Bogom!
Valentin Kuhar.
Waukegan, 111., 24. apr. — Cenjeni Ani. Slovenec! Sprejmi v svoje predale to naše skromno naznanilo.
Zadnjič so prišli gg. socijalisti k nam iz Chicage in Kenoshe, hoteč nas podučevati, ter so povabili poleg mož tudi žene in otroke. Ker pa nismo bile osebno pričujoče, hočemo pismeno dokazati, kako me cenimo njihov poduk.
Recimo: Ako kak kralj brez vednosti ljudstva v kako mesto pride, gotovo ne bo posebnega sijaja ob sprejemu, ker ni časa k pripravi, tudi kraljevo spremstvo bo maloštevilno; nasprotno je, ako ljudje dobe sporočilo, o, tedaj se pa kar narod skuša prekašati v udanosti do vladarja. Glejte, tudi vi, gg. socialisti, ste tak kralj, ker zadnjič bili ste le v naglici sprejeti, za ■ndanostne poljube ste dobili brce, za spominsko medaljo pa gnila jajca, no, in spremstvo še dovolj dostojno za take učenjake kot ste vi. Kakor slišimo, obetate še priti, ali pet blokov od slovenske cerkve, tja med drugi narod, med Finlandarje. Čemu se taki učenjaki skrivate, in zakaj ne bi prišli na sredino naše naselbine, kot prvikrat? He, kako so se žarila obličja vaša, ko ste jo mahali od cerkve M. B. proti dvorani, češ, je že vse v naših pesteh. A glej spaka, ravno nasprotno! Kako povešeno glavo ste nesli vsak po drugem potu; edino glavni je še pol 10. cesti v spremstvu policajev. Slišimo, da je neko dekle v Ke-noshi r.eklo, kako bo waukeganska cerkev priročna kot dvorana za ples: ali to vedi, da prej morate na Michi-ganskem jezeru poskušati, ako vas ono drži7—potein pa le pridlfe^scm. v katoliško cerkev plcsat.
ak.> »o vam tukr.jšnja tla.
prevroča, pojdite pa drugam, recimo ija kamor spadate, k opicam, in ne kužite z vašim zlobnim govorjenjem in bogotajstvom naše dobre mladine — če ne, vam bomo drugače pomagali. Opravljaj to satansko delo, ti zlobni odpadnik od sv. vere in zaniče-valec svoje matere, kje drugje, a \vau-kegansko naselbino pusti v miru!
Pozdrav vsem katoliško mislečim ženam in možem.
Waukeganske žene.
Waukegan, 111., 26. apr. — Vsak o-trok že ve, kdo je tista trojica, o kateri sem jaz obljubil pisati, torej mi je ni treba nadrobno opisavati. Samo toliko dostavljam, da eden je prišel v to naselbino pred kacimi osmimi leti, menda iz Jolieta; druga dva pa sta "privandrala" iz Chicage pred par leti, eden menda ker so mu bila tla prevroča v Chicagi in ker je mislil, da bo bolje tukaj rojakom izobrazbo delil, seveda, da bo on dobiček imel. Torej ti trije hočejo sedaj našo naselbino preobrniti ter nas v dobre "kranjske socialiste" napraviti, in to vse v njih lastno korist, dasi delajo pod krinko socializma ter pravijo, da delujejo za "blagor naroda". Waukeganski socialisti, jaz Vam pa krinko iz obraza potegnem in Vam v obraz povem, da delujete v blagor svojega lastnega žepa, ne a po slovenskega naroda. Kako delujete v prid naroda, naj teh par vrstic pove.
Vi ste ustanovili Slovensko Narodno Čitalnico, in kdo ima koristi od nje? Gotovo tisti, ki je največ za to deloval, da se je ustanovila. Da je to res, mora vsak pritrditi. Kako je to, da ima samo eden koristi od nje, bo vprašal marsikdo. To je bilo tako: dotični rojak, ki vedno deluje v prid naroda, pardon — lastnega žepa, je tako dolgo si prizadeval, da je dotič-ne uradnike pri S. N. Č. pregovoril in jim dokazal, da člani nočejo plačevati svojih mesečnih dohodkov ter da je treba kolektorja, da bo hodil okrog članov mesečnino kolektat in da bo imel procente od tistega, kar bo nako-lektal. Seveda, uradniki so se bali v nemilost priti pri tem vzornem možu ter mu poverili kolektati od članov, borih 25, beri petindvajset centov na mesec. In od 25c še procente dajati: koliko pa potem pride v blagajno S. N. Čitalnice? Kakor sem zvedel od zanesljive strani, so člani po več mesecev vnaprej plačevali mesečnino in je knjižničar prejemal mesečne doneske, ko so člani knjige prišli iskat, ter so radi plačali mesečnino. Torej čemu kolektorja? Seveda, zato da tistih borih 25 centov v svoj lastni žep spravj ter tako deluje v blagor svojega lastnega žepa, ne pa v blagor slovenskega naroda.
Vprašam Vas, socialisti, kakšen na-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808. ♦02 Ohio Street JOLIET, ILL.
N. W. telefon 1257.
Jos.Zelnikar
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, III
Prijateljem in znancem naznanjaš da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
ANTON VOGRIN,
ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni.
Ci:
Mi hočemo tvoi denar J* ti hočeš naš les.
__/šla
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi ce-oami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
ni«
je ka
Za stavbo hiš in poslopij mehki itt ^ trdi les, late, cederne stebre, desk in y »inglne vsake vrste.	j 2(j.
Naš prostor je na Desplaines ulic* je ilizu novega kanala.	I sta
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi te r0| bomo zadovoljili in ti prihranili denar.! te\
---kL°
W. J. LYONS Jf0l
Naš Office in Lumber Yard na vogltt jo
DES PLAINES IN CLINTON STS.
Ijn str
POZOR, HO JAKI I	j su
Moderno g-ostiln**
National Buffet v katerej bodem točil naj bolj ie por* ®e terjevo pivo, izvrstno žganje, domai« vino in prodajal dišeče smodke. ] ^ Prodajam premog.	J
ANTON T. TERD1CH, 203 Ruby St N. W. Phone 835.
Jolitt, »
Najboljšega želite, kadar gre za vaše zdravje; zato si omislite Severovih Zdravil.
Pogled v vaše zrcalo
vam pove, če je vaša kri nečista, aedka ali oslabela. Vsa kri je bila nekdaj čista in lahko postane zopet taka, če se uživa.
Severov Kričistilec.
Dober spomladi.
Dober vsakdo dobo.
Pravo krvno zdravilo za vsakogar moškega, žensko in otroka. Grdilni prišči, tvori, opahki, bule, uljesa, žive rane, ogrci in razne kožne bolezni izginejo, če se to zdravilo uživa po navodu o porabi. Napravlja čisto, obilno kri in daje moč telesu.	Cena en dolar.
Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte Severovih Zdravil in glejte, da dobite, kar zahtevate.
Pokvarjeni živci
se razodevajo v nespečnosti, razdraž-ljivosti in splošni potrtosti.
Severov Nervoton
se je izkazal od velike koristi za onej-mogle, nervozne in pretegnjene moške in ženske. Deluje naravnost na živčna središča, povračajoč zdravo pravšno stanje. E11 dolar steklenica.
Dobrovoljnost
je predvsem posledica dobre prebave; z obojo boste blagoslovljeni, ako uživate
Severov
Življenski Balzam.
Izborno vpliva na jetra, želodec in čreva. Poživlja prebavne organe na ta način, da se zapeka, jetrna bolest, ne-prebavnost, žolčnica in slične nepri-like uravnavajo.	75c steklenica.
PO BREZPLAČEN NASVET PIŠITE NA NAŠ ZDRAVNIŠKI ODDELEK.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
Pd da dr
Kit' sk sti I sr, ITli
I Šk iz\ ni i im ne ne nii 87 let let Kj ne
nj;
na
iz iz
Ste
ie Vrni«
Svi
ko So: so Ok šil to-
vil jo dr,
Tr dit dr
Gc je
[O
?c ap n0
ko Co je
od
Po je dil žu
[H čir
V
•m žei
N< L\S
Vr
tz
AMF.RTKANSKT SLOVENEC. S. MATA 1011.
3.
iz stare domovine.
inois.
zen-ceni.
KRANJSKO.
V Amerko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne, 12. ifPrila 22 Macedoncev.
Deželna banka. Pripravljalna de-za deželno banko je poveril deželni odbor Gjuri Rašici, ravnatelju "Za-B-družne zveze". Deželna banka začne »Poslovati s 1. julijem t. 1.
j ~~ Mohorjeva družba je letos v ljubljanski škofiji nazadovala za 594 u-dov. Vzroki nazadovanja so različni. •Nekateri jemljejo za vzrok slabo vinsko letino. Glavna vzroka pa sta: majhna zavednost ljudstva in libera nzem.
. ~~ Politični shodi. V Dragomlju je pe! sh°d dr. Krek, ki je pojasnil de lo v deželnem in državnem zboru. V
- j Cirknici je bil shod Kmečke zveze, na
Lar terem je poročal g. Gostinčar, ki je jgopet prevzel kandidaturo za državni bor. V Stepanji vasi je govoril poslanec Povše o potrebi dobrega razmerja med mestom in deželo.
. ~~ Državnozborske volitve na Kočevskem. Iz Kočevja se poroča, da Je grof Barbo odklonil ponudeno mu kandidaturo za državni zbor. Knez Auersperg na noben način ne kandidira več v državni zbor in pojde nazaj v gosposko zbornico. V Kovčevju so zdaj tri stranke, krščanskosocialna, ki ulici
je zadnje čase silno na moči pridobila, tj staroliberalna garda kneza Auersper-se ga in vsenemško radikalno nacionalno ' . : divjaštvo, ki hoče vse poluteraniti, te-rorizirati in klofutati. Ti zadnji zah-:nar.| tevajo, da mora novi kočevski državni (poslanec v državnem zboru takoj po-4 $ŠFetl vse '%je" in demolirati Petrovo skalo, kar pa stari liberalci smatrajo za pretežavno in tačas še neizvedljivo. Najbrže bo prišlo zopet do o-strega volilnega boja.
— Protialkoholnega shoda učitelj-stva dne 12. apr. v Ljubljani se je udeležilo 60 učiteljev.
—-Gospodinjska šola v Dobrepoljah se je zaključila veliko sredo. To je bil drugi gospodinjski tečaj, ki ga je Priredil deželni odbor. Trajal je od 19- febr. do 11. apr. Gojenk je imel 22. Uspeh je naravnost izboren.
—Sneg-v Belikrajini. Začetkom apn-
'a in zlasti dne 8. je snežilo in vihralo
Po Belikrajini, kakor o Božiču, tako
j3 je bilo bati pozebe na sadnem drevju.
Srednje šole. Na predlog dr
ranil. Jožef Mlakar je na mestu izdihnil. Janeza Horvata so orožniki odpeljali v zapor.
— Požari. Dne 11. apr. je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Josipa Berganta.v Golem Brdu pri Medvodah, ki se je hitro razširil in v kratkem času vpepelil ostrešje hiše in gospodarskega poslopja ter mlin. Škode je kakih 10,000 K. Vzrok
Moste. Našla se bodo pač sredstva. da.se narodnemu izdajstvu zastavi pet!
— Nova pošta. Dne 16. aprila 1911 ?pžara ni znan> ni l)a izključeno, da se je otvoril v Nadanjem Selu, (poli-: Je,bl! Položen. — Dne 12. apr. je zgo-tični okraj Postojna) nov poštni urad rel° na Golovcu posestni« I-ranciski z uradnim imenom "Nadanje Se!o". Istočasno se je opustila poštna nabi-ralnica v Šmihelu.
vse-i ce-vrst-
ki is k in
ogltt 3TS.

por-lU0
"steršiča je sprejel c. kr. dezehiUsSxLJ-
% svet predlog na c. kr. učno ministrstvo da se vpelje na slovenskih srednjih šolah pouk v slovenščini za matematiko in za klasične jezike.
Umivanje nog v stolnici. Knezo ; 'Dt. ljubljanski je na veliki četrtek zvrsil v stolnici pomenljivi obred u-mivanja nog na 12 starčkih, katerih mena so: Koprivec Jernej iz Ljublja-
n on * Kadunc Martin iz Ljubljane, S9 let; Makovec Tomaž iz Borovnice, 88 let; Kerč Tomaž iz Predoselj j	Vrečar Janez iz Ljubljane, 84
Koselj Jakob iz Kamne gorice. 83 Zorman Lovrenc iz Št. Jurija pri ^anju, 83 let; Hren Janez iz Ljublja-"e 81 'et; Žgajnar Matija iz Prežgana, 79 let; Arhar Anton iz Št. Vida "ad Ljubljano, 77 let; Zorman Jurij !z Slavine, 77 let; Jankovic Frančišek ■z Ljubljane, 76 let. Vsi skupaj so stari 987 let.
— Procesije v Ljubljani so se na velikonočno soboto in nedeljo zjutraj vršile v najlepšem redu. V stolnici je niestno občino zastopal gosp. vladni svetnik I.aschan z mestnima uradni-°ma gg. Lahom in vitezom Bleivvei-s°m. Pri procesiji v šentpeterski fari s° se Prvikrat postavili krepki Orli iz okolice. V nedeljo popoldne se je vr-Potresna procesija in se je tudi le-°s razvila v .mogočno manifestacijo
Ljubljanska policija si je ustano-"a podporno društvo, kakršnega ima-d°,2c P° mnogih drugih mestih in tudi savna policija je organizirana.
•j. T- čevljarsko tovarno Kozina v di'r 1CU kolo(,voru s« že pričeli gra-(lnJ-b Tovarno zida večja ljubljanska
Občinska kriza v Spodnji Šiški, gospodarski konfl.kt zaradi vodovoda a 9°pZročil v Sp. Šiški občinsko kri-• Poprej sta že odstopila župan, g. apr8'10'1'!""' P°džuPan S- Zelenka. 12. „ ' p:i je odstopilo še osemnajst čla-k0V ^činskcga zastopa, ki so s tem co 1 v izrekli g" Pogačniku zaupni-. Med temi občinskimi odborniki
JC tudi
—	Mesto Idrija je štelo koncem lanskega leta glasom ljudskoštevnega operata 6094 prebivalcev, 2957 moških in 3137 ženskih. Po veroizpovedanju so bili razun 2 protestantov vsi katoličani. Poleg 5988 Slovencev je bilo 37 Čehov, 52 Nemcev, 1 Hrvat in 5 Italijanov.
—	Na postojnskem kolodvoru po stavljajo popolnoma novo verando. V čakalnici I. in II. razreda bode bufet.
—	Velika regata na Bledu. "Ljubljanski športni klub" namerava prirediti letošnjo sezono na Bledu regato,
pred izbruhom požara ni bilo nikogar v šupi. Goreti je začela suha koruz-mca. Radi različnih okolnosti in sumljivih-dejstev so začeli sumiti Stopar-to je tekmo z dirkalnimi čolni. Tako ja, da je sam zažgal, da bi dobil raz-prireditev bi bilo tako iz športnih ' meroma visoko zavarovalnino. Sosed-
dališče je bilo razprodano in polno odličnega občinstva. Slovenski pevec je do viška razvnel hladno graško občinstvo s svojo igro in umetniško dovršenim petjem. To je priznalo tu^i nemskonacionalno časopisje.
—	Ekscelenca knezoškof dr. Napot-nik je na belo sredo, 19. apr., ob pol 11. uri dopoldne osebno izvršil poroko hčerke velerodnega graščaka v Velenju Karla pl. Adamoviča pl. Cepin z g. grofom Hervardom Auerspergom, nadporočnikom 5. dragonskega polka v Mariboru. Poroka se je izvršila v grajski kapeli v Velenju.
—	Duhovniška vest. Župnijo Voj-nik pri Celju je dobil g. I. Potovšek, župnik v Artičah pri Brežicah.
—	Smrtna kosa. V Frankolovem je umrl grajščinski Žagar Štefan Jožep. —V Žetalih pri Rogatcu je umrla Amalija Colnarič. — V Gornji Rad-
cela vas. Stopar je zavarovan pri Du-	S01,i f umrI	Alojzi)
navu za 1900 K, škode pa je menda	st" ^ - V Vitanju pr, Ce ju je
tudi toliko. Na vsak način je morala	^ b.vs. občinski tajnik Ivan Vere-
zanetiti hudobna roka, ker neposredno	11 '■
Možinovi okrog dva orala gozda. — Dne 24. marca zvečer je prinesel Janez Stopar, posestnik v Drnovem pri Krškem, od kovača pljug domov. Ko so potem večerjali, je izbruhnil v šupi ogenj, ki se je tako hitro razširil, da ga ni bilo mogoče pogasiti in je vpe-pelil šupo in hišo, iz katere niso mogli razen ene škrinje, skoraj ničesar rešiti. Velika sreča je bila, da ni pihal takrat noben veter, ker bi bila sicer pogorela
oseb, slovenski 1673, češki 27 in ino-zeincev je bilo 15. Pred desetimi leti so našteli v tej občini 896 oseb z nam-škim- in 1351 s slovenskim občevalnim jezikom.
— Po tiralici išče zaradi goljufije in poneverjenja celovško deželno sodišče nadučiteljfi Antona Martinjaka, nazadnje nadučitelja na Brdu pri Šmo-horu.
ozirov kakor tudi iz razlogov tujskega prometa samo pozdraviti.
—	Nova zanimiva stavba v Ljubljani. Tvrdka Scagnetti namerava v Še-lenburgovih ulicah podreti hišo št. 6 in zgraditi na stavbišču in na vrtu veliko poslopje,- ki bo proti ulici tri- in proti dvorišču dvonadstropno. V glavnem poslopju 4, v hodnikih na dvorišču pa 22 elegantnih trgovin. Sedem metrov širok hodnik bo na razpolago občinstvu v hiši. V zgornjih nadstropjih bodo stanovanja. Poslopje bo stalo okroglo 1,000,000 kron.
—	Kupčija s sadnim drevjem se je zadnja leta začela prav živahno razvijati. Ljudstvo je prišlo do spoznanja, da je sadna drevje bogat vir lepih dohodkov, ki ponekodi preživlja cele vasi in okraje in donaša sadj"rejV»>m lepe dobičke. Izvoz sadja še je zadnja leta tako povzdignil, da je zanimanje za sadjerejo od leta do leta intenzivnejše.
—	Izkopine. Na posestvu g. Vojske in g. Zvvitterja pri Novem mestu so odkrili več rimskih grobov. Večino tega je izkopal g. Vojska sam s svojimi delavci. Izkopali so več po-šode, večjidel iz sive gline, samo ena posoda je bila iz rdeče gline — žgana. Zraven posod so se našli deli mečev, sulic, bronastih fibul in ena leščerba.
—	V finančnem ministrstvu je postal finančni tajnik dr. Franc Eller, naš koroški rojak, ministerialni pod-tajnik. finančni tajnik j^lr. Kare1 Der-novšek je pa imenovan za finančnega tajnika.	>
Odstc
g. Alojzij Zajec, ki je sedaj
...	. po
Po 1	pogaenik'a vodil občinske
je>S i ~ Z dne aI>r' se Por°ča, da dil ° ajno glavarstvo začasno odre-žn' 'a vod' občinske posle prejšnji ]. ');'n g- Pogačnik. Obenem je pred-čini° okraJno glavarstvo razpust ob-v keKa odbora ter bo deželna vlada ;m sP°razumu z deželnim odborom ^enoyala gerenta. Občinsko preino-Je Je že 14. apr. prevzel dež. odbor.
V Zeleni jami — nemška šola. 'Si i zas'epljenci so se obrnili na t "e«marko" in "Schulverein", naj bi ' ni jami postavila nemško šolo. e'n menijo vreči polena pod noge peravanl novi šoli v občini Selo-

