Posamezni izvod 30 grogev, mesečna naročnina 1 šiling LETNIK IV GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE DUNAJ, V SOBOTO, 17. XII. 1949 V. b. b. Iz vsebine: Kruh — Partizanka — Gavroche na barikadah — Hrast — K nam prihaja — Kaj nam je bila knjiga v narodno osvobodilni borbi. ŠTEV. 87 (272) Škodljiva vlooa KLS postaja vedno bolj jasna Najzavednejši del slovenskega ljudstva na Koroškem je že takoj ob rojstvu tako imenovane Krščanske ljudske stranke" pravilno precenil, da je do te politične tvorbe prišlo po izrecni želji in ukazu ljudi iz tabora najstrupenejših koroških šovinistov, ki jim je enotnost koroških Slovencev najresnejša ovira pri ponovnem oživotarjanju desetletja stare prakse narodnega zatiranja in gospodarskega zapostavljanja nagega življa. Tisti del nagega ljudstva pa, ki se je dal preslepiti zlaganem hrupu o nevarnosti, ki je baje prelila veri, krščanstvu in zakonskemu življenju, je deloma že pričel spoznavali, da je bili preračunano in brezvestno opeharjen in v svojih najglobljih čustvih sramotno prevaran in izdan. Ob dejstvu, da je po krivdi raz-bijagke politike KLS slovensko ljudstvo ostalo brez zastopstva v koroškem deželnem zboru in ob poudarjenem zmagoslavju, kateremu so dali dugka vsi sovražniki koroških Slovencev vse od tradicionalnih nem-gko-avslrijskih šovinistov pa tja do informbirojevskih revizionistov, se je marsikateri koroški Slovenec že naučil, pravilno ceniti in vrednotiti vztrajna prizadevanja Demokratične fronte delovnega ljudstva in njeno delo za ohranitev strnjenosti in enotnosti ljudstva. Marsikomu je bila trpka izkušnja potrebna, da je docela spoznal škodljivo početje KLS, s katerim je zavesim oškodovala koristi slovenskega ljudstva in namenoma okrepila sovražnika. Kogar pa morda tudi to ge ni temeljito izučilo, pa bo brez dvoma ge prišel do tega spoznanja /na podlagi nadaljnjih kvarnih dejstev, ki se bodo ge pokazala kot posledica neenotnosti in protiljudske politike KLS. V pičlih treh mesecih bo nage ljudstvo spet imelo priložnost pokazati, koliko se je iz izkušenj zadnjega časa naučilo. Bližajo se občinske volitve, ki so v marsikaterem pogledu ge večjega pomena kot so bile deželno in državnozborske. Zato je potrebno, da jih imamo že sedaj v vidu in da delamo na tem, da nas ne bodo zatekle neenotne in strankarsko razcepljene. Uradne priprave za občinske volitve so že v polnem teku. V pisarnah deželne vlade in okrajnih glavarstev že izračunavajo za posamezne občine in volivne okoliše številčni in strankarski sestav volivnih komisij, ki bo temeljil na izidu državnozborskih volitev. Sestav teh komisij bo zelo nazorno pokazal, kako škodljivo je bilo za . slovensko ljudstvo razdiralno delo KLS in njeno povezovanje z OeVP. KLS je z razbijanjem enotnosti koroških Slovencev zakrivila, da v mnogih pretežno slovenskih občinah zavedni Slovenci sploh ne bodo imeli dostopa v volivne komisije, dočim bodo OeVP-jevci deležni povsod neprimerno večjega zastopstva, kukor bi odgovarjalo njihovemu dejanskemu številu. To pa zato, ker je KLS z vsega obsojanja vrednimi sredstvi prisilila svoje pristaše, da so glasovali v državni zbor za OeVP. V občinah okrajnega glavarstva Celovec bodo imeli pravico do sorazmernega sodelovanja v volivnih ko- misijah samo zastopniki DFDL, OeVP, SPOe in VdU, dočim levi blok ne bo zastopan, ker nikjer ni dobil potrebnega števila glasov, KLS pa sploh ne bo prišla v pogtev, ker je s svojimi glasovi v škodo Slovencev okrepila pozicije OeVP. Vsled razdiralnega dela KLS pa bo DFDL zastopana v volivnih komisijah celovškega okraja tudi samo v petih občinah, in sicer v Bilčovsu, jgkofičah, Zgornji vesei, Svetni vesi in Selah. V vseh ostalih občinah celovškega okraja pa Slovenci po krivdi izdajalskega dela KLS ne bodo smeli sodelovati v volivnih komisijah, čeprav bi imeli, če bi bili gli pri zadnjih volitvah enotni na volišče, za kar se je iskreno in vztrajno prizadevala samo DFDL, nedvomno pravico do svojega zastopstva vsaj ge v občinah Hodiše, Radige, Medborovnica, šmarjetaj v It. in Slovenji Plajberk. Po žalostni zaslugi KLS bodo potemtakem v teh občinah sedeli v volivnih komisijah zagrizeni OeVP-jevci, namesto zavednih Slovencev. Nekaj najbolj značilnih primerov lahko zelo nazorno osvetli klaverno protinarodno vlogo, ki jo je odigrala KLS. Okrajno glavarstvo v Celovcu n. pr. predvideva na podlagi rezultatov državnozborskih volitev sledeči sestav občinskih volivnih komisij: Občina: Hodiše Škofiče Zg. vesca Radige Medborovnica Sele Sl. Plajberk Svetna ves Šmarje ta DFDL oVP SPO VdU 1 1 4 1 2 1 1 3 — 3 2 2 2 t Občina: Hodige Škofiče Zg. vesca Radige Medborovnica Sele Sl. Plajberk Svetna ves Šmarjeta DFDL OVP SPO VdU — 2 3 — 1 2 2 3 1 2 2 2 <•> 2 1 1 2 2 2 2 1 1 Če bi v teh občinah del slovenskega ljudstva ne bil nasedel zlaganim parolam KLS in ostal enoten in strnjen, bi lahko sestav občinskih volivnih komisij izgledal povsem drugače. Zavedni Slovenci bi lahko povsod imeli primerno zastopstvo, dočim bi zastopstvo OeVP bilo vidno manjge. če ne bi bilo razbijagke vloge KLS, bi bil sestav komisij lahko sledeči: Namesto skupnih 15 slovenskih zastopnikov in samo 10 OeVP- jev-eev v navedenih občinah se bodo morali torej zavedni Slovenci zadovoljiti s 4 zastopniki, dočim se bo na ostalih mestih po zaslugi dr. Tisch-lerja in njegove OeVP-jevske podružnice šopirilo 18 OeVP-jevskih občinskih veljakov. Primerjava obeh razpredelnic otipljivo in jasno pokaže, kaj lahko pomeni enotnost za ljudstvo, ki se bori za svoje pravice, in kam privede nasedanje lažnivim prerokom, ki mrzijo ljudstvo in ga skušajo tirati v sovražnikovo naročje. Komur so resnični interesi ljudske skupnosti dejansko pri srcu, se bo ob primerjavi teh številk brez dvoma globoko zamislil in se v dobrobit vsega slovenskega naroda na Koroškem pridružil ustvarjalcem ljudske enotnosti. Pred osvoDodifvifo Kitajske Z osvoboditvijo jugozapadne kitajske pokrajine Jiinan je usoda kuomintangkega režima na kopnem dokončno zapečatena. Pokrajina Jii-nan, ki ima bogata ležišča rud, je velikega pomena za industrijsko obnovo Ljudske republike Kitajske. Po osvoboditvi čengtua, zadnje prestolnice kuomintanga, napredujejo oddelki kitajske ljudske armade proti mestu Hsintsin in bodo s tem preprečili kuomintangkim silam umik v pokrajino Sikang. Le redko naseljeni in gorati Sikang je zadnja pokrajina na