l,ETO XXXIX., ŠT. 23 Ptuj, 19. junija 1986 CENA 60 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Modernizacija ceste klopotcev (stran 2) Vsa podpora investicij v TGA (stran 3) Doris Dragovič za Tednik (stran 5) Referendum v KS Budina-Brstje (stran 6) Jubilej destrniške likovne^kofonije (stran 7) I^EURJA, POPLAVE, TOČA Vreme je konec zadnjega ted- na podivjalo. Vsakodnevni nalivi so napolnili korita rek in hudo- urnikov in tako je spet mnogo razkopanih cest, blatnih napla- vin, nekaj ogroženih poslopij. Škode še ni bilo mogoče oceniti, saj se voda v času zaključka re- dakcije še ni povsem umaknila na svojo običaino pot. Najhuje je bilo v doliiii Dravi- nje, predvsem na območjih ob še neregulirani reki. Pri tem se zno- va pojavlja stara ugotovitev, da izvajamo regulacije nenačrtno. V gornjem toku je namreč Dravi- nja regulirana, voda hitro odte- ka, v srednjem delu pa ovinkasta struga ne more zadržati obilnih voda, ki so se razlile po poljih in travnikih. Pokošeno travo je vo- da odnesla, nepokošena pa je za- muljena in neuporabna. Tudi po- kositi jo bo težko. Od poljščin bo največ škode na krompirju, saj ta propade, če je dan ali dva pod vodo. Zelo pa se je v teh dneh izka- zala obramba pred točo. Pred- vsem grozeča je bila sobotna ne- vihta, med katero so na območju severovzhodne Slovenije izstreli- li kar okoli 600 raket. Da so ra- kete dobro opravile svoje delo, smo se prepričali ob silnem nali- vu in drobnih zrnih toče, ki bi bi- la v nasprotnem primeru mnogo debelejša in uničujoča. V nedeljo je sicer padala toča na območju Grajenšcaka, Kicarja in Podvinc, vendar je škoda neznatna. Tako I smo na območju ptujske občine kljub vsemu odnesli razmeroma celo kožo, mnogo večje rane je povzročilo muhasto vreme na drugih območjih Slovenije. J. Bračič Obramba pred točo Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnostih SO Ptuj sta v preteklem tednu razpravljala o osnutkih dveh odlokov: o določi- tvi prispevka za izvajanje sistema pred točo v obdobju do leta 1990 ter o spremembi odloka o določi- tvi stopnje prispevka za izvajanje obrambe pred točo v severovz- hodni Sloveniji. S tem se je spremenil prvotni predlog, ki je določal, da bi za- sebni kmetovalci plačevali letno 1,3 odstotka od katastrskega do- hodka, saj bodo po novem pred- logu plačevali samo en odstotek. Veliko pripomb so imeli delegati na učinkovitost sistema obrambe pred točo. Po predlogu prvega osnutka bodo delavci v organiza- cijah združenega, ki so rejgistrira- ne za opravljenje kmetiiske in gozdarske dejavnosti, plačevali letos 0,32 odstotka od dohodka, v nasledrijih štirih letih pa po stopnji 0,25 odstotka od dohod- ka. Enak odstotek naj bi plačeva- li tudi delavci in kmetje temelj- nih zadružnih organizacij in te- meljnih organizacij kooperantov. pelovne organizacije, ki so pre- delovalke in opravljajo promet s kmetijskimi pridelki, pa bi letos plačevale po stopnji 0,16 odsto- tkov, v naslednjih štirih pa 0,15 odstotka od dohodka. . pa bi v ptujski občini zagoto- vili sredstva za pokrivanje rnate- [lalnih in funkcionalnih stro- škov, predvsem za nabavo raket, je izvršni svet predlagal, da naj O'.odlok unoraoliali od 1. janu- arja letos. O predlogu odloka bo- ^ta oba zbora sklepala v prvi po- lovici julija. d.l. Neukročena Dravinja Letošnje leto se dogajajo dokaj neobičajne stvari: aprilski sneg, majska vročina in toča, junijske po- plave. .. Če nas v enem letu preseneti to ali ono, še pekako razumemo, če pa se presepečenja — v nega- tivnem smislu — nadaljujejo drugo za drugim, smo že v strahu za svoje pridelke, premoženje. V minulih dneh so trepetali predvsem prebivalci v dolini še ne- ukročene Dravinje. JB Civilna zaščita bratskih občin vabi v Ormož v soboto, 21. junija, . -^..nožu zelo živahno in zanimivo. Pri- padniki civilne zaščite bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove- nije bodo izvedli 9. medrepubli- ško vajo enot in štabov za civilno zaščito pod geslom »Bratstvo— enotnost—solidarnost — Ormož '86«. Tega dne se bodo v Ormo- žu zbrali pripadniki civilne zašči- te iz občin: Cakovec, Ivanec, Ko- privnica, Krapina, Klanjec, Len- dava, Ljutomer, Ludbreg, Mari- bor, Murska Sobota, Novi Ma- rof, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slo- venska Bistrica, Šmarje pri Jel- šah in Varaždin. Vaja se bo pri- čela ob 9. uri dopoldne. Na svečanem zboru udeležen- cev medrepubliške