SVOBODNA SLOVENIJA
; LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 36 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 9 de septiembre- 9. septembra 1999
Bog ti povrni, Oznanilo!
Molite za deželo, v kateri živite
Pogovor s kardinalom Ambrožičem za Svobodno Slovenijo
Včasih beseda ne predstavlja vsega, kar se za njo skriva. Če v naši skupnosti rečemo „Oznanilo”, si bo večina predstavljala tiskan list, ki vsak teden obišče rojake širom države.
To drži. „Oznanilo” je naš verski tednik, ki na dveh straneh tabloid formata Prinaša vsak teden, že petdeset let razne verske novice, duhovno brai\je, nedeljska mašna berila, vzgojne nasvete, cerkvena obvestila, napovedi dogodkov v skupnosti, osebne novice, oglase naših društev...
A Oznanilo predstavlja mnogo več. List sam je kakor drevo, ki pa zakriva Sozd. Njegovo poslanstvo v povezavi naših izseljenskih skupnosti je izredno. Prihaja skoraj v vsako slovensko družino, druži in je družilo staro in novonase-Ijenske skupnosti, utrjuje narodno in versko zavest, prepričuje, uči, seznarya bralce z verskim življenjem med nami, v Argentini in po svetu.
Oznanilo je mreža. Široka in trdna mreža raznašalcev, ki teden za tednom zastonj (za božji Ion) dostavljajo list rojakom. Veriga se pričenja v Slovenski hi-& in se razlije po vseh buenosaireških Predmestjih, kjer bolj ali manj strnjeno žive Slovenci. Skupine, ki dosegajo več desetin članov, pa tudi skupinice po dva ali tri, so del tega sistema razpečavanja, ki tudi že petdeset let tvori temelj te povezanosti in ki ne pozna oddiha, ne političnih, socialnih ali vremenskih neprilik.
Oznanilo je solidarnost do drugega.
Avstrijski zunanji minister in predsednik desničarske avstrijske Ljudske stranke (OeVP) Wolfgang Schiissel je 30. avgusta na Dunaju predstavil volilni program stranke za avtrijske državnozborske volitve, ki bodo 3. oktobra letos, v katerem je ^eVP med drugim zapisala, da bi morala Slovenija pred vstopom v EZ „pravice nemško govoreče manjšine utemeljiti v ustavi”. OEVP pa se v svojem 100 strani dolgem volilnem programu zavzema še, da b* Avstrya širitev EZ na Vzhod izkoristila k°t enkratno priložnost za uveljavitev zahteve po varnosti jedrskih naprav v svoji Neposredni soseščini, kar pomeni zaprtje Jedrske elektrarne Krško.
hjav avstrijskega zunanjega ministra Schussla ne gre podcei\jevati. Avstrya je sicer majhna država, vendar v EZ za sprejemalce novih članic velja načelo soglasja. To sicer ne pomeni, da bi morala Slovenija sprejeti „volilni golaž” voditelja avstrijske ljudske stranke, je pa vsekakor nujno da Slovenija Schiisslu takoj izbye tako orožje k rok.
Schiisslove izjave spominjajo na tiste, ki so pred leti prišle z italijanske strani, ko 80 nekateri predstavniki desnice dejali, da 8 Pridruženim članstvom Slovenije ne bo nič, dokler ne bo rešeno vprašanje nepremičnin optantov. Slovenya je morala spremeniti ustavo, če je hotela vstopiti med Pridružene članice, pa čeprav sprememba m bila taka, kot so jo zahtevali Italijani. Načenja se namreč muditi tudi za redno ^anstvo v EZ in vsak zamujeni dan je , ker se lahko zgodi, da te
Naš list „Svobodna Slovenija” je vsa ta leta deležen ugodnosti te mreže, zgrajene na članih Katoliške Akcije, ki so radovo-Ijno sprejeli, da izvodom Oznanila dodajo še naš narodnostni, politični in socialni list, tudi brez nikake tvame nagrade.
Oznanilo in njegova mreža sta tudi dobra beseda pri posredovanju lista, ustna novica o zadnjih dogodkih, kaki veseli novici, kakemu smrtnemu primeru v skupnosti... Oznanilo je obisk, morda edini obisk v tednu najbolj oddaljenim rojakom. Kdo bi mogel prešteti ure, vožnje s kolektivi, storjene korake v prostovoljni službi te razpečave?
Oznanilo je Slovensko dušno pastirstvo, ki kljub težkim okoliščinam in denarni izgubi še naprej zalaga list; uredništvo, ki ob vsaki številki poišče in pripravi vredno in zanimivo gradivo; tiskarna, ki skrbi za obliko in slovenske črke; pa prej omenjeni garači razpečavanja.
Končno je Oznanilo široka srenja bralcev, ki list prejemajo in mu dajejo smisel. Dokler bomo segali po njem, ga hvaležno prejemali in zvesto brali, bo ves ta napor, vsa ta medijska skupnost imela smisel in rodila bogate sadove. Zato naj se ob petdeseti obletnici lista vsak obveže v nadaljnjo zvestobo, ki nas bogati in nas ohranja kot narodno in versko skupnost.
„Svobodna Slovenija” se danes veselo pridružile slavju bratskega lista in mu hvaležno kliče: „Še na mnoga leta, drago Oznanilo!”
kdo prehiti. Pri tem pa vsaka ovira lahko upočasni tek. Zato torej ne gre podcenjevati Schiisslovih izjav, pa tudi ne zavajati ljudi s paktom stabilnosti.
Podobnik pred sodiščem?
Nekdanja finančnica Slovenske ljudske stranke Boža Grešovnik je novinarjem razdelila dokumente o spornem, celo nelegalnem najemanju posojil v Avstryi ter o denarju, ki nzy bi ga SLS leta 1993/94 v višini skoraj milyon mark za volitve dal Nicholas Oman, za katerim je razpisana mednarodna tiralica. Kot je dejala Gre-šovnikova, je po nalogu Marjana Podobnika za nelegalno najeta posojila delno odplačevala obresti. Oman je na taboru SLS v Gorišnici leta 1996 izrazil pripravljenost sofinancirati strankino volilno kampanjo, Marjan Podobnik pa je takrat svoji finančnici dejal, da bo to zadevo uredil sam. Grešovnikova je še povedala, da ji je Marjan Podobnik se letos naročil, my sprejme gotovino, ki ji jo bo prinesel Marjan Ogrin. Slednji pa je prejel potrdilo o sprejemu 500.000 šilingov od N. Omana.
Grešovnikova je zatrdila, da se Podobnik mudil tudi na sestanku z direktorjem Leka Metodom Dragonjo, s katerim se je dogovarjal za 50.000 nemških mark. Grešovnikova je izrazila pripravljenost, da omenjene trditve ponovi tudi pred sodi-
Kaj menite o usklajevanju med zvestobo slovenstvu, novi domovini in vseobsegajoči cerkvi?
Zvestoba slovenstvi je zame čisto vprašanje zvestobe sam sebi. Ker če sem zrastel v Sloveniji ali slovenski družini, ohranjam tisto, kar sem, ali tisto kar imam. Milan Kundera nekje govori o strahu pred smrtjoin pravi, da se bojimo smrti ne zato, ker bi se bali izgubiti bodočnost, ampak ker se bojimo izgubiti preteklost, ker je ta tista, ki nas naredi, kar smo. Po drugi strani pa sem prepričan - govorim iz lastne izkušnje - da ko pridem v novo deželo, nisem tam kot otoček. Prvič imam neke dolžnosti do nove dežele, ki me je sprejela, me hrani in mi da možnosti razvoja, drugič pa če hočem ali nočem, vpliva name. Kulturni zrak, v katerem živim, mi daje nekaj, česar drugače ne bi imel. Vem, da sem Slovenec, ampak nisem tak Slovenec, kot bi bil, če bi stal doma. In sem Kanadčan, ampka nisem tak Kanadčan, kot če bi bil rojen tam.
Glede Cerkve pa bi dejal, kot vidim pri nas, kako bodisi Hrvat, Slovenec ali karkoli vsak je, vseeno ve, da je katoličan. Sicer se med seboj prepiramo, a se ne delimo. Kako ta katoliška širina instinktivno pomaga nam vsem, da se sporazumevamo! Jaz s Kitajcem ne bi imel nič, če ne bi vedel, da so tam Kitajci katoličani. Katoliška vera daje smisel za vesoljnost. Pri nas vidim, da so profesorji na protestantskih univerzah dobili doktorate v Angliji, na Škotskem ali v ZDA, katoličani pa povsod na vseh koncih in krajih. Ali pri znanstvenih teoloških delih, angleški protestanti bodo citirali angleške protestante, Nemci samo nemške, medtem ko pa nemški katoličani citirajo tudi npr. francoske. Mi se niti ne zavedamo, kako važen je ta katoliški - vesoljni element v nas, ki ga že vzamemo kot nekaj samo po sebi umevnega.