—	Smrtna kosa. Na Viču je umrl posestnik LavreHcij Oblak, brat županov. — V Kneživasi pri Dobrniču je umrla gospodinja Neža Pire. — Na Ježici je umrl znani gostilničar Franc Dermastija, po domače Florijanček.— V Ljubljani je umrl bivši čevljarski mojster Fran Pezdir.—V uršulinskem samostanu v Ljubljani je umrla dne 12. apr. M. Gabriela Hinek, rojena 1846 v Železni Kapli na Koroškem; delovala je 46 let kot učiteljica. — V Šmarjah pri Ajdovščini je umrla dne 12. apr. Marija Kranjec, mati č. g. župnika Frančiška Kranjec, stara 86 let. —V Mengšu je umrl posestnik in mizarski mojster Ivan Vidali. — Na Bledu je umrl ondotni zastopnik pivovarne Goess, g. Rudolf Štrekel, v starosti 83 let.'
—	Nesreče. Ubil se je na Robu 11. apr. delavec Josip Korošec, ki je pomagal pri tesačih pri posestniku Fig-, cu, kjer so stavili nov kozolec. Hlod i mu je stri glavo. — V Idriji je pri po-1 diranju notranjih sten hiše gospe Tr-ček udarilo 25 let starega zidarja Fran četa Razpet iz Cerknega tako močno v glavo, da je prišel takoj ob zavest in je druzega dne (12. apr.) umrl.—Isto-tam je veliko sredo v jami poškodoval strel Jožefa Pajer; odtrgalo mu je tri prste na desni roki. — Nogi sta si zlo mila v Ljubljani 14. apr. g. Doktorič in slikarski mojster Tomaž Bricelj st.
Domžale, 14. aprila. Pri Domžalah se je danes dopoludne splašil nekemu vozniku konj radi nasproti prihajajočega motorja, katerega je vozil ■ g. Rudolf Praxmarer, stotnik 27. pešpolka, z dvema damama. Stotnik je, hoteč se konju izogniti, zadel ob brzojavni drog, pri oemer se je na glavi in roki težko poškodoval. Ostali so ostali nepoškodovani.
—	Raz okno padel. 12. aprila popoldan se je v "Mestnem domu" v Ljubljani splazil v 1. nadstropju na okno dveletni Slavko Perdan in padel na ulico. Pri padcu se je deček težko poškodoval, da je čez noč umrl.
Nesreča pri vajah. Ko so imeli >r. rezervniki 27. alpinskega polka pri Štefanji vasi vaje, se je po nesreči nekemu vojaku sprožila puška, v kateri je bila slepa patrona in je puh zadel rezervnika Rogla v levo lice ter ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v garnizijsko bolnico.
—	Žrtve alkohola. Predkratkim je šest od zgradbe cerkniškega vodovoda odpuščenih delavcev šlo-v Begunje nad Cerknico. Ondi so izpili 11 litrov žganja. Preobilo zaužito žganje je pro-vzročilo, da je delavec Janaz Horvat iz Dobrove pri Ljubljani potegnil nož in Jožefu Mlakarju iz Štajerske pre-rezal trebuh, drugega tovaria pa tudi
je so mnenja, da Stopar ni tega naredil. Ker pa se je Stopar že preje na pol odpravljal v Ameriko, se je sum še povečal in so Stoparja zaprli. No, sodna preiskava bo že dognala, ali je res kriv Stopar ali je iskati hudobne roke drugje. — Dne 21. marca pop. je pričelo goreti v Zarečju pri Ilirski Bistrici. Zanetil je kakor običajno — petletni otrok. Zgorela je k sreči le ena hiša in dvoje gospodarskih poslopij. Posestnik Kandare ima posebno občutno škodo.
—	Zaradi krivca. Pri gostilničarju Martinu Brcetu v Lajžali pri Škofji Loki so imeli ples. Na ples je prišel ob 10. zvečer tudi kajžarjev sin Franc Pogačnik iz Kališča s krivcem za klobukom. To pa je jezilo hlapca Josipa Kreka in mu je krivec strgal s klobuka in raztrgal. Gostilničar pa je Kreku razrezal klobuk in tudi njega z nožem zabodel v trebuh, tako da ga je iciko poškodoval.
—	Mnogo obeta. Na Sv. Štefana večer lanskega leta so prišli štirje razvpiti razgrajači in znani ponočnjaki v Hafnerjevo gostilno v Škofji Loki. Povzročili so tak nemir, da so bili gostje primorani jih potisniti na prosto. Med to četvorico se je najbolj odlikoval 20 letni Tine Bergant, posestnika sin pri šv. Barbari. Ime' je v rokah nož ter je ž njim ranil najprej Antona Šinka in v veži Franceta P.avnikarja. Ko so bili razgrajači zti"i' 'e prišel mimo Janez Šušnik- Vat ' ^a je ob-doJžJhec ^ poicnom. H "daril, ne da bi ga' nevarno poškoTOfcftf-Po odhodu
stilni. Krčmar Jerftf Hafner in'nje-gov tast posestnik Gašper Carman sta stala v pogovoru še mirno v veži. Tine Bergant je prišel od zadaj na gostilniško dvorišče, se tam oborožil s pole nom in prišel na to v vežo. Tu je pa natihoma prišel 62 let staremu Čarma-nu za hrbet in ga nepričakovano udaril z vso močjo po ozadju glave, da se je Carman hipoma zgrudil in omedlel. K sreči je imel ta na glavi kučmo, inače bi se mu bilo gotovo kaj hudega pri petilo. Obdolženec le deloma prizna va svoj čin. Sodišče ga je kaznovalo z desetmesečno težko ječo.
—	Iz Metlike. Na milariji obolelo in umrlo je v naši fari več žensk. Kaj povzroča to bolezen, zdravniki ne ve do. — Preložitev okrajne ceste pod Veselico pri Metliki- je dovršena. Delavci so prešli na progo Drašeči-Vido-šiči.
—	Samega sebe je ustrelil 131etni fin mlinarja Janeza Glušiča v šoštanj-ski okolici. Vzel je očetovo pištolo in se tako nerodno bavil z njo, da mu je šel naboj skozi levo oko v glavo. Fant je umrl.
—	Samoumor inženirja. Iz Trbovelj pišejo: Dne 8. aprila okoli 11. ure in tri četrt so našli 401etnega inženirja Ernesta Jagla, rojaka iz Trbovelj, mrtvega. Pokojnik je že več časa trpel na jetiki, a ko je videl, da mu ni več pomoči, si je pognal kroglo v sence.
—	Od Sv. Trojice v Slov. goricah, se poroča: Tu je umrl deček Ivan Minili zaradi zastrupljenja krvi. Neki Jože Ploj, ki tam izdira ljudem zobe, je izdrl tudi temu dečku z zarjavelimi kleščami zob in ga zastrupil. Ploj pride pred sodišče.
—	Baron Hein, deželni predsednik na Koroškem, ni vložil prošnje za vpo kojenje. "Freie Stimmen", glasilo koroških nemških nacionalcev, je od poučene strani izvedelo, da gospod Hein misli še ostati deželni predsednik na Koroškem.
—	Na Koroškem so za slovenski o-kraj postavili kandidatom za državni zbor g. Grafenauerja. V drugih okrajih se udeleže Slovenci na celi črti vo-liviiega boja.
—Vrl mož unirl. V Šmartnu pri Ve-likovcti je umrl odlični posestnik Anton Cikulnik pd. Špajzar, odločen katoličan in zaveden Slovenec. Pogreb je bil veličasten.
—	Vernberg, V naši občini so na-....... „ šteli ^444 hiš ter 2367 prebivalcev, med
graj»č<:v je vla.lat v >•'*	moških iu 1233 žensk. Nem-
jkj občevalni jezik je napovedalo 652
ŠTAJARSKO

—	Celje. Namestništvo je razveljavilo volitve za občino Celjska okolica, ki so se vršil«; meseca avgusta 1910, ker je bil razglas pol ure prekasno nabit. Vlada, ozir. graško namestništvo, je skrajno tankočutna in vestna, kadar jo kličejo na pomoč Nemci proti Slovencem.
—	Zopet nova podružnica "Schul-vereina" v mariborski okolici. V Ra-čah se ustanovi v kratkem šulverein-ska podružnica, katere namen bo, pripravljati tla za novo šulverinsko šolo. Na čelu tega gibanja stoje železniški uradniki.
—	Zgornja Sv. Kungota. Pri nas bodo letošnje poletje povečali šolsko poslopje. Proračun znaša 28,105 K 96 h. Stavba mora biti do dne 15. oktobra 1911 dogotovljena. "Nemški" načelnik krajnega šolskega sveta je razpisal natečaj za dotično stavbo samo v nemških listih.
— Slovenski kandidatje v Trstu. Z dne 15. aprila se poroča: Društvo "Edinost" je sklenilo, da kandidira v Trstu slov. kandidate in sicer v I. okraju prof. Mandiča, v II. dr. Rvbara,
slavonskih 'Hrvatov, dr. Karol Neumann v 55. letu svoje starosti.
—	Izlet hrvaških katoliških akademikov iz Domagoja. Z dne 10. aprila se poroča iz Ljubljane: Hrvaški katoliški akademiki prirede ta mesec poučni izlet na Kranjsko. Kakor je razvidno iz mesečnih poročil "Domagoja", bavijo se hrvaški katoliški akademiki prav resno s socialnim študijem, v. kateri namen prirede tudi ta izlet. V Ljubljano pridejo dne 25. t. m. Dne 26. t. m. odidejo v Selce, da prouče kmečko organizacijo. Isti dan popo-ludne odidejo na Sv. Jošt na tridnevni socialni tečaj, kjer bodo predavali gospodje: dr. Krek, dr. Korošec, prof. Jarc in župnik Finžgar.
—	Sarajevo, 13. aprila. Deželni zbor
v III. dr. Vilfana in.'v IV.' Ivana Škr-|f končal svoJe delovanje, nakar je brio prvo zasedanje deželnega zbora zaključeno.
janca.
— Knjeginja Elizabeta Windisch-graetz je došla s svojimi otroci v Mi-
—	Pulj, 18. aprila. Ladjin poročnik Rudolf Bacich je iz ljubosumnosti streljal na svojo ženo in« jo lahko ranil. Potem je še nase nameril, pa se tudi samo lahko ranil.
—	Nesreča z avtomobilom. Pri Vo-loski je avtomobil kneza Koburga podrl župana g. dr. Stangerja ter ga ranil. Boje se, da si je dr. Stanger pretresel možgane.
—	Pulj. Naši iredentist-i so poslali ob priliki 501etnice zedinjenja Italije brzojavno čestitko judovskemu Nata-nu v Rim. V čestitki so imenovali Pulj, ki je edina avstrijska vojna lu-ka, hčer Rima (figlia de Roma). Brzojavka pa se ni poslala naprej, marveč je bila v poštnem uradu v Trstu inhi-birana. S tem, da so si puljski lre-dentisti drznili odposlati brzojavko s tako vsebino, v kateri se drznejo imenovati avstrijsko mesto Pulj, v katerem živi na tisoče Slovanov, hčer Rima, so zopet pokazali celi Avstriji, s kakimi za državo nevarnimi elementi imamo opraviti pri nas na jugu.
—	Ribji lov v Jadranskem morju. V Jadranskem morju je bilo leta 1910 nalovljenih 13 milijonov kg rib v vrednosti 9,741,174 K, torej za 600,000 kilogramov več kakor v letu 1909.
HRVATSKO.
—	Najstarejši hrvaški kanonik umrl. Dne 7. apr. je umrl v Zagrebu 881etni oslepeli kanonik dr. Nikola Horvat. Bil je najstarejši kanonik Hrvaške. Rojen je bil leta 1823 v Jaški. Pokojni Horvat je bil po smrti nadškofa kardinala Mihaloviča kandidat za zagrebško nadškofijo. Ni bil imenovan, ker je bil bolan na očeh.
—	Dr. Neumann umrl. V zagrebškem sanatoriju je dne 11. apr. umrl predseduik deželnega zbora in voditelj
Kadar hočete barvati hišo ali pre>
meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
in več stalnega
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimiavstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AV& SO. CHICAGO, ILL.
Urtaaevljcna liji.
MiUCgnMonalBiuik
Of Jolict. Illinoia.
Prejema raznovrstne denarae dop ter poiilja denar na vse dele (Teta.
Kapital in preostanek $300,(MMlMl f
--J.
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
SVOJI K SVOJIMI
Važno za vsacega rojaka!

Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar namtravate potovati v staro dorrovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrn te se za
x^O parobrodni in železniški listek C^^
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
*
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se ie že (brnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neee Vam dobro.
iSVOJI K SVOJIM!
—	Ptujski Ornig bo zopet sprejel čast ptujskega župana. Dal se je "pregovoriti". Vse je bilo lepo naročeno in kakor nalašč pripravljeno. Samo novih zaupnic in slavospevov ni dobil Ornig od nobene strani. Ja, oče Ornig, časi se spreminjajo.
—	Ptuj. V naše mesto se vrnejo zopet pijonirji, ki so bili do leta 1905 v Ptuju. Pijonirski bataljon št. 4 s štabom in 1. ter 4. stotnijo se premesti v jeseni letos iz Oseka na Hrva-
ksm v Ptuj.
—	Naval-Pogačnik v Gradcu. Gostovanje komornega pevca • Navala, našega slavnega rojaka, se je končalo z dolgotrajnimi in ponovnimi burnimi ovacijatm dne 9. aprila zvečer. Gle-
■ " " - 1 1X1
milini
1111 u 11 n 11 n r.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči y# 1 Qi račun ter je obrestuje po čistili	tJ.2 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
A.MČRIKANSKI Si/DVENEC
Ustanovljen 1. i891.
Prvi, največji in edini slovensl i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Tzdi'a ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. V/. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathol-'c Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 4LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
< trades Mjjjg") COUNCIL p
CERKVENI	KOLEDAR.
7.	apr.	Nedelja Stanislav, škof.
8.	"	Pondeljek Zjav. Mich.
9.	"	Torek	Gregoriaus Naz.
10.	"	Sreda Izidor, spoznav.
11.	"	Četrtek Mamert, škof.
12.	"	Petek	Pankracij, muč. 1?. "	Sobota	Servacij, škof.
ŠMARNIČNA.
Zložil o. Mirko Mirič.
Kako bi rad ljubil Te, Mati, srčno! Kako Ti rad služil bi zmiraj zvesto!
Pa grehi me mnogi od Tebe pode, ker ž njimi razžalil sem Tvoje srce.
A pribežališče Ti grešnikov si, rešiti uboge srce Ti želi.
In nikdar še čulo ni ktero uho, nevslišan da prišel od Tebe bi kdo.
Zato, o Marija, tu grešnika glej, ki zvesto Te hoče ljubiti odslej!
Pri Jezuscu pTOsi, naj milost mi da, da nikdar, oh nikdar ne žalil bi ga!
MAJNIK.
Piker nasmeh ji je preletal ustnice, videč dobre vaščane vreti trumoma proti svetišču. Ubogi nevedneži! je vzkliknila v srcu. Potem se je rodila v njej radovednost, zakaj to vretje danes v cerkev, in se je približala ubogi kmetici in jo vprašala. Kri je plusk-nila kmetici v glavo, ker še ni nikdar govorila z gospo, prišlo pred kratkim v vas na letovišče. Sramežljivo je odgovorila: "Majnik je, mesec Mari-
jin."
—"In potem?....... je vprašala
nadalje gospa, ki ni ničesar umela.
"Gremo počastit Marijo. Je tako dobra Marija!".... In je šla dalje.^
"Vraže!" je siknilo iz ust brezbožne tujke, in se je obrnila v gozd in se od-dalila.
Bilo je ob uri večernega čara. Soln-ce se je pogrezalo v zlato zarjo, kakor v bliščeče morje, mirno, počasi in slovesno. Bilo je ob uri, ko čudno čuvstvo navdaja srca, da se čutijo osamela, nekam zapuščena, kakor bi za-valovala za zahajajočim solncem, kakor bi se bala noči, ki bo skrila mično lepoto in napolnila naravo s čudno grozo. Tišina je padala lahno na zemljo, raztirajoč se po njej, poljubljajoč krasno naravo, zardelo od zlatega odseva večerne zarje. Zdelo se je, da se ttili miru valovi po naravi in hiti po gozdu in črez gore; zdelo se je, da nevidni duhovi pritajeno ponavljajo: "Mesec majnik je, mesec Marijini"
Na malem parobku v gozdu je našla tttika krasno kmetsko devojko. V roki je držala šopek cvetic in je hitela dol na cesto. "Mi daš te cvetjje?" jo vpraša gospa. In deklica: "Ne mo-
rem: so za Matijo!" In je tekla doli v dolino.
Gospa je ostala sama v velikem molku dehteče narave, toda studenček, ki je poskakoval po ozki strugi in se je igral z belimi kamenčki, živahno čvrkutanje tičev, lahko šuštenje listov .. .vse se je zdelo, da nocoj ponavlja:
"Majnik je, mesec Marijin!"....... In
čuj petje, kipeče kviško v veliko tišino, in sladko — pesem k Mariji.
Globoki moški glasovi se vmešavajo med nežne glasove otrok in mladenk, in zrak jih dviga visoko v zrak in jih valovi po bližnji okolici, kakor bi prihajali od daleč, jako od daleč.
In vendar so ti vaščani veseli in srečni v svoji veri, je mislila gospa. In je sedla utrujena k debelemu hrastu, kakor bi jo težko breme pritisnilo k zemlji. V duši je vstala mladost, ne da bi opazila kako, in jo je videla v polni svetlobi, tako lepo in srečno, ko je tudi ona verovala in ljubila: videla je majnik, ko je tudi ona trgala cvetke in jih nosila Mariji in krasila njeno podobo. In kaj se je zgodilo potem?.......
Kdo je zamoril vero prvih let, sladko in jasno vero? Poslali so jo v šolo, ki so vrgli iz nje križ, kjer je vel dih svobodne misli. Našla je knjig, nasprotnih veri, nasprotnih duhovnikom. O, zakaj je umrla njena mati, pobožna žena, ki jo je učila verovati in moliti?.......
Petje je kipelo še kviško: "Pribežališče grešnikov, prosi za nas!"
Pribežališče grešnikov!.... prosi za nas! je ponavljala osamela, in hipoma se je stalil led, ki se je tekom let nakopičil krog srca.
Sladke so lile solze iz njenih oči. Ustna so šepetala poltiho: o Marija,
o Marija!..... Potem je vstala in se
napotila naravnost v cerkev. Bila je skoro prazna, toda med cvetkami se
je še smehljala Devica..... tudi njej
grešnici, nevredni ljubezni.
Tujka je padla pred njo na kolena. Ustnice niso izgovorile besede, toda srce je ponavljalo ginjeno: "Mesec majnik je, tvoj mesec o Marija, mesec tvoje slave, ljubezni tvoje!"
Zadnji žarek je pogledal v cerkev in se razlil črez čudodelno podobo. Pozdravil je Devico, potem se je hitro umaknil in pustil svetišče zavito v mrak.
* * *
Podobne gospe brez vere in ljubezni so naše duše.
Kako so žalostne, kako osamele! Kam naj se obrnejo, zapuščene, v žalost pogreznjene duše, uboge duše brez vere in ljubezni?
Majnik je, mesec tvoj, o Marija, mesec slave, ljubezni tvoje.
K tebi tedaj, kjer lije ljubezen v proseče duše, kjer lije mir in ž njim blagoslov, k tebi, pred tvoj oltar, o Marija, Kraljica majniška! — S. P.
Predloga namreč določa, da morajo v ' prihodnje vsi tukaj izkrcavajoči se pri- j seljenci rabiti za prevožnjo ameriške ladje! — Ker pa znaša število tukaj izkrcavajočih se priseljencev vsako leto okoli pol milijona, in ker se ti v pretežni večini izkrca vajo v ladjah tujih narodov, ker ameriških ladij ni na razpolaganje, zato bi izvedba take določbe ovirala priseljevanje začasno gotovo, in morda tudi trajno. Kajti če tudi bi tak zakon utegnil pospeševati gradnjo ameriških izseljeniških ladij, vendar bi preteklo nekaj let, preden bi bilo tovrstnih ladij dovolj za prevažanje priseljencev v tolikem obsegu, kakor je sedaj oskrbujejo tuje proge. Od vseh priseljencev v zadnjem letu se je izkrcala ogromna večina v New Yorku, 18.966 v Baltimoru, 36,318 v Bostonu, 14,294 v Philadel-phiji, 3103 v San Frauciscu in 32.233 v drugih lukah; čez kanadske luke je prišlo v deželo 66,265 priseljencev. Od izkrcanih v New Yorku je bilo pripeljanih več nego tri četrtine v tujih ladjah. Ako bi se predloga senatorja Gore sprejela, bi postalo medkrovje vse teh tujih parnikov za prevažanje oseb brezkoristno in bi se mogloirabi-ti samo še v nakladne svrhe; niti 50,-000 priseljencev se ne bi potem izkrcalo na leto v New Yorku. Izdatnejšega sredstva za "omejitev tujega priseljevanja" ne bi bilo, nego ta predloga.
NAJHUJŠI SOVRAŽNIK ČLOVEKU.
"DEJINY ČECHtfV AMERIC-KYCH".
Prejeli smo na ogled krasno knjigo: "Dejiny Čechuv Americkych", to je. Zgodovina Čehov ameriških, ki jo je napisal dr. Jan Habenicht in je pravkar izšla v založbi časopisa "Hlas", 1625 S. 11th St., St. Louis, Mo„ ter stane vezana in s poštnimi stroški $2.50.
Ta zgodovina je napisana z veliko pridnostjo in ljubeznijo do stvari. Knjiga je razdeljena na 14 delov in obsega vse važne dogodke od leta 1633. pa do sedanje dobe. ki so v češkem življenju zaslužili omembe in popisa. Skupaj ima 777 strani, 275 slik m eno mapo, Je to prvo in edino delo te vrste, ki se v njem nepristransko razpravlja o delovanju in razvoju vseh strank, v katere se ameriški Čehi dele. V knjigi so skrbno opisani težki početki tukajšnje češke naselitve, v nji se razpravlja o vseh važnih dogodkih, ki so se primerili v češkem narodnem, naboženskem, socialnem, gospodarskem, slovstvenem in društvenem življenju. Posebna skrb je posvečena razvoju tukajšnjih čeških naselbin. jednot in društev, raznih smeri verskih, modroslovnih in političnih, ki se je z njimi bavilo češko ljudstvo v Ameriki — tu v svoj prospeh, tam zopet v svojo škodo. V tej zgodovini ni bilo ničesar omenjeno, kar ne bi prispevalo k popolni sliki češkega življenja v Ameriki. Z upravičenim ponosom lahko ameriški Čehi kažejo na to, da imajo izmed vseh tu naseljenih narodnosti prvi svojo lastno obsežno zgodovino, napisano po veščem pisatelju, katfKi ima tudi za zgodovinarje slavne Unije velik pomen. Kdor izmed njih bo v prihodnje pisal zgodovino izseljevanja evropskega v Ameriko, tisti najde v Habenichtovi Zgodovini Čehov ameriških pravi zaklad važnega gradiva za svoje delo.
To krasno knjigo, ki je zanjo nabiral pisatelj gradivo celih trideset let. toplo priporočamo tudi našim rojakom, ki se za stvar zanimajo in umejo "česky mluviti" ali vsaj čitati, ter zlasti naši čč. duhovščini, ki najde v knjigi mnogo izpodbude za slično delo. Kdo bo pisal zgodovino ameriških Slovencev in kdaj? Vedigabog. Vsekakor bi bilo hvalevredno, pričeti z nabiranjem podrobnega gradiva že sedaj, dokler še žive mnogi začetniki in pionirji naših naselbin. Zatorej na delo vsak v svojem kraju!
SENATOR GORE IN PRISELJEVANJE. «-*
Čudno ukrenitbo je predlagal senator Gore iz Oklahome, kajti po istej je dvomno, da li namerava z njo prepoved priseljevanja, ali pospeševanje ameriškega trgovinskega mornarstva.
"Daily Telegraph" poroča, da se bo tretja haaška mirovna konferenca pečala z razoroženjem.
Kitajci in Japonci se radi rusko-ki-tajskega spora zbližujejo. Japonski državni zbor je povabil kitajsko narodno skupščino, naj obišče Tokio. Kitajci so se vabilu odzvali in obiščejo Tokio poleti.
V paviljonu kraljevine srbske na mednarodni umetniški razstavi v Rimu je izlozilo svoje umotvore 14 Hr-\atov in 9 Srbov, in sicer skupaj 125 kiparskih in 112 slikarskih del.
Prebivalstvo cele avstro-ogrske monarhije šteje nad 51 milijonov duš, kljub temu da izseljevanje toliko vzame. Glede števila prebivalstva prekašata Avstro-Ogrsko le še Rusija in Nemčija.
Slovencev so našteli na Dunaju 1118. Leta 1900 so jih našteli 1329, torej so jih leta 1910 211 požrli. Če se pomisli, koliko Slovencev se je v desetih letih na Dunaju priselilo in koliko so se že naseljeni sami pomnožili, se lahko iz tega razvidi, kako je dunajski magistrat letos "delal".