vaje bodo po- veljniki občinskih štabov za civil- no zaščito občin: Ivanec, Kla- njec, Ljutomer, Ludbreg, Novi Marof, Pregrada in Šmarje pri Jelšah podpisali listino o pristo- pu k Listini solidarnosti in sode- lovanja enot in štabov za civilno zaščito pri zaščiti in reševanju prebivalstva, materialnih, kultur- nih in drugih dobrin v vseh raz- merah v miru ali v vojni. Listino so sprejeli in podpisali občinski štabi za civilno zaščito občin: Cakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor, Murska So- bota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bi- strica in Varaždin, na predlog občinskega štaba za civilno za- ščito občine Ptuj na 3. medrepu- bliški vaji enot in štabov za civil- no zaščito v Koprivnici 17. junija 1979. leta. FB KS CIRKULANE Slavili svoj praznik v spomin na začetek šolstva v svojem kraju so v nedeljo, 15. ju- nija, v Cirkulanah proslavljali svoj prvi krajevni praznik. Slav- nostne seje skupščine krajevne skupnosti so se poleg številnih krajanov udeležili tudi nekateri predstavniki občinskih družbe- nopolitičnih organizacij. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine krajevne skupnosti Cirkulane Ivan Kore- njak, ki je poleg uspehov opozo- ril tudi na vrsto že skoraj tradi- cionalnih težav haloškega člove- ka. Spričo velikih zaslug, ki jih ima za Haloze in haloškega člo- veka, so v nadaljevanju slovesno- sti domačina dr. Vladimira Bra- čiča imenovali za častnega kraja- na krajevne skupnosti Cirkulane. Za uspešno sodelovanje pri raz- voju krajevne skupnosti pa so posebna priznanja podelili Os- novni šoli Maksa Bračiča, Kraje- vni organizaciji SZDL, Prosvet- nemu društvu. Upravnemu od- boru Rdečega križa, podmladku Rdečega križa in trem posamez- nikom. Osmim občankam pa so za izredne uspehe na tečaju prve pomoči izročili posebne pohvale. Sledil je še pester kulturni spo- red, v katerem so sodelovali čla- ni domačega Prosvetnega dru- štva, cicibani, učenci osnovne šo- le in folklorna skupina iz Stojnc. Poleg tega pa je bila v šolskih prostorih še razstava slikarskih del likovnikov Jožeta Foltina in Bogomirja Jurtele ter razstava ročnih izdelkov cirkulanških os- novnošolcev. C Novo vodstvo mladine? Vse kaže, da bomo čez teden dni v ptujski občini le končali z maratonsko »volilno kampanjo« mladinske organizacije. Te dni so osnovne organizacije prejele vabilo za volilno konferenco, ki bo v četrtek, 26. junija, ob trinaj- stih v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Na zadnji seji je predsedstvo OK ZSMS izoblikovalo listo kandidatov za novo vodstvo in sicer: za predsednika občinske konference ZSMS sta predlaga- na Rudi Bogdan in Miran Pri- možič; za podpredsednika Samo Gorjup, za sekretarja Jožica Re- pič, za manjkajoče člane pred- sedstva pa Branka Ficiana, Da- niela Hengelmana Zdravka Me- sarica, Stanka Topolovca in Ma- rijo Zelenik. Prepričani smo, da bo udeležba na volilni konferen- ci zadovoljiva in da bomo kon- čno lahko potegnili črto čez vse neprijetne dogodke, ki mladim pravgotovo niso v prid. -OM Razprodaja rabljenih učbenikov Počitnice so takorekoč že tu in prav je, da učenci poskrbijo za učbenike. Osnovna organizacija ZSMS v Srednješolskem centru Ptuj se je odločila, da bodo vse rabljene učbenike lahko učenci ponudili svojim mlajšim vrstni- kom v torek, 24. junija, od 12. ure naprej. Torej vsi na veliko razprodajo rabljenih učbenikov v SŠC, kjer boste odšteli zanje precej manj kot jeseni v knjigar- nah! -OM UVODNIK Civilna zaščita najhumanejša naloga pravica in dolžnost slehernega človeka Ob 20. juniju — Dnevu civilne zaščite Jugoslavije, se naš kriti- čen pogled ozre na vsakoletni razvoj, stopnjo usposobljenosti, pri- pravljenosti in opremljenosti enot ter štabov za civilno zaščito v na- ših delovnih in bivalnih okoljih. Kakršen koli premik v razvoju civil- ne zaščite iz leta v leto dosegamo, ne moremo in ne smemo biti za- dovoljni z doseženimi uspehi tako dolgo, dokler sleherna naša dru- žina ne postane temeljna celica samoupravnega koncepta civilne zaščite. V naši zavesti moramo dojeti, da je civilna zaščita v naši samoupravni socialistični družbi najhumanejša ter najodgovornej- ša naloga, pravica m dolžnost slehernega našega človeka. Svet, v katerem živimo, je poln nevarnosti: naravnih, vojnih in drugih hudih nesreč. Naša stalna naloga je, da se ustrezno usposa- bljamo in opremljamo, da bomo znali