Vam kaj pomaga vaš slovenski izvor pri razumevanju večkulturne Kanade?
V	pogovorih npr. s škofi jim pravim, da v sem bil v Jugoslaviji separatist, v Kanadi pa sem federalist. Vprašam pa se sam pri sebi, ko bi bil kanadski Francoz, ali bi bil separatist; morda bi bil. Mislim, da jih bolje razumem. Med vodilnimi protestanti pri nas pa sploh ni nobenega razumevanja za to. Italyani so zadnje čase dosegli, da se v naših katoliških šolah učyo razni tuji jeziki, a marsikakemu Kanadčanu ni to čisto nič všeč. Po drugi strani pa so nekatere skupnosti, ki so tako zagledane same vase, da sploh nič drugega ne vidyo. In s tem gotovo zgubljajo. Če bi bil samo Sloveenc, bi morda to odobraval. A nisem samo Slovenec.
m turni m
ščem kljub večkratnim grožnjam s strani Marjana Podobnika njej in njeni hčeri Vla-dimiri Verčkovnik, sicer šefici kabineta podpredsednika vlade.
Predsednik SLS Marjan Podobnik in častno razsodišče SLS sta sporočila, da so te obtožbe neresnične, kar lahko dokažejo z dokumenti.
Vi ste v Kanadi navajeni na bolj resen značaj. Kako geldate na nas, ki smo se tu navzeli že precej latinskega značaja?
Najprej mislim, da smo nekateri Slovenci precej blizu latinskega značaja, čeprav Kranjci na splošno ne. Drugi pa so precej blizu. Je pa Slovenec bolj discipliniran, bolj točen, ne goljufa tako lahko.
Kaj sodite o boju dr. Rodeta za boljši položaj Cerkve v Sloveniji?
Moram reči, da ga občudujem, da se ne da prestrašiti, ker napadanje nanj je pobalinsko, prav podlo. Njegovi tim. sogovorniki so ljudje, ki ne zrayo ločiti med debato in polemiko. Ne samo javna občila, celo nekateri ministri itd. Noblesse oblige - tega sploh nimajo. Zato pa sem vesel, da bo povedal svoje in postavil piko na i.
Ali bi obiski kot vaš koristili medsebojni povezavi Slovencev po svetu?
To je težko reči. Do neke mere da; čeprav se mi zdi, da so to bolj neformalni kontakti, a vseeno pomagajo do nekega medsebojnega razumevanja, če poznam nekoga samo po imenu ali pisaryu, je v redu, a je veliko bolje poznati obraz.
Ali imajo v današnjem svetu, ki teži h globalizaciji, narodnostne manjšine kako vlogo ali nalogo?
Prva naloga je, da obstanejo. Neki starejši župnik na Koroškem mi je odgovoril na vprašanje, ali imajo kaj upanja, da bodo vzdržali: »Dokler smo, je upanje." Ravno ta globalizacija vzbiya razne „regio-nalizme”, npr. okcitanščina v Franclji postaja važnejša in se tam zavedajo, da so res drug jezik. Tudi Bretonci. Grščina je bila včasih lingua franca v Rimu in je preplavila vse ostale jezike. V 3. stoletju pa se je pojavila latinščina. Stara egipčanščina se pojavlja danes kot koptščina. Neka kultura preplavi vse - danes so to Amerikanci -potem pa spet pride druga.
Večkrat ste že dejali, da ste našo skupnost že poznali iz pripovedovanja in pisanju; kako sedaj ob odhodu gledate na nas?
Bolje vas poznam, bolje vem, k£y imate, bolje se zavedam vaše povezanost - posebno npr. sinočnji sestanek z Medorganiza-cyskim svetom - čeprav se zavedate se svoje šibkosti. Od zuiuy gledano, se dejansko čudim, kako vzdržite.
Ko se sedaj poslavljate od nas, kaj bi še povedali našim rojakom v slovo?
Ostanite to, kar ste. Če bi lahko dal kak nasvet: zavedate se tudi odgovornosti za argentinsko družbo. Tu bi citiral pismo, ki ga je pisal Jeremija v 28. poglavju svoje kryige Izraelcem, deportiranim v Babilon: ,.Poskrbite, da se vaši sinovi in hčere poročajo, delajte kakor morete in molite za deželo, v kateri živite, zakaj njeno dobro je vaše dobro”.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
STRAN 3:
28. Mladinski dan
Avstrijci postavljajo zahteve
Naša skupnost živi!	Iz	življenja	v	Argentini
Torontski nadškof kardinal dr. Alojzij Ambrožič je med svojim kratkim obiskom v Argentini imel srečanje z mnogimi predstavniki naših organizacij. Obiskal je tudi več krajevnih domov.
V ponedeljek, 23. avgusta se je opoldne srečal z bivšimi sošolci in prijatelji iz begunskih taborišč na Koroškem, večerjal pa je z odbornicami in članicami Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši.
V torek, 24. avgusta je obiskal buenos-aireškega nadškofa Bergoglio. Pri kosilu v Slovenski hiši se je srečal s slovenskimi duhovniki v Argentini, zvečer pa je imel razgovor z člani Medorganizacijskega sveta. Na to srečanje so bile izjemoma povabljene tudi organizacije predvojnih naseljencev.
V sredo, 25. avgusta, je zaključil svoj kratki obisk v Argentini ter se popoldne odpejjal v Kanado. Na Ezeizi se je od njega poslovilo več rojakov in prijateljev.
Papež Janez Pavel II. je poslal svoj blagoslov univ. prof. Milanu Komarju ob priliki 50-letnega poučevanja filozofije v Argentini.
V soboto, 28. avgusta je bil v Slovenski hiši pod okriljem Slovenske kulturne akcije koncert ob predstavitvi CD plošče Mladinskega pevskega zbora iz San Justa pod vodstvom pevovodkinje Andrejke Selan Vombergar.
V nedeljo, 29. avgusta, je bila v Slovenski hiši ura duhovnosti.
Isti dan je bil v Carapachayu Mladinski dan, v Rožmanovem domu pa je bila 27. obletnica ustanovitve doma. Praznovanje se je pričelo s sv. mašo za pokojne člane in
dobrotnike ustanove, sledilo je prijateljsko kosilo.
V Mendozi pa je bilo slovesno praznovanje 50. letnice Društva Slovencev. Te slovesnosti se je udeležilo tudi več zastopnikov organizacij v Buenos Airesu.
V sredo, 1. septembra, je bil v Slovenski hiši sestanek Zveze slov. mater in žena. Pričel se je s sejo dobrodelnega odseka zveze, ki ga vodi Marta Jeločnik, sledila je seja upravnega odseka. Kulturna referentka Irena Fnjdiga je poročala o pripravah za praznovanje 33. obletnice Zveze.
V soboto, 4. septembra, je bilo v Slovenski hiši praznovanje 33. dneva Slovenskih mater in žena. Pričelo se je s sveto mašo, katero je vodil delegat prelat Jože Škerbec. Sledilo je srečanje, na katerem je Marjana Batagelj podala predavanje pod naslovom „Naše srečanje s Slomškom”.
Isti večer je bila v Slovenski hiši v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura pod geslom „Pridi k nam Tvoje kraljestvo po duhovnikih”.
Prav tako isti večer je bila na Pristavi igra „Pri rdečem jelenu”.
V nedejo, 5. septembra, je bila v Slovenski hiši spominska proslava na generala Leona Rupnika in dr. Lovra Hacina ter njune sodelavce v okviru Vestnika in Tabora
Isti dan je bil na Pristavi 29. Mladinski dan. Na programu je bila tudi komedija „Pri rdečem jelenu”.
V San Martinu je bil roditeljski sestanek. Govoril je Tine Debeljak o Slomšku kot šolniku.
Tiskovni ref. ZS
Slovenci v Rosariu
Kmalu po prvi svetovni vojni, ko so zlasti primorski Slovenci številno prihajali
v	Argentino, se je večja skupina naselila tudi v mestu Rosario, ki je drugo največje mesto v Argentini. Kot drugod, so se tudi tam pričeli organizirano zbirati in tako leta 1930 ustanovili Slovensko delavsko društvo Triglav. Po dolgih letih aktivnosti, je delovanje zamrlo. A po osamosvojitvi Slovenije seje leta 1995, torej pred štirimi leti delovai\je obnovilo v Slovenskem društvu Triglav. Tako je Rosario ponovno postal postojanka slovenskega imena v Argentini.
Obe obletnici (69. ustanovitve in 4. preporoda) so letos proslavljali rojaki iz Rosalia. Zbrali so se v domu na ulici Mitre 3924 (dom si solidarno delijo s hrvatsko skupnostjo). Predsednik ustanove je Marjan Jeriha, tajnik pa Mihael Moškat. Pripravljena je bila kratka akademija in slavnostna večerja. Po pozdravnih besedah in petjem obeh himen je bilo prebrano pismo veleposlanika prof. dr. Janeza Žgajnarja, nakar
je sledil govor predsednika društva. Marjan Jeriha je kratko omenjal preteklost društva in izrazil veselje nad obnovljenim delovanjem in novo obletnico, ki jo praznujejo. S skupnimi močmi bo delo še napredovalo za ohranitev slovenskega imena v Argentini. Nato sta predsednik Jeriha in tajnik Moškat izročila posebno priznanje Darku Erzetiču, ki je bil prvi predsednik obnovljenega društva v letu 1995.