Spomlad vendarle zmaga! Solnce sije topleje in človek odpira okno, da prihaja zveži zrak v sobo. Toda s svežim zrakom prihaja notri tudi najhujši sovražnik človeški. Ta sovražnik usmrča več ljudi nego vse zveri in strupene kače, vsi topovi in puške skupaj. Najhujši sovražnik človeku je domača muha. Čuvajte se pred njo! Preganjajte jo neprestano! Namestite žične mreže v okna in vrata, preden jih odprete. Usmrtite vsako muho, ki se vkljub tej zaščitni napravi vtihotapi v stanovanje. Muha, ,ki se jo zdaj usmrti, ne more poleti donesti detetu smrti. Muhe so najnevarnejše širite-ljice bolezni. Poleti povzročajo smrt tisočerih otročičev. Zato: Kdor ljubi svoje dete, tisti usmrča muhe. Pojasnite doraščajoči mladeži nevarnost mušjo, navadite otroke, da se čuvajo pred muho. Razdirajte vališča nevarnih žuželk. Kdor sedaj razumno prične boj proti muhi, tistemu poleti ne bo delala preglavice.
STROJ ZA REŠITEV LJUDI.
Čudovit stroj so prinesli ameriški uradniki iz Nemčije. Ta stroj pomeni, da se bode na leto reštlo na stotine mrtvih ljudi, ki bodo izgubili življenje ali vsled elektrike, ali vsled vdihanja strupenih plinov ali pa vsled /aduše-nja po rudnikih m premogokopili
Stroj je čudoviti dobro .-<-si Preskrbljuje namreč, umetno- dihanje in daje od vsake količine zraka natančno toliko, kakor ga človek rabi. Kjer je po naših pojmih nastopila že smrt, a je v živčevju še kaj življenja, bode mogoče rešiti vsakega.
Stroj je primeroma majhen, toliko kot kovčeg za obleko. Ima spredaj obrazno masko, ktero, se dene človeku na obraz. Precej na to začne delovati pulmotor — tako se namreč imenuje stroj. Kisik in zdrav zrak pošilja v pljuča, iz pljt\č pa sesa, kar je v njih slabega. Deluje popolnoma samo s pomočjo elektrike.
Od kar so prišli ti stroji v naše države, se je samo s pomočjo enega v kratkem oživelo 17 ljudi, ki bi bili sicer izgubljeni.
Najzanimivejša je bila rešitev Prl nedavni premogarški nesreči v Oh10-Blizu vhoda sta ležala dva premogar-ja, ker sta bila tam omagala in popadala. Oba sta bila po vseh znakih mrtva. Bila sta tudi že popolnoma mrzla, samo pod pazduho je bilo se nekaj komaj čutljive toplote. Takoj so pripravili pulmotorje. Kmalu se je začelo telo ogrevati in oživela sta. Danes sta zopet na delu med drugi'11' premogarji.
Sedaj bodo vse rešilne postaje opremili s takimi pulmotorji ali dihalnim' stroji in ni nobenega dvoma, da se bode na ta način obvarovalo na stotine ljudi prezgodnje smrti.
Društvo proti ženskim hlačam. V Budimpešti kar ne morejo trpeti novega ženskega hlačnega krila. Ne le, da so inzultirali na ulici ženske v novi modi, ampak ustanovili so sedaj društvo proti ženskemu hlačnemu krilu. V Temešvaru in Debrecinu so žvižgali in zapodili ženske v hlačah. Kakor se vidi, imajo na Ogrskem velik strah pred novim hlačnim krilom. Najbrže jim delajo "ženske v hlačah" že dose-daj preveč preglavic!
Pridelek- hmelja v Avstriji leta 1910. je znašal približno 300,000 stotov po 50 kg., a na Ogrskem do 15,000 stotov. Največ se je pridelalo hmelja na Češkem, namreč 122,550 meterskih stotov; potem na Spodnjem Štajerskem, do 35,000 stotov; nadalje; slede Galicija, Moravsko in Gornje Avstrijsko.
Petrograjski listi poročajo, da je mesto Batum v veliki nevarnosti, da ga morski valovi popolnoma ne od-neso in v morje pogreznejo. Državni namestnik na Kavkazu je brzojavno javil v Petrograd, naj se nemudoma odpošlje komisija, ki bo zadevo preiskala.
Marija—pomočnica vsem častilcem-
Neki francoski vitez, po imenu An-sald, je bil ranjen v bitki. Strupena puščica se mu je zasadila globoko v koleno, da je ni bilo mogoče odstraniti brez smrtne nevarnosti. Po preteku štirih let pa sklene ta mor bolečin znova odpreti rano, da mu odstranijo zdravniki bolečino povzročujoče železo. Prej se je pri(»oročil nebeški materi in se zaobljubil, da vsako leto obišče neko daljno božjepotno cerkev Matere Božje, ako prejme ljubo zdravje. Komaj je končal svojo obljubo, prejenjale so bolečine. Zdravniki so mu srečno zacelili rano. Vsako leto je hodil odslej pobožni vitez k materi Pomočnici na božjo pot v društvu vnetih častilcev. Vse te častilce si je namreč pridobila Marija po svoji pre-čudni pomoči.
Slovanov na svetu je okoli 186 milijonov.
Prebivavstvo Japouije se množi za približno pol milijona vsako leto.
California daje okoli tri četrtine živega srebra, pridelanega v Združenih Državah.
V Mukdenu se je pričela 11. aprila konferenca proti kugi. Razpravljalo se je o primernih sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče širjenje te morilke uspešno in hitro ustaviti. Po poročilih kitajskih listov je pobrala zadnja kuga samo v Mandžuriji čez 50,000 ljudi.
Kakor portočaio "Narodni Listy", delujejo na vseueffišču v Minneapolis^ Mijno. ki se uradno imenuje "University of Minnesota", trije vse-učiliški profesorji — Čehi: dr. Jan Zelenv, glavni profesor in ravnatelj fizikalnega laboratorija; dr. Antonin Zeleny, redni profesor, in dr. Alojzij Kovarik, inštruktor v fizikalnem laboratoriju. Na vseučilišču je vpisanih tudi mnogo čeških dijakov, ki so si ustanovili svoje društvo "Komensky" ter osnovali svojo češko knjižnico.
Počitnice na avstrijskih srednjih šolah. Naučili minister je odločil, da se glavne počitnice na srednjih šolali, ženskih licejih, na učiteljskih pripravnicah, trgovskih in pomorskih šolah tako urede, da trajajo od 16. julija do 15. septembra. Da se pa dobi potrebni čas za zrelostne izpite in pa vspre-jemne skušnje, zato se bode šolsko leto na vseh teh zavodih že 1. ali 2. julija končalo.
'ojega moža umorila. Iz Krakova poročajo: Kmetica Frančiška Ada-mezyk v Nivki pri Brzeskovem je imela ljubavno razmerje s hlapcem Dulia-nom, med tem ko je bil njen mož več let v Ameriki. Ko se je njen mož vrni! pred par tedni iz Amerike domov, je sklenila s svojim ljubimcem, da ga umorita. Napadla sta ga, ko je spal v postelji ter ga ustrelila z revolverjem. Oba so zaprli.
Prvi dreadnought avstrijski, ki nosi na željo cesarja ime "Virjbus unitis", se bo spustil v morje dne 24. junija 1911. Gradilo se bo ladjo enajst mesecev, kajti začelo se je z delom dne 23. julija 1910. Po načrtu, ki se je bil predložil delegacijam, bodo 305 milimetrski glavni topovi 45 kalibrov dolgi, to je, 13.7 metrov in bodo tehtali po 54,000 kg. Naboj tehta 113 in krogla pa 450 kg.
Nova češka tovarna orožjai Češki listi poročajo, da se vrše priprave od strani neke skupine čeških denarnih zavodov in nekega uglednega strokovnjaka iz Creuzota za ustanovitev nove tovarne za topove in drugo orožje na češkem. Konzorcij namerava zain-teresovati češki kapital za novo podjetje. Pogajanja za nakup potrebnega zemljišča, kjer bi bila tovarna, so skoro že končana.
Ovadbe radi goljufije proti turškemu ministru. Proti sedaj v Parizu živečemu Meldšid Melhmanu, bivšemu ministru Abdul Hamida, so bile od treh strani vložene ovadbe radi goljufije. On je baje pognal premoženje neke ženske po imenu Tevis v znesku 8(<0,000 frankov in njene dragocenosti v vrednosti 400,000 frankov. Poleg tega se je oglasilo proti njemu tudi več zlatarjev.
.V. W. telefon 577.
Libersher & Kirincich
gostilničarja
(014 N. Chicago St., Joliet, 111.
Vaznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače. Veseli nas, če nas ob priliki posetite
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodk, duhana. slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St.. CHICAGO. ILL
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dvi vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ol sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečntk govore Slovensko in Hr vaško.
Za nadaljne informacije, cene it vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents * 2 Washington St.,	New York.
Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI
V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, IllinoU
SVW.WAV.NVVAV.VAWW
Oscar J. Stephen
* ■
8.
Sobe 201 lil 202 Barbar Btdg JOLIET. ILLINOIS
INOrAH
Kupuje in prodaja z^tiljiJča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohilrva proti ognju, nevihti ali 4rug. poškodbi.
Zavauje tud življenje proti nezgodam in bole^-iim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko »i. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
KATOLIŠKIH DRUŠTEV
ZNAKI, ZASTAVE, PRAPORI, UNIFORME VSAKE VRSTE.
PARADNE OBLEKE. Pišite po cenik v lastnem jeziku.
The Charles Swenson Co,
Manufacturers and Importers 20 E. Court St., Cincinnati, Ohio.
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA
SLOVENSKIH FANTOV, štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesli, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti sp: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helicli, Jos. Scliueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bolite.
Maršal: Andrew Zenko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahrneek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2.. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.	/
Imenovano društvo spada k S. H. Z. in plačuje svojim članam v slučaju bolezni eden tlolar na dan. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo.
John Kambich.
M X L«
»KSMKt«"
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat......$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale ........................ 1.00
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v "A. S." so najuspešnejši.
Orga
Predi
I.	po(
II.	pc Sg^vr
oPom< Blag; Duhc Poob Vrho
DELO, DELO, DELO! RABIM ic dobrih gojzdarjev za trd les sekat? zasluži se' po $2.25 do $3.00 na dan, šuma je poravni, delo stalno za več let. Hubert Mihic, Ralph, Mich.
RABIMO ISKUŠENIH DRVARJEV "Wood Choppers" v Greenview, 111. Pišite na Covey-Durham Coal Co., 203 S. Dearborn St., Chicago, 111.
NAPRODAJ HIŠA IN LOTA, VO-da in vse drugo urejeno. Prodam, ker se mislim preseliti. 608 N. Summit St., Joliet. Mat. Brotgezel.
SLOVENEC STAR 45 LET ŽELI se seznaniti s Slovenko v starosti od 30 do 45 let. Posetujem farmo vredno $2400. Katero veseli, naj se pismeno obrne na naslov: Ponudba,gt^ 2
K dr
K dr
Amerikanski Slovenec, Joliet, 111
KJE JE CHARLES A. SEVER? Pred nekaj časom je stanoval na Hibbing, Minn., 112 Second Ave.,
ter je bil tam za tolmača pri družbah itd. Kdor ve zanj naj nam naznani njegov naslov, ali se pa naj sam javi, ker je jako važna zadeva. Amerikanski Slovenec, Joliet, III.
1
K dr 2 1 I
K dr
Albert Weiss Land Co.
Red River Vallej Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
• M stuHF
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, I1L
K dr
2
K dr
K dr
Od c
K di
Od , Od Od Od
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar. ' C) d
Od
TR0ST&KRETZiod
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK 1 °d
Od Od
Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
:0t Jefferson Street Joliet, lft
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina. in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip Bozich
101 Indiana St. N. W. Phone 3ti4 Joliet, 111
Od Od Od
Od
Od
Od #
Od Od
K < K<
K c
Od Od
, ,	Od
po primerni ceni telefonajte do nas:
M. Trbuy & Son. ft
Chicago tel. 241.	N. W. tel. 61.
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po...............$3.50
Wash Nut, tona po........
JOHN GR4HEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno aveže pivo, fino kalt» omijsko vino, dobro žganje ta trim tajboljie smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premof TELEFON 7612.
•i* N. Broadway.....JOLIKT, II.r
■ ZA NAJBOLJŠI -
PREMOG
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajt«
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
K