pomagati sebi, družini, sose- du, sočloveku. Vsaka nesreča pride nepričakovano, zato je usodni nesmisel in nehumano ravnanje vsakega, ki ob katerikoli nesreči stoji križem rok in čaka, da bo na mesto njega prišel nekdo drug in reševal človeška življenja, materialne, kulturne in druge dobrine. Ob vsaki nesreči sekunde odločajo o človeškem življenju, zato je na- ša človeška dolžnost, da v nesrečah takoj priskočimo na pomoč. Ob Dnevu civilne zaščite se v ospredje postavlja vprašanje, kaj storiti, da bomo vsi skupaj dovolj strokovno usposobljeni za zaščito in reševanje ljudi, materialnih, kulturnih in drugih dobrin v miru ali vojni. Eden od pogojev je tudi, da bo v vsakem človeku dovolj človeškega humanizma, čimmanj sebičnosti in veliko pripravljeno- sti, da se za naloge zaščite in reševanja stalno usposablja. Med na- mi še obstajajo posamezniki, ki iščejo vsemogoče izgovore, da bi se izognili usposabljanja na tečajih prve medicinske pomoči, požarne varnosti, radiacijske, biološke in kemične zaščite in drugih. Takšni posamezniki s svojim odnosom izražajo svojo nepripravljenost tako za usposabljanje kot za nudenje pomoči sočloveku v nesreči. Do vseh takih moramo biti vedno kritični, kajti človek je naše največje bogastvo, zato to potrjujmo tudi na področju civilne zaščite. Obdobje, ki je pred nami, zahteva nove napore za razvoj in krepitev civilne zaščite. Povečajmo naša prizadevanja za širjenje in utrjevanje množične osebne in vzajemne zaščite. Vztrajajmo pri hi- trejšem razvoju in na dvigu sposobnosti civilne zaščite v sleherni družini, stanovanjskem bloku, ulici, vasi in na delovišču, v sleherni organizaciji združenega dela, delovni in v krajevni skupnosti. Za- gotavljajmo potrebna materialna sredstva in pogoje za učinkovito zaščito ter reševanje ljudi, materialnih, kulturnih in drugih dobrin. Načrtno se opremljajmo s potrebnimi zaščitnimi sredstvi. Varujmo naše okolje in ustvarjajmo pogoje za zdravo in varno življenje sle- hernega človeka. Na varnost človeka ne smejo pozabiti tudi vozniki motornih vozil, saj so med njimi tudi brezčutni, ki ne mislijo niti na lastno varnost, kaj šele na varnost ostalih udeležencev v cestnem prometu. Ne pozabimo, da je civilna zaščita izredno pomembna sestavi- na našega samoupravnega koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. O njenem razvoju naj razpravljajo delavci in krajani na svojih zborih, samoupravni organi in komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom ter vsem pripad- nikom civilne zaščite ob 20. juniju — Dnevu civilne zaščite Jugosla- vije iskreno čestitamo. Vsem tistim posameznikom med delavci, de- lovnimi ljudmi in občani, ki nesebično, požrtvovalno in ob vsakem času pomagajo sočloveku v nesreči, pa velja naše iskreno sporočilo iz srca - HVALA! Feliks Bagar VEČER PESMI, GLASBE IN PLESA v ponedeljek, 23. junija, bo ob 19.30 uri v Srednješolskem centrU' Dušana Kvedra v Ptuju kulturna prireditev v počastitev Dneva samo- upravljalcev Jugoslavije, 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in 25. Srečanj bratstva in prijateljstva. Slavnostni govornik bo delegat 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije Franc TETICKOVIC. Po- delili bodo priznanja članom ZKJ za 30 in 40 letno aktivno družbeno- politično delo. Sledil bo bogat kulturni program pesmi, glasbe in ple- sov, ki ga bodo izvajali: Komorni moški pevski zbor Ptuj, Mešani pevski zbor iz Titovega rojstnega kraja Kumrovca ter folklorna skupi- na in tamburaški orkester KUD »Antun Mihanovič« iz Klanjca. Delavce, delovne ljudi in občane vabimo, da se udeležijo bogate- ga kulturnega večera! Vstopnine ne bo. Organizatorja kulturne prire- ditve in proslave sta Občinski komite ZKS Ptuj in Občinski svet ZSS Ptuj. FB 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19. junij 1986 - TEDNIl( Složno pri modernizaciji ceste klopotcev Letošnje leto bi lahko Ptujčani poimenovali kar turistično , saj aktivnosti za izboljšanje turistične ponudbe občine ne manjka. Tako so se prejšnji torek na občinski skupnosti za ceste sestali vsi, ki so od- govorni za razvoj Haloz, oziroma za turistično poživitev tega območ- ja. Razpravljali so o modernizaciji dela vinske ceste oziroma ceste klopotcev v srednjih in vzhodnih Halozah. Gre za odsek ceste Dubra- va- Belski vrh v dolžini treh kilometrov, za katerega bodo sredstva prispevali tudi krajani Zavrča in Dubrave. Na