kopnem, ki je trenutno ge v rokah kuomintanga. Dosedanji kuomintangki guverner za pokrajino Kveičau se je priključil ljudski vladi in zapovedal pre- ostalim kuomintangkim edinicam, da se prenehajo boriti proti ljudski armadi. Po zadnjih poročilih so, v južni Kitajski prenehali z borbo proti ljudski armadi tudi zadnji ge preostali oddelki kuomintanške vojske. Gte-neral Paičung, poveljnik zadnje kuomintangke armade, ki se nahaja ge na kopnem, je ponovno prosil francoske kolonialne oblasti v Indo-kini, da bi preostalim oddelkom dovolile, prehod na ozemlje Indokine. Prehod na to ozemlje naj bo omogočil kuomintangkim oddelkom, da bi dosegli otok Hainan, ker po osvoboditvi zadnjih južnokitajskih pristanišč nimajo več druge možnosti za beg. Zmagoviti pohod v številkah Glavni štab kitajske ljudske armade je objavil poročilo, v katerem pravi, da je bilo v septembru in oktobru tega leta osvobojenih 234 okrajnih mest, 470.000 kuomintan-gkih vojakov pa onesposobljenih za borbo. V teh dveh mesecih je osvobodila ljudska armada okoli 3,30 milijona kvadratnih kilometrov kitajskega ozemlja s 40 in pol milijona prebivalci. Razbitih je bilo 76 kuornin-tanških divizij, 270.000 vojakov in oficirjev je bilo ujetih, 27.000 ubitih oziroma ranjenih, 61.000 pa se jih je predalo in 161.000 se jih je uprlo kuomintangkemu režimu. 115 vigjih kuomintangkih oficirjev je bilo ujetih ali pa so se pridružili ljudski armadi, in sicer: 3 armijski poveljniki s 4 namestniki, 4 načelniki armijski h štabov, 21 divizijskih poveljnikov z 18 namestniki, 12 načelnikov divizijskih štabov, 3 poveljniki konjeniških armij in 5 poveljnikov konjeniških brigad. Ljudska armada je v teh mesecih zaplenila med drugim: 3260 topov, 12.574 težkih in lahkih strojnic, nad 200.000 pušk in samokresov, 119 tankovskih pušk, 1,260.000 granat, 900 milijonov nabojev, 100 ton razstreliva, 3 letala, 11.843 motornih vozil in 5 tankov. Konferenca žena azijskih držav V Pekingu je pričela z delom konferenca žena azijskih držav, katere so se udeležile delegacije iz vseh 15 držav. Kitajska delegatka Teng Ing čao je govorila o borbi azijskih žena za narodno neodvisnost, ljudsko demokracijo in mir. Med revolucijo, je dejala, so se 'kitajske žene borile skupno z vsem ljudstvom, žensko gibanje je bilo močno povezano z narodno osvobodilnim gibanjem. V nagi borbi nikdar nismo bili osamljeni, z nami je bil ves tabor miru. Naga borba je neločljiv del borbe za trajen mir in ljudsko demokracijo. Teng Ing čao je pozvala žene Azije, da se ge bolj tesno združijo z vsemi miroljubnimi deželami in narodi sveta ter da podpirajo tabor miru. žene Azije se moramo v naši borbi združiti z vsemi demokratičnimi ženami sveta in si tako priboriti svetovni mir, resnično neodvisnost vseh narodov in ljudsko demokra-eijo. Norveška ne sme postati orodje vojnih hujskačev Centralni komite KP Norveške je objavil razglas, v katerem med drugim pravi: Vlada Gerhardsena je s pomočjo meščanskih strank vključila Norveško v zvezo držav Marshallovega načrta in jo napravila za udeleženca Atlantskega pakta. Ljudstvo mora že zdaj nositi posledice take politike. Ameriški imperialisti zahtevajo oborožitev v takem obsegu, kot je Norveška še nikdar prej ni izvedla. Breme, (take oborožitve bo moralo nositi ljudstvo, v. prvi vrsti pa delavstvo. V proglasu je rečeno, da bo stala oborožitev letno 470 milijonov norveških kron). Posameznega davkoplačevalca bodo stale priprave na vojno letno 550 kron, 10 milijonov delovnih dni pa bodo porabili za predvojagko vzgojo mladine. Norveška naj bi postala področje za vojagke pohode in policijska država, v kateri hi bilo vse prebivalstvo vključeno v popolno pripravljanje na vojno. Industrija in gospodarstvo, trgovina, tisk in radio, znanost, gole in univerze, vse naj bi služilo edinemu cilju: sodelovanju Norveške pri pripravah na vojno proti silam miru. Kdo je v Avstriji »vreden", da dobi državljanstvo Na neki seji Zavezniškega sveta za Avstrijo letos januarja so ugotovili, da je 107.000 tako imenovanih razseljenih oseb dobilo avstrijsko državljanstvo, 72.000 pa pravico do dolgoročnega bivanja v Avstriji. Nekaj časa pozneje je avstrijsko notranje ministrstvo sporočilo, da bo okoli pol milijona ,,razseljencev“ dobilo avstrijsko državljanstvo in s tem seveda tudi pravico do udeležbe na volitvah. To prinašamo zato, da ugotovimo, koga današnja Avstrija smatra za ,,vrednega11, da ga sprejme za svojega državljana. O tako imenovanih razseljencih smo v našem listu ž© mnogo pisali in tudi vsi prav dobro vemo. kdo in kaj so. V tej zvezi bi si nekoliko bliže ogledali naslednji primer, ki nam prikaže, komu današnja in tudi prejšnja Avstrija ne zaupa državljanstva, koga smatra za ,,nevrednega11, da bi ga sprejela med svoje državljane. Za avstrijsko državljanstvo je med drugimi zaprosil tudi tov. Janko Ojcl iz Polane, občina Bistrica v Rožu. Najprej je čakal več kot leto dni, da so na njegovo prošnjo sploh odgovorili, in ko je končno dobil odgovor, je moral vzeti na znanje, da so njegovo prošnjo odklonili, da mu državljanstva ne dajo. V tem odloku deželne vlade, ki nosi številko 78.944-8-46 in ki se sklicuje na neki paragraf v zakonu o državljanstvu, je med drugim rečeno: Državljanstvo lahko dobijo samo osebe, ki se pozitivno zadržijo napram republiki Avstriji in ki imajo voljo in so pripravljene, da se zavzamejo za interese avstrijske države. Več v tem odloku ni povedano, tudi ne s konkretnimi primeri utemeljeno, zakaj omenjeni „pogoji“ pri tovarišu Ojclu niso dani. Za nas je stvar vsekakor jasna: tov. Ojcl je zaveden Slovenec in že od svojih mladih let v prednjih vrstah v borbi koroških Slovencev za pravico in svobodo. Svojega mišljenja pa tudi danes, na stara leta, ni spremenil. To in prav to je vzrok, da mu oblasti nočejo dati državljanstva. Na ta način, s takšnimi ukrepi hočejo svetu dokazati, da smo koroški Slovenci v današnji Avstriji popolnoma ,,enakopravni in da imamo vse pravice in svobod-ščine! Prošnja lov. Ojcla za državljanstvo je 'tembolj upravičena in utemeljena, ker nikoli ni bil državljan kakršne koli druge države niti za nobeno ni optiral. Na Koroškem je rojen in je tudi ves čas tukaj živel. Bil je 36 let v orožniški službi in od leta 1908 do 1920 pa komandant orožniške postaje na Bistrici v Rožu* . 