K. S* K.

Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa Sp-, Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
13528 Anton Gliha, star 32 let, član društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., umrl 15. febr.'1911. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Zavarovan za $1000. Razred 3. Pristopil k Jednoti 5. jan. 1909. 136S6 Gregor Tomac, star 35 let, član društva Marije Sedem Žalosti 84, Tri-mountain, Mich., umrl 24. marca 1911. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000. Razred 4. Pristopil k Jednoti 7. marca 1909.
URADNO NAZNANILO. Asesment štev. 5—11 za mesec maj ie reden brez vsake doklade.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Društvene vesti.
te
vni"tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
'omožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda. 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. !	PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
I'	Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 56,'Leadville, Colo., 17416 Franc Šušteršič, ro] 1885, zav. Afc ža $1000, 3. razred; 17417 Karol Jakopič, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; Y spr. 29. apr. 1911.	Dr. št. 134 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 17418 Jožef Gerdun, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17419 Jožef Jakšič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; spr. 29. apr. 1911.	Dr- št. 8 članov.
K društvvTsv. Jurija 100, Su'nnyside, Utah, 17420 Jožef Hribar, roj 1893, zav. za $1(X|0, 1. razred; 17421 Anton IConda, roj 1886, zav. za $10C0, 2. razred; 17422- AWn Težak, roj 1884, zav. za $1000, 3 razred; 17423 Jožef Malne-rič, roj 15876, zav. za $1000, 4. razred; 17424 Martin Golobič, roj 1874, zav. za $l600, 5. razred, &fir. 26. apr. 1911.	Dr. št. 46 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberhni, Ohio, 17425 Anton Stritar, roj 1881, zav.
za $1000, 4. razred, spr. 2. maja 1911.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 17426 Ivan Keše, roj 1873, zav.
za $500, 5. razred, spr, 23". apr. 1911.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 17427 Anton Kobrin, roj 1894, zav. za $500, 1. razred, spr. 28. marca 1911; 17428 Friderik Sedaj, roj 1893, -zav. za $500, 1. razred; 17429 Anton Jenko, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 29. apr. 1911.	Dr. št. 38 članov.
R društvu Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 17430 Ivan Jamnik, roj 1881, jj^ zav. za $1000, 3. razred, spr. 23. apr. 1911.	Dr. št. 13 članov.
^ -	PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Petra 20, Calumet, Mich., 16081 Nikolaj Ribič, 23. apr. 1911.	I. dr. št. 141 članov.
II. dr. št. 338 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET. SPREJETI. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15914 Mitar Mrvoš, 23. apr. 1911.	Dr. št. 121 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 16703 Štefan Cenkner, 20.
apr. 1911., 16502 Štefan Skrinar, 25. apr. 19; 1. Dr. št. 48 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 3095 Martin Vodopivec, 6436 Franc Salohar, 25. apr. 1911.	Dr. št. 339 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15564 Ivan Terdič, 30. apr. 1911.
Dr. št. 337 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 14062 Anton Kodelja, 16248 Mihael Slemenšek, 16286 Josip Jurman, 24. apr. 1911. Dr. št. 157 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12497 Jos. Heraver, 11656 Peter Košir, 1. maja 1911.	Dr. št. 205 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59. Eveleth, Minn., 15713 Ivan Jttrešič, 13625
Alojzij Glavan, 9991 Josip Šušteršič, 10293 Anton Lenič, 25. apr. 1911 ftV	Dr. št. 231 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4782 Štefan Vinsku 17084 Josip Furbas, 15284 Štefan Maradin, 29. apr. 1911.	Dr. št. 68 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 16053 Matija Mihelič, 23. apr. 1911
Dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6059 Josip Petrič, 1. maja 1911.	Dr. št. 78 članov.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 11331 Rudolf Pavlihar, 1. maja 1911.	Dr. št. 54 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15547 Štefan Knaus 13834 Mate Karlovič, 24. apr. 1911.	Dr. št. 119 članov.
Od društva sv. Ant. Pad., 87, Joliet, 111., 16424 Andrej Bavdek, 12822 Josip Černač, 27. aprila 1911.	Dr. št. 74 članov
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 14083 Mihael La-kotnik, 14088 Anton Kastelc, 16933 Ivan Perneš, 16849 Franc Košir, 14094 Geron Križe. 16630 Ivan Vrošič, 9110 Anton Dolinšek, 1500 Franc Pre-mek, 1. maja 1911.	Dr. št. 51 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 16820 Josip Rudolf, 17257 Alojzij Taučar, 26. apr. 1911.	Dr. "
ODSTOPILI ČLANI.
°d društva sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 12643 Ivan Hočevar, 24. apr.
*	Dr. ^^ '•»annv
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 11628 Anton Vodišek. 24. apr. 1911. L	^ ^ članov.
^ društva sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 15336 Josip Kure, 25. apr. "" 1911.	Dr. št. 47 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 13707 Jurij Vrbanič, 24. apr.
1911.	Dr. št. 142 članov.
Od društva sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 13310 Ivan Špeli, 26. aprila 1911.	Dr. št. 27 članov.
PRISTOPILE ČLANICE. K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 4936 Karolina Baraga, roj 1890, zav.. za $1000, 2. razred, spr. 18. apr. 1911.	Dr. št. 9 članic.
K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 4937 Jera Tomaževlč, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 18. marca 1911.	Dr. št. 53 članic,
društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4938 Alojzija ICrajnik, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 4939 Antonija Kosorog, roj 1888, zav. za $1000, 2. tazred; 4940 Uršula Krajnik, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; spr. £5. apr. 1911.
Dr. št. 63 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
0(1 društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1595 Franca Vodopivec, 2086 Jožefa Salohar, 25. apr. 1911.	Dr. št. 107 članic,
društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 2006 Franca Vinski, 29. apr. 1911.
Dr. št. 6 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3230 Marija Vodišek, 24. apr. 1911.
Dr. št. 152 članic, ■p .	ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
ri društvu Marije Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 230 Katarina Kamele, zvišala 29. apr. 1911, razred 6. ^	IMENA UMRLIH tLANOV IN ČLANIC.
49 John Rus, star 62 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 9. niarca 1911. Vzrok smrti: Pljučnica in operacija na rebrih. Zavarovan z» $100). Razred 6. Pristopil k Jednoti 1. aprila 1894. 170 Franc Terle^star 53 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 7. •''prila 1911. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovan za $1000. S ins Prist°Pil k Jednoti 5. febr. 1896. k
88 Peter Colarič, star 46 let, član društva sv. Jožefa 16, Virginia "mrl 17. jan. 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. 3 * Pristopil k Jednoti 8. sept. 1897.
,57 Mihael Zobec, star 44 let, član društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N- Y., umrl 9. aprila 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. ifi Rnzr(,d 4. Pristopil k Jednoti 4. marca 1900.
Matija Korenič, star 45 let, član društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, pa., umrl 10. aprila 1911. V»rok smrti: Vnetje pljuč. Zavarovan , za $HXX). Razred 6. Pristopil k Jednoti 19. junija 1910.
Mirko WindiSman, star 28 let, član društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., umrl 15. marca ^ll.^Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Razred 3. Pristopil k Jednoti 12. junija 1910.
Joliet, 111., 2. maja. — Naznanja se vsem članom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. v Jolietu, da bo redna seja dne 7. maja 1911, in ste vsi vljudno vabljeni, da se udeležite kakor mogoče* v obilnem številu te seje, ker bo več važnih reči in bo volitev novega nadzornika.
In obenem tudi opozarjam,
da vsi
oni člani in članice, ki niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, naj to storijo o pravem času in naj oddajo svoje spovedne listke.
S pozdravom vsem članom in članicam društva sv. Jožefa in K. S. K. J.-A. Korevec, tajnik.
Milwaukee, Wis., 27. apr. — Društvo sv. Jožefa naznanja, da bode prihodnje tri mesece maja, junija in julija sprejemalo ude brez pristopnine; samo za stroške pisanja se mora takoj plačati $1.00, kateri se mu odraču-na, ako je sprejet in se mu zaračuna za asesment prvega meseca. Katerega veseli pristopiti v dr. sv. Jožefa, ima sedaj lepo ugodnost, si pridobiti koristno stvar. Udje se sprejemajo na rednih mesečnih sejah, ki se vrse vsako drugo nedeljo v mesecu na West Allis v cerkveni dvorani začetek ob 2. uri popoldne, ali pa po tajniku Antonu Hren st., 242 Greenbush St., Milwaukee, Wis.
Odbor društva sv. Jožefa, št. 103 K. S. K. J.
Od
Razred 5.
Minn., Razred
Newark, N. J., 1. maja. — V pojasnilo vsem cenjenim društvom, koja so odkupila žrebne srečke od društva Novi Dom št. 102 K. S. K. J. v Ne-warku, N. J., da je številka 532. uro z verižico dobila, kakor sledi.
Društvo Novi Dom št. 102 K. S. K. J. v Newarku, N. J., je priredilo dne 22. aprila t. 1. svojo 41etno veselico. Obenetn se je tudi izžrebala zlata ženska ura. z verižico, pod žrebno št. 532. Lastnica izžrebane številke je Ana Škerbe, 337 New York Ave., Newark, N. J., ni članica nobene slovenske organizacije. To je pa ravno slučaj hotel, da se je srečka kupila na brnenjem večer. Veselica tako tudi razprodaja srečk se je hvalevredno dobro obnesla. Zatorej izrekamo vsem newyorškim gostom, kateri so nas nepričakovano" mnogobrojno posetili, najsrčnejšo hvalo. Čez vse hvalo pa vrlemu društvu Orel št. 90 J. S. K. J. za obilno udeležbo, tako tudi za vedno naklonjenost društvu Novemu Domu. Torej vrla društva K. S. K. J., tudi mi pokažimo bratoljubstvo ob jednakih prilikah! Društvo Novi Dom izreka tudi vsem oddaljenim društvom pod zaščito matere slavne K. S. K. J. in J. S. K. J. presrčno hvalo do pripomočka naši blagajni z odkupljenimi srečkami, katera so jih lepo število odkupila. Nadalje iskrena hvala vsem ostalim newarskih Slovencem in Slovenkam, tako tudi našim bratom Hrvatom.
H koncu mojega dopisa, kateri se je že nekoliko pretegnil, kličemo vsem vrlim društvom naših slovenskih organizacij : S krepkim napredkom naprej! Živijo!
John Intihar, I. tajnik.
Zahvala.
Društvo sv. Barbare št. 68 K. S. K. J., Irwin, Pa., se iskreno zahvaljuje vsem blagodarnim društvom in usmiljenim srcem in bratom, ki so se nas usmilili in nam podali roke, da zamo-remo biti bolj stanovitni do naše zmage za vsakdanji kruh, ko se že bojujemo 13 mesecev pa do danes še nismo omagali, ko večina naših sobra-tov in sester te slavne organizacije K. S. K. J. pripoznava naša prava, koja mi zahtevamo od kapitalistične stranke v Westmoreland Co. V sledečem omenjam imena darovalcev in daro-valk ter darove, ki so bili do danes sprejeti:
Od društva Marija Sedem Žalosti št. 50, Pittsburg, Pa., $3.00.
Od društva sv. Alojzija št. 88, Mohawk, Mich., prostovoljna kolekta pri mesečni seji: George Hriljan $1.00, Anton Murn $1.00, Jožef Butala $1.00, Štefan Lamut 50c, John Češarek 50c, Jožef Rožič 30c, John Umek 25c, Fr. Krcjan 25c, Anton Gradišer 25c, Jožef Umek 25c, Matija Štrucelj 25c, John Štukel 25c, John Medec 25c, John Kramarich 25c, Peter Mihelič 25c, Anton Aftilarich 25c, Štefan Rožič 25c, Jožef Murn 25c, Jakob Puhek 25c, Terezija Rožič 25c, Jakob Jerman 25c.
Od društva sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Cal., $2.50.
Od društva sv. Franč. Sal. št. 29, poslano po g. Mihaelu Wardjanu, Joliet, III., $2.00.
Društvo Vitezov sv. Florijana št. 44, poslano po g. Karolu Medoš, So. Chicago, 111., $5.00.
Od društva sv. Jožefa št. 43, Anaconda, Mont., $5.00.
Od društva sv. Jurija št. 100, Sad-side, Utah, $2.00.
Od društva sv. Jožefa št. 56, Lead-ville, Colo., $2.00.
Od društva sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, Ohio, $3.00.
Od društva Jezus Dobri Pastir št. 32, Enumclaw, Wash., $2.50.
Priporočeno po uredništvu Am. SI. na društvo sv. -Rafaela, Rockland Lake, N. Y., $48.00.
Od društva sv. Barbare št. 23, Bridgeport, Ohio, $2.50.
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn., $5.75.
Nadalje Vam omenjam vsem slavnim društvom naše organizacije in cenjenim darovalcem in darovalkam, da nekateri so pripoznali naše pravične zahteve in so se do danes usmilili nas in prišli nam v pomoč, zato jih bode-mo vpisali v knjigo bratovske ljubezni. In kadar bodete izmed Vas v stiski.. Vam bomo mi v pomoč.
Nadalje tudi opominjam vse cenjene sob.ate in sestre našega> društva sV. Barbare št. 68 K. S. K. J., da izpolnijo versko dolžnost, kakor zahtevajo Jed. in društvena pravila in tako da spovedne listke pošljejo do 20. maja oddaljeni člani in sicer na I. tajnika. Kateri bode zaostal, se bode postopalo po Jednotinih in društvenih pravilih.
K sklepu pozdravljamo vse cenjene darovalce in darovalke širom Amerike in t'ejji, cenjeni list Am. SI, pa obilo naročnikov in predplačnikov.
Adamsburg, Pa.. 27. aprila 1911.
John Mostar, preds., dr. sv. Barbare št. 68, Box 120.
Zahvala.
Dne 15. aprila je v Gospodu zaspal nam čez vse ljubljeni 11 letni sinko
Frank Barle katerega smo dne 17. aprila s peto sv. mašo izročili materi zemlji.
Tem potom se najtopleje zahvaljujem: 1.) Našemu častitemu župniku. Rev. Father Plevniku, kateri so mu podelili zadnjo popotnico za umirajoče (prvo sveto obhajilo). 2.) Radodarni gospej Mary Polanšek, predsed niči dr. sv. Neže št. 807 Kat. Borštna ric za krasen venec iz. svežih cvetlic, katerega mu je darovala. 3.) Gospodičnam Johani Suhadolnik in Johani Peklaj za krasen šopek iz svežih cvetlic, katerega sta mu darovali. 4.) Botru in boterci Mathu Žitku in Johani Jereb, katera sta se drage volje udeležila sprevoda. 5.) Vsem šolarjem in šolaricam, kateri so ga z zastavo na čelu spremili na pokopališče. In slednjič vsem onim, kateri so njegovo truplo blagoslovili na mrtvaškem odru ter nam izkazali svoje sočutje.
Torej srčna zahvala vsem skupaj Bog vam povrni stotero!
Rahla ruša naj te krije, i'jdko spavaj sinko ti!
" Večna luč naj tebi sije, mir in pokoj dušici!
Obžalovan od očeta, matere, bratov in dveh sester.
Waukegan, 111., 31. aprila 1911.
Fr. Barle in družina.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnik* On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregleda! kemično in mikroskopično za natančno diagmo so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem labor*-toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnof* ozdravil, ga imenujejo kot "water doktor".
On je specialist za moške, ženske in .otroik* bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je W sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznoet, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju ((ali--tones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrifc, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pr»-sče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo boležen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, m o« Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
JO" N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko pos.tali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne užnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
treh
Zahvala.
Ne morem si kaj, da bi se javno ne zahvalil cenj. rojakom v Aurori, 111 za njih nepričakovano naklonjenost Imam se zahvaliti rodbini g. Ivana Novaka za njih gostoljubnost, kakor tudi g- Ivanu Novaku, ki je šel rade-volje z menoj, mi izkazal okolico in me seznanil z ondotnimi rojaki. Da lie rodbinama g. Ivana Praprotnika in Franka Lakarja, kakor tudi vsem dru gim cenj. mi rojakom, kajti koder sem se mudil, sem bil prijazno sprejet m postrežen z dobro kapljico kakor tudi prigrizkom.
Posebno se pa zahvaljujem zavedni gej. Neži Kolenc, ki se ni 'ozirala na ondotne kamnoseke, temveč je pri meni izbrala najlepši spomenik za svo jega soproga Josipa Kolenc, in tako izpolnila narodni izrek "Svoji k svo jim!" Spomenik je krasno izdelan presega na višino vse druge okrog sto ječe spomenike na ondotnem pokopa lišču, kakor tudi porclanska slika se zlato blišči in vabi vsakogar v bližino, da vidi sliko pokojnega, ker je bil ro jakoni kakor tudi drugim narodom ze lo priljubljen. Želeti bi bilo, da bi vsi cenj. rojaki od blizo in daleč posne mali go. N. Kolenc in bi ob vsaki pri liki obiskali domačine in tako lastnim rojakom pomagali do napredka. Se enkrat vsem skupaj najtopleje za hvaljujem za naklonjenost in kličem
svidenje!
Joliet, 111., 3. maja 1911. Simon Šetina, slovenski kamnosek
Velika prednost.
V prejšnjih dneh je bila navada, pri pravljati zdravila strašnega okusa, da si moral biti junak, če si jih hotel pogoltniti. Kemijska znanost pa se jako prizadeva, izdelovati razna zdra vila prijetna. Eno zdravilo, znano na šini ljudem že dokaj let, ima veliko prednost, da ima prijetno grenek okus in da je prenese vsak želodec. To je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Njegov učinek na želodec in druge organe prebavne je zelo dobe Grenke zeli, iz katerih je izdelano, so znane po svoji zdravilnosti, in rdeče vino, ki tvori podlago zdravila, je mila dražilna tomka. Pri obolenju želod ca, jeter, drobja in krvi donaša zaaele ne učinke. Uživajte ga, bržko opazite izpremembo v svoji slasti, kako izgu bo svoje moči, izpremembo v barvi obraza. V lekarnah. Josip Triner 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago
F. M. ČMELJA
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS.
•toUCT.IU.
PINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept Cor. Scott and Clay St	Both Telephone« 2fc
edina slovenska tvrdka
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubjaui reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženle koncem 1.1910 K. 401.520.
Stanje hranilnih m koncem 1 1910 okoli K 3.156,206.83.
Če imate opraviti k sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891.	JOLIET, ILL.
Anglija ima osemindvajset železniških predorov (tunelov), dolgih eno miljo ali več.
Precenjeno je, da se nahaja v vsaki štirijaški milji morskih voda do 120,-000,000 živih stvari.
6.
AMERTKANSKI SLOVENEC. S. MAJA 1911.