torkovi seji so dorekli grobe deleže vseh predvidenih podpisnikov in se dogovorili, da je po- trebno sporazum o modernizaciji podpisati do konca junija. Začetek modernizacije pa je predviden s 15. julijem letos. Vinska cesta je dolga 50 kilometrov, od tega je makadama 27,7 km. Začenja se na Borlu, končuje pa na Ptujski gori. Kot je povedal Jani CJonz, direktor TOZD Slovenske gorice-Ha- loze, smo ta del občine močno zanemarili. Ce se ne bomo potrudili, bomo izgubili še zadnje prebivalce tega območja. V turističnem pogle- du tako veliko izgubljamo. Kmetijski kombinat bo po njegovih bese- dah »dal vse od sebe«, da bo do modernizacije vinske ceste prišlo. Poleg tega bo letno prek turistične agencije Globtour pripeljal kar 50 avtobusov gostov. Povedal je, da v prihodnjem letu lahko računamo tudi na pomoč JLA. Letos bodo asfaltno prevleko dobili 3 km ceste, v letih do konca tega srednjeročnega obdobja pa še ostalih 24 km. Pri modernizaciji bo z znatnimi sredstvi sodelovala tudi Skupnost za ceste občine Ptuj. Njen letošnji delež znaša 12 milijonov dinarjev. Nekatere odseke vinske ceste bo potrebno še kategorizirati, je povedal Milan Pavlica, vodja cestne dejavnosti v skupnih službah SIS materialne proizvodnje občine Ptuj. Gre predvsem za odsek Vareja— Dravinjski vrh in za cesto od stolpa na Gorci proti Doleni. MG ZAHVALA FELIKSU BAGARJU Na prvi seji Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Ptuj so med drugim evidentirali kandidate za poveljnika, načelnika in člane občinskega štaba za civilno zaščito v občini Ptuj. Sklep o tem bo sprejel Izvršni svet SO Ptuj. i»Za poveljnika občinskega štaba civilne zaščite je bil eviden- tiran Stanko Brodnjak, podpredsednik občinskega izvršnega sveta, za namestnika pa poveljnika pa Franca Predikaka. Ob tem je Svet za SLO in družbeno samozaščito izrekel zahvalo Fe- liksu Bagarju, ki je bil od leta 1974 (kar 12 let) poveljnik občin- skega štaba za civilno zaščito. S svojim delom, požrtvovalnostjo in sposobnostjo je veliko prispeval k organizacijskemu in stro- kovno tehničnemu razvoju civilne zaščite v občini Ptuj. PF Poudarek varstvu družbene lastnine v razpravah o poročilih o delu v letu 1985 so delegati zborov ob- činske skupščine izrekli priznanje delu Postaje milice Ptuj, Občinske- ga sodnika za prekrške. Temeljnega javnega tožilstva, Temeljnega so- dišča — Enota Ptuj in Javnega pravobranilstva v Ptuju. Podprli so stališča občinskega izvršnega sveta, imeli nekaj konkretnih vprašanj o posameznih zadevah, po razpravi pa so sprejeli naslednje ugotovitve in stališča: Zbori so v celoti sprejeli poročila o delu organov pregona, pravo- sodnih organov in javnega pravobranilstva v Ptuju skupaj s sklepnimi ugotovitvami in predlogi usmeritev ter stališč poročevalcev in s pred- logi izvršnega sveta. Ugotovili so, da poročila nakazujejo vrsto problemov s področja ekologije, kmetijstva, varstva družbene lastnine, neurejenost razmer v cestnem prometu, izvajanju družbene samozaščite v krajevnih skup- nostih in organizacijah združenega dela, delitvi zaščitenih kmetij, pro- daji družbenih stanovanj in na drugih področjih. Posebej je zanemarjeno varstvo družbene lastnine. To varstvo je moč zagotoviti ob visoki družbeni zavesti vseh delovnih ljudi in obča- nov, s stalno in organizirano dejavnostjo vseh odgovornih subjektov, ki jim je zaupana skrb za smotrno gospodarjenje s sredstvi in delom tistih, ki so po zakonu odgovorni za njeno varnost. Zbori so predlagali, naročili in priporočili vsem odgovornim or- ganom oblasti, pravosodnim organom in drugim družbenim subjek- tom, da pri svojem nadaljnjem delu upoštevajo ugotovitve in usmeri- tve iz poročil ter ugotovitve in stališča zborov. FF POPLAVE TUDI V ORMOŠKI OBČINI Neurje, ki je v noči od sobote na nedeljo pustošilo v SV Sloveni- ji, je v ormoški občini najbolj prizadelo ožje območje KS Velika Ne- delja, oziroma njeno naselje Mihovci. Voda je zalila njive in kleti. Na znak sirene so aktivirali gasilce iz Trgovišča, Hardeka, Ormoža in Ve- like Nedelje. Posledice neurja so pridno odstranjevali še v nedeljo. Skupaj z vodo so odstranili še veliko različnih odpadkov, ki jih sicer ljudje odlagajo na nedovoljena mesta. Kot je dejal Ivan Hržič, predsednik skupščine KS Velika Nede- lja, se je tokrat ponovno pokazalo, da bo potrebno prepuste na od- vodnih jarkih razširiti. MG Letos razstave ne bo! Ptujsko drobno