01 Ker je bil vseskozi zaveden Slovenec in zvest svojemu narodu, po nesrečnem plebiscitu ni zgubil samo službe, temveč so mu vzeli še državljanstvo. O tem, da mu je tedanja Avstrija vzela državljansko pravico, niti ni bil obveščen in je za to zvedel šele leta 1921, ko je na občinskem uradu v Podkloštru, kamor je bil pristojen, zaprosil za domovinski list, ki so mu ga odklonili z utemeljitvijo, da ga je občina na ukaz deželne vlade črtala iz domovinskega seznama. Obrnil se je na deželno vlado in zahteval pojasnila, zaradi česar so rau vzeli državljanstvo, toda vse je bilo zaman. Štiri leta je hodil v Celovec od urada do urada ni nič dosegel, šele na intervencijo našega tedanjega deželnega poslanca Vinka Poljanca so tov. Ojclu dali pismeni odgovor, da so mu vzeli državljanstvo na podlagi nekega cesarskega zakona iz leta 1832. Podrobne utemeljitve pa tudi v tem odloku ni bilo. Tov. Ojcl je proti temu protestiral in vložil priziv na urad zveznega kanclerja, ki pa je bil odklonjen. Zaman so bili tudi vsi nadaljnji njegovi koraki, da bi dobil državljanstvo. Vse njegove prošnje so šle v koš, prav tako vsi prizivi. Državljanstva mu niso dali. Najboljši odgovor na to, zakaj Ojcl ne dobi državljanstva, je dal svoje-časni okrajni glavar Guttenberg, ko je \dejal, da iz človeških razlogov odobrava prošnjo tov. Ojcla, iz političnih pa nikakor. Ta primer je nov dokaz, kako je prva avstrijska republika ravnala z zavednimi Slovenci, prav tako pa tudi dokaz, kako z njimi ravna druga republika. Pa pravijo, da Slovencem nikoli niso nič žalega storili. Tu se ja vidi. Krivica za krivico se je vrstila nad našim narodom, nad posamezniki in prav tako je tudi danes. Tisočem, „razseljeneem“, ki so se po drugi svetovni vojni priklatili v Avstrijo in na Koroško z vseh vetrov, so brez pomisleka dali državljanstvo, čeprav so to po večini fašistični! in kriminalni elementi. O teh ljudeh upravičeno dvomimo, da je njihovo zadržanje napram avstrijski republiki pozitivno in da so pripravljeni, da se zavzamejo za avstrijske interese. Domačinu, Slovencu, doslednemu antifašistu, ki je sodeloval v 'borbi prhli fašizmu s tem, da je aktivno podpiral partizane, pa državljanstva, ki so mu ga nekoč protipostavno vzeli, ne dajo. Avstrijske oblasti očitno mislijo, da smo koroški Slovenci zato na svetu, da mirno in brez vsakega ugovora prenašamo krivice, ki se nam godijo prav z njihove strani. Ampak vsaka mera je enkrat polna, tudi mera naše potrpežljivosti. Oblasti pa bodo morale svoj odnos do koroških Slovencev bistveno spremeniti, če hočejo, da jim ho še kdo verjel, da so demokratične. Napredni američani za zboljšanje delavskega položaja Nacionalni komite progresivne stranke Združenih držav Amerike je proučil in odobril akcijski program stranke v zvezi z volitvami za kongres, ki bodo leta 1950. Nacionalni komite progresivne stranke poziva v svoji resoluciji, naj bi uresničil program s štirimi točkami: 1. sklenitev pogodbe o prepovedi atomskega orožja, 2. uposlavitev diplomatskih odnosov med Združenimi državami Amerike in Ljudsko republiko Kitajsko, 3. prenehanje sedanjih omejitev v ameriški trgovini s Sovjetsko zvezo in državami Vzhodne Evrope, 4. spoštovanje potsdamskega sporazuma1, ki prepoveduje ustanavljanje oboroženih sil v katerem koli delu Nemčije. V resoluciji progresivne stranke je posvečena posebna pozornost nemškemu vprašanju. Resolucija zahteva dekartelizaeijo nemške težke industrije in odstranitev vseh ameriških osebnosti, ki podpirajo nemške nacistične industrijce in bankirje, z odgovornih položajev. V resoluciji o notranjepolitičnih problemih zahteva progresivna stranka takojšnjo razveljavljenje Taft-IIajrlleyevega zakona, povečanje socialne pomoči brezposelnim, reformo davčnega sistema in izdajo zakonov, ki bi pripomogli k izboljšanju položaja delovnih množic. Nacionalni komite progresivne stranke obsoja tudi sodno razpravo proti voditeljem KP ZDA kot kršitev ustavnih določb ter resno nevarnost za svobodo vseh Američanov. Gozdovi bodo vrnili blagostanja Kraševcem Kako je nastal goli Kras? V Jugoslaviji se v skoro vseh republikah razprostirajo ogromne površine golega krasa. V Sloveniji so velike kraške goličave v Slovenskem Primorju, nekaj jih je pa tudi v Beli in Suhi krajini. To je goii, k omenit, neploden svet, poraščen le lu in tam z ostanki nizkega izkrivljenega drevja, grmičevja ter z malo trave nad kamenjem. Značilni so kratki pojavi: razne kotanje, vrtače, doline in polje, pod zemljo pa reke ponikalnice, jame, rovi, brezdna, ponori in jezera. Ni pa bilo na Krasu vedno tako! Pred približno štiristo leti so bili na krasu še lep* gozdovi in sončni pašniki in takratni prebivalci niso živeli v tako slanih gospodarskih razmerah kot danes. Danes obdelujejo svoje borne njivice v „ogradah“, živina jim zelo slabo uspeva, nimajo drv, primanjkuje jim lesa za popravilo stavb, muči jih suša, burja, skratka borijo se z neštetimi težavami, iz katerih ne vidijo nobenega pravega izhoda. Gozdove so v veliki meri izsekali tujci, ki so porabili dragoceni les za gradnjo brodovja, za stavbe, za nastajajoče industrije, za kritje potreb svojih mest, itd. Najprej so bili uničeni gozdovi, ki so bili najlažje dosegljivi, to je ob cestah, ob morski obali in v bližini naselij. Ker so gozdovi ovirali tudi razvijajočo °e živinorejo, so jih zažigali in tako širili pašnike. Gole površine so zavzemale vidno večji obseg. Prej globoka gozdna tla so vsled podnebnih vplivov m prekomerne paše postajala vse bolj plitva, dokler se ni pokazalo golo kamenje. Plodno zemljo so nalivi odnašali, nabirala oa se je v kraških dolinah in kotlinah, kjer imajo ge sedaj Kraševci svoje ,,ograde11. Nepravilno gospodarstvo tujcev je privedlo do tega, da danes na krasu ni dovolj pridelkov za najnujnejšo prehrano prebivalstva, niti dovolj paše za živino, ostala je le uničujoča burja in suša. Iz vsega navedenega je razvidno kako ogromnega pomena je gozd za izboljšanje gospodarskega stanja na Krasu. Kako izboljšat' gospodarstvo na Krasu Danes, ko ima v Jugoslaviji ljudstvo oblast v svojih rokah in se gospodarstvo razvija po planu, so dani vsi pogoji za pravilno gospodarstvo v kraških gozdovih, kakor tudi za pravilno izkoriščanje paše. Istočasno zboljševanje kraškega zemljišča bo tudi velik prispevek k dvigu celotnega gospodarstva na Krasu. Edino gozd je tisti, ki ščiti in popravlja tla, zadržuje vlago in ubla-žu^e udarce burje. Tam kjer so gozdovi je