Sledil je nastop folklorne skupine mladih, pod vodstvom Cecilija Salazar Novak. Skupina se udeležuje tudi pri raznih izseljenskih prireditvah rosarijske javnosti in je za svoj nastop žela toplo priznanje prisotnih.
Nato so se vsi navzoči poslužili okusno pripravljene večerje in se v pogovoru ob slovenski glasbi zamudili do poznih ur. Slavnosti se je udeležila tudi skupina rojakov, odbornikov slovenskih društev iz Buenos Airesa, ki so prvič v delegaciji pohiteli v Rosario in se tako pridružili veselju tamošnjih Slovencev.
Prof. Tine Vivod, Ani Klemen, Robert Mislej, Mici Malavašič Casullo, Juan Banko (Bernal), Marjan Jeriha, Tone Mizerit, Darko Erzetič, Mihael Moškat in Silvio Paulin (Triglav), na slavnosti v društvu Triglav v Rosario.
V	političnih novicah zadnjih dni prednjači peronistični predsedniški kandidat Eduardo Duhalde. Ker je Povezava že pred časom razjasnila glavna kandidatna mesta, je buenosaireški guverner sedaj lahko zasedel nekoliko več prostora v medijih s sestavo svojih listin.
PROTIOFENZIVA
Do pred nekaj dnevi je kandidat povezave, radikal De la Rua močno prednjačil, saj je dosegel skoraj 15 odstotkov nadskoka. Kazno je bilo, da se bo razlika še večala, če Duhalde ne podvzame resnih korakov. Taje vodstvo kampanje poveril neki brazilski propagandi agenciji, ki se je že prej v nekaterih primerih izkazala za uspešno.
Nova strategija je bila osredotočena v večjo prisotnost v medijih, zlasti pa v raznih socialnih in gospodarskih predlogih, iz katerih se je rodila takoimenovana koncerta-cjja. To ni nova beseda, je pa učinkovita, ker lepo in prijetno zveni. Gospodarski predlogi so sicer precej dvomljive vsebine. Duhalde je skušal potegniti Povezavo na spolzka tla. Zahteval je namreč, da naj se takoj podvzamejo ti gospodarski ukrepi, v katerih naj soglašata peronizem in Povezava. Čakati do po volitvah da bi lahko bilo usodno.
Nov volilni štab je logično predvideval, da se opozicija s predlogi ne bo strinjala. Zato je bila pripravljena prva runda propagande s predlogi, druga pa z napadom na Povezavo, ki da noče gospodarskih in socialnih sprememb, ki jih narod potrebuje in si jih želi.
Duhaldejevi predlogi sicer ne prenesejo resne analize. Kot je dejal Cavallo: to je koktajl, daleč od pravega gospodarskega načrta. Nekateri predlogi so v danih okoliščinah celo tvegani. Ker vemo, da so le del propagandne kampanje in jih ni jemati resno, se ob njih ni kaj dalj muditi.
Povezava je res najprej reagirala negativno. Ko so pa v opoziciji videli, kam pes taco moli, so celotno stvar prepustili parlamentu. Teh ukrepov ni mogoče podvzeti brez močno zakonske podlage, suj se tudi tičejo davkov (IVA naj bi znižali od 21 na 15%), o katerih je edinole parlament pristojen odločati. Tu pa so v zagato prišli pero-nisti. Vlada se je znašla v precepu: po eni strani nuj bi podpirala Duhaldejevo pobudo, po drugi strani pa sedanji gospodarski minister noče ničesar slišati o znižanju davkov niti o drugih guvernerjevih predlogih.
Še seduj v kongresu vlada preplah v vladnih vrstah. Zavedlo se, da je celoten načrt propagandne narave, a morujo kazati, kot da z i\jim soglašajo. Opozicija je zatrdila, da bo prispevala svoje poslance za dosego sklepčnosti. Kam bo pa celotna stvar zajadrala, to še ni nikomur jasno. Gotovo bo vse zvodenelo. A medtem je Duhalde le dosegel, da se je v anketah dvignil za nekuj odstotkov. Kar mu mnogo očitujo pa je to, da eden izmed predlogov poudarja borbo za argentinsko porizvodnjo v prid zaposlitve argentinskih delavcev, sam pa je segel po brazilski agenciji, ki je objedla kupčijo argentinski.
TEŽKE LISTE
Duhalde je tudi osebno vodil sestavo seznamov kandidatov za poslanska mesta. Vse je bilo vezano na pogajanja, ki jih je do zadr\jega možnega trenutka vodil z različnimi političnimi frakcijami.
Guverner si je zastavil dva cilja: doseči enoten nastop vsega peronizma in skleniti izvenstrankaiske sporazume. A ne eno ne drugo mu ni popolnoma uspelo. Nujhujši udarec je bil, da bivši policijski komisar Patti ni odstopil od svoje guvernerske kandidature. Niti pritisk predsednika Menema,
Tone Mizerit
niti Duhaldejeva ponudba v zadnjem trenutku nista Patty a odvrnila od namena, da se spusti v volilno tekmo s svojo lastni listo. Če se je odločil prav ali ne, bo pokazala prihodnost, doslej je le popolnoma jasno, daje Duhaldeju zadal enega najhujših udarcev.
Nekoliko je to vrzel premostil dogovor, ki ga je v zadnjem trenutku dosegel s Cavallom. Bivši gospodarski minister je pristal, da bo njegova lista v provinci Buenos Aires imela peronistične kandidate. Temu je dodati še pol obljube, da bo njegova stranka podprla Duhaldeja v primeru druge runde. Guverner sam je priznal, da njemu osebno ta dogovor mnogo ne koristi. Podpora bo lahko odločilna za Ruckaufa, ki se bo moral boriti proti Gracieli Fernandez Meijide.
Prestolno mesto Buenos Aires je tudi skrbelo Duhaldeja. Nikdar ni bilo kaj preveč naklonjeno peronizmu, sedaj najmanj-Vendar je guvernerju uspelo navezati kar pet izvenstrakarskih dogovorov, da bo pe-ronistična predsedniška formula na listah raznih srednje-desničarskih formacij. Med njimi je najbolj važna UCeDe, kjer bo stari Alvaro Alsogaray ponovno kandidiral na prvem mestu za poslanca in tako svoje glasove prislonil peronistični predsedniški formuli.
Težave pa je imel Duhalde tudi znotraj stranke. To pa je popolnoma razumljivo. Kanidatna mesta so omejena, število tistih pa, ki sami sebe smatrajo za možne in vredne kandidate, pa je skoraj neomejeno. Zamere je bilo dovoij in to se včasih potem pozna na volitvah.
S	poslanskimi kandidati je imela opravka ta teden tudi Povezava, vendar tam je bila stvar lažja in bolj jasna. Merilo je bil izid notranjih volitev in pa medstrankarski dogovori, ki so jih že prej potrdili. Tako je manj možnosti za zamere.
KRIŽI IN TEŽAVE
Vlada prestaja razne nevšečnosti, tako na domačem kot na zunanjem področju. Te dni sta dve novici prizadeli javnost. Prva je bila nesreča letala družbe LAPA, ki ni moglo odleteti iz buenosaireškega mestnega letališča, se zaletelo in eksplodiralo. Nad 70 mrtvih je strašna posledica, ki je užalostila vso državo, zlasti pa prestolnico in Cordobo, kamor je bilo letalo namenjeno.
Nesreča opozarja na dejstvo, da ni pravega državnega nadzorstva nad privatnimi in privatiziranimi podjetji. Vse kaže, da omen, j ena družba ni izpoli\jevala predpisov in ni podvzela potrebnih varnostnih ukrepov. Obtožbe ki so jih v zadnjih letih izrekle številne osebe iz letalskega področja kažejo, da bi se ta nesreča lahko preprečila.
To je v argentinski javnosti tudi sprožilo debato, če ..privatizirati” pomeni „delaj, kar in kakor hočeš”. Seveda, slična debata je nastala že ob požaru električne podcentrale podjetja Edesur. Zaključek je bil, da si vlada ne more nenehno umivati rok v zade-
vi	javnih storitev. A razvidno je, da ni prave zavesti o tej potrebi ne v vladi, še martj v privatnih podjetniških krogih, kjer želja po dobičku in huda konkurenca opravita svoje^
Kdaj bo to prišlo v vest in kri argentinskih oblasti in javnosti sploh, je težko vprašanje.