gospodarstvo se letos ne bo predstavilo na raz- stavi. Glavni vzrok je v pomanjkanju interesa, čeprav nekateri posta- vljajo v ospredje denar. Morda jih pesti tudi časovna stiska, saj bi bila razstava v prvem tednu v septembru, ko imajo največ dela s priprava-- mi na mednarodni celjski sejem. Nekateri se še spomnijo prve razsta-' ve drobnega gospodarstva občine Ptuj, ki je bila pred štirimi leti in na kateri se je predstavilo kar 90 razstavljalcev. Takrat so se dogovorili, da bo razstava vsaki dve leti. Zadnje razprave so pokazale, da je potrebno predvidene udele- žence trdneje povezati in da je /alo najbolj primeren ustrc/cn spora- zum ali dogovor. lega naj bi pripravili do konca lota, ra/stavo pa or- ganizirali v maju ali juniju 1987. Sko/i ta pri/adcv;inja bi morali dore- či tudi širši dru/bcni mteres, seveda v povc/avi s (urislično dejavnost- jo. M(i OBČINSKI KOMITE ZKS ORMOŽ Zamrznjeni osebni dohodki niso rešitev Prvi trije meseci tega leta so glede na podat- ke o gospodarjenju eno najslabših obdobij v zadnjih letih, so ugotovili člani občinskega ko- miteja Zveze komunistov Ormož. V ormoškem gospodarstvu ni niti ene same organizacije združenega dela, ki bi izkazala posebej uspešne gospodarske rezultate. Pred- nost, ki so jo v ormoškem gospodarstvu pri- dobili ali prigospodarili v prejšnjih letih, hi- tro izgubljajo, čeprav beležijo kar 34-odstot- no rast fizičnega obsega proizvodnje. Tej ra- sti pa ne sledijo finančni rezultati. Dohodek je večji le za nekaj manj kot 66 odstotkov, či- sti dohodek za 57 odstotkov, akumulacija pa ni dosegla niti vrednosti iz lanskega prvega trimesečja. Izvoz je manjši kot v enakem lanskem ob- dobju, vendar še veno dvakrat večji od uvo- za. Izgube se niso bistveno povečale, čeprav je izkazalo izgubo v prvem trimesečju šest go- spodarskih in ena negospodarska organizaci- ja združenega dela. Komunisti so opozorili, da tudi v drugem in tretjem trimesečju ni pričakovati intenzi- vne gospodarske rasti, ker združeno delo ni- ma kaj prodati — ostalo je brez bistvenih za- log. Izpostavili so tudi Tovarno sladkorja, ki zaradi družbenega uravnavanja pogojev go- spodarjenja še vedno ne daje občinskemu go- spodarstvu tolikšnega deleža, kot bi ga glede na vložena sredstva morala. Vprašali so, ko- mu in zakaj plačuje gospodarstvo tako visoke obresti, odgovora zvezne vlade niso dobili in nihče ni pojasnil, v čem je pozitivnost takih obresti. Ugotavljajo tudi, da postaja dohodek vse bolj papirnata, ne pa ekonomska kategorija in v bistvu trosimo več kot ustvarjamo. Od 17 organizacij združenega dela jih je v ormoški občini kar 11 poslovalo v nasprotju z resolu- cijo. Komunisti so se vprašali, kje so napake — v resoluciji ali v organizacijah združenega dela? Menili so, da bi bilo napak, če bi iskali rešitev v zamrznitvi osebnih dohodkov, saj so ti v ormoškem gospodarstvu za 22 odstotkov nižji od republiškega poprečja. Kritizirali so zvezno administracijo, ki je ob napovedani 50-odstotrii infiaciji povečala proračun za 80 odstotkov in si tako zagotovila svoj del de- narja, tudi republika je za to poskrbela, sedaj pa zahteva svoj delež tudi delavec v združg. nem delu. Osnovni problem, ki bi ga v Jugoslaviji morali takoj razrešiti, je sistem delitve (1q hodka. Delež gospodarstva se je v razporeje. nem dohodku ponovno zmanjšal na 51 0(j. stotkov ostalo gre drugam, čeprav je bi| dogovor, da bo razmerje 70 proti 30 v korist gospodarstva. Vse pa kaže, da se bo razmerja prej poslabšalo kot izboljšalo. Trenutno ima. mo vpliv le na osebno porabo, na splošno ji, skupno porabo pa ne. Značilno pa je, da višj. no sredstev za skupno in splošno porabo na- rekujejo prav tisti, ki sedaj mahajo z ukrepi je bilo slišati v razpravi. Sedaj iščemo rešitev v osebnih dohodkih, produktivnosti, izboljša, nju delovne discipline, učinkovitem gospo, darjenju v smislu zmanjševanja stroškov tako dalje. Vendar, napačno bi bilo, če bi po. novno prevalili vso breme na delavca in nje. gov osebni dohodek! Očitno bo potrebno ukrepati v smeri dogovorjene delitve dohod, ka in doseči spremembo davčne politike, me- nijo ormoški komunisti. Nevenka Dobljekai Krivi osebni dobodki ali kdo drug? v vseh okoljih te dni razpravljajo o osebnih odhodkih oziroma o nujnosti njihove uskladi- tve z rastjo dohodka in akumulacijo. Izjema ni sindikat, ki še vedno vztraja na tem, da se real- ni osebni dohodki povečujejo