tudi dovolj zaslužka za okoliško prebivalstvo. Torej je na krasu nujna čimprejšnja pogozditev kraških goličav. Kraške goličave pogozdujejo po sistemu širokih pasov, ki imajo nalogo, da ublažujejo udarce burje, čuvajo razne objekte, naselja, zemljišče itd. Začasne kulture črnega bora, ki so že izpolnile svojo pionirsko nalogo in popravile tla toliko, da so sposobna za gojitev drugih drevesnih vrst, postopoma pretvarjajo v stalne gozdove. To izvajajo s pod-setvijo in podsadnjo sadnih vrst, ki ustrezajo tamošnjim talnim in podnebnim razmeram, kot so zlasti jelka, razni listavci in drugo. Drevje črnega bora, ki bo na ta način postopoma posekano, pa bodo (predhodno izkoristili za načrtno smoljar-jenje. Pri pogozdovanju okrog naselij in na primernih zemljiščih posvečajo veliko pozornost raznim listavcem, kakor je n. pr. oreh, kostanj, Upa, murva, jesen, topola itd. Ljudstvo ima od omenjenih drevesnih vrst tudi veliko več koristi kot od črnega bora. . Na površinah, ki so jih izločili za Po širnem svetu Praga. ,,Hospodar“ piše, da je bil dosežen med češkoslovaško, Belgij« in Luksemburgom sporazum o plačilu prvega obroka odškodnine belgij-sko-luksemburškim kapitalistom za nacionalizirana podjetja na češkoslovaškem. časopis dodaja, da češkoslovaška nikoli ni opustila priložnosti, da bi s prizadetimi proučila vprašanja v zvezi s pravicami tujih lastnikov ali delničarjev glede na njihovo imetje, ki je bilo na Češkoslovaškem podržavljeno. Moskva. Novi turški poslanik v Sovjetski zvezi je predal 13. t. m. predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta Nikolaju šverniku poverilno pismo. Varšava. Poljski premogovniki sa 20 dni pred postavljenim rokom izpolnili svoj triletni plan, kar pomeni velik gospodarski uspeh. New York. Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil so sklenili, da bodo nadaljevali s pogajanji za avstrijsko državno pogodbo 9. januarja 1950 v Londonu, ker doslej niso mogli doseči sporazuma. Beograd. V novi ambulanci v vasi Gruda pri Dubrovniku so postavili nov rentgenov aparat, ki so ga poslali jugoslovanski izseljenci iz Amerike. V spremnem pismu so izseljenci poudarili, da hočejo s tem pomagati svojim sodeželanom in hkrati doprinesti k izgraditvi socializma v Jugoslaviji. Krakovo. Poljska agencija poroča, da je krakovsko sodišče po tridnevni razpravi obsodilo na smrt Ernesta Boppleja, ki je bil ena izmed glavnih oseb nacistične uprave na Poljskem. Kairo! Abd el Krim je imel v Kairu govor, kjer je izjavil, da je prebivalstvo Marroka, Algerije in Tune-zije pripravljeno, da v borbi za svojo neodvisnost zgrabi tudi za orožje, ako bi po mirni poti ne dosegli reši Ive v vprašanju Severne Afrike. .. Bogota. Kolumbija je sklenila, d« ponovno vzpostavi diplomatske odnose z Avstrijo. Avstrijski poslanik v Argentini, ki je hkrati tudi zastopnik v Venezueli, bo odslej naprej razširil svoje diplomatsko delovanje tudi na Kolumbijo. Tel Aviv. Predsednik izraelskega parlamenta je sporočil sklep poslancev, da bodo premestili sedež parlamenta v Jeruzalem. Ministrski predsednik Ben Durion je izjavil, da ničesar ne obstoja, ki bi moglo parlamentu in vladi preprečiti vrnitev v Jeruzalem. Zadnja odločitev izraelskega parlamenta je naperjena proti sklepu Organizacije Združenih narodov, ki je pred kratkim sklenila, da postavi Jeruzalem pod mednarodno upravo. Nezaslišano šikaniranje delovnega človeka V članku pod tem naslovom se nam je vrinila v številki 85 z dne 10. t. m. na 2. strani v 4. odstavku pomota in se mora tam pravilno glasiti, da se je hiša podrla v zimi 1937-38, ne pa 1947-48. _____ nova pogozdovanja, preostalo listnato drevje, zaostalo vsled poškodb od živine, posekajo nizko pri tleh in tako omogočijo razvoj zdravega drevesa, ki bo pognalo iz štora. Tam ostankom rasti primešajo druge drevesne vrste in tako vzgojijo mešane sestoje. Na površinah določenih za pašnike, zasajajo skupine listnatega drevja zlasti jesen, lipo in drugo, kar bo dajalo dvojno korist: izkoriščali jih bodo za krmo kot vejnika (Ustnike) in s tem dvignili donos pašnikov, živini pa bodo v poletni vročini dobrodošlo senčno zatočišče. Pri pogozdovalnih delih na Krasu v velikem številu sodelujejo prostovoljne frontne brigade in dosegajo tudi na tem področju velike uspehe, kakršne so že dosegli v vseh panogah gospodarske izgradnje v Titovi Jugoslaviji. CIRIL KOSMAČ: KRUH Spomladi leta 1919 se je pojavil v nagi vasi čokat, širokopleč, bradat možakar, oblečen v še dokaj dobro ohranjeno vojaško obleko in z majhnim, lastovičjemu gnezdu podobnim oprtnikom na tršatem hrbtu. Mož je zelo malo zahajal med ljudi. Le redkokdaj ga je kdo srečal na kolniku med njivami in travniki. V vas pa je prišel samo vsak teden enkrat in še takrat se je vedel zelo bojazljivo in previdno. Počasi in neslišno je odprl vrata v trgovino, jih zaprl za sabo brez najmanjšega šuma in se s hrbtom naslonil nanje, kakor bi se bal, da bi ga kdo napadel iz zasede. Potem je preplašeno švignil z velikimi črnimi očmi po prostoru, sklonil glavo, glasno pihnil sapo skozi nos in s pritajenim, motnim glasim zašepetal : ,,Tri štruce kruha in pol kilograma sira.11 Ko mu je trgovka pripravila, je stopil bliže, položil denar na mizo spravil kruh čez ramo v oprtnik in prav tako naglo in neslišno odšel. Planil je od hišnih vrat, se nenadoma ustavil, se ozrl na obe strani, slres-riil z glavo in bliskoma švignil pod cesto. Spustil se je čez travnike in izginil v vrbovju ob reki. Govoril ni z nikomur. Ni bilo človeka v vasi, ki bi se lahko pobahal, da je z njim spregovoril besedo. V gozdu pa si bil takoj naletel nanj. Če si šel po kolniku, ki je vodil preko pobočja, je nad tabo zašumelo listje in mož je skočil predte, te pogledal s svojimi živimi očmi, stekel nekaj korakov po kolniku in potem naglo planil pod pot, kakor bi se nečesa prestrašil. Ko si pogledal za njim, j