Druga važna zadeva pa je afera s Paragvajem zaradi azila bivšega (in pobeglega) generala Ovieda. Paragvajske oblasti zahtevajo, naj ga Argentina izroči, ker je osumi' jen in obdolžen zaradi umora podpredsednika Argana. Argentinske oblasti so prošnjo zavrnile, baje zaradi prijateljstva, ki veže Ovieda s predsednikom Menemom. P31"3' gvaj je odpoklical svojega poslanika. Buenos Aires tudi. Bratsko razmerje med sosednjima državama je tako po nepotrebnem skaijeno.	-	...
Slovenci	v ArgentiniMladinske tekme v Carapachayu
38. Mladinski dan v Carapachayu
Mladinski dnevi so že del našega družabnega življenja. Ko se ti dnevi sredi leta drug za drugim vrstijo, se mladinsko življenje poživi. Ponovno se sprašujemo, ali tščemo letake, ki oznanjajo datum nasled-
bjega srečanja.
Zadnjo nedeljo v avgustu nas je carapa-chayska družina prav prisrčno povabila k Hjim v dom. Mladi vemo, da je ta dom znan zaradi gostoljubnosti ter na poseben način zaradi okusnega kosila in dobre postrežbe, zato smo se takoj odzvali vabilu.
Kot je že navada, so se od zgodnjega Jutra in ves popoldan vršile tekme v odboj-
&	tako za fante kot za dekleta. Po končanih igrah smo se pomaknili v dvorano, da bi se udeležili kulturnega programa. Prvi, ki so stopili na oder, sta bila dva para folklorne skupine Maribor, ki sta plesala argentinsko folkloro. Fanta sta s čevlji Značilno bfla po tleh, dekleta pa z robci ■bahala ob melodiji pesmi. Tone Vivod nas Je pozdravil v imenu mladinske centralne 0rganizacjje. Izbral si je za naslov svojega govora predlog tega dne, ki se je glasil: »Bratje naj držijo skupaj” in nas spodbuja, naj bi bili bolj radodarni in obzirni med seboj.
Tudi šolski otroci so hoteli sodelovati. Od najmanjšega do riajvišjega so se štirje fantki in štriri punčke postavili v vrsto in nam pod vodstvom Ani Klemen korajžno zapeli. Kpjiga, ki najbolj izrazito opiše argentinskega značilnega gavča in njegovo življenje, je brez dvoma „Martin Fierro”. Vsem Argentincem in tudi Slovencem je to delo zelo pri srcu. Barbara Garcia nam je Prebrala odlomek slovenskega prevoda, ki nam govori, kako hudo je odditi od doma se podati na tuje, ter nam svetuje držati skupaj. Slovenci v Argentini dobro vedo, k^j to pomeni, saj so tudi oni zapustili
Abiturienti Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka (SSTRMB) lz Buenos Airesa so tudi letos (že osmič) °biskali Slovenijo kot RAST 28. Skupino 17 dijakov (13 deklet in 4 fantje) sta spremljala profesorja tečaja arh. Jure Vombergar in Janez Cerar CM. Tej skupini so se v Sloveniji pridružili še dijak iz Bariloč in 14 dijakov Srednješolskega tečaja iz Mendoze (6 deklet ‘n 8 fantov), katere je spremljala Angelca Snton Bajda. Tako je bilo vseh skupaj iz Argentine 35. Tudi letos je potovanje po Stotniji in zamejstvu za vse študente iz zdorn-slva pripravilo društvo Slovenija v svetu (SVS), katerega novoizvoljeni predsednik je z°Pet Boštjan Kocmur. On se je osebno za-tel, da so ustanove Republike Slovenije in rnzni sponzorji omogočili, da je potovanje °d začetka do konca potekalo brez stroškov za vse člane odprave.
Potovanje skupine RAST 28 je trajalo skoraj mesec dni: en teden križarjenja po Sloveniji, dva tedna obiskovanja Poletne šole *tevenskega jezika v Ljubljani in teden dni ho zamejstvu in pri sorodnikih. Razen treh dijakov so bili ostali prvič v Evropi in veči-114 tudi prvič potovala z avionom. Tako je za Večino bilo to potovanje enkratno doživet-, ki se ga bodo spominjali vse življenje.
RAST 28 je odšla iz Buenos Airesa z letalsko družbo Swissair v soboto, 26. junija 'U po peturnem čakanju v Ziirichu presedla na avion za Brnik (Ljubljana), kamor je pris-
domači kraj in začeli novo življenje na tujih tleh. S skupno močjo so zgradili svoje in skupne domove in naša je odgovornost, da bo ta emigracija naprej obstajala.
Ponovno se je predstavila folklorna skupina Maribor in tokrat so štiri pari zaplesali slovenske štajerske plese.
Za zaključek je sledila razdelitev pokalov. Prvaki, dekleta iz San Justa in fantje iz Morona, so stopili na oder, da bi dobili
nagrado. Niso bili nagrajeni samo tisti, ki so dosegli prvo mesto, vsa ostala moštva so dobila medalje v spomin. Seveda ni manjkala zahvala vsem tistim, ki so sodelovali, posebno pa Andreju Slabetu in družini. Tako je ta dan prišel do konca in nam vsakemu posebej izročil vabilo za prihodnje leto.
pela v nedeljo ob 14. uri. Na letališču so potnike pričakovali sorodniki in ker se je večina prvič videla, pozdravljanju ni hotelo biti konec. Skupino je nato sprejel v oskrbo Boštjan Kocmur in z avtobusom so se vsi odpeljali v Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani, kjer se jim je priključila skupina iz Mendoze in dijak iz Bariloč. Razporeditev po sobah v drugem nadstropju je vzela kar nekaj časa. (Tam so nato prenočevali prvi teden.) Po zahvalni sveti maši, ki jo je daroval Janez Cerar CM in po končani večerji je Kocmur predstavil in v podrobnostih razložil program enomesečnega obiska. Vsem je razdelil brošuro, kjer je bil opisan potek bivanja dan za dnem.
Naslednji dan se je pričelo napovedano potovanje 35-članske skupine iz Argentine po Sloveniji. Odpravili so se proti Prekmurju. Med potjo so se ustavili na Trojanah, kjer so pokusili znane krofe, nato se vozili med nasadi hmelja v Savinjski dolini in se spet ustavili v Šempetru pri Žalcu, kjer so si ogledali rimsko nekropolo. Na Teharjah je Ivan Korošec, ki je spremljal skupino, dijakom razložil, kaj se je po vojni tam dogajalo. Molitev za pokoj duš naših mučencev je vodil Janez Cerar. Pri lazaristih pri sv. Jožefu nad Celjem so jih že čakali s kosilom, nato pa jim razkazali obnovljeni samostan in cerkev. V nadaljevanju poti so se ustavili v Olimlju, si ogledali značilno pobarvano cerkev in grad s starinsko lekarno, bližnji pri-
Prišel je čas, da bi se mladi, ki uživamo v športu, zbrali v Carapachayskem domu. Vsaka ekipa je prispela s različnimi cilji. Eni, da bi pokazali, da so vredni dospeti do prvega mesta; drugi pa, da bi se s časom zboljšali ali pa samo zaradi zabave in dobre družbe. Tekme, ki so se vršile zadnjo nedeljo v avgustu, so nam prinesle sledeče rezultate:
ODBOJKA SDO
Ekipe so sestavljale sledeča dekleta:
Lanus: Rotjja in Pavla Grbec, Fernanda Rome, Veronika Cerar, Klara Stanovnik, Veronika Berčič in Marjana Urbančič.
Moron: Romina in Martina Golob, Adrijana Ahčin, Marija Otero, Alenka Vivod, Ingrid Kopač in Sonja Kogovšek.
Ramos Mejia: Diana Teraš, Aleksandra Omahna, Barbara Hribar, Olga Bohinc, Pa-vlinka Vombergar, Monika Štefe, Erika Ribnikar in Tatjana Javoršek.
San Justo: Eugenia Tomaževič, Lučka Bregar, Andrejka Zupanc, Andrejka Puntar, Monika Klarreich, Nadja Kržišnik in Erika Poglajen.
Carapachay: Alenka Žnidar, Zinka in Lenči Klemen, Marija Mokorel, Sonja Kolenc in Barbara Garcia.
San Martin: Cintija Frontini, Veronika Jerman, Danica in Lučka Petkovšek, Natalija Tašner in Monika Ziherl.
Izidi iger so bili sledeči: Moron 0 -Lanus 2 (18:25, 20:25); Ramos Mejla 0 - San Justo 2 (10:25, 18:25); Carapachay 0 - San Martin 2 (11:25, 8:25); Lanus 0 - San Justo 2 (24:26, 22:25). Final: San Martin 1 - San Justo 2 (25:11, 23:25, 6:15).
vatni park z jeleni v Podčetrtku, nato se ustavili še v Murski Soboti in končno v Kančevcih, kjer so večerjali in prespali.
