216 Naši dopisi. Iz Ptnja S. julija. — Žalostno novico imam danes poročati: slavnega jezikoslovca in pisatelja slovenskega Oroslava Cafa ni več! Že nekaj dni je bil jako zmešan, pravil je , da ga hočejo gospodje iz Maribora umoriti in v Dravo vreči in več takih zmedenih reči. Jutri bi bil moral odpeljati se s svojim zdravnikom v blaznico Graško , a predno se je moglo to zgoditi, je dobil v roke samokres in se v s tre lil. Tužna majka Slava, ki zgubljaš svoje veljake druzega za drugem! Nesrečni ranjki je bil 60 let star in je prav redno živel ter tičal večidel pri svojih knjigah. Bodi mu žemljica lahka! V ttorici 5. jun. — Znano Vam je, da dvoje znan-stev se ponaša — kakor onegova „Zukunft5musik" — z naslovom „prihodnostno znanstvo": vremenoslovje (meteorologija) in statistika. Mene bi najbolj mikalo vremenoslovje, ko bi se mogel Človek naravoslovja učiti brez matematike; al za poslednjo jez ne maram. Kaj pa hoče ves ta učeni (!) vvod? Nič — nego to, da smo že spet tam, kjer smo bili v prvi polovici junija: Zunaj v senci imamo + 27° R., v sobi, kjer „kujem" ta dopis za „Novice", pa + 23° R.! In vkljub temu se je ljubilo Tržaški „Taliji" — priti nas obiskat. In tako je prav! Dandanes, ko smo vsi vojaki, grof in kmet, študent in — kaplan, mora znati človek tudi kaj prenašati, kakor na priliko kaki gimnastikarji ali Tržaške gospč — cel6 judinje! — ki se danes po naših ulicah sprehajajo. — Sicer pa naj Vam povem, da naša „gim-nastica" se ne udeležuje uradno sprejema Tržaških filo-dramatikov. Očetu županu je menda tudi — prevroče. — „Tombole" pretekli ponedeljek se je udeležilo manj ljudi, ko druzih let — in to zarad nezanesljivega vremena. — V zadevi učnega kmetij stvenega tečaja za ljudske učitelje vseh Primorskih dežel in iz Dalmacije, ki bode prihodnjega septembra in oktobra meseca v Gorici, bil je že dvakrat posvet. V dotičnem odboru sed6 po 2 pooblaščenca iz dež. odbora, dež. šolskega sveta in iz odbora kmetijske družbe in pa vodja kmetijske šole. Predsednik tej komisiji je dvorni svetovalec baron Rechbach. — PoroČevanje o nevšeČnih dogodkih na tukajšnjem gimnaziji (en profesor je odstavljen, eden pa bo prestavljen) bode prepu- ščeno drugim bolj izvedenim dopisnikom. Bolje bi bilo, da bi se umazano perilo ne pralo o belem dnevu pred ljudmi. Sicer pa — vsaka glava ima svojo pamet. Iz Trsta 3. julija. — Telegrafsko vodstvo naznanja, da se je dne 29. junija v Voloski in 4. julija v Kanalu odprla nova brzojavna telegrafska postaja z omejeno dnevno službo. Iz Celovca 4. julija. — Pri nas dozdaj nismo imeli še nobene posebne politične demonstracije. A veliko-nemški duh, ki se povsod šopiri, kjerkoli le količkaj tal najde, jel je tudi pri nas rogoviliti. Naša prostovoljna požarna straža je obhajala 28. in 29. junija svojo deseto obletnico in k tej slovesnosti povabila v Avstriji društva enakega poklica. Ta društva pa, ki, kakor vsaka nemška institucija , se rada bahajo zlasti „in den deutschen Vororten", kakor imenujejo vsako gnjezdo, kjer je par nemcev, so tej svečanosti dala ime „šesti zbor nemških požarnih straž", in se zbrala v Celovcu, pa le v jako pičlem številu. Sprejem došlih zastopnikov na kolodvoru je bil vkljub vročine zel6 mrzel, ne enega „hoch" ni bilo slišati, marveč ljudje so zijali in gledali tuje prikazni s čudnimi Čeladami, na katerih so vihrali rudeči in rumeni konjski repi. Mesto je bilo nekoliko okinčano z zastavami; največ jih je bilo črno-rudeče-rumenih (pruskih) in novo nemških črno-belo-rudeČih; Avstrijska je bila tu pa tam kaka v kotu skrita, menda