iBiiiniiiniiiniiiniiiHiiiniiiniiiniiinBiiiHiiiHiiMBiiniiiiuii«iiiniiii»iii!iiii S — I 1 | S i s = I = 5 I MARIJA GRUBEŠLJIVA PARTIZANKA A A Uporno stopa v čevljih podkovanih, s pogledom čvrstim, s puško na ramenih, ki so se dvignila in se vzravnala, ko svet in dom zagorel je v plamenih. l^asje so gladki, grobo"počesani in roke moške, ustne' brez rdečila, v očeh pa ogenj svetega zagona, ko bojna pesem se v korak je zlila. Kako drugačna so sedaj dekleta, kot jaz bila sem, kot vrstnice moje! Bile smo nežne, bele, kot iz voska, pokorne, plahe in nesamosvoje. Me nismo brale Lenina in Marksa, Oktobra grozo, veličast prespale, odtrgane od zemlje in od časa ob Ingeborgi čustveno jokale. Ponosno gre po trdi, prašni cesti, ob tujem zvoku sem čudč obstala, a z zakasnelim vzhičenjem ti kličem: Zavidam pot ti, ki si jo izbrala! I S ■■ gj ■ i ■■ i ■■ ■ m BiiiiiiiiiiiimiiiBiiiiniiiaiiiHiiiniiimiiiBiiiimiiiniiHiiiiiiimingiiiniiinniiiiiiil Viktor Hugo Gavroche na barikadah majhen, lastovičjemu gnezdu podoben oprtnik in desnica Okouinokoua je ležala med kosi mrzlega trdega kruha. Proti večeru je prišla komisija. Z njo je prišel ,,na lice mesta11 tudi pogrebec Ivanc, ki si je strokovnjaško ogledal mrliča, se grenko za-krohotal in rekel: ,,Haha, kar poglejte ga: dvakrat na leto vidim kruh, ta ti pa ob kruhu umre. — Hja . . .“ je pomolčal za hip, kakor bi zasledoval veliko misel. ,,že vidim: tudi kruh ni vse.11 Okouinokoua so pokopali z vsemi častmi, celo župnik se je dal spregovoriti in je opravil pogrebne molitve. Na spomlad so mu vaščani postavili hrastov križ- Ker niso vedeli pravega imena, so napisali nanj: Tu počiva OKOLI IN OKOLI Umrl ob kruhu za božič 1929 Okouinokou je v naši vasi še danes živ. Kadar koli se kmetje srečajo in tarnajo, da pečejo kruh samo dvakrat na leto, tolažijo drug drugega: ,,Le potrpi! Saj kruh tudi ni vse. Okouinokou je ob kruhu celo umrl.11 In pri teh besedah se nasmehnejo in zdi se mi, da je v tistem smehu skrito neko veliko spoznanje in hrepenenje po pravem kruhu. (Odlomek) vrsti v zasedi za pločnikom, in oni, ki so bili v ozadju nagneteni na vogalu ulice, začeli kazati neko stvar, ki se je premikala v dimu. V trenutku, ko je Gavroche odvzel nekemu naredniku, ki je ležal ob cestnem kamnu, naboje, je krogla zadela truplo. ,,Za vraga!11 je vzkliknil Gavroche. ,,■Poglej no, mrtvece mi ubijajo!11 Druga krogla se je zaiskrila na tlaku poleg njega. Tretja mu je preluknjala košaro. Gavroche je videl, da prihajajo iz ozadja. Dvignil se ie, stal je pokoncu z rokami ob bokih, lasje so mu veli v vetru, oko je imel odprto v vojake narodne straže, ki so streljali. Zapel je: „Bojujejo se zdaj povsod, povsod letijo streli. A vendar pojdem na to pot, ne bodo me zadeli.11 D Nato je zgrabil košaro, pobral naboje, ki so padli iz nje, ne da bi enega samega izgubil, in pomikajoč se proti strelcem, izmaknil še eno torbo. četrta krogla ga je spet zgrešila. Zapel je: ,,Kaj mar mi smrt, trepet in boj, jaz grem naprej po poti, jaz grem naprej, sovražnik moj! Kaj to te nič ne moti?11 Peta krogla je priklicala, tretjo popevko : ,,Vesel je vedno moj značaj, je revščina mi dota. A vendar zdaj ne grem nazaj, to moja je zarota.11 Ta igra se je nadaljevala nekaj časa. Prizor je bil strašen in očarljiv. Gavroche, na katerega so streljali, je dražil strelce. Zdelo se je, (ia se izvrstno zabava. Na vsak izstrelek je odgovoril s popevko. Neprestano so merili nanj, a vedno so ga zgrešili. Narodna straža in vojaki so se smejali, ko sd merili nanj. Legal je, se dvigal, se skril v kot pri vratih, nato poskočil, izginil, se spet prikazal, se umaknil in spet vrnil. Kazal je izstrelkom osle in ves čas pobiral patrone, praznil torbe in polnil košaro. Upornikom je zastajala sapa in sledili so mu s pogledom. Barikade so se tresle od strahu, on pa je pel. To ni bil otrok, niti mož, bil je deček čarovnik. Imenovalibiga lahko neranljivega bojnega pritlikavca. Krogle so letele za njim, toda bil je hitrejši od njih. Igral se je s (Nadaljevanje na 4. strani) ANTON INGOLIČ: Tretja in četrta četa zapuščal taborišče. Sonce neusmiljeno žge mladince in mladinke, ki so pred nekaj dnevi prispeli sem v Bosno, da pomagajo zgraditi progo, po kateri bo prihajal dragoceni in potrebni premog iz Banovičev preko Brčkega v številne tovarne obnavljajoče se domovine. Brigadirji so zagoreli in ožgani, njihov korak je odločen, vojaški, pesem vedra in smela. Pred njimi plapola slovenska zastava s peterokrako zvezdo. Naglo se bližajo odseku, ki jim je dodeljen. A prva in druga četa, ki sta odšli zjutraj na delo, ne marata odložiti orodja. „Počakajte! Se pet minut manjka do dvanajstih!” vzklikajo mladi delavci, potni in znojni, toda vedrih oči in sproščenega smeha kakor njihovi tovariši, ki so komaj prišli. Skupina odkopava hrib, druga nalaga zemljo, na samokolnice, ki jih najmočnejši odvažajo v petdeset korakov oddaljeno dolinico. Onstran nje se širi hrastov gozd, iz katerega se oglašajo sekire. „Zamenjava!“ se oglase nestrpneži, ko je točno poldne. V dveh, treh minutah dobi orodje nove gospodarje, prva in druga četa se zbereta v vrsto in s pesmijo odkorakata proti taborišču, tretja in četrta pa nadaljujeta začeto delo. Pet mladincev in ena mladinka se s sekirami, krampi in lopatami ustavijo pod mogočnim hrastom. „Tale je naš!“ vzklikne Miklavž, najstarejši med njimi, in se ponosno ozre po ostalih skupinah, ki so si v soseščini izbrale manjša drevesa. „Do šestih ga bomo podrli,” še pristavi, ko si prej strokovnjaško ogleda hrast, ki je tolikšen, da bi ga dva mladinca komaj objela. „Bombu pritrdijo: tovariši. „Ne boste!” Se oglasijo sosedi. ,,Če pade jutri zvečer, ste lahko zadovoljni.” „Ob šestih bo ležal!” ponovi Miklavž prepričevalno in pograbi kramp. Tudi ostali se lotijo dela. Najprej odkrijejo orjaku korenine, šele nato zapojo sekire. Korenine so trde in žilave. Nadi sekira kar odskakuje, tudi Tine, najmlajši med „drvarji“, jih bolj lušči kot seka. Iveri lete na vse strani, brigadirji zamahujejo z vsemi silami, toda mogočni hrast se niti ne zmeni za njihovo ubadanje. Kaj hoče orjaku, ki se je z nogami zaril globoko v zemljo, z rokami pa segel prav do oblakov, šestorica mladih ljudi, ki so še pred mesecem sedeli v srednješolskih klopeh in grizli svinčnike? Što in več let se je boril z viharji, kljuboval vročini in mrazu, iiiibhiiiiiiiimhbiiiiiiihbiiiiiiiihuiiuiiihbiiii $omocAe na tmikadaA (Nadaljevanje s 3. strani) smrtjo čudne skrivalnice: vsakokrat, ko se je približalo toponoso obličje pošasti, ga je deček brcnil v nos. Končno pa je vendar krogla, ki je bila bolje merjena ali pa bolj izdajalska od drugih, zadela otroka, ki se je norčeval iz ognja. Videli so, kako se je Gavroche zamajal in se nato zgrudil. Barikade so zarjule, toda v tem pigmejcu je živel Antej. Kar je pomenil dotik z zemljo za velikana, je pomenil dotik s tlakom za fanta. Gavroche je padel samo zato, da se je spet dvignil in sedel. Dolg curek krvi se je vil po njegovem obrazu. Dvignil je roke v zrak, pogledal v smer, od koder je prišel strel, in začel peti: „Če padem, padem naj junak, takrat ustavljeno bo ko . . .