Torek 29.6: Pot po Prekmurju jih je vodila mimo Bogojine, kjer so obiskali znano Plečnikovo cerkev, nato so obiskali lončarje v Filovcih, se vozili skozi Slovenske gorice z vinogradi in prišli opoldne v Maribor, kjer jih je opoldne sprejel v stolnici škof Franc Kramberger. Po kosilu v župnišču jih je župnik Stanislav Lipovšek popeljal na ogled Maribora (Lent ob Dravi). Popoldne so se odpeljali skozi Štajersko v Logarsko dolino in si ogledali slap Rinko. Na poti na-z£y v Ljubljano so se ustavili še v cerkvi v Gornjem Gradu.
V	sredo je program obsegal obisk Turjaka in Kočevskega Roga, kjer je Ivan Korošec znova razlagal, kaj vse se je tam godilo. V tišini so vsi navzoči prižgali svečke in molili za pokojne. Skoraj vsak izmed ryih ima kakega sorodnika pobitega tam ali v bližini. Nato so se ustavili v Šmarjeških toplicah. Dijaki so predstavili svoj kulturni program navzočim turistom. Program in in-
Prvakinje dekleta iz San Justa.
ODBOJKA SFZ Moron: Dani Kocmur, Tone in Kristjan Vivod, Adrijan in Sandi Gaser, Fredi Teraš, Fredi Novak, Bine Magister, Matjaž Čeč in Marko Petek.
San Martin: Luka in Aleksander Skale, Marjan Boltežar, Gabi Rant, Marjan in Andrej Belec, Heri Ziherl, Gabi in Kristjan Tašner, Aleksander Mavrič, Aleksander Leber, Andrej Rezelj, Pavel in Marcel Dimnik.
San Justo: Matjaž Štrubelj, Martin Selan, Gregor Modic, Ivan Albreht, Aleksander in Damijan Poglajen, Andrej Grilj, Gabi Šenk in Andrej Juhant.
Carapachay: Maksimilijan Šenk, Luka in Boris Hrast, Jože Mokorel, Pavel Aleš,
Moštvo iz San Martina
Andrej Žnidar in Sebastian Garcia.
Lanus: Roby in Emil Goljevšček, Aleksander, Fernando, Leonardo in Heman Berčič, Fredi Cerar, Bernard Grbec in Gabrijel Urbančič.
Fantje iz Ramos Mejia niso predstavili ekipe.
Izidi tekmovanj za fante so bili sledeči: Moron 2 - Lanus 0 (25:18, 25:23); Ramos Mejia 0 - San Justo 2 (0:25, 0:25); Carapachay 0 - San Martin 2 (15:25, 22:25); Moron 2 - San Justo 0 (25:17, 25:12). Final: San Martin 0 - Moron 2 (20:25, 20:25).
Prvaki med fanti je bila ekipa iz Morona.
Vsi tisti, ki redno sodelujete pri teh tekmah, ne obupajte, takoj bo tu Moronski mladinski dan. Ponovno se srečamo tam!
tervju z nekaterimi člani skupine iz Argentine je snemala slovenska TV in predvajala na popoldanskem programu. Po kosilu si je skupina vzela čas za kopanje v bazenih s toplo vodo. Med potjo nazaj so člani skupine obiskali Kapitelj v Novem mestu, kjer jim je župnik Demšar (prošt Lap je bil odsoten) razkazal cerkev. Ponovno so se ustavili pri med vojno porušeni in nedavno obnovljeni cerkva v Žužemberku, kjer je Janez Cerar daroval sveto mašo.
V	četrtek se je skupina odpeljala na Gorenjsko, se povzpela na Vršič (še prej se za kratek čas ustavila pri Ruski kapelici) in se spustila v dolino reke Soče. Šli so do samega izvira. Za kosilo so se ustavili ob trd-njavi Kluže, kjer so si še ogledali vojaške tunele iz prve svetovne vojne. Nato so se ustavili v Bovcu; naslednja točka na programu dneva je bila namreč rafting, spust po reki Soči v gumijastih čolnih v predelu, ki je primeren za turiste. Organizator tega podviga je bil mladi športnik Mlekuž, ki je pred časom obiskal Mendozo in se spoznal s tamkajšnjimi Slovenci.
JURE VOMBERGAR	(1)
Potovanje RAST XXVIII v Slovenijo
Nogometna ekipa iz San Justa
Veronika Godec
PREJELI SMO
Buenos Aires, julija 1999
Gospod urednik Nove Slovenske Zaveze dr. Justin Stanovnik
V Informativni prilogi „Mi med seboj” Nove Slovenske Zaveze št. 33 - 1999 je bil objavljen govor dr. Tineta Velikonje na občnem zboru društva 20. marca 1999, v katerem so trditve in namigavanja v zvezi s turnejo SPZ Gallus leta 1991 v Sloveniji, ki so krivične in nas žalijo. Glasi se:
„Drage članice, člani, prijateljice, prijatelji Nove slovenske zaveze.
Pred osmimi leti smo se zbrali na ustanovnem občnem zboru in se nato vsako leto dobivali na zborih, danes smo skupaj že devetič. Spomnil bi vas na prvo srečanje in eno od epizod, ki je značilna za tisti čas. Nekaj dni prej so prvič prileteli iz Argentine pevci zelo uveljavljenega zbora Gallus. Prosili smo jih, če bi prišli na naše srečanje in nam zapeli nekaj pesmi, predvsem Domovino. Zbor je namreč spravil na noge in ga štirideset let vodil nekdanji domobranski oficir Julij Savelli, zadnja leta pa njegova hči. A izgovorili so se, da nimajo časa. Potem pa se je pokazalo, da so šli pet v vsako vas in ob vsakem času, in se dogovarjali kar sproti in nastopili tudi dvakrat na dan. Vemo, zakaj jih pri nas ni bilo. Prišli so v domovino in domov in zdelo se jim je nevljudno do tedanje slovenske skupnosti, če bi se kazali v naši druščini. Podzavestno so čutili, da je domobranstvo sporna zadeva. Druženje z nami bi bila nekaka provokacija. Pri nas jih ni bilo, ker niso hoteli, da bi padla na njihove nastope najmanjša senca. Zdaj so pri nas pozabljeni, pa bi bili samo mi tisti, ki bi ohranili spomin nanje in jih še danes hvalili.
Čez nekaj mesecev se je pojavila peticija prenovljenih komunistov o prepovedi našega društva in odstavitvi Toneta Drobniča kot generalnega tožilca....”
Zato prosimo za objavo pojasnila, ki je bil poslan dr. Tinetu Velikonji, v Vaši reviji.
SPZ Gallus ZAKAJ TAKO....?
G. dr. Tine Velikonja, predsednik 10 NSZ
V Vašem govoru na občnem zboru Nove Slovenske Zaveze 20. marca 1999, objavljenem v Informativni prilogi Nove Slovenske Zaveze, so trditve in namigavanja na Slovenski pevski zbor Gallus v zvezi z obiskom našega zbora v domovini, ki so krivične in nas vse, ki smo se udeležili turneje, težko prizadenejo. Zato protestiramo, da nam podtikate namene in ravnanja, ki so daleč od resnice. Vemo, da NSZ opravka veliko delo, da se povrne čast slovenskim domobrancem. Prav to je vedno podpiral tudi SPZ Gallus na svojem področju in vse naše več kot petdesetletno delo to potrjuje.
V zvezi z očitkom, da smo zaradi pomanjkanja časa odklonili nastop na srečanju domobrancev, kjer se je ustanovila Nova Slovenska Zaveza, prosimo upoštevajte naslednje:	Programacijo	koncertov in
nastopov SPZ Gallus na tej turneji in vse priprave s tem v zvezi je imel v rokah pripravljalni odbor v Ljubljani. Vsi naši člani so odšli iz Buenos Airesa že s točnimi navodili glede datumov zbirai\j in koncertov.
Člani zbora so bili nastai\jeni pri sorodnikih, večina izven Ljubljane (nekateri več kot 30 km) in s pomanjkljivimi telefonskimi zvezami. Za vsakokratni prevoz v Ljubljano in nazaj smo bili odvisni od dobre volje in možnosti naših gostiteljev. Zato je razumljivo, da je vsako spreminjanje vnaprej določenega programa, in nekaj jih je bilo, povzročalo dodatne skrbi in težave.
Povabilo domobrancev za nastop v ne-
deljo 12. maja na Viču je bilo izraženo zborovodkinji na sprejemu na Magistratu (ko smo preživljali prve trenutke našega obiska v Sloveniji) v četrtek 9. maja v že poznih večernih urah, ko je večina pevcev že odšla s čakajočimi sorodniki. Dirigentka seveda kljub vsej dobri volji ni mogla nič obljubiti, vendar je izrazila možnost, da bi sodeloval del zbora, ki je bil nastanjen v Ljubljani (to se je izkazalo neizvedljivo, saj so bili glasovi neuravnoteženi). V soboto proti večeru je bila programirana vaja v Ljubljani, naslednji dan v nedeljo 12. maja v popoldanskih urah maša na Brezjah, zvečer pa prvi koncert turneje v Kranju. Če imamo vse to pred očmi, bo lahko razumeti, da je bilo dirigentki težko zbrati zbor, četudi v zmanjšani obliki, isto nedeljo še v dopoldanskih urah.