zato, da bi je nihče ne zapazil. Na ta način, se vč da, je bil shod demonstrativno prusko-nemškega značaja , in Hrvatje, katerih je na povabilo tudi nekoliko prišlo, so zel6 pisano gledali, ko so zapazili ta ,,nepolitični" značaj shoda dobrodejnega (ka-li?) društva. Da bi pa ljudstvu vendar-le pokazali, kaj znajo, so napravili gasilno vajo, katera je bila pa tako revna, da rajši molčim o njej; vendar so se dali vsi na orodji in strehi fotografirati, menda v večni spomin tega, kar — ne znajo. Načelnik naše požarne straže, g. Jergic, se je pa na večer še posebno s tem odlikoval, da je z — menda že vsled prevelikega „gasenja" — hripavim glasom v gostilnici pri „Sandwirth-u" energično goste, ki niso imeli čelad, ven gonil. O drugih nerodnostih, ki so se godile, ne bom govoril, le to še pristavim, da se je ta shod Celovčanom prav — čuden zdel. — Deželni namestnik je naznanil z ukazom 15. junija vsem duhovnim uradom po Koroškem, da se imajo duhovniki za Stremajerjeve groše oglasiti do 31. julija. Prošenj ni treba vlagati po škofijstvu, marveč se oddajajo naravnost vladi, katera ima tudi določevati — in sicer brez vprašanja de škofijstva ali duhovnih uradov — kdo je podpore vreden, kdo ne. Se ve, daje bo vreden le tisti, ki se je „politično dobro" zadržal. Po vsem tem pričakujemo, da se bo malo duhovnov za to »podporo" oglasilo. V Trnovem 1. julija. (O sviloreji.) Sviloreja daje dober dobiček, če je vreme za njo ugodno, in se ima dobro seme ter se ravna umno s črviči. Skusil sem to jaz letos, kupil sem namreč pri kmetijski družbi 1Y2 lota semena in nadjam se dobiti zdaj 1 ceot lepih zdravih kokonov. — Zanimati utegne svilorejce nenavadni dogodek, da so gosenice pred prvim levenjem tri tedne jedle. Koristno bi bilo za naše posestnike, ko bi se bolj pečali s svilorejo, katera bi jim prinesla lep dohodek. Pri tej priliki pa tudi naznanjam , da jaz rad vstrežem z dobrim in zdravim semenom, katero se pa tudi dobi pri kmetijski družbi v Ljubljani. Anton Vrbančič. Draga. — 21. junija volil je naš novo izvoljeni občinski odbor za župana Franceta Pajka in za svetovalca Janeza Zajca in Franceta Mehle-ta. Bttfeovica. — 25. junija se je naš novi občinski odbor prvikrat snidel in volil za župana Antona Kova- 217 čič-a, za svetovalca pa sta bila izvoljena France Strmec in Janez MiklavČič. Jezica 4. julija. {Javna zahvala.) Tukajšnji kraj ni šolski svet se presrčno zahvaljuje slavni c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani za lepo zbirko vrtnarskega orodja, ki ga je tukajšnji šoli nakloniti blagovolila. — Šolska mladina se tukaj prav vspešno v sadjereji pod-uČuje. Posebno si tudi prizadeva zatirati škodljive mr-čese; kakor vsako leto se je tudi letos že več tisoč škodljivih metuljev pokončalo. Krajni šolski svet na Jezici. Ig. Cunder, predsednik. Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 3. julija.) Cestnemu odboru Metliškega okraja se je dovolilo 1000 gold. posojila iz deželnega zaklada za napravo novega mostii čez Lahino v Primostku. — Na poročilo cestnega odbora v Velikih Laščah se je sklenilo, da se okrajna cesta Čez Sliviško goro začne še le prihodnjo spomlad delati. — Namesto umrlega notarja Jan. Irkiča je deželni odbor postavil lekamičarja Friderika Bom-hes a v Krškem za svetovalca okrajnega šolskega sveta v Krškem. — (Politično društvo »Slovenija". Govor dr. Coste v seji 11. junija t. 1. — Konec.) Poiitiške demonstracije. Naj marljivejšeje delal mestni odbor na tem polji. Prva priložnost se mu je ponujala precej pri nastopu nove dobe maja meseca 1869. leta