“ Ni končal. Druga krogla iz puške istega strelca ga je prekinila. Sedaj se je zgrudil z obrazom proti tlaku in se ni več ganil. Otrokovo veliko srce je zaostalo. Bedni, 1862, odlomek — Prevod iz francoščine pa bi ga spravil na tla takle drobiž? V vejah častitljivega hrasta posmehljivo šumi: ,,Nikoli! Nikoli!” Brigadirji ne slišijo šumenja, tudi ne vidijo znoja, ki jim curlja z obraza, in ne čutijo žuljev, ki se jim delajo na rokah, vedo samo eno: inženirji so tod določili pot njihove, Mladinske železnice in tod bo tudi tekla. ,,Koliko belogardistov in Švabov sem podrl,” zakliče ob prvi utrujenosti Boris, ki je iz pete odšel v partizane in se dve leti tepel po štajerskih gozdovih, ,,pa ne bi tegale strica? Fantje le pogumno po njem!” Mišice se znova napno, oči zažare in sekire se globlje in globlje zasa-jajo v korenine. Tudi v soseščini se bliskajo v soncu sekire, malo dalje cvilijo težko naložene samokolnice in krampi topo udarjajo v trdo ilovico. Delo spremljajo veseli vzkliki, mladostni smeh in živahni razgovori. Šestorici teče znoj v curkih, hladna voda ne more ugasiti žeje, roke bole, križa ni mogoče več vzravnati. Po treh urah sta presekani najdebelejši korenini, ostale pa globoko za sekane. Vendar se hrast še vedno ne zmeni za to, kar se dogaja pod njim. Mirno, kakor že desetletja in desetletja, se dviga iznad sosedov, ki padajo drug za drugim. ,,Še tole korenino presekamo in K nam prihaja z dna stoletij dedov presunljivi glas; zdaj ne smemo več trpeti, dvignimo se, zdaj je čas! Prikipela je do roba mera tisočletnih muk, kdor ne mara živ do groba, pusti črke, kramp in plug! Davnih vidcev in vodnikov gre pred nami svetel zbor, zgled junakov, mučenikov kliče, bratje, nas na upor! Blisk na blisk, udar na udar siplje se od vseh strani! Hej, ta partizanska puška nam svobodo pribori. Planil je od Kolpe plamen tja do istrskih sipin, tja, kjer čaka knežji kamen, in do ogrskih ravnin. Z drzno voljo zmagovalcev smo začeli težki boj, že se redči osvajalcev in njih hlapcev temni roj. padel bo!” razsodi po peturnem delu Miklavž, ki se čuti strokovnjaka, ker je pred leti pomagal svojemu stricu v počitnicah podirati drobne jelše. Poslednja korenina je presekana, a hrast še vedno stoji. ,,Samo deset minut imate še časa!” Šestorica naglo izkopava zemljo in seka drobne koreninice. Tedaj odkrije Miklavž debelo korenino, ki raste z debla skoraj navpično v zemljo. Šestorici omahnejo roke. ,,Te ne bomo presekali do šestili!” Boris prvi premaga malodušje. ,,Moramo!” vzklikne goreče. Toda komaj se s krampi in lopatami dokopljejo od dveh strani do korenine, že se oglasi oster žvižg, ki oznani konec dela. šestorica se ne zmeni ne za znak ne za vzklik tovarišev, ki se odpravljajo. Kmalu je naokoli vse tiho, kajti tudi sosedne brigade so odšle k počitku, še malo in sonce zaide, od nekod pa prihaja hladen veter, listje mogočnega hrasta zašumi. ,,Nesrečniki, vrzite sekire proč!” hrumi podsekani orjak. ,,Pojdite od koder ste prišli, dokler je še^č&s! Gorje vam, če sc zrušim na vas!” Sekire pa brezskrbno pojo, iz taborišča doni vesela pesem, od vsepovsod se krade mrak. Ne prenehajmo jih biti neizprosno noč in dan vse dotlej, da v zmagoviti borbi zadnji bo pregnan. Blisk na blisk, udar na udar siplje se od vseh strani! Hej, ta partizanska puška nam svobodo pribori. O slovenska zemlja sveta, mi te ljubimo s strastjo, nikdar več ne boš nam vzeta, ker si kupljena s krvjo. Tu v odrešeni deželi bo nov zarod, živ in mlad, spolnil to, kar smo začeli, in užival žrtev sad. A čini večja v nas bo sila, bo tem prej vsak jarem strt, bo tem prej se spremenila domovina v sončen vrt. Blisk na blisk, udar na udar siplje se od vseh strani! Hej, ta partizanska puška nam svobodo pribori. Kaj je nam bila knjiaa med domovinsko vojno Dokler bomo živeli, bpmo imeli polne duše nepoz. spominov na napore, na tovarištvo, na kri in na nenehno, močno težnjo po osvoboditvi našega človeka in človeštva sploh. Ideja rešitve izpod zatiranja je poplemenitila našo borbo, da je iz narodnoosvobodilnih meja prešla na okvir občih človečanskih pravic. Knjiga ima pri tem svoje posebno mesto. Leta tisoč devetsto enainštiridese-tega smo na majhnem krožku do- bili nekaj poglavij VKP(b) ; drugič spet nekaj.. V tistih časih smo se zavedali pomena borbe proti fašizmu, toda ta knjiga nam je nenadoma odprla neverjetno široka obzorja. Zavese pred pravo zgodovino so se odmikale, svetovni nazor je dobil trdne oblike in čutili smo v njej moč in toploto. Tako nam knjiga VKP(b) ni bila samo velika učiteljica, temveč velika in borbena vzgojiteljica. Ona je vrezala potem močno brazdo v borbi narodov proti sovraž- K nam prihaja BOŽO VODUŠEK: Ko. se tako stemni, da sekira čp-sto useka v zemljo, se izlušči iz gostega mraka sam komandant. „Fantje, ne norite! Spat! Jutri je še en dan!” Brigadirji z grenkobo v srcu slede svojemu komandantu. Poraženi in razočarani so; večerja jim ne tekne; mrko se zavlečejo pod šotore, kjer že vlada tišina. Ko začne po polnoči siliti prva medla svetloba v šotor, pa se dvignejo, kot bi se bili dogovorili, in se drug za drugim ukradejo iz taborišča. Kmalu potem se oglase v nastajajoče jutro glasni, rezki in odločni udarci. V taborišču jih slišijo šele, ko se ob zori dvigneta prva in druga čela. Začudeno se sprašujejo, kdo dela na njihovem odseku. Lepo, sveže jutro je. Na vzhodu tik nad obzorjem je zbranih nekaj rdečkastih oblakov. Sonce bo vsak čas vzšlo. ,,Nada in Boris, bežita!” vzklikne nenadoma Miklavž in se s tovariši umakne dalje od hrasta. Sekiri utihneta, šestorica zavzeta zre orjaka, ki ga je sonce oblilo s svojo rdečo lučjo. Nekaj hipov trepeče v brezupni nadi, da bo zmagal, potem se zgane in začne padati. V zemlji poka, trgajo se poslednje korenine in koreninice, veje se lomijo, slednjič pade hrast s treskom prek svojih že podrtih sosedov. Šestorici zagore oči ne samo v. zmagoslavju, marveč tudi v občudovanju in sočutju. ,,Lep je bil,” dahne Nada. ,,In mogočen,” pristavi Miklavž. Tedaj zaori iz sto grl v bližini: ,,Živeli udarniki!” nikom človeštva. Pri nas pa se jie pridružila stoletni borbi