Vsa ostala Vaša namigavanja in razlage našega ravnanja, dr. Velikonja, pa so brez osnove, očividno nas Vi ne poznate, ker sicer bi kaj takega ne mogli zapisati. Člani zbora smo iz domobranskih družin, dva člana tudi domobranca, vsi pa imamo v sorodstvu pobite domobrance, na katere smo ponosni (našemu ustanovitelju pok. dr. Juliju Savelllju, ki sicer ni bil domobranski častnik, pač pa njegov brat Emil, so komunisti ubili brata duhovnika Viljema).
V	vseh petdesetih in več letih je SPZ Gallus sodeloval pri domobranskih proslavah v Buenos Airesu in si štel to sodelovanje za svojo častno dolžnost. Med turnejo po Sloveniji smo obiskali Teharje, peli pri spominski maši v cerkvici sv. Ane in imeli nato komemoracijo pri križu, ki so se je udeležili tudi okoličani. Na prvo nedeljo v juniju, ko je v Buenos Airesu vsakoletna osrednja domobranska proslava, smo peli pri spominski maši v ljubljanski stolnici, orglal pa je danes že pokojni mojster Primož Ramovš, ob veliki udeležbi rojakov. To nedeljo pa smo res večkrat nastopih: poleg maše v Ljubljani, še v starostnem domu in
v	kapiteljski cerkvi v Novem mestu v popoldanskih urah.
Trditvi, da smo »podzavestno čutili, da je domobrantvo sporna zadeva”, kakor pravite v svojem govoru, dr. Velikonja, pa naj omenimo, da je na sprejemu na ljubljanskem Magistratu v družabnem delu spontano zaorila iz naših grl pesem slovenskih domobrancev „Oče, mati...” ne oziraje se na zelo pomembne ali manj pomembne osebnosti, ki so se udeležile sprejema
O nastopih SPZ Gallus in nas samih naj sodijo ljudje, ki so nas poslušali ali prišli pri srečanjih z nami v stik. Mi smo čutili, da smo bili večinoma zelo toplo sprejeti. Predstavili smo se takšni, kakršni smo, tudi z južnoameriško sproščenostjo, saj sta bili skoraj dve tretjini članov zbora rojenih v Argentini. Upamo, da smo zapustili dober vtis, župnik Janez Rihar je celo zapisal: »Gallus ne samo prepeva, Gallus pričuje!”. Takrat še nismo vedeli, da se je z našim obiskom odprla zelo bogata pevska izmenjava, ki nas vse, to smo prepričani, obojestransko bogati.
S slovenskim pozdravom
Za SPZ Gallus
(sledijo podpisi dirigentke in pevcev)
Njo bo dano v javnost in v znanje površnega bralca brošure ob Zlatem jubileju SPZ Gallusa.
SPZ Gallus
KOROŠKA IN NUKLEARKA KRŠKO
Koroška deželna vlada je v soglasno sprejeti resoluciji avstrijsko zvezno vlado pozvala, naj vprašanje jedrske elektrarne Krško vključi v uradno avstrijsko stališče za pogajanja o vstopu Slovenije v EZ. Koroška vlada v resoluciji predlaga, da bi kot „edino rešitev” predlagali zaprtje elektrarne.
Pozdrav s Koroške
Spoštovani gospod Debeljak!
Sprva se vam zahvaljujem, da nam redno pošiljate vas časopis „Svobodna Slovenija”, ki ga vedno z velikim zanimanjem prebiram in po njem izvem, kaj se dogaja med rojaki v Argentini.
Po tem viru sem izvedel tudi, da je praznoval vaš SPZ „Gallus” 50-letnico obstoja Prijateljske vezi s člani SPZ „Gallus” sem navezal leta 1991 ob obisku na Koroškem in jih poglobil leta 1992 ob gostovanju mešanega pevskega zbora „Jakob Petelin Gallus” iz Celovca v Argentini. Pevkam in pevcem, predvsem pa dirigentki Anki Savelli Gaser čestitam k temu zlatemu jubileju tudi v imenu mešanega pevskega zbora „Jakob Petelin Gallus” iz Celovca.
Oba zbora poveznje dolgoletno prijateljstvo njihovih ustanoviteljev dr. Juli,j a Savelli-ja in dr. Franceta Cigana. Že težko čakam, da bo vaš kvalitetni zbor prišel spet v Slovenijo in upam, da bodo takrat obiskali tudi Koroško. Nič mary pa se veselim obiska vašega mladinskega pevskega zbora San Justo, ki bo letos meseca oktobra gostoval pri nas na Koroškem.
Še enkrat torej, vse najboljše pevskemu zboru Gallus za zlati jubilej in lepe pozdrave vsem rojakom in prijateljem v Argentini!
Za Krščansko kulturno zvezo:
Nužej Tolmajef
tajn^
Družinska nedelja v San Justu
Leto za letom se okoli otroškega dne zberemo sanj uš ke družine, da praznujemo našo „družinsko nedeljo”. Letos smo se 15. avgusta najprej zbrali pri skupni slovenski sv. maši, da bi tako z božjim blagoslovom pričeli dan, obenem pa se Bogu zahvalili, da nam je dal to milost, da se lahko že 50 let nedeljo za nedeljo zbiramo v sanjuški stolnici.
Med sveto mašo so peli naši šolski otroci, ki so Bogu darovali njihovo živahno petje in potem tudi svoje stare igrače, ki bodo tako razveselile druge, bolj revne in potrebne otroke.
Po sv. maši smo se v Našem domu zbrali pred novim prostorom, ki je bil ob tej priliki otvorjen in blagoslovljen. Ta novi prostor, ki bo služil za pouk dvema razredoma, nosi ime po našem dragem, nepozabnem dobrotniku prelatu dr. Alojziju Starcu, kajti imeli smo ga radi in je bil tudi on navezan na nas. V hvaležnosti za vso njegovo duhovniško požrtvovalno delo se ga
bomo še bolj spominjali in ga posnemali-Potem ko je katehet Toni Bidovec blagoslovil ta prostor, smo si ga lahko ogledali in tudi razstavo slik iz veselih srečanj i® praznovanj učencev in učenk, ki so obiskovali to našo šolo.
Na dvorišču je bilo že vse pripravljeno, pisani balončki, svilene zastavice, ograj® prostor in veliko otrok. Prišel je čas ti igranje. Tekmovanja štirih skupin je vodil prof. Jure Urbančič s pomočjo Emi Ur-bančič-Marušičeve. Zelo zanimivo je bilo gledati majhne, srednje in velike otroke pn igri in veseli zabavi
Opoldne je prišlo na vrsto kosilo, okusno in domače, ki so ga skrbno pripravili očki in mamice, za posladek so nam otroci zapeli nekaj pesmi, katere smo spremljali tudi starši in prijatelji.
Na odru pa je bilo razstavljeno poln° lepih in zanimivih igrač-dobitkov, pripravljenih za srečolov, ki je potekel v prijetne111 domačem vzdušju.
Od leve: voditeljica šole Angelca Klanšek, predsednica Našega doma Mici Malavašič-Casullo, katehet Tone Bidovec in preds. šolskega odbora Marjan
San Martin
Pri sanmartinski Zvezi žena, mati je v avgustu govoril časnikar Tone Mizerit. Bližamo se volitvam in zato smo ga naprosili, da on, ki se razume na politiko, kaj pove. In res, marsikaj je povedal in razjasnil. Prišlo je tudi nekaj mož, ki so tudi z zanimanjem poslušali. Seveda, končna odločitev je na volilcih in vsak izmed njih ima svoje mnenje. Nekateri so strastno podvrženi določeni stranki, v svetem prepričanju, da ima le ta prav in ne morejo
Vsi I
trezno premisliti dejanskega položa)3- , tudi vemo, da nekateri politiki obljubljaj0 malo manj kot raj v Argentini in se najdeJ0 naivneži, ki jim verjamejo. V glavnem Pa s° si vsi edini, da je najvažnejše doseči mir delo. Kdor bo to dosegel, bo veliko naredi • Kadar bomo lahko hodili v miru po cesti se ne bali, da nas v naših domovih na-P8" tat, potem bomo že lažje živeli.
Prihodni sestanek Zveze je 16. septet bra. Vse lepo vabljene!
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
NOVA GORICA, - V 80. letu je umrla igralka Berta Ukmar, dolgoletna članica Primorskega dramskega gledališča in ena °d pobudnic gledališkega življenja na Goriškem. Oblikovala je okrog 250 vlog in odigrala kakih štiri tisoč predstav.