vsled žalostnega dogodka naJančjem. Mestni odbor je izrekel hvalo vojakom , da so branili nemške turnarje, in je poslal spomenico ministerstvu, ki je pa bila tako enostranska in krivična, da je zoper njo izdelal ne samo odbor našega političnega društva „Slovenija", nego tudi deželni odbor Kranjski posebna pisma, in sicer deželni odbor naravnost na ministerski svet. Županu dr. Suppanu pa se je potrebno zdelo braniti mestni odbor zoper občno mnenje, da je namen te spomenice bil, izprositi od vlade za Ljubljano , ali celo za vso Kranjsko izjemni stan. 4. januarija 1870 je sklenil mestni odbor peticijo do presvitlega cesarja, naj se v moči ohrani državna ustava. Ko je padlo ministerstvo slavnega rojaka našega grofa Hohenwarta, je mestni odbor v dokaz svoje hvaležnosti izvolil grofa Beusta za častnega meščana. 15. svečana 1872 je mestni odbor sklenil prošnjo do državnega zbora zarad direktnih volitev in sicer zavoljo tega, ,,ker.je čas tej misli ugoden in ker so tudi druge nemške občine enake prošnje sklenile". Marca meseca 1873 je pa mestni odbor sklenil dvakrat zahvalna pisma zarad potrjenja postave o direktnih volitvah. Finančne zadeve. Vse potrebe mesta so se povikšale; treba je bilo toraj mestnemu odboru tudi za nove dohodke skrbeti. Sklenilo se je prodajati mestna posestva na močvirju. A deželni odbor za to potrebnega privoljenja ni dal, ker je prepričan bil, da se ta posestva sedaj ne bodo dala po dobri ceni in po vsi vrednosti prodati. Kaj pa stori potem mestni odbor? Sklene, da se imajo ta posestva ne naenkrat, ampak vsako leto le en del tako prodajati, da cena ne bode presegala 10.000 gold. Po našem mnenji je ta sklep zoper mestno ustavo , in bi bila v[ada opravičena, ga uničiti. In to je tudi naravno. Ce dežela in deželni zbor nimata pravice, najmanjšega dela svojega premoženja brez privoljenja cesarjevega oddati, kako bi potem mestni odbor posestva v vrednosti 40—600.000 gold. sam lahko po vsaki ceni prodal! Pa tudi skrb deželnega zbora se je skazala kot popolno opravičena. Vsa ta posestva so se prodala po jako nizki, nekatera tudi po prenizki ceni! Da se otrese mesto oskrbovalnih stroškov za svoje bolnike, je dvakrat pravdo pričelo zoper Kranjsko deželo pri državni sodniji.' Prvič je tožba bila popolnoma odbita, in tudi druga tožba je bila le deloma uslišana. Stroški so pa zmiraj rastli in primanjkljej je postal zmiraj veči, tako da je mestni odbor sklenil loterijsko posojilo ll/2 milij ona, katero se pa ne bo dalo izpeljati zarad slabega denarstvenega stanja našega cesarstva. In to bode morda sreča za mesto na dvojno stran. Prvič, ker je mesto dobilo 100.000 gold. kot kavcijo, katera zapade, ako se loterijsko posojilo do 1. prosenca 1875. leta ne izvrši. In drugič, ker bi plačilo tega posojila mesto ob svojem času vendar-le preveč težilo. Mestni blagajnik, nesrečni Gajdič, je mesto obsko-doval za 6100 gold. Konec leta 1873 pa so se sklenile sledeče mestne priklade: a) lOpercentna priklada na vse davke za šolske zadeve; b) nova taksa za ogledovanje mesa; c) povikšala se je taksa za podeljenje pravice meščanstva od 10 na 20 gold. Kako je denarni stan mesta Ljubljanskega, pa najbolj kaže sledeča primerjava gospodarstva mestne bla-gajnice po računu 1866. in po proračunu 1874. leta. Dohodki. 1866: 1874: Dac........ 33548 gld. 91272 gld. Takse....... 1948 „ 1490 „ Doneski, povračila . . 51734 „ 1578 „ Dohodki zemljišč . . . 7856 „ 5912 ,, Prodana priprava . . • 1968 „ 500 „ Dohodki od Podturna . . — „ 4992 „ Obresti....... 19 „ 48 „ Mestna priklada . . . • —- „ 11200 „ Neprevideni in različni . 