naših naj-večjih moj od Prešerna do Cnnkaj- ja. ' Naša domača knjiga nam je bila v teh strahotnih letih in veličastnih obenem dober in intimen tovariš-Ko so težke okolnosti pehale človeka dan za dnevom v težko realnost, je duša našla prav posebnega, toplega zatišja na tistih malih, zdelanih in včasih tudi krvavih straneh Prešerna. Kolikokrat se je zgodilo, da so s« v vasi ali mestu,kamor smo prišli, zableščale male rdeče knjižice Bora in Prešerna v rokah naših ljudi. Prsti, ki so bili umazani od zemlje in z mazilom od pušk , so listali po pergamentnem papirju in živa, močna beseda je neprestano dolivala r srca veliko vero. Niso bili redki slučaji, ko se je odločalo o tem ali pride v nahrbtnik knjiga ali več municije. In znano je, da je municija pomenila življenje. Večkrat si imel priliko, na pohodih skrivaj obesiti na mulo nahrbtnik, včasih celo puško. Toda knjiga, če je bilo le mogoče, je ostala pri tebi. In tako so jo zvesto nosili pri sebi ljudje, katerim je lahko vsak čas nehalo biti srce. Težko je povedati, kako vesel dogodek je bil, če je prišla v četo knjiga Otona Župančiča, Prežihovega Voranca ali Miška Kranjca. Junaki iz romanov so oživeli v nas, kajti mali čl°vek ni več trpel, mali slovenski človek se je boril za svoje pravice. Povezala se je tako preteklost s sedanjostjo. Našo knjigo so med okupacijo požigali fašisti, ker so hoteli iztrebiti naš narod. Tega pa ni bilo mogoče. Čas gre svojo pot naprej; in pod njegovimi kolesi se bo moralo ukloniti vse, kar se upira pravici in svobodi človečanstva. In vsaka dobra knjiga ima na tej poti svoje veliko in častno mesto. Godina Ferdo Borba proti socialni krizi je borba za boljše življenje Kamor koli prideš iu s komur koli govoriš, ti pripoveduje, tarna o težkem, skoraj brezupnem gospodarskem položaju, v katerega vedno bolj in bolj zahajajo kar celi stanovi, bodisi kmetje, delavci, obrtniki ali nameščenci. Ljudi se polašča pesimizem. črnogledi in obupni pogled v bodočnost. V kmečko hišo dežujejo plačilni ukazi, davki, prispevki za bolniško blagajno in drugi, člani družine potrebujejo obleke, čevlje, ,perilo, ker staro je že vse obrabljeno "m bi bilo treba nabaviti nove stvari. Starši bi vsaj od časa do časa radi razveselili svoje otroke z novo obleko. Sami nase pa sploh ne morejo misliti. Toda vse lepe sanje so neizvedljive, ker že ilak zaostajajo s plačili in že v strahu pričakujejo časa, ko bo pel spet biriški boben na vseh koncih in krajih. Kmečko gospodarstvo propada rapidno, ni denarja za popravila poslopij, za nabavo strojev in novega orodja, za izboljšanje živinoreje,* pašnikov itd. Naravnost ironija je, ko zahtevajo od naših kmetov visoke prispevke za obnovo, tudi od gorskih kmetov in bajtarjev, ki niso ničesar zakrivili na zločinski vojni, namesto da bi iskali pomoč za obnovo pri malih in velikih vojnih dobičkarjih. Vse to kriči po odpravi vzrokov, ki spet tirajo našega kmeta na rob propada. Predvsem pa se opaža potreba po demokratično izvoljenih zastopnikih v občinskih in kmetijskih ustanovah, ki bodo imeli čut in razumevanje za potrebe in interese kmečkega prebivalstva. Nikakor se ne čudimo ogorčenim klicom delavcev in nameščencev po izboljšanju svojega življenjskega položaja. Marshallizacija in njene posledice. pogodbe o mezdah in cenah, so pritirale delavce in nameščence v obupno stanje. Iz dneva v dan naraščajoča draginja najnujnejših življenjskih potrebščin je povzročila, da si morejo privoščiti za živeti premalo, toda za umreti še nekoliko preveč. Že kupujejo gospodinje na „bukli-oe", to se pravi, da ostajajo dolžne iz meseca v mesec in kaj se to pravi, ve le tisti, ki že prejšnji mesec ni mogel izhajati s svojo plačo, kako bo šele prihodnji, ko mora plačev; stare dolgove. Pri teh družinah so ostali Miklavževi darovi le v izložbah trgovin in slaščičarn ter je imel Miklavž za te družine le kopico lepih besed, a drugega malo. Prav tako je pričakovati, da bo prišel k tem družinam le prav reven božiček, a ustavil se 1)0 bogato obložen z darovi pri družinah, ki uživajo vse leto praznik brez skrbi, dela in pomanjkanja na račun izkoriščanega delovnega ljudstva. Delavci in nameščenci so se morali držati pogodbe o mezdah in cenah, dočim so jo drugi krogi brezvestno kršili in mislijo le na hitro obogatenje brez truda. Neverjetno visoke cene posebno oblačil in obutve prinašajo trgovcem ogromne dobičke in na ta način obremenjujejo konsumente in producente. Kavno tako se borijo z velikimi težkočami tudi mali obrtniki. Naročila po novih izdelkih so vedno bolj pičla, dobavljene stvari pa naročniki plačujejo le neredno in z velikimi zamudami. * O neštetih drugih nemaničih, bednih in na robu propada in obupa stoječih niti ne govorimo: o sramotno slabo preskrbljenih, ki sprejema- CELOVŠKI ,,Njihov tednik“, ki nas lako rad uči vzornega krščanstva, spoštovanja zakona, svetosti družine in §e mnogih drugih lepih stvari, se je v svoji zadnji številki široko razpisal o miklavževanju celovške bratovščine v Mohorjevi hiši. §e nas. ki nismo prodrli do darov tretje ,,rdeče“ dvorane, bi razveselila vesela sproščenost ob veseli pivski zdravici in ob ritmih razigrane poskočne godbe! Samo žalost, da to ni za nas navadne kristjane: Za te je zaključila veseli direndaj že Sv. Katra in so bili ta dan že v drugi adv. ned.! Da je že tako: Vsakemu svoje! Mi jim iz srca privoščimo, tudi če po odhodu ka-menških angelcev tokrat ni bilo tako ,,vzorno “ in ,,spodobno“, kakor ijo samo ubogo rento, starih in onemoglih, o ljudeh, ki ne vejo. kam bi< položili svojo trudno glavo. Ta kratka skica označuje krizo, težko morečo gospodarsko in socialno krizo, v kateri se že nahajamo in v katero vedno globlje lezemo. Kriza z vsemi zlemi posledicami, kakor moralna propast, pomanjkanje poleta za lepo in dobro, nezanimanje za izobrazbo, kulturo in umetnost, slabo zdravstveno stanje, nerazpoloženi e za delo, nesoglasja v družinskem življenju, strah pred bodočnostjo je socialna bolezen nezdravo urejene družbe, ki ji moramo vzroke spoznavati in spoznati ter jih skupno, z združenimi močmi odpravljati. Za vse je svet dovolj bogat — samo bogastvo sveta je razdeljeno krivično. Tukaj ne pomagajo sentimentalne fraze o človekoljubju in usmiljenju. In je treba borbe za pravičen uzakonjen socialni red, za socialno enakopravnost in enakovredno življenje vsakega človeka, ker kapitalizem je brezčuten