skladno z rezul- tati dela. To so prejšnji torek ponovili tudi čla- ni predsedstva medobčinskega sveta Zveze sin- dikatov za Podravje, ki so se sestali v Ptuju. Sindikati s takšnim pristopom, ki je močno kampanjski, ne soglašajo in dodajajo, da zmede, s katero se trenutno srečujemo, niso povzročili sporazumi dejavnosti, v katerih je lepo zapisano na kakšen način se delijo oseb- ni dohodki. Tako se še naprej poslužujemo raznih indeksiranj. Zato zahtevajo, da se us- klajevanje opravi do septembra, vendar je potrebno uveljaviti selektiven pristop, torej je potrebno delitev obravnavati z vidika dohod- ka in deleža akumulacije. V vseh okoljih pa si je potrebno prizadevati za boljše in več de- la ter odgovornost. Večkrat so poudarili, da akumulacije niso požrli osebni dohodki in da je potrebno po- gledati splošno in skupno porabo, na katero tako radi pozabljamo. Kaj pa pogoji gospo- darjenja oziroma pridobivanja dohodka? Vlado Haas, predsednik medobčinskega sve- ta ZSS za Podravje, je dejal, da je sedaj čas, da se dokazujemo s konkretnimi podatki. Ta- ko je potrebno s podatki povedati, kolika je krivda devizne zakonodaje, da se je dohodek v nekem okolju znižal. Pravi nesmisel je ne- koga »siliti« v izvoz, po drugi strani pa zah- Predsedstvo MS ZSS za Podravje se bo sestajalo po potrebi oziroma pred vsako- kratno sejo republiškega predsedstva, so sklenili na posvetu v Ptuju. Poleg tega so se obvezali, da bodo poživili delo komisij in odborov pri medobčinskem svetu. V ta na- men bodo tudi sklicali delovni pogovor s predsedniki odborov in komisij. tevati uskladitev osebnih dohodkov. »Obso- dili« so tudi mlahavost republiškega sveta, ki samo ugotavlja stanje, moral pa bi tudi zah- tevati, da se določene stvari postavijo na pra- vo mesto. O vseh teh vprašanjih bi morali odločneje razpravljati tudi na zborih združenega dela. Ce štrajkamo zaradi nizkih osebnih dohod-j kov, zakaj ne štrajkamo zaradi neizpolnjenih oziroma nestabilnih pogojev gospodarjenja, i je vprašal Vlado Haas. Morali bi tudi dobiti! odgovor na vprašanje, kaj so Sloveniji prine-- sle aktivne obresti in podobno. i Glede analize volitev, o katerih sta v četr-i tek na skupni seji razpravljala Medobčinski svet SZDL in Medobčinski svet ZSS za Po- dravje, so menili, da je škoda časa, ki so ga. nekateri izgubili za pripravo ocene in anali-' ze. V tem obdobju bi morali dati večji pouda- rek prizadevanjem za spremembo volilne za- konodaje, torej stvarem, na katere smo v vo- lilnih pripravah še posebej opozarjali. Ne bii bilo prav, da bi se na to spomnili šele, ko bo-j mo pred novimi volitvami. j Predsedstvo je razpravljalo tudi o gradivu,] ki govori o tehnološkem ekonomskem pre-j sežku delavcev v Sloveniji in menilo, da grd pri tem za podajanje splošnih (kongresnihj^ usmeritev. Glavna sindikalna usmeritev prii tem je ustvarjanje klime za funkcionalno izo- braževanje. Se preden ga bomo uveljavili, se| bomo morali dogovoriti za ustrezne oblike stimulacije in sistem izobraževanja. MG Sindikat se mora uveljaviti! v občinskem svetu ZSS Ptuj so sprejeli akcijski načrt za delo- vanje po kongresih, ki v glavnem zadeva osnovne organizacije Zveze sindikatov. Le-te morajo že sprejete programe dela dopol- niti s konkretnimi usmeritvami in narediti vse, da bo združeno delo sprejelo realne plane. Sindi- kat bo v tem primeru prevzel tu- di kontrolno funkcijo — pregled na tem, kako se le-ti izvajajo. Plan je strategija nekega oko- lja (združenega dela), od katere- ga so odvisni proizvodni rezulta- ti, od teh in njihove kakovosti pa dohodek — osebni dohodki in skupna poraba. Družbenoeko- nomski odnosi in izvajanje stabi- lizacijskega programa so temelj- no področje delovanja po kon- gresih. Drugo področje je vprašanje celotne socialne varnosti delav- cev. Pri tem ne gre samo za oseb- ne dohodke, temveč tudi za hu- manizacijo dela, za delovna me- sta, varnost na delovnih mestih, za prehrano, rekreacijo, počitni- ške zmogljivosti in za splet de- javnosti, s pomočjo katerih bo- mo uspešneje reševali socialno najbolj ogrožene delavce. »V tem obdobju mora delegat- ski sistem dobiti nove kakovosti in zaživeti tako, da bodo delegati iz združenega dela v zboru zdru- ženega dela v resnici izražali in- terese združenega dela. Tako morajo delovati tudi zbori upo- rabnikov SIS. V tem sklopu je potrebno omeniti še uveljavlja- nje neposrednega in dejanskega