ZAPELJALI SO GA.
Češki spisal Vaclav Benes-Trebizsky. Prevedel Rev. J. C. Smol
---13T-
(Konec.)
Na obdelanem kamnu iz začrnelega mramora ležal je manjši četverokotni kamen iz ravnotakega mramora, a na tem ležala je nekako pol funtrra krogla. A bila je mokra, kakor bi jo bil iz vode potegnil, in četverokotni kamen nič manj.
"Slabo znamenje, venerabilis, slabo," začel je zopet starček. Roki imel je še vedno sklenjeni.
Ženski ste zopet prenehali moliti, zopet jim je zdrknilo nekoliko lesenih "Češčena si Marij" skozi prste, šle ste iz klopi in se približale h grobu. Pogledale ste druga na drugo in se prekrižali.
Ljudje začeli so se po malem zbirati, kajti bila je nedelja, a nikdo ni šel v klop, ampak vsi so se nastavili okoli rodbinskega groba, in vsak je obža loval Kolovratov rod.
Potem je bila sv. maša a po sv. maši pomolil je prijor tri "Oče naše" in tri "Češčena si Marije" za ves še žive či rod grofov Kolovratov, a kakor hitro je prišel v svojo celico, pisal je vsem posameznim članom rodbine Ko lovratov, da se zopet poti mramornati kamen in mramornata krogla na rodbinskem grobu.
"Li vedo ti kameni, da nekdo umre iz grofove rodovine", vprašal je deček starčka, katerega je peljal iz cerkve.
"Vedo, dobro vedo, Vaclav. Vselej kadar, so se kameni potili — in kolikor se jaz spominjam, potili so se nekoli-kokrat — vedno je za nedolgo časa u-mrl kedo iz rodu Kolovratov."
"To je vendar le kamen," ugovarjal je (deček. "Ne vidi nič, ne sliši nič, in ne čuti nič."
"Bog sam to ve, jaz ne in ljudje tudi ne. A ti, fante, si to zapomni, kakor sem si jaz vedno zapomnil. Bodeš videl, da bode prav kmalu requiem za nekoga izmed grofov Kolovratov," dejal je zopet starček.
Fant ni dalje spraševal. Starček mu tako ni mogel vsega povedati; v mlado glavo pa tudi nikakor ni hotelo iti, kako bi ravno kamen mogel vedeti, kaj se bode zgodijo. Ali ker je to rekel ded, je verjel, zakaj ded' ga še nikoli ni nalagal. —
Ta dan, ne dolgo čez poludne, prišel je k vratom ročovskega samostana mladi častnik na belcu. Prašal je po prijoru, a vratar, oni starček, katerega smo zjutraj videli pri grobu, peljal ga je naglo navzgor. Mislil je, da bodo ti gospodje česa zahtevali od samostana, kajti ni bilo še slišati, da bi na vrata ročevskega avgustinskega samostana potrkal kak vojak in k temu še častnik.
Za francoskih vojsk dogajalo se je to pogosto, a vsak tak obisk je stal samostan precej. Vratar spominjal se je vseh teh časov, zato je lahko pripovedoval, kako je bilo, a v časih, ko se vojaki spominjajo samostanov, godi se menihom najslabše.
V mladem čatniku ni poznal grofa Kolovrata.
Belec zašel je na dvorišče in se tam pasel ob veliki travi, ki je del dvorišča porastla.
A ko je prijor pritekel doli in naročil starčku, da prinese steklenico najboljšega vina, ko je naročil dobro večerjo, ker je prišel mladi grof Kolovrat a proti večeru pride tudi njegova nevesta in svak baron, sklenil je dobri starček zopet svoji roki in se obrnil h križu, ki je visel v kotu hodnika.
"Da bi Bog ohranil ta dobri rod in blagoslovil mladega gospoda jn od njegove neveste odvrnil vse zlo," za-šepetal je starček.
"Daj Bog to! Želim jim to tudi jaz," nadaljeval je prijor in naglim korakom hitel zopet navzgor.
A starček, izvrsten kuhar, znesel je vse vkup, kar je imel, da bi gospode počastil, da ne bi osramotil samostana a ohranil si svojo čast.
Solnce se je že potapljalo za temnim gozdom, a Marcelka z baronom še vedno ni prišla. Na dvoru je belec že nekolikokrat zarezgetal, povesil glavo in nepotrpežljivo kopal z nogami.
A ko je prva zvezda zasvetila ravno nad samostanom, dirjal je od samostana proti vrhu mlad jezdec, neprenehoma je konja gnal in ga zbadal z o-strogami, da mu je pot lil po obrazu in da je sablja žvenketala ob boku, kakor bi kresal z njo ob kamen. Belec je včasih zarezgetal, da so začele strahu v lesu sove skovikati, vzpenjal se, dokler se ni prekucnil v brezno, kate-terega grof v svojej razburjenosti ni opazil.
Zastonj je čakal prijor na nevesto mladega grofa in na barona, zastonj je hodil starček pred vrata gledat, li prihaja že nevesta in baron, H se vrača že mladi grof. Do danes bi lahko na nje v sapiostanu čakali, kajti Marcela je bila že davno z ritmoj-strom na glavnej cesti za Bilinom na poti proti Saksonskemu, a mladi grof je ležal v brezdnu z razbito črepinjo.
Baron pobral je seboj ves denar, kar ga je imel svojega, a kar so mu ga zaupali drugi, kar so zgubili v zadnjih nočeh gosti in kar je seboj prinesel gospod poročnik.
Mladi grof je prišel komaj vrh gri-čtfa, ko sta na iskrih konjičkih hitela iz Tejnice ritmojster in njegova zvesta tovarišica iz minulih časov — katerega je zopet naredila bogatašem za neko-
"7
I
ioley. %
liko časa in mu pomagala zopet iz raznih zadreg.
Upnikom — in teh je bilo dosti —
pustil je edino le hišno opravo...
* * *
Nekako četrti dan peljali so po glavnej cesti voz, prevlečen s črnim suk-nom. Zraven voza jezdilo je nekoliko ulancev s častnikom. Na vozu pa je sedel star mož v platnenem suknjiču in širokih hlačah. Ni si vihal brk, ni žvižgal, kakor kedaj, njegove oči zrle so v beli križ, ki se je blestel na pokrovu. — Bil je to sivi Dragon. Komaj je prišla na Tejnico osodna vest, takoj so izpustili Dragona; niti vprašali niso več, čemu so ga prignali do Tejnice, a ko so mu povedali, da leži njegov gospod mrtev v ročovskem samostanu, zaplakal je na glas, da še niste slišali moža tako jokati, a stari ulanec obrnil se proti začrnelim stenam nedogotov-ljene cerkve a začel si je trgati lase, kakor so trgali Poljsko na tri kose in ji iztrgali srce kakor — v posmeh. A ko je zasedel konja, hitel je, da ga niso niti ptiči-krkavci dohiteli, ki so leteli proti Ročovji; prvi je bil v samostanu a prvi pri svojem gospodu. A zopet ko ga je zagledal, zajokal je tako žalostno, da so se menihi zbali, da bi ne zgubil razuma.
Vojaka k pogrebu ni bilo videti no benega. Stražmojster dobil je opolu-dne ukaz, da mora s svojo četo na vaje, a k vaji je prišel nadporočnik, ravno oni, kateri je pred nekoliko tedni pozval poročnika, mladega grofa, da bi šel k ritmojstru na Tejnico, kamor je prišla iz Sedmograške njegova sestra, menda jako živahna, razkošna ženska....
* * *
Minula sta dva tedna. K temu bilo je še v nedeljo popoludne. A nedelja ima, ali vsaj je imela pri nas na deželi nekak poetičen duh. Takrat pogovarjali so se sosedje od srca do srca, ni bilo razločka med njimi, naj si bil iz najbolj ubožne kočice ali iz največje kmetije. Bog varuj, da bi se drug drugemu ogibali; shajali so se a vsak je povedal, kar je vedel. Pri nas so se včasih shajali za vasjo, včasih pa na glavni cesti, danes pa so sedeli na strani, kjer se širi mala zelena planjava. Cela vas se je danes tam sešla, kakor da bi imel tam domači gospod svojo pridigo. A bilo je na tej zeleni pla-njavici tiho, kakor v cerkvi, ko je povzdigovanje. Jeden sam je počasi govoril, starček mogočnimi sivimi brka-mi pod nosom, y platnenem suknjiču a širokih hlačah. Na glavi je imel ulansko čepico.
"Moj gospod je bil dober gospod, skozi in skozi dober, dokler ni začel zahajati na Tejnico. Veste-li, da je pokojni stari grof hotel imeti iz njega generala? Bog, kaj ne hočemo mi ljudje. Vse bi hoteli, celi ta svet, kakor ga vidite tam le od višnjevih gor do tega le temnega gozda. Napoleon je tudi hotel imeti celi svet. Pol, bratje, ga je imel. A potem so mu to polovico pobrali kos za kosom, tako da mu ni ostalo nič, čisto nič, kakor meni ne bo ostalo nič od tega ubogega življenja. A jaz bi mogel imeti več kakor imam danes, da v resnici več. .." starec je obmolknil, zavihal si brke, a zažvižgal pa ni, tudi z bičem ni več švignil, njegova desnica opirala se je ob zakrivljeno palico.
"Povem vam, povem, zapeljali so ga. A k temu so ga tako privedli, da je mene puščal doma. Vlekli so iz njega denarce, a zvlekli iz njega tudi dušo. — A to si zapomnite: Pojdete kedaj v Ročovje, vselej si poglejte, ne pote se li v Kolovratovem rodbinskem grobu mramorovi kamni. Ako se bodo potili, kmalu bo jednega iz rodu Kolovratov zmanjkalo. Takrat so se ravno tako potili, a še tisti dan zlomil si je mladi grof vrat in čez dva dni služil je prijor slavni requiem. — Moralo je tako biti. A tudi to je moralo tako biti, da me Francoz pri Lipskem ni vzel lepše na muho, da stojim tu med vami sam, kakor kaka sirota, sam kakor tam-le ta-le hruška sredi polja."
Do vasi sta prijezdila dva častnika, a nista šla k Dvoržakovim, ampak takoj pri ribniku sta zavila k Simonovim.
"Vidite, ta-le tam-le ga je zapeljal. Za.to se boji k Dvoržaku iti in si išče stanovanje drugje; a ta vam, otroci, ne bode metal denarja cele pesti, kakor ga je mladi grof. — Sedaj pa z Bogom, sosedje; hočem še košček dalje. Hočem priti še danes do Tejnice," reke! je Dragon, o'ddahnil se globoko, od-kašljal se 111 šel iz vasi. —
Hodil je k vojakom, da so mu dajali košek komisa, a ulanci shranjevali so za starčka, karkoli je kdo imel, a Dragon ni od nikogar ničesar vzel razun od ulancev. Vselej pa mu je največ dal stari Poljak na Tejnici, ki se je vedno solzenimi očmi oziral proti vzhodu, kjer leži Poljska, raztrgana, kjer žive njeni otroci-sirote. S tem se je Dragon najraje razgovarjal; Poljak je dobro poznal Napoleona in njegovo staro gardo, ki se je znala biti, za slavo francosko ali zmagovati ali umirati. Na planjavici je bilo še vedno tiho kakor v cerkvici, ko govori duhoven ljudem prav do srca; a sosedje nikakor niso mogli razumeti, da si gospoda, ko bi se vendar lahko dobro imela, tako kazi in greni svoje življenje. Toda o tem se niso razgovarjali, le vsak
si je svoje mislil, a Šubert spuščal j. cele oblake iz svoje lesene pipice. —
Stari Dragon je bil že za cerkvico Zopet je tako stopal in korakal kakor kedaj v Pragi za starim gencralom-pokojnim starini grofom... Danes ji šel prosit komisa k ulancem v Šaroh...
VRNITEV.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Tomaž Kocjan se je peljal domov iz Amerike. Kmečki fant je bil. napravil se je bil 11a pot, da bi se uresni čilo, kar je snoval in sklenil tiho in sani zase. Zakaj denarja je bilo treba pred vsem, da se napravi bodočnost, ki se rodi po želji srca iz sanj 111 premišljevanja.
Slaba je bila liiša, streha je bila raz-grebena, stene oguljene in zamazane, hlev razgrapan, kozolec napol razpadel in trohnel. Na griču je stalo vse, tako je gledalo v dolino, kakor troje kuštrastih glav.
Zdaj pa se je peljal iz Amerike v domovino Tomaž Kocjan. Zdaj je I prišel čas, ko se bodo-počesale kuštra-, ste glave, zakaj denar je bil v žepu. j Veliki svetli tolarji so prešerno žven-; ketali, zlata verižica se je svetila na jopiču in v žepu je tiktakala velika zlata ura.
Pomlad se je delala, ko se je bližal Kocjan domovini; že je zelenelo bukovje. In ščinkovci so peli svojo navadno pesem. Ampak veselo so peli.
—	Vsi, vsi, vsi otroci so šli v Ho-čevje — stric tu—u—di...
Veselo so peli, ampak isto pesem kar neprenehoma.
Globoko spodaj v šumi so grlile grlice in kosi so se oglašali kakor je zapisano v pesmi: Poje mi, poje črni kos...
Vse je pelo, kakor bi bil koncert zunaj. Tudi vrane so vpile in kavke — bogvezakaj. Menda so mislile lepo peti, pa lepo ne znajo, kdo bi jim za-j mašil? Kragulji so letali visoko v zra-1 ku — silno visoko, menda tik neba.
• Mirno so se zibali proti jugu. na severno stran proti solncu na vzhod, peruti široko razprte, oči svetle in iskreče. Zdaj je bil prišel njihovega kra-ljevanja zlati čas.
Kocjan je videl vse to in je bil vesel. Popravil je klobuk in skoro bi bil zapel:
—	Poje mi, poje črni kos...
Že je pričel, pa je vtihnil in je pogledal proti holmu, od koder so gledale kuštraste glave. Sel je po rebri gor in lepo mu je bilo in prav. Zdaj že 111 bil dolgo pisal domov. Enkrat, pred dolgim časom je bil pisal, morda pred letom. Pisal je bil, da se ne bo zdaj več bavil s pisanjem, ampak da bo 4<?lal.
—	Pisma samo mešajo človeka, taka pisma — tako je bil zapisal in je mislil pri tem na lepo Anko, ki je delala pri materi.
—	Mešajo taka pisma — je pisaP— zdaj bom molčal in delal.
Zdaj pa je prišlo, kar je bilo daleč. Že gre po rebri, že morda ugleda od daleč kje 11a njivi mater, Anko ugleda, veliko in močno in črnih iskrečili oči.
—	Hoj, hoj!, tako zakliče Anka, se ozre in se domisli in je vsa v zadregi. V čudni zadregi je, vsa rudeča v vroči in potni obraz, s prtom briše znoj od čela in senc, po belem vratu briše, sprijemljejo se črni, vlažni razkuštrani lasje.
—	No... misli nekaj povedati Tomaž, pa je tudi njemu čudno. Saj je to tako, navadno je, ima jo rad.
—	No... misli povedati drugič in obstane. Anka je vsa rudeča. v tla gleda, včasih dvigne oči in se smeje v zadregi.
—	Hm! Hm!
Malo glasneje se zasmeje in pogleda v obraz. Roko hoče dati, pa jo je sram, ker je roka vsa razkava in umazana.
Že je bil prišel 11a vrh; kuštraste glave so se približale. V bajti je bilo vse tiho. Tomaž se je približal in je stopil na prag.
—	Ni jih doma — je pomislil — na polju so. Delajo.
—	Grem na polje — je sklenil in je šel.
Solnce se je smejalo nasproti, pravo spomladansko solnce. Ves prerojen je bil človek, 11a goro bi šel in bi za-vrtskal. Ali bi šel tja pod bukovje? Tam bi sedel pod gabre, ki so pričeli zeleneti. In vse poje tam, kakor v koncertu. Vse križem se oglaša: ščinkovci. vrane, kavke, strnadi, liščki, čižki, srake, šoje — vse križem.
Tomaž gre in je čisto vesel. Pa ga nekdo zakliče od strani, tam iz grape zavpije s hripavim glasom:
—	Ho—oj! Ho—oj!
Kocjan pogleda in spozna šcpasto Nežulo.
—	No, Nežula, kaj je? Nežula!
Nežula šepa in se bliža in kremži
obraz.
—	Žalostno — pravi in se kremži.
—	Žalostno — ponavlja in stoka jokajoč — žalostno.
—	Mater smo .pokopali, Kocijanko —tuli 11a glas in otira solze z umazanim predpasnikom.
—	Hov, hov — pred mesecem. — l>sta nova bolezen. — Bog se usmili —tuli Nežula z grdim glasom in mečka predpasnik.
—	Tudi Anka je bolna — vsa je proč. 1— Tista nova bolezen — hov, hov — starka joče in javka s čudnim hripavim glasom.
Ne more gledati, hudo mu je in gre vuti. Zunaj stoji na pragu, gleda proti l»ikovju; tam je koncert, veliki spomladanski koncert; on ga posluša, pa ne sliši.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gozttlna mesarija in grocer i j a.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
I zdi-
R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass't kasir.
IMI
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank« t stari domovini.
3%
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta,
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico,
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov i vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Novem i mestu. — Naslov:	j'
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
C
va
kr
ki:
Ji
P.
flffc
J. C.A&ler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111.
cltajte!
Uk&žem Vim cestu k Šfastiu. Dokazal som to tiaicel'utfom a dokažem to aj Vdm, ako nado-budnut^fastia. OdpiŠtemi svo-ju adressu a poslite2c štemp-I(k a ja Vdm pošlem tJplny nd-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovaf.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51sr ST., CHICAGO. ILL.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. Ml
Bi
Sep: 104
SI
K; »rit
jctni Nor
^ftfe j^k itlfc'f^h rtt^fcai ^^^ dfcfriffl	^AK jfi&A JAA
ht nr ~ nr nr nr nr nr nr ^r
m
# * * * « *
t *
* * « « «
t
Zgodnji znak snšice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
Trinerje vo Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Izguba teka
Nepravilno prebav-1 jati je
Slabost po jedi
Običajna zabasanost
Glavobol
Nahod
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.
JOS. TRINER,
kemični lal>oratorij,
1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
in
VI
P

*
t *
# » » * » %
i *
205
&V!
C5
4th
C

kit.