LJUBLJANA - Ljubljana je od 26. do 30. avgusta gostila lutkarje iz Bolgarije, Velike Britanije, Nemčije, s Češke, z Nizozemske, Madžarske in Slovenije na mednarodnem festivalu Mini Lutke ’99. Festival je potekal v letu, ko lutkarstvo na Slovenskem prazne 50-letnico poklicnega delovanja. Veči-na predstav je bila na Ljubljanskem gradu, Nekaj so jih izvedli na ulicah in trgih, dve pa v veliki dvorani Lutkovnega gledališča
Krekovem trgu.
IDRIJA - V okviru 18. čipkarskega festivala v Idriji je potekalo tekmovanje v klekl-Jajiju, na katerega se je prijavilo 80 otrok, starih od pet do petnajst let, in približno enako število odraslih, med njimi 34 klekljaric tudi iz Nizozemske. Med odraslimi je v tehniki izdelave idrijskega risa s sukanim risom zmagala Viktorija Česnik iz Šebrelj, v sahtevnejši tehniki idrijskega risa s kantu rožico pa Marija Sokljič iz Železnikov. Gos-tie iz Nizozemske pa so enak vzorec izdelovale s svojimi blazinami in klekljaryem v kantu tehniki in zato požele veliko zanimale med občinstvom in bile s strani organizatorjev deležne posebnega priznanja.
NOVO MESTO - V novomeški porodnišnici je pred nekaj dnevi prišlo do zamerya-ve dveh novorojenčkov. Napako so ugoto-
vi	šele po nekaj dneh. Po doslej znanih dejstvih je dojenčka zamenjala medicinska Sestra ob izročitvi otrok materam po opraženem pregledu novorojenčkov.
LJUBLJANA/WELS - Ladja z dvema novima uparjalnikoma (izmenjevalcema toplote) za Jedrsko elektrarno Krško (JEK), Je v koprsko Luko, kjer tovor že čaka yozilo avstrijskega špedicijskega podjetja ^elbermayr, priplula v soboto,28. Trans-Port prvega uparjalnika se je začel 30. avgusta ob 8. uri, potekal pa bo do 6. septembra (drugega pa od 13. do 20. sept-firnbra), zaradi varnosti podnevi. Sicer pa sta uparjalnika nova in ne vsebujeta radioaktivnih snovi. Približno 15 pripadnikov okoljevarstvene organizacije Greenpeace Pa je za eno uro onemogočilo odhod vozil P°djetja Felbermayr, ki prevaža nadomest-ne dele za JEK.
LJUBLJANA - Regionalni center za oko-
za sredryo in vzhodno Evropo (REC) je 113 naslove 50 slovenskih mest lani decembra razposlal informacijo in vabilo k sode-i°vanju na razpisu Nagrada mestu za usklajenost z usmeritvami EZ. Mednarodna Spijevalna komisija je izmed 215 prispelih Prijav v prvem krogu ocenjevanja izbrala
55 prijav. Mednje so se izmed slovenskih mest uvrstili Maribor, Celje in Jesenice. V drugem ocenjevalnem krogu pa se je le Maribor uvrstil v ožjo finalno skupino najboljših dvajsetih mest. Podelitev nagrad je predvidena septembra.
GORNJA RADGONA - V okviru mednarodnega kmetijskega sejma so predstavili projekt ,.Prekmurska šunka”, ki je prvi poskus prekmurskih kmetovalcev, prašičerejcev in mesarjev, da bi povezani v pridelovalno-predelovalni verigi poskrbeli, da bi vsaj del svojega pridelka prodali po višji ceni kot tipičen, tradicionalen prekmurski izdelek. Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot je že uspelo zaščititi geografsko poreklo prekmurske šunke, izdelka, ki naj bi sčasoma postal protiutež, če že ne konkurenca kraškemu pršutu.
KANAL OB SOČI - Od 28. avgusta do 28. oktobra se bodo zvrstili koncerti sodobne glasbe v okviru jubilejnih, že dvajsetih Kogojevih dnevov. Mednarodni festival so slovesno odprli preteklo soboto na Kontra-di v Kanalu. Najprej so v kanalski galeriji Rika Debenjaka odprli razstavo del slikarja Nikolaja Pirnata, nato pa je bil v cerkvi sv. Marije Vnebovzete koncert mednarodnega festivalskega orkestra Mary Kogoj. Orkester je krstno izvedel skladbo skladatelja Pavla Mihelčiča Silenzio ter skladbo Pesem o zemlji Gustava Mahlerja. V petek, 17. septembra, bo na istem prizorišču koncert komornega zbora Ave pod dirigentskim vodstvom Andraža Hauptmana Naslednji petek, 24. septembra, bo pod okriljem Kogojevih dnevov v Cankarjevem domu v Ljubljani koncert simfonikov RTV Slovenije pod dirigentskim vodstvom Antona Nanuta. Sklepni koncert mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi bo v četrtek, 28. oktobra, v dvorcu Zemono pri Vipavi, ko bo nastopil godalni kvartet David iz Milana.
VERONA, Italija - V italijanskem mestu Verona je od 23. do 27. julija potekal mednarodni video festival pod naslovom San Gio. Nagrado za najboljši film video festivala San Gio za leto 1999 je žirija prisodila iranskemu videu Nameh. Edino nagrado publike pa je prejel slovenski avtor Filip Robar Dorin, ki je film Maša za moje ustreljene zrežiral in zanj napisal tudi see-nary. Zgodba pripoveduje o vojaškem kaplanu Pietru Brignolyu, ki je bil priča italijanske ofenzive v Ljubljanski provinci poleti leta 1942. Tudi v najtežjih trenutkih je Brignoli skušal olajšati trpljenje na smrt obsojenim Slovencem. Don Brignoli je svoja občuterya zaupal skrivnemu dnevniku, ki ga je avtor deloma rekonstruiral v tem 48-minutnem videu.
ST. JOHANN, Avstrya - Na veteranskem svetovnem prvenstvu v cestnem kole-^tvu se je izkazala slovenska predstavni-(Ca Kamničanka Vida Uršič. Na 40 kilome-tr°v dolgi progi je v kategoriji 3 v šprintu t^emagala šesterico tekmovalk, med dru-jp1 tudi olimpijsko zmagovalko na velo-°mu (2.000 m) Američanko Ann Roach, ^ Postala svetovna prvakinja.
LJUBLJANA - Slovenska nogometna r®Prezentanca je v kvalifikacijah za evrop-0 prvenstvo v skupini 2 dosegla novo ^go. V Ijubljani je z 2:1 (0:0) premagala riizyo in se še bolj približala drugemu ^stu, ki vodi v dodatne kvalifikacije, in ^1° obdržala možnosti za prvo mesto. Za •ovenyo sta zadetka dosegla Ačimovič in p*ovič, za Gruzyo pa Arveladze. Mlada °venska nogometna reprezentanca (do 21
CERKVENI KONCERT
Slovenski cerkveni pevski zbor iz San Martina je v nedeljo imel v Villa Adelina cerkveni koncert. V tamošnji cerkvi so ta dan blagoslovili nov harmonij ter je krajevni župnik naprosil zbor, da bi zapel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi.
Zbor je pod vodstvom g. Pavšeija zapel pesmi, samostojno je nastopil z violino g. notar Šonc, na novem harmoniju pa je spremljala gdč. Rožanec, gdč. Lavričeva in g. Klemenc. Poleg slovenskih pesmi je zbor zapel tudi odlomke Vodopivčeve latinske naše in znani „Regina coelis laetare”.
PRIREDITEV V SAN JOSE-U
Na pobudo sester sv. Vincencija Pavel-skega iz Alvearske bolnice (s. Odila) je bila v nedeljo, 4. septembra prireditev za nakup monštrance v cerkvi Čudodelne svetinje, pri kateri so sodelovali stari in novi Slovenci. Po govoru g. Hladnika je sledila deklamacija Pregljeve poesmi „Bog in Slovenija” v slovenščini in kasteljanščini. Nato je nastopil pevski zbor Gallus z moškim in mešanim zborom. Zbor je predstavila v
kasteljanščini gdč. Laknerjeva Drugi del je obsegal slovensko igro Dve materi v kaste-Ijanskem prevodu. Igrali so otroci slovenskih staršev, staroslovenskih naseljencev. Odmore je krajšal srečolov.
Prihod novih Slovencev. V petek, 2. septembra je prispela v Buenos Aires italijanska laclja Philipps. Z i\jo so prišli v Argentino 3 Slovenci in sicer slovenski pisatelj in pesnik g. dr. Anton Novačan z gospo in g. Jerončič.
Slovenski mladinski dom v lastnih prostorih pri Salezijancih v Ramos Mejia je odprt vsako soboto popoldne in nedeljo. Poskrbljeno je za vse vrste športa: odbojka, ping-pong, orodna telovadba, šah, japonski biljard in nogomet.
Mladinski dom ima svojo knjižnico in čitalnico z evropskimi mladinskimi revijami.
Praznim želodcem in žejnim grlom nudi dobro malico in brezalkoholno kapljico naš „DAM-DAJ”.