samoupravljanja. Sindikat se mora uveljaviti, za- to bomo v občinskem svetu ZSS Ptuj dosledno uresničevali spre- jeti program izobraževanja,« je poudaril Stanko Debeljak, pred- sednik občinskega sveta ZSS Ptuj. V sindikatih se v tem obdobju skupaj z drugimi borijo za usta- vitev rasti osebnih dohodkov, ki ne temeljijo na proizvodnih re- zultatih, kot poudarja Stanko Debeljak, ne gre za zniževanje ()l), temveč /a njihovo .uskladi- tev / rastjo dohodka. MG Preureditev Volkmerjeve v kratkem bodo delavci KGP-Tozd Nizke grad- nje pričeli preurejati Volkmerjevo cesto od Potrče- ve do Panonske. Tako so se dogovorili na pone- deljkovem posvetu predstavniki Komunalne-skup- nosti, KGP, Skupnih služb krajevnih skupnosti mesta Ptuja, Projekta inženiringa in ptujske vojne pošte. Odprto je le še vprašanje zidu, ki bi glede na projekt moral biti iz armiranega betona. Ce se bodo v vojni pošti odločili za kombinacijo žične in zelene ograje, bodo prihranili znatna sredstva. Delali bodo v dveh etapah: v prvi zid, v drugi cestišče in semaforje v križišču Potrčeve, Volkmer- jeve in Ciril-Metodovega drevoreda. V razširitev; cestišča je vključena tudi ureditev pločnika do Pa-' nonske ulice. Na tem delu bodo delali delavci; Tozd Nizke gradnje, Nikola Tesla iz Zagreba paj bo postavil semaforje. ] Anka Medved, gradbena inženirka iz ProjektCi inženiringa, je povedala, da bodo za preureditev; Volkmerjeve potrebovali 16,5 milijona dinarjev.j Po dogovoru bo SKS prispevala 62 odstotkov, KS Boris ZiherI 25 in KS Jože Potrč 13 odstotkov po- trebnih sredstev. ' MG: DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Z zasedanja zbora krajevnih skupnosti ji zbora krajevnih skup- ^^\\o podanih tudi nekaj K\\i vprašanj in pobud, Jjo odgovore. ^^enimo le nekatera, ki ^pašala na ureditev komu- '^adev, čistilne naprave, ' jela mesta in na dodeli- Ijdarnostnih sredstev za posledic zimske pozebe 1985- >gati krajevne skupnosti so ponovno opozorili na niodernizacije regional- Juršinci —Žihlava. Od ■|, svetov občin Ptuj, Gor- jjgona, Ljutomer in Mur- jljota zahtevajo, naj skupaj gostjo za ceste SRS obrav- jta problem in krajane ob- ,o sklepih. Ijgacija krajevne skupnosti jlCveder je podala pobudo (čimprej zaključi projekt starega mestnega jedra j se pričnejo obnovitvena po zgledu Mariborskega jli Škofje Loke. Natančno joioči vprašanje pristojno- jjvanja problemov polzenje J z grajskega hriba in sana- jdov in fasad ter padanja j s streh. Natančno naj se ipredeli, kaj bo z bivšim do- JLA, saj ta zgradba s po- tnimi šipami in odpadajočo Id močno kazi izgled Prešer- ulice. Podobno je tudi z ob- jmi garažami v Raičevi uli- jo krajani nameravajo ure- isredstvi iz samoprispevka. (V pa je tudi predlog, naj se Imjski tržnici ponudi večja I, v kar se naj vključita tudi lijski kombinat in Kmetij- adruga Ptuj in zagotovi več- (Izor cen, saj je ta tržnica lajdražjih v Sloveniji. legacija krajevne skupnosti trce je postavila vprašanje, I je s kriteriji za razdelitev lamostnih sredstev republi- odpravo posledic zimske t jozorili so na velike razlike ptujsko in slovenskobistri- ško občino. Prav tako jih zani- ma, po kakšnem ključu je Kme- tijska zadruga Ptuj razdelila sredstva med prizadete. Po nji- hovem mnenju jih je delila samo nekaterim, sredstva pa so se iz- koristila za obnovo vinogradov, ki niso bili močno prizadeti ali celo za ureditev povsem novih površin. Krajani menijo, da si je KZ s ustreznimi pogodbami in s takšnim ravnanjem zagotovila dobiček za nadaljnjih petnajst let. Zanima jih, ali je vse to v skladu z ustreznimi predpisi in stališči. Delegati iz Zetal so ob razpra- vi o družbenem planu občine za obdobje 1986— 1990 opozorili na problem manj razvitih KS. V nji- hovi krajevni skupnosti je na- mreč obrat Olge Meglic Dobri- na, ki že nekaj let stagnira. Zah- tevajo, da se za ta obrat poišče proizvodni program, ki bo omo- gočal nove zaposlitve, tako da se mladini tega področja ne bo po- trebno izseljevati. Delegati so postavili še več kratkih vprašanj. Delegata iz Za- vrča je zanimalo ali bi bilo mo- goče v njihovi splošni ambulanti poiskati zamenjavo zdravnice, ki opravlja specializacijo, in tako zagotovili vsaj enkrat na teden nudenje zdravniških uslug, če že ni mogoče, da bi ta ambulanta normalno delovala. Delegat iz krajevne skupnosti Franc Osojnik je ponovno posta- vil vprašanje o napredovanju del pri sanaciji in