82673 „ 8373 „ Površna posojila . . . 2528 „ — „ Vojaška gostaščina . . 3958 „ 4738 „ 186236 gld. 130103 gld. Stroški. 1866: 1874: C. k. davki..... 1544 gld. 1761 gld. Ustanove...... 2302 „ 2055 „ Učilnice...... 7082 „ 17043 „ Doneski ...... 977 „ 537 „ Plača uradnikov . . . 8950 „ 14576 „ Plača mestne straže in služabnikov .... 3889 ,, 11700 ,, Pokojnine...... 6405 „ 8027 „ Priboljški...... 126 „ ^ 2076 Opravilska priklada . . 1600 „ \ n Remuneracije .... 75 ,, 1500 „ Uradne potrebe .... 2803 „ 2641 „ Popotni stroški .... 317 „ 100 „ Zdravstveni stroški . . 5498 „ 4322 „ 7 Preskrbovanje v bolnišnici 7985 „ 2800 „ Varstveni stroški . . . 4536 „ 1121 „ Zdržavanje ulic, mostov itd. 22624 „ 15020 „ Zdržavanje Podturna . . — „ 2607 ,, Mestno snaženje .... 1930 „ 5000 „ Mestna razsvetljava . . 9468 „ 8000 „ Stroški daca..... 315 „ 1140 „ Močvir ....... 3716 „ 240 ,, Nakup novega orodja . . 1023 „ 1040 ,, Stroški gašenja .... 475 „ 600 „ 218 1866: 1874: Vožnina...... 11 gld. 30 gld. Posojila ...... 2239 „ — „ Vojaško stanovanje . . 8408 „ 5744 „ Nove stavbe..... 19u66 „ 48400 „ Neprevideni stroški . . 5241 „ 4127 „ Dolgovi ...... 49545 „ 15891 „ Stroški . 178806 gld. 178196 gld. Dohodki . 186236 „ 130103 „ Presežek leta 1866 . . . 7430 gld. — Pomanjkanje leta 1874.......48093 gld. In tako sklenem ta pregled, sodbo pa prepustim meščanom, ki naj sami izrečejo, ali so zadovoljni ali ne. — (Snop izvrstne domače rzi) je g. Anton Perme, posestnik in pek Ljubljanski, poslal družbi kmetijski na ogled. Res je ogleda vredna! Velika je kakor velik mož in bogata lepega klasja — tedaj plodna na zrnji in obila na slami. Gosp. Perme prideluje to rež že tretje leto na Ljubljanskem polji blizo sv. Krištofa. Snop, ki tehta 20 funtov, se vidi v pisarnici družbe kmetijske j Salendrovih ulicah. — (Cesar je iskal, skupil je gosp. Emerik Mayer, trgovec v Ljubljani) v tožbi zoper gosp. Zupana, stolnega dekana Ljubljanskega. Kakor je že našim bralcem znano, je gosp. Cucek, po „Brenceljnu" znan sodnik pri Ljubljanski mestni in okrajni sodniji, obsodil dvakrat gospoda Zupana zarad razžaljenja Emerik Mayer-jeve časti po neki „listnici" ca 4 dni zapora ali 20 gl. kazni. Ker se je zoper drugo razsodbo pritožil gosp. Zupan, je bila te dni obravnava pri deželni sodniji čez to reč, v kateri je bil gosp. Zupan popolnoma ne krive ga spoznan, a gosp. Emerik Maver obsojen, da plača vse stroške te pravde. Iz obravnave ste zanimivi posebno dve reči; prva je bila račun gosp. Brolicha, Maverjevega zagovornika, za zastopanje gosp. Maverja pri sodnijskih obravnavah. Da svet vidi, kako zna ta zagovornik računiti, naj mu tu podamo nekatere vrste iz njegovega računa. Za spis tožbe je računil 50 gld., za nazočnost svojo pri obravnavi pred okrajno sodnijo (kar je trpelo k večemu eno uro) 80 gold. itd.; na ta način je spravil skup 230 gold., katere bi bil moral plačati gosp. Zupan , ako bi bil obsojen. Tako računi gosp. Brolich! Slovenci, le k njemu, kedar ima kdo kako pravdo ! — Druga zanimiva reč je pri obravnavi razkrit način, kako je „mnogospoštovaniu gospod E. Maver osmodil gospoda brata (V. C. in M.) Zupana za fabriko dratenih žebljev , katera mu zdaj mnogo nese. Zato je pa g. E. Maver tudi bogat in ne bo mu tako težko plačati Brolichov „majhen" račun, kakor na pr. gosp. Zupanu, katerega je hotel g. E. Maver pogubiti zavoljo „listniceu, ki je, kakor je dokazano, g. Zupan še pisal ni. Kdor drugemu jamo koplje, sam va-njo pade! „Wai geschrien! Gott uber die Welc!" — (Cesnjev sejm v Ljubljani) se