U3
Ulj
mo
in
Po
in
f!l
X,
]
i
5«.
K;
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAH
Izdeluje ?se v notarsko delo spadajoJe listine lOOG N. CHICAGO ST. JOLIET
Straka
vam očisti in pogladi obleko.

lico
nikov J
e obre. plačaj«
Nove® j
rRijA
Čistimo razno brago iz kože m dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav.
Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Bray-eva Lekarna
SepriporoČa sloventktmtt clčinstiv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. (H Jefferson St., blizu mosta, Joliet
ih
[otin Stefanic
U »oglu Scott in Ohio ce*t, Joliet, 115
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sve2e pivo, ta T,tn* vina in žganja ter prodajo pri •too dišeče smodke. Northwestern Phone 34». JOLIBT
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti •n Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam. da se pomenimo.
B. Schuster
Young Building.
Frank Žagar
KROJAČ, 205 Indiana St	Joliet, 111.
N. W. telephone 962. vam> Popravljam in čistim obleke.
w. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4a? fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
priporočan
Gostilno,
Rojakom
priporočam svojo
Phoenii
m-------Buffet
»e toči vedno sveže pivo, žgaai ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sfcoff
N. W. Phone 6o$>. N. Hickory St.	JoH«,
Prank Terlep
nova gostilna
1134 N. Hickory St,	Joliet, 111.
Chicago tel. 1387 R I	mnogim znancem in prija-
Jem naznanjam, da sem otvonl lep >n°pen salun na vogalu N. Hickory p Ross ulic, kjer me lahko posetite. fostrežem vam z najboljšimi pijačami " 8lnodkami. Vsi dobrodošli!
m Joliet National M
1,1 »oglu Chicago in Clinton aUc ^ZPOglLJA DENAR NA VIK KRAJE SVETA.
*aPital in prebitni sklad $100,000.00.
KoBt. T. KELLY, predsednik.
M. CAMPBELL, podpredsednik. .C- G. PEARCE, kasir.
^adar imate s sodiščem opraviti obr-0ltc se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ, .^Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. j -'V nJ>ni se lahko domenite v slovenjem jeziku, ker je Slovan.

IZ SLOVENSKIH
(Nadaljevanje z
NASELBIN.
2. strani.)
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
'Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše m« •o po najnižji ceni? Gotovo! V mesaic
J. & A. Pasdertz
$e dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i* ooskusite aaše meso.
Nizke cene in dobra postrežba )• aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v n«,šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone i«.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«> in firnežev. Izvršujejo se vsa kar varska dela ter obešanje stenske*! papirja po nizkih cenah.
A lexander H
t\chi. Phone 376. i/
ara #
N. W. 927.
KirinčičBros
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog
po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
Pojdite ali pUite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie i. ff. Flexer Dmg Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Ki izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v,bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
men ste imeli, ko ste se izmislili zidati Društveni dom? Gotovo zopet pod krinko koristi slovenskih društev. Da, pod to krinko ste hoteli društveni dom zidati. Kakšne načrte ste si napravili, tega seveda v javnost niste spravili. Kakor sem od gotove strani slišal, da ko bo društveni dom gotov, bo eden tajnik vseh društev in vsako društvo mu bo moralo 100.00 (beri sto) dolarjev plačevati letno. Seveda, misel ni napačna, če pomislimo, da je tukaj 13 slovenskih društev. Vsako društvo bo moralo plačati od dvorane 3 dolarje za vsako zborovanje, ter za vSako veselico 50 (beri petdeset) dolarjev najemnine. Tako torej: društvo bo imelo lastni dom, oskrbniku bo moralo 100 dol. plačati na leto ter najemnino od vsakega zborovanja plačati po $3.00 ter za veselice po $50. Da, to bo v korist društvu po vaši kisli pameti! Pa kaj vam so mar naša društva; da le vi dobite, da bo za vaše žepe prav, vse drugo Vam je. deveta briga. Gotovo ste mislili, da boste hodili tudi kolektat okrog za' društveni dom ter da boste zopet procente dobivali, vsaj 50 od sto, ter da bo gotovo tudi on, ki se največ trudi za društveni dom, oskrbnik njegov, ker delati mu itak ne diši. Glej ga spaka, zopet so eno pogruntali, namreč da bi "poštelali" iz Chicage nekega gotovega K. kot govornika na zborovanju zastopnikov raznih društev, ki bo sklicano, kakor se čuje, v nedeljo dne 30. aprila, ali se zida društveni dom ali ne. Rad bi vedel, kaj vendar v Chicagi vedo o društvenih domih! Kje pa imajo chicaški Slovenci svoj društveni dom? Vsaj jaz ne vem s;a njega, in tudi še slišal nisem o njem. Ako bi poštelali'' govornika i.? mesta, kier imajo društveni dom, bi se mi nič čudnega ne zdelo; tako se mi pa smešno vidi govornika naročiti iz drugega mesta, ki še mogoče govornik sam ni videl društvenega doma v svojem življenju. Kako bo vendar govoril o društvenem domu, ko še sam ne ve, kakšen je in kakšen niora biti.
Torej socialisti Waukeganski, tu se jasno vidi sedaj, kako delujete v prid slovenskega naroda, da narod je vam samo krinka, pod katero vi delujete v svoj lastni dobiček. Ti vodja Wau-keganskih socialistov, kako vendar mo reš reči, da deluješ v korist slovenskega naroda, ko pa zanemarjaš svojo ženo in lastne otročiče! Zakaj ne skrbiš zanje, ki so tvoja kri in so navezani na tujo pomoč v stari domovini? Ti, ki tako dobro deluješ za narod, kam bi šli tvoji otroki, da jih ne vzamejo v oskrbo sestre uršulinke v stari domovini? Ali je tebi tujec več kakor lastna kri, tvoja žena in otroki? To je gotoyo, ker od tujca dobiš kaj cvenka, ki pod krinko dobrodelnosti deluješ; za otroke bi moral pa še ti kaj okroglega dati. Pojdite rakom žvižgat, socialisti, s tako vašo dobrodelnostjo, pa ne smešite se pred celim svetom! Mi slite, ako ste strgali par hlač več v šolah, da ste zreli 'socialisti? Pa povem vam, da ste še bolj neumni kakor šo-larček prvega razreda ljudske šole, ker že on ve, da tako se deluje za svoj lastni žep, ne pa za narod, kakor sem gori opisal vaše delovanje. Socialistični klub bo gotovo tudi kaj nesel če druzega ne, pa kolektanje mesečni-ne bo dobro, samo da je kaj okroglega — in mirna Bosna. Klub je ustanovljen bil še predno je bil ustanovni shod otvorjen, in kakor se sliši, bode zopet ustanovni shod in sicer 7. maja v Finski dvorani, kakor sem že en krat poročal. Strahopetci! da, strahopetci ste in zato ste v Finsko dvo rano shod sklicali, da ne bodo prišli Slovenci zraven ter Vas motili pri vašem blagem delu, namreč pri ustanovitvi že ustanovljenega kluba. Vsak Slovenec bi bil neumen, ko bi vas šel poslušat v Finsko dvorano, ko imamo vendar dovolj slovenskih na razpolago. Torej Vas imenujem strahopetce in vas bodem imenoval, dokler bom živ. Kako vendar delujete v korist slovenskega naroda, ker vendar bežite pred njim ter se skrivate med Finci. Da, Vaša izobrazba vas povsod bla-mira. Je že res, da ste strahopetni "kranjski socialisti" in jaz sem pa vaš Opazovalec.
klo, čudno je zaklical, Tomaž je stopil v sobo in Jure je jokal ob postelji.
—	Umrla je — jov, jov!
—	Jokal je na glas, govoril je vmes zamolklo.
—	Jov! Jov!
In Tomaž je stal sredi sobe in gledal mrtvo Anko. Belo kakor ste na, oči steklene, široko odprte, tudi u sta na pol odprta, črne lase svetle in mokre, prsi razgaljene in še potne.
Zunaj je bila spomlad, zeleno je bu kovje, koncert je bil živ, vse je pelo, vse križem se je oglašalo. Po jarah so pasli pastirji, kmetje so orali njive solnce je sijalo in je prijetno- grelo.
—	Saj si bil doma, saj si jo videl; kaj bom pravila — hov, hov — tuli še glasnejše.
Tomažu pa je čudno. Kakor kip stoji in ne razume. Okrene se in gre, da pogleda, če je res tako, ali so le sanje. Vstopi v kajžo in vidi Anko t postelji vso bledo in .slabo.
Pogleda ga, potem se nasmehne, ro kt> hoče dvigniti, odpira usta, nekaj bi povedala, pa ne more.
V kotu sedi stari Jure in gleda za čudeno; domisli se in inako se mu stori. Skremži obraz, zateguje usta, oči se mu orose in brada se mu trese, tudi on hoče nekaj povedati, pa ne more. Poizkuša, pa mu jok zaduši glas.
Tomaž gleda, vidi, da niso sanje, ampak resnica in se obrne in gre...
"POREDNEŽ, KAJ SI STORIL?"
Mali Tonček je bil ,star šest in pol let. Nosil je seveda že hlače in zaha jal vsak dan v šolo! A šola, kaj še! Ptiči, mačke, psi in tisti šibri, ki reže jo zrak in vodo kot nož, to je bila edi-"a ljubezen malega Tončka.
Nekega dne se je odpravila mati \ mesto kupovat in naroči Tončku "Tonček, priden bodi, uči se za šolo 'n pusti kanarčka v kletki pri miru, če boš ubogal, ti prinesem iz mesta ne kaj dobrega. Tonček obeta materi vse — cedile so se mu že zdaj sline po kolačih. — Brž se vsede za mizo in vzanie čitanko iz torbe! Danes je imel povsem poštene namene. Začne brati črko za črko! Prišli so v šoli že do črke "t".—Torej: "effl-mh!!—ennnh! essss! ma—a—tti—ti—mati! me—d— ve—e—dh!! medved!" Kanarček kletki pa žvrgoli in poje, da je bilo kar veselje! Tonček pogleda malo kvišku, a se le premaga! Na pomoč pri tem hudem boju s samim seboj mu Pridejo kolači, katere bo mati prinesla, če bo priden!
Vendar eneiste reči se človek precej naveliča! Tonček je tega branja sit, vzame drugo knjigo: štel in računal bo. "Ta-le sosedov smrkovec", (Tončkove misli idejo malo na sprehod), "kaj pa ta ve! še v šolo ne hodi!" M
Wenona, 111., 2. maja. — Dne 1. maja sta stopila v zakon gospod Franc Tominšek iz Šmartnega pri Gornjem gradu, Sp. Štajersko, in nevesta je pa Ana Lilek, doma iz Belekrajine na Dolenjskem. Veselica se vrši pri g. Josipu Brence, kjer so se je udeležili vsi Slovenci in bratje Hrvatje. Seveda, ječmenovca je bilo dovolj. Bilo srečno!
Z delom gre prav slabo; delamo tri dni na teden.	Simon Vidmar.
VRNITEV.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Mimo pride kmet Klepec. Začudi se, pa on je pameten in hitro ve, na čem da je.
—	Pa ti niso nič pisali? Saj bi ti bil jaz pisal, če bi bil vedel, kje si. Ampak Amerika je velika. Kaj nisi nič pisal?
—	Delal sem — je odgovoril Tomaž zamolklo in je gledal gor proti bukovju.
—	Leto je od takrat. Dolgo je leto, kaj se vse zgodi v enem letu! Vse se prevrže, glej tudi župnik so umrli, ki so bili svet mož. Božja volja!
Naprej je šel kmet Klepec. ' Tomaž pa je stal na pragu in v sobi je zastokalo. Jure pa je na glas zaklical.
—	Hoj, ho—oj, jov, jov! — Zamol-
pa beremo :'n pišemo in štejemo (glavna stvar)... po šoli tikamo knoti!" (Sosedov Janez je bil pol leta mlajši.)
Tonček torej tračuna: šest in 2 je
šest in dve ej---devet — ne o-
šem! 6 in 7 je? šest in sedem je — — (na prstih) osem, devet, deset... Ti šmentani kanarček! Poje, vpije kriči, žvižga! Tončka kar vzdigne s stola. Tako še nikdar ni pel kot danes! Samo malo ga hoče pogledati in vzpenja se, da bi ga boljše videl. Oddalji se malo, gre proti vratom! — a nič! Kanarčka le ne vidi! Pride mu rešilna misel: hajdi, spleza za stol in res ga^ vidi! "O kako lepo poješ in žvižgaš in kako si ti lep, ljubi ptiček", ga hvali Tonček. Zdaj je pa kanarček dosegel naravnost vršek petja in žvrgolenja in žvižganja! Tonček to rej spleza na mizo, zdaj pa res dobro vidi! "In čisto sam si, za jesti nima; ničesa! O ti ubogi ptiček! — in še za prt si v kletki! zakaj le?! Tončka je kar srbelo po rokah. Kaj ko bi mu odprl in ga vzel malo v roke?! Kako bi se to tičku (seveda ne Tončku) dobro zdelo! nobeden se ne briga zanj!
ReS odpre malo vratca — malo malo — prav počasi!! ptiček vtihne in se ne gane! seže z roko noter po njega; zdaj ga ze skoro — asss! jezno ga je vpiknil ptiček in Tonček potegne roko ven, a kot bi trenil, jo je ptiček popihal iz kletke v sobo, iz sobe pa ven skoz okno, v prosto naravo, pod milo jasno nebo! — in brez petja, brez slovesa, brez vsega, meni nič, tebi nič!
"Kam pa letiš, kam pa hočeš iti? Jaz sem te hotel samo v roke vzeti! pridi vendar nazaj; mati bodo zdaj prišli! kaj bo, kaj bo!" tako vpije Ton-ček za odhajajočim kanarčkom. Dolgo nesrečni Tonček ni hotel verjeti, da kanarček res noče več nazaj. Mislil je, da bo samo malo poskusil, kako je zunaj! A ptiček se danes ni šalil! Ni ga bilo več nazaj.
Tonček se joka in plaka! Začne gledati številke in črke, da bi pozabil; a čudno so mu plavale danes pred očmi! In kaj naj še povem? Raje bi zamolčal tvojo sramoto, ljubi in poredni Tonček! Mati je prišla in videla in— brezovka je pela in zmagala! Boš to še enkrat storil, Tonček?
Nauk: "če fe zapeljiVec mika, ne odpiraj mu srca! Nedolžnost, tvoja prva dika, če zgine, je za veke šla".
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žganje," smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt« se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Jolietn Ills
Feeling Ti t" Every Day
Napadi influence, ka-šlja ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno
PAIN-EXPELLER
Vina napr
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno Vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo' vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov
ca naročila:
"Hill Grit Vineyard"
v svoji hiši in 5e' ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50c. steklenice v lekarnah. Čuvajte se ponaredb.
Stefan Jakše,
Box 657,
lastnik. Crockett, Cat
F. »0. RIC.HTER & CO., 215 Pearl SI., de« Tort I I.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo.
(25c. ali 50c.)
Ana Vogriti
Izkušena babica
210 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, 111.
Editii slovenski samostojni kamnosek v Jol.etu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIM!
Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETINA
SLOVENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
Pomagaj si sam
Ali ste že pomislili, kako nekateri hitro bogatijo z vašem denarjem?
Ob
prvi plači začnite vlaganje.
Začnite—to je pol nepredka.
Plačamo 4% na vlogah.
JOS. W. CAMPBELL & CO.
Glavnica $50,000.	Plačajte flektrilo 1 ri ra
Odprto od 8. zj. do 8 zvečer.
120 N. Ottawa St.	Joliet, 111.
BRANCH 924 N. COLLINS ST., CORNER OF COLUMBIA ST.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodtiih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem knrzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. dom. Postrežba točna.
Raz vazam pivo na
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.