in neusmiljen in dobro organiziran v svojih trustili in kartelih. To je borba za pravičen socialni red, borba za socialno enakopravnost in človeka vredno življenje, je borba za napredek. MIKLAVŽI bi pričakovali po križarski vojni salzburške mladine, ki bi morala biti poziv tudi celovškim „starim“! Kajti naš prijatelj, ki je v jutranjih urah * zašel v to čudovito adventno slavje, trdi, da je med kruljenjem ,,kulturnih11 prirediteljev, med samogovori kot čik pijanega ,,šVf-sekretarja edine katoliške stranke Avstrije“ Doletu in drugimi nepričakovanimi fiziološkimi šumi sosednih ,,dvoran1* razločil svareč glas... Ko stopi v. ,,rdečo“ dvorano, se mu je zazdelo, do se je Anton Martin Slomšek naveličal tihega opazovanja te čudne bratovščine in je razločno "Udarjala iznad Miklavževega prestola njegova Graja . . .! Mi je nismo slišali. Vsekakor pa .ryCTJ'’7i,ri.rT->TP,,LrlLJ'lLXlLrTiTlJlLniJr'lLrllJF,L'ST|LI'T.OT..rT„TlLirT.rl>..I,,r .rr. FT V'L!rT.,TLr,LX'1i,F,UFlL.FT,F,L.E,,r.CT,.Y,T,T7..1,,r,.Ji'T..l1,r. iTOTt PREŽIHOV V O R A N C : jLa A II I I POŽGANICA ,,Pri nas v Jazbini nismo za Nemce. Nemški zna samo lastnik Stane, drugi pa nobeden. “ Stražmir ga je spet nekaj času molče motril, potem pa rekel: ,,Vi ste najemniki?“ ,,Da pri nas je devet najemnikov!“ „Devet najemnikov"!** ,,In samo trije lastniki!“ ,,Ali si že pomislil, da bo zemlja, na kateri živite, postala zdaj vaša last?** ,,Cuje se, ako ostane Jugoslavija!1* je potrdil Petruh. „Eh, vidiš to je vsa reč! Za vas se izplača biti za Jugoslavijo, kaj . . .“ ,,Če bo tako se izplača!“ ,,Torej si zanjo?“ „Sem!“ Stražmir, ki je doslej čepel poleg Petruha, je vstal. ,,Vidiš, Kvocar! Mi, kar nas je tukaj pri legiji, smo Slovenci. Vsi smo za to, da se nemško gospodarstvo konča in da bomo Slovenci svobodni. Smo pa tudi pravični ljudje in nočemo, da bi se komur koli godila krivica. Ti se na nas lahko zaneseš! — Zdaj moram pa iti. Okrog nas se godijo stvari, ki niso dobre, a nas je zelo malo, zato smo neprestano na-preženi!“ Stražmir je podal jetniku roko, a ko je odšel, je pustil vrata na ste-žaj odprta. Kljub temu, da so vrata ostala odprta, ni Petruh odšel iz ječe. Tudi opoldne ni straža, ki mu je prinesla obed, zaprla vrat. Petruh se je prepričal, da jih nalašč ne zapirajo. To je izzvali) v njem prijetne občutke; gotovo ni stvar tako nevarna in zdi se, da mu zaupajo. Popoldne je iz radovednosti stopil na hodnik in si ga skrivaj ogledal. Pa ni našel nič posebnega; na vsaki strani podze- meljskega hodnika so se vrstili prostori pa so bili zaprti. Iz njih je dišalo po vinu in sadjevcu. Ena klet, polna sodov, pa je bila odprta; toda sodi so bili od prvega do zadnjega prazni. To je bila tista klet. katero je posadka prve dni prihoda izpraznila. Ni se še znočilo, ko je prišel v klet korporal Vuga. ,.Poberi svoje stvari in pojdi z menoj. Zale ni klet, z nami boš na stražnici spal!** §e tisti večer je Petruh izvedel, zakaj je moral zapustiti klet in se preseliti k straži. Po večerji je ležal na pogradu, pokritem s slamnjučami, kadil ter gledal v strop. Na desno in levo so ležali Carnuhov Otej, Kotalov, Na-raglav, Stražmir in še nekateri drugi Malgajevci, nekaj pa jih je slonelo okrog podolgovate mize. „Danes je hil prekleto vroč dan, čeprav imamo petnajst stopinj pod ničlo!“ ,,Kdo bi si bil mislil?“ je vzdihnil neki drugi legionar nedomačim Petruh je opazil, da so vsi nenavadno molčeči, a najbolj molčeči so domačini; Naraglav, Carnuh, Kotalov in še nekaj drugih domačih fantov, katere ie poznal vsaj po videnju, so liho ležali na slamnjačah in odgovarjali le, če jih je kdo kaj vprašal, a takrat z očitno nevoljo. (Dalje) občutimo z velikim izmed ustanoviteljev, kako bridko se spreobrnil j* čas in pojmovanje tedanjih in sedanjih pridigarjev vzornega življenja*! Pa naj bo v tolažbo gospodom v Mohorjevi hiši ugotovitev: Ko že Landesrat ni uspel in niti ne poslanec, originalne Miklavže in ,,par-kcljne** še vedno podajo! Borovlje. Po daljšem času imamo za vse prijatelje in znance širom Slovenske Koroške spet enkrat veselo novico: Dne 19. nov. t. 1. sta se poročila v Borovljah mladi slovenski zdravnik dr. §imej Hoja in naša Bo-rovnikova Nada. Kako težko so prepustili domači fantje nevesto, so dokazali s tem, da so kar dvakrat zaprli pot in so jo le s težavnimi „ra-lami“ svatje pripeljali k poroki, še posebno lepo pa so se poslovili od članice Slovenskega prosvetnega društva domači pevci, priredili so ji lepo podoknico in nato večer lepšali s petjem v pravi domači skupnosti. Tudi pri poroki sami je množica radovednežev spet slišala ubrano petje boroveljskega moškega zbora. Nato je bilo pri Borovniku ženito-vanjsko slavje v krogu svojcev in Na praznik sv. Štefana, dne 26. decembra t. 1. ob 14. uri gostujejo Bručani s Klinarjevo opereto „MIKLOVA ZALA« v Narodnem domu v Dobrli vesi. prijateljev mladega para. Vsem nam je bilo hudo, da ni bilo med nami očeta Boštjana, ki je bil tako ponosen na svoje v značajne in v zveste člane svojega ljudstva vzgojene otroke. Njemu v spomin in prijateljem v veselje pa bo, če bo mlada družinica enako spoštovala njegova načela in v njihovem duhu vzgajala tudi svoj naraščaj! S to mislijo smo zaključili resni del poroke, veselo ženitovanje pa se je vleklo še v pozno noč in mlado jutro, ki je šele rešilo starešino in ženina skrbi, da jima „Borovčiči“ ne ukradejo ponovno neveste. Uvod v novo življenje je mimo. Sedaj želimo mladima novo-poročencema prav mnogo sreče v skupnem življenju, ženinu pa še posebno mnogo uspehov pri delu za zdravje in čilost našega ljudstva! Zgornja vesca. čil in zdrav je naš daleč na okoli znani čevljar Simon obhajal svojo sedemdesetletnico. Vsi ga poznamo, ker nam je že vsem popravljal naše raztrgane čevlje ter nam je posebno v vojnem času veliko koristil in mnogokrat ustregel. Občudovanja vredna je njegova delavnost in vztrajnost. Vsi se spominjamo, ko je hodil ob vsakem vremenu po ,,šteri“ od hiše do hiše, po hribih in dolinah nosil seboj svoje orodje in delal od šestih zjutraj do desetih zvečer. V prvi svetovni vojni je bil od prvega dneva zraven, obolel na legarju ter je njegovi močni naravi pripisati, da je ozdravel in se zdrav vrnil ter se spet lotil svojega poklicnega dela. K njegovemu življenjskemu jubileju mu čestitamo in želimo, da bi nam še dolga leta, do prav visoke starosti, popravljal čevlje! : :e