ni nič kaj obne-sel; kupcev malo, ker ni denarja. Konj je bilo mnogo prignanih, pa malo prodanih, pač pa so zunanji kupci pokupili mnogo volov. Na Dunaj jih je šlo 80, v Gradec 40, na Koroško 60. Cena je bila nizka, ker ljudje nimajo krme. Kupčija z blagom malo boljša kakor sploh tržne dneve. — (Shod Ljubljanskih rokodelcev), katerega je sklicalo pretekli Četrtek društvo „Slovenija" v dvorani čitalnice Ljubljanske, da se napravi pritožba do minister-stva prava zoper delanje po kaznilnicah, ni bil posebno dobro obiskan, a razgovor vendarle živahen. Dr. C os ta je bil po predlogu g. Regali-ja voljen za predsednika. Govorilo je več rokodelcev in obrtnikov, ki so vsi to- žili, da se jim po kaznilnicah godi strašna škoda, ker bo postale prave „fabrike"; med drugimi je znano, da samo za vbukvovezna dela zaslužijo po 125 gold. na mesec. Ce bo to še dalje trpelo, ne bodo mogli rokodelci ne preživiti svojih rodovin, ne plačevati davkov* Delati jetniki morajo, a delajo naj taka dela, s katerimi se obrtnikom in rokodelcem konkurencija ne dela. Pri vsem tem pa žive ko knezi, deželnih jedi, na pr. fižola in žgancev še jesti nočejo. — Slednjič se sklene voliti poseben odbor, ki ima sestaviti peticijo do ministerstva prava. V ta odsek bili so voljeni gg.: dr. Costa, Hin-terlechner, Regali, Pakič, Gerber. Ko bo peticija izdelana , se bo dala vsim obrtnikom, da jo podpišejo. — Mi temu poročilu pristavimo le še to-le: Potezati se za blagor rokodelcev Ljubljanskih bi bila sicer naloga Ljubljanskega državnega poslanca dr. Schafferja; al ker se je ta mož bolj pečal z veliko politiko in verskimi postavami, ni imel časa potegniti se za male ljudi, namreč rokodelce in obrtnike, Čeravno je med njimi tudi^ nekaj njegovih volilcev. — (Škandal s trompetami in pavkami pod „Rozen-bahoma v Četrtek.) Napovedani „Kinderfest" izostal, namesti njega neumni govor Giulelma o ustavi, o potrebi orožje nositi, ne Cehov ne Slovencev, kaj ne? le Prus-jake!! In tega mojstra je vodja Ljubljanske realke udinjalo za turnlehrera v šoli, dokler ga ni deželni šolski svet zapodil, ker še Avstrijsk državljan ni. Tur-nerji nemški naj ga imajo, da ga bodo siti — al za šolo tak človek ni. — (Pobirki iz Časnikov.) Kar so zadnje „Novice" povedale o knezu Metternichu in njegovemu spremljevalcu vitezu Vestenecku, je resnično, to potrjuje dopis v včerajšnjem „Slovencu" in pa neko „po-jasnilo" v „Laib. Ztg.", katera ima zmiraj nehvaležno nalogo, da mora zagovarjati vsak greh kake vladne osebe. Da se je vitez Vesteneck tako vitežko obnašal, in sicer vpričo kneza Metternicha, to je tedaj res. Zdaj nastane le vprašanje: kaj se bo s tem energičnim možem zgodilo? Po naših priprostih mislih je vlado zelo zelo prostituiral, kajti da bi se vladne osebe smele tako obnašati, tega vendar-le še ne verjamemo. — „Laib. Zeitg.", „Tagblatt" in „Narod" (kako lepa zmes!) hvalijo gosp. knezoškofa Ljubljanskega nadjaje se, da bo spravil nove verske postave na Kranjskem v veljavo in sicer Če že zarad druzega ne, vsaj zato, da ostane na škofijskem prestolu. Ali takošna hvala gospoda knezoškofa bolj žali ali veseli, ne bilo bi težko razsoditi. — (F J7pratikou) za leto 1875 se bodo tudi letos oznanila sprejemala. Ker nobenega slovenskega časopisa ne izhaja toliko iztisov kakor pratike, katere se najde v vsakem mestu, vasi in cel6 malem selu več iztisov , je jasno, da se nji pridjana oznanila trgovcev, obrtnikov itd. najbolje občinstvu naznanjajo. Giede na vse to priporočamo občinstvu, naj se zarad oznanil ali inseratov obrne na tiskarno Blaznikovo.