Joliet Citizens Brewing
North Collins St., Joliet, 111.
Co.
Pijte EIIsl Brand".pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. |
AMERIKANSKI SLOVENEC, 5. MATA 3911.
NA GOLGATI.
(Poljska narodna legenda.)
Ko je visel Kristus na križu, je sta' blizu njega siv, slep goslar ter igral Božjemu Sinu pesmico za pesmico. Iz hvaležnosti ga je vzel ljubi Izvehčar z njegovimi gosli v nebesa, da ondi celo večnost spremlja s svojim igranjem petje angeljsko. In do današnjega dne je slepi goslar v raju varuh vseh goslarjev, ki pod njegovim varstvom kakor on vrše to plemenito umetnost.
Kdo je bil oni slepec?
Ko je bil Krist še mladenič 16 let, je nekega večera korakal po samotni poti. Tiha cesta je ležala že daleč za njim in mesec je sipal svoj čarni sijaj po zemlji. V misli zatopljen naenkrat zasliši Izveličar pritajeno petje. Postoji in posluša. Petje je bilo tako ganljivo in otožno, da je vzbujalo sočutje. Bilo je toliko bolesti, toliko tožbe in obupa v otožnem glasu, ki je donel v večerni tihoti, da je bilo Iz-veličarjevo srce silno ganjeno. Sklenil je poiskati nesrečnega človeka, ki je na tako bolesten način tožil nebu svojo bol; saj je Jezus že od nekdaj imel največje veselje pomagati in tolažiti.
Na robu bližnjega roba, pod lipo, je stal mož. Njegova obleka je bila razcapana, njegov obraz bled in upadel, njegova postava majhna in suha. Ko je začul bližajoče se korake, je prenehal s petjem. Jezus je pristopil k njemu in mu v mesečnini pogledal v o-braz. Neizmerno sočutje je začutil do ubožca, ko je pod nagubanim moževim čelom zapazil namestu oči dve globoki jami, nad katerima so se zaprle trepalnice. Slepec zato ni videl Izveličarja, a Čutil je bližino tujca ter je pazljivo poslušal.
"Kdo si, ljubi, ubogi mož?" vpraša Izveličar.
"Živim od miloščine... Ljudem pojem pesmi za košček kruha, a nihče več noče poslušati mojega petja... S psi me odženo proč in norčujejo se iz moje slepote... A tudi petje mi je težko, če sem lačen."
"Ne znaš igrati na nobenem godalu?'' vpraša Jezus sočutno.
"Ne, nikdar se nisem učil, a je škoda, ker bi morda tako poprej dobil poslušalcev ter kak denar v dar."
"Meniš, da bi te potem poprej kdo poslušal?" pristavi Jezus zamišljen.
Slepec pokima in tiho nadaljuje:
"Morda bi bila moja molitev, spremljana od godbe,-»tudi ljubemu Bogu dopadljivejša in bi tudi pri Njem poprej dobil usmiljenja."
"O tem si ne delaj skrbi.-.. Naš nebeški oče ne pozabi nobene svoje stvari, najmanj pa onih, ki zaupljivo zidajo na njegovo dobroto in vsemogočnost. Tudi tebe je že uslišal in ti v tvoji nesreči svoje božje pomoči ne bo odrekel. Ne dvomiš na tem?"
"Gospod, verujem, da Bog tudi slepcu lahko pomaga, ako je njegova volja, a jezen je na ljudi in težko ga je potolažiti. Že dolgo molim k Njemu in vsaki večer pojem njemu v čast, in vendar moja prošnja ni uslišana."
"Govoriš pregrešno, nesrečnež! Bog je dobrotljiv oče, ki vse svoje otroke enako ljubi, in je pripravljen za vsako pomoč. Sam na sebi boš to izkusil, a tvoja ver^a mora' biti močna in ne-omahljiva."
"Ne vem, kdo si, o gospod, ker te ne vidim, a ko te siišim govoriti, se mi zdi, da si angelj z nebes, tako glo boko segajo tvoje besede v mojo du Šo... O da, verujem, kar mi govoriš.'
"Torej poslušaj! Odslej boš godel za Boga in ljudi; ti bodo radi poslušali tvojo godbo in ti ne boš trpel pomanjkanja. Počakaj en trenotek."
Jezus potegne iz žepa mal nožiček s katerim je navadno delal v Jožefovi delavnici, odreže kos lesa iz lipe ter začne rezljati sedeč na deblu. Rezljal je tanke deščice ter nekaj malih vija kov, in to pritrdil skupaj, dokler ni iz tega nastala čudna, podolgasta škat-Ijica. Potem stopi v goščo, v kateri je ob svetli mesečini d«Igo časa ne kaj iskal. Slednjič se vrne s šopom čudnih niti. Niso bile podobne ne predivu ne bombažu. Počasi je ovijal nitke okoli malih vijakov, potem pa je nekaj drugih pritrdil na dolgo, tanko palico. Ko je bilo to dovršeno, je Jezus zadovoljen pogledal na končano delo.
Z milim nasmehom se obrne Jezus k slepcu, ki je cel čas molče stal v bližini.
"Prijatelj, napravil sem ti godalo, na katerega te takoj naučim igrati.^
"Kako pa se imenuje godalo?"
"Nima im,ena, ker ga ljudje^ še ne poznajo, ti pa ga imenuj gosli."
"Veliki Bog, kako se bodo ljudje čudili!"
Jezus vzame palčico v desnico, v levici drži godalo ter ga pritisne pod brado. Počasi in na lahko je potegnil z nitkami, pritrjenimi na palčico, po Strunah.
Presrečen, poln občudovanja zajec-lja slepec:
' "O Bog, kako to čudovito doni--!
Strme je poslušal nebeško godbo, ki se mu je zdela, da igrajo angeli. Donela je tako milo, srce pretresujoče, kakor tiha tožba, slovesno ko molitev.
Slepi mož pade na kolena, vroče solze se mu vlijo po licih, roke pa s..lene v gorečo molitev. Ko so zvoki utihnili, se je Izveličarju iskreno zahvalil za izkazano dobroto. Sedaj je bil gotov, da bodo ljudje z veseljem poslušali njegovo igranje ter mu dajali obilno miloščino.
Jezus mu je podal godalo in ga učil igrati. Od sreče ves iz sebe je slepec
sledil navodilom božjega mojstra in kmalu je tudi on izvabljal goslim čudovite melodije. Sam ni mogel ume-i, da se tej umetnosti tako hitro priučil.
"S temi gosli pojdi tedaj v svet, prijatelj," je dejal Jezus, "in igraj ljudem v bolesti in veselju. S svojim igranjem boš ganil marsikako srce, tebi pa bodo te gosli zvest prijatelj, ki bo dvigal tvojo dušo."
"O gospod, kako naj ti dokažem svojo hvaležnost?" vprašuje slepec z glasom, tresočim se od ginjenja.
Izveličar ga gleda s pogledom neskončne ljubezni in reče potem milo:
"Ako želiš to storiti, zapomni si sledeče: Če izveš nekoč, da Sin Marijin umirajoč visi na križu, vzemi svoje gosli in pridi, da mu kaj zagodeš na Golgati!"---
tednoma je tvoj sosed ravno take ku pil. Nosi jih že dve leti, pa so št zmeraj kakor nove!" — Francelj ni nič glihal, ampak hlače plačal in vzel
V prenočišču.
Gospodar: "Kako ste spali?" — Tujec: "Slabo; drugikrat dajte bolham nagobčnike!"
»OfO^CHOf
Za kratek ča

IS A
= i 40+CČ
Vzor moža.
Zdravnik (k bolniku): "Predpisati Vam imam praške ali pa kroglice. Kaj bi rajši Uživali?"
Bolnik (k ženi): "Anka, kaj bi ti bilo ljubše?"
Dokaz.
"Čedna dekleta naše sosedke! Ali se pa razumejo tudi na gospodinjstvo?"
"O da — upokojenega očeta so izvrstno naučile vsa domača dela!"
Protistrup.
Kmetica: "Gospod doktor, naš Mihec je pil petrolej."
Doktor: "Ali ste mu že dali kak protistrup?"
Kmetica: "Da, sem ga že pošteno pretepla."
V nekem zborovanju
so predsedniku neprenehoma nagajali. Nazadnje ga je potrpežljivost rtiinu-la. Zavpil je zbadljivo: "Kdo je za kričal po oslovsko?"
"Saj je bil to le jek!" je brž odvrnil nekdo izmed poslušavcev.
Srčni vzdihljaj.
"Z mojo ženo res ni prestati! Če grem zvečer zdoma, igra ulogo raz-žaljenke; če ostanem doma, igra na klavir!"
Moderno slikarstvo.
"Kaj pa predstavlja ta slika prav zaprav?"
"Ampak, milostiva, pred dvema letoma sem jo naslikal, pa naj to danes še vem?"
Visoka čast.
"Zakaj ne pustite, gospod svetnik, s svoje suknje okrtačiti prahu?"
Svetnik: "Ta prah je od knezovega avtomobila, ki je danes vozil mimo mene."
Važno.
♦ Neki gospej je umrl mož in poslala je oddaljeni prijateljici naslednjo brzojavko: "Ljubi Jožef mrtev. Izguba po zavarovalnini popolnoma krita."
Po operaciji.
Bolnik (sila začuden, dognavši malo pomnožitev svoje teže):
"Kaj? Poldrugi funt težji? Za božjo voljo, pa vendar niso pozabili kacega instrumenta v mojem trebuhu?"
Dvoumno.
Pisatelj: "In kak vtis je moj roman napravil na Vas?"
Kritik: "Z velikim zadovoljstvom sem ga dejal iz roke."
Pravi odgovor.
Dva nagajivca sta srečala poštenega rokodelca, ga vzela v sredo in ga vprašala: "Kaj si bolj, malopridnež ali bedak?"
"Sem pač med obema!" se je odrezal vprašanec.
V klobasarnici.
Mojster: "Čuden zagovednež, novi vajenec! Ko je moral prvikrat klati, se je pokazal hrabrega, in pri izdelovanju klobas omedli!"
Preproščina.
Moj sluga je bil iz krajine, kjer se vsi ljudje "tikajo". Mojo ženo vedno imenuje "Ti milostiva". Prepovedal sem mu to, in vidno se je poboljšal. Kmalu potem je pripovedoval naši služkinji: "Ti Reza, meni je 'stari' prepovedal, nnlostivo 'tikati', in danes jo je sam 'tikal*!"
Pika-pokt
Učitelj: "GfegOfc, danes ste oddali nalogo, ki je v primeri z Vašimi prejšnjimi nalogami tako dobra, da je pač niste sami izdelali. Priznajte mi, s čegavim teletom ste orali?"
Gregorc: "Vaš sin mi je pomagal, gospod profesor."
Trdne hlače.
Žmahtnov Francelj pride v štacuno, da bi si kupil nove hlače. Ko jih izbere, bi rad vedel, če so zakaj. Prodajalec mu reče: "Glej, pred dvema
Listnica upravništva.
—G. A., Pueblo: — Vsak naročnik sme prejeti naročnino na naš list in isto nam poslati. Po našem mnenju so vsi naši naročniki poštenjaki in popolnoma sigurni, ker inače bi ne bili na našem imeniku.
—G. B., Mo.: — Hvala za novega naročnika v South Americi! List se mu že točno pošilja. Že prav, $2.00 zadostuje za celo leto. Pozdrav!
—G. Al., Butte: — Res je začela zasledovati vlada one "mazače", ki nič boljšega ne zaslužijo. Oni brez-srčneži pa, ki jih poleg vsega tega priporočajo, ne zaslužijo drugega kot, da se jih prezira. Zdravi!
— G. S., Cleveland: — Naš list stane le $1.00 na leto, za to se ne more nihče izgovarjati, da ga ne more plačati. Ko poteče naročnina, m treba čakati opomina, ker tekom 3. mesecev potem se list vstavi, če ni predplačan. Na zdar!
—G. A. Z., Jania na Kranjskem: — Ne bojte se, da bi list dolgo prihajal, če ni plačan. Vaš list je plačan še za eno leto. Zdravi!
Priporočilo.
Rojakom in cenj. našim naročnikom ter naročnicam v New Yorku priporočamo našega novega poverjenika g
Ivana Adamič. On sme prejemati naročnino in izdajati tozadevne pobotnice.
Uprava "A. S."
i Hčerino izpričevalo.
Gdčna. Marica Walko, Sunnyside, Cal., je izpričala: "Moja mati je trpe la več let vsled hude glavoboli, pa kon čno je popolnoma ozdravela s pomočjo Severovih Praškov zoper glavobol, ki so učinkovali čudežno."—Iste učinke so imeli v tisočerih drugih slučajih. Omislite si jih, da se iznebite glavoboli. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3
Sheboygan, Wis., 2. maja. — Dragi urednik Am. Slovenca! Prosim Vas, da bi pozabili v tem frenotku na tisti umazani koš v Vašem uradu, kjer nabirate grehe nedolžnih (?) dopisnikar jev. Ako si pa tega koša nikakor ne morete iz glave izbiti, potem bi jih pa prosil, da bi imeli vsaj usmiljenje s tem dopisom, in čeprav še tudi mal' skoz prste poghrdaie, ker jaz nimam prav nič zoper to.
Vaš list prinaša največ dopisov iz med vseh slov. časopisov in ti dopisi so povrhu še prav zanimivi. Glas Naroda je v tem precej opešal.
Komaj eno leto nazaj smo bili mi Šebojgenčani skoraj nepoznani. Ali sedaj smo se začeli vzbujati iz spanja, kplikor nam je mogoče. Naši fantje so se zjedinili, kakor še nikdar po-preje in so ustanovili slovensko gpd-bo. Pristopilo jih je že 34, in navdušenost kakor tudi zanimanje je veliko. Le tako naprej! V slogi je moč.
Kakor se sliši, se bode pričelo z "igrami". Tudi to bo povspeševalo izobrazbo in napredek naroda.
Sedaj, g. urednik, naj pa bo Vašega potrpljenja konec in pozdravljam vse čitatelje tega lista.	K. J.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Tel. So. Chicago 3162
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in sinodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Frank Opeka
gostilničar
Comer State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
ANGLEŠČINA brez učiteljal Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in jc
dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Sodnik Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik.
Poštenost in pravica — geslo.
KJE JB NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DEJ
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
Pooblaščeni Agent od vsib
Parobrodskih Družb,
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
3483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve.
ŽAL VAM BO
ako še danes ne.pišete po lep in zelc obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO., (nasi. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo
mestna hranilnica ljubljans
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskel
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek pil hranilnica sama.
.V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim moženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagl ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posel zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varova le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen det zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno nost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi uli
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak

FEANK SAKSER
«2 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St Clair Ave., N. E., Clevelan«
VI
Tv
sri se šij
o
f.
Pr let bo sij ur
Compagnije G-enerale ^ Transalanitq
FRANCOSKA PROGA Cratka zveza z Avstrijo, Ogrsko ia Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo ■rezplačno hrano na parnikih družbe, itiažne postelje, vino, dobro hrano ia una mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak Četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St., New York City.
Slavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., ^rank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111 A. C. Janko .gent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 Soutk It It, St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, I1L
Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron.
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. ^ <W!
Lastna glavnica 608996.84.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
sr
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Union" za frančiškansko cerkvi
sprejema hranilne vi1
vsak delavnik od 8. zjutraj do 1. ure popol1 ter jih obrestuje po
41%
Hpf brez kakega odbitka,! 0 ko da prejme vložnik vsakih vloženih 100 čisti 4:50 kron na leto.
pc ga Jc
za
*Wrijim trg-
ih
s
m;
kc ra Pa dc gl; ve se In Pr D; Pa so da on
m.
Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, pod nik m trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestni* trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. \ Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "Ljud posojilnice'. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudn'
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
lea iz ta oc
ze D ni
to p<
ča si
PC g<
"i Ki k<
Oba telefona 405.
S. Bluff St., Joliet, lil.
S« S\ Ul
h
H