Svobodna Slovenija, št. 36;
9. septembra 1949
Slovenija moja dežela
Šentjernejski petelin
Lepšega kraja nej, kot je Šentjam, lepšega tiča nej, kot je petjaln.
rrrrrwwrr«» »l»
JL
SLOVENIJA
j 4-Q0-
Tako poje prva kitica znamenite himne Šentjerneja na Dolenjskem, osrednjega kraja pod Gorjanci v neposredni bližini kartuzije Pleterje. Stari simbol in znak Šentjerneja je petelin, zato ne preseneča, da so lončarji, ki so bili med zelo razširjenimi domačimi obrtniki na tem delu Slovenije še vse do konca 2. svetovne vojne, izdelovali tudi take praznične vrče različnih velikosti za natakanje vina.
Šentjemejsko polje je bilo pomembno lončarsko središče, vendar še danes slovijo
bližnji kraji tudi po vinogradništvu z značilnim lokalnim vinom cvičkom. Izdelovanje prazničnih lončenih vrčev je značilno za nekaj naših lončarskih središč. Poleg šentjemejs-kih petelinov so lončarji npr. na Štajerskem izdelovali t.i. „čuke” ali ,,vrage”. Vrče so uporabljali predvsem ob raznih prazničnih priložnostih, kot so bile gostije, praznovanja cerkvenih zavetnikov ali dnevov posvetitve cerkva ter ob dingih priložnostih. Starejši lončarji so šen-tjemejske peteline oblikovali na lončarskem vretenu ali ..kolovratu”, glavo in rep pa z dodatnim ročnim modeliranjem. V novejšem času se ti značilni vrči obliknjejo tudi s pomočjo kalupa.
Družinska nedelja v Slomškovem domu
let) pa je v 8. krogu kvalifikacij na Kodeljevem z 2:2 remizirala z vrstniki iz Gruzije. Za Slovenijo sta zadela Sankovič in Pitamic, za Gruzijo pa Šengelja ter Aleksidze.
NEW YORK. ZDA - V prvem krogu odprtega teniškega prvenstva ZDA v New Yorku je Velenjčanka Katarina Srebotnik izgubila s Francozinjo Alexio Dechaume-Balleret s 6:1, 6:4. Mariborska teniška igralka Tina Pisnik pa se je od odprtega prvenstva ZDA poslovila v 2. krogu. Premagala jo je 19. igralka z lestvice WTA Rusinja Elena Lihovčeva s 6:2 in 6:3.
FIRENCE, Italija - Na evropskem vaterpolskem prvenstvu, na katerem je prvič nastopila tudi reprezentanca Slovenije, rezultati niso bili uspešni. Najprej so Slovenijo premagali Grki s 5:9, nato Madžari s 3:11, nato pa še s Slovaki s 7:8.
Vodstvo šolskega teč£ya Antona Martina Slomška je 15. avgusta pripravila v Domu za svoje učence, njihove starše in stare starše vsakoletno družinsko nedeljo. Po sv. maši so se predstavili v dvorani vrtec in vsi razredi in pokazali, kaj so se naučili v slovenski šoli. Pod vodstvom prizadevnega učiteljstva so se zvrstile deklamacije, vse povezane z lepim petjem. V imenu šole je spregovorila voditeljica Saša Zupan Omahna:
„Naša ramošlca šolska skupnost praznuje danes vsakoletni družinski praznik. Vsak praznik prinaša družini veselje, jo povezuje, ji daje novih vzpodbud in ji prinaša pogum, da tudi težave s skupno močjo premaguje in po prazniku prenovljen stopa v vsakdanje življenje. V Domu, ki nosi ime po našem svetniškemu vzorniku škofu Antonu Martinu Slomšku, je danes tak praznik! Veselimo se tega srečanja in želimo tej Slomškovi družini novega zagona, še večjega prizadevanja za vse tiste ideale, za katere so živeli, zanje delali in nam jih predali naši starši in stari starši. Daleč od njih rojstne domovine so ustvarili novo slovensko
ognjišče, da se ob njem grejejo in zbirajo novi rodovi. Ob njem se prižigajo vedno nove plamenice slovenske zavesti, besede in pesmi. Prav tem našim prednikom naj bo posvečeno tudi današnje družinsko slavje z obljubo zvestobe in zahvale za njihov zgled, kateremu želimo slediti zaupajoč v pomoč našega zavetnika blaženega Antona Martina Slomška!’’
Vsa velika družina se je nato zbrala v gostinskem salonu k skupnemu kosilu, ki so ga pripravile požrtvovalne mamice (asa-do - Franci Novak), po kosilu pa so že vabile igre in žoga, otroke in starše v štirih skupinah na vrt in igrišče, kjer jim je kar prehitro minil popoldan v tekmovanju in razvedrilu.
Osebne novice
Smrti: Umrli so v Villa Adelini Ivan Gnjezda (66), v Slovenski vasi Stane Jemec st. (75) in v Castelarju Nande Češarek (85).
Naj počivajo v miru!
Pagina 6	SVOBODNA	SLOVENIJA	Buenos	Aires,	9	de	septiembre	de	1999	—	N°	36
„Sveta vera bodi vam luč”
V nedeljo 19. septembra, na dan Slomškove beatifikacije
44.SLOVENSKI DAN
38. obletnica Slomškovega doma
11,00: zbiranje v prostorih Slomškovega doma, pozdrav in dviganje zastav 11,30: sv. maša, daruje delegat slovenskih dušnih pastirjev, prelat Jože Škerbec 13,00: kosilo
nakaznice po $ 10,- lahko nabavite v slovenskih domovih v pisarni ZS in v Slogi 17.30: slavnostna akademija, posvečena škofu Antonu Martinu Slomšku slavnostni govornik: arh. Jure Vombergar
nastopajo recitatorji solisti slovenskih domov, Slomškova šola, mladinski pevski zbor iz Ramos Mejije, otroški pevski zbor Zedinjene Slovenije in mladinski pevski zbor San Justo Režija: dr. Štefan Godec
• Ogledali si boste lahko fotografski prikaz zgodovine naših šol.
• Za otroke po kosilu likovna delavnica za risbe na temo Slomškovega dela.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
lih
c c o 8$*
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Mali oglasi |
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva ^iataJ hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - B1708BYD Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF
Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - B1753GWN Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia- Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedelj ali od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marvja Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4,- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
V	dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: NN
Capital (v Slogo) $ 100; NN. Capital $ 100; namesto cvetja na grob Juti Ecker Stransky $ 500.- družina Zupan in $ 200,- Damijan Ecker.
Bog povrni!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre**^
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Mladinski pevski zbor San Justo pri zadnjem mladinskem glasbenem večeru
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 7. septembra 1999	
I dolar	185,48 SIT tolarjev
1 marka	100,51 SIT tolarjev
100 lir	10,15 SIT tolarjev
Praznovanje 50-letnice „ Oznanila"
bo v nedeljo, 12. septembra v Slovenski hiši
Ob 9.30 sv. maša za vse pokojne in žive sodelavce Oznanila, nato zajtrk v jedilnici, pozdrav delegata prelata Jožeta Škerbca, pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije Toneta Mizerita, govor raznašalca Janeza Jereba ter razgovor z raznašalci
K udeležbi vsi prisrčno vabljeni!
Marko Mehle in Janez Cerar na 30. pevsko glasbenem večeru
Obvestila |
ČETRTEK 9. septembra:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. v Slovenski hiši. PETEK, 10 septembra:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. v Slovenski hiši.
SOBOTA, 11. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
40. obletnica Jurčičeve šole ob 20. v Slovenskem domu v Carapaehayu. NEDELJA, 12. septembra:
38. Mladinski dan v Našem domu v San Justu s celodnevnim programom.
Praznovanje 50-letnice tednika „Oznanilo“: Maša ob 9.30, nato zajtrk v jedilnici Slovenske hiše.
NEDELJA, 19 septembra:
44. Slovenski dan in 38. obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejiji s celodnevnim programom.
*OOs
Mladina Našega doma vabi na
38. MLADINSKI DAN
v nedeljo, 12. septembra 1999
- ob 8,00 sv. maša v stolnici
- ob 9,15 začetek tekmovanj
- ob 13,00 kosilo
- ob 19,30 kulturni program
Prosta zabava ob zvokih „Slovenskega ansambla”. Kljub slabemu vremenu vas pričakujemo! Hipolito Yrigoyen 2756 — San Justo
SLOVENSKI TELEFONSKI IMENIK
bo izšel v začetku prihodi\jega leta.
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE SPOROČITE PISMENO, PO E-MAIL ALI PO FAXU V NAŠO GLAVNO PISARNO DO 31. OKTOBRA 1999 DO ISTEGA ROKA SPREJEMAMO TUDI BESEDILO ZA TRGOVSKE OGLASE V IMENIKU.
VEČ INFORMACIJ OSEBNO ALI PO TELEFONU. SLOGA, Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia Tel/fax: 4656-6565 - E-mail: sloga@impsatl.com.ar
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!