usposobitvi čistil- ne naprave. Prav tako so tudi de- legati iz Podlehnika ponovno po- stavili vprašanje, kako je s posta- vitvijo mostu, ki povezuje del krajanov Sedlaška z drugimi kra- ji. Krajani namreč nimajo druge izbire, kot da hodijo po avtocesti in pred kratkim je prišlo tam tu- di do nesreče. S Skupnostjo za ceste ne najdejo skupnega jezika. Upajo, da bodo ta problem kma- lu razrešili, saj na to čakajo že dve leti. Veliko delegatskih vprašanj se je nanašalo še na delovanje siste- ma obrambe pred točo, o čemer pišemo v drugem prispevku. Krajani vseh omenjenih krajev- nih skupnosti pričakujejo, da bo- do dobili odgovore na svoja vprašanja oziroma, da bodo pro- bleme v bližnji prihodnosti lahko rešili. d,L, Vsa podpora investiciji v TGA Delegati zbora združenega dela — od 55 se jih je seje udeležilo 45 — so namenili največ pozorno- sti informaciji o modernizaciji proizvodnje pri- marnega aluminija v TGA Kidričevo. Poleg pisne informacije, ki so jo delegati sprejeli z vabili, je na seji podal obsežno pojasnilo predsednik kolegij- skega poslovodnega organa TGA Danilo Toplek. Poudaril je, da so že pričeli z gradnjo elektrolize C, zato je neumestno v tem času razmišljati o alter- nativnih rešitvah. Zaključujejo tudi finančno kon- strukcijo — v prvi fazi gre za 18,6 milijarde dinar- jev, vse pa je urejeno tudi za dobavo proizvodne opreme, v glavnem iz tujine. Delegati so sprejeli sklepe v katerih ugotavljajo, da je investitor pred pričetkom del izvedel vse potrebne aktivnosti in postopke, predpisane z zakonodajo, da se izvršuje- jo sklepi skupščine o nujnosti takojšnje realizacije projekta modernizacije v TGA, ki so bili sprejeti po uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v letu 1984 in da zadolžujejo investitorja, da nada- ljuje delo na projektu tako, da bo izveden v pred- videnem .obsegu in dinamiki z najracionalnejšo porabo sredstev. Precej besed so delegati namenili tudi analizi uresničevanja predloga družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—90. Predsednik izvršnega sveta Jože Botolin je poudaril, da preveč grobo kr- šimo načela delitve dohodka. Rast osebnih dohod- kov je bila v prvih treh mesecih dosti hitrejša od rasti dohodka gospodarstva, zato ni za akumulaci- jo ostalo skoraj nič. Delegati so sprejeli sklep, ki obvezuje vse OZD, da morajo dosledno upoštevati resolucijske usmeritve in vsa nesorazmerja čimprej odpraviti. Poleg tega je pomemben tudi sklep, ki do nadaljnega prepoveduje zaposlovanje admini- strativnih delavcev v negospodarstvu. Ko so razpravljali o osnutku odloka o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo, so delegati upoštevali pripombo iz Kmetijske za- druge in KK Ptuj; ti so namreč menili, da je obramba pred točo naša skupna stvar — torej vseh občanov in ne le kmetijcev, zato bodo to pripom- bo posredovali na republiško skupščino. Največ pripomb je bilo k 11. točki dnevnega re- da — osnutku sklepa o sestavi občinskih komite- jev. Kar sedem delegatov je zahtevalo, da morajo v komiteju za družbene dejavnosti biti tudi pred- stavniki izvajalcev — torej skupnosti ali OZD s področja družbenih dejavnosti, ne pa da so bili v predlogu navedeni le iz drugih ozdov. Zato bo iz- vršni svet pripravil za ta komite nov predlog in bo pripombo upošteval. M. Ozmec DELIMO VEČ KOT SMO USTVARILI Zbori skupščine občine Ptuj so kritično obravnavali analizo ures- ničevanja predloga družbenega plana občine Ptuj za to srednjeročno obdobje in resolucije za letošnje leto. Zbori so ugotovili, da se v glo- l^alu uresničujejo usmeritve družbenega plana glede proizvodnje, za- I^oslovanja in podobno, ne uresničujejo pa se glavne resolucijske usmeritve glede delitve dohodka. Zato je bilo prav temu problemu namenjene največ razprave na sejah vseh treh zborov. Delegati družbenopolitičnega zbora so na seji 11. junija govorili predvsem v imenu delegacij posameznih DPO. Nekaj poudarkov iz razprave; Delamo ekonomsko neumnost, ker smo razdelili dohodek, ki ga nismo ustvarili. To se dogaja povsod in gospodarstvo ptujske občine ni izjema. Kritika bo prazno govoričenje, če stvari ne bomo izpeljali v praksi. Vsi kršilci so dolžni do 16. junija pripraviti program, kako de- litvena razmerja za osebno in skupno porabo uskladiti z resolucijo in z lastnim planom v OZD. Hitra rast osebnih dohodkov v gospodarstvu pogojuje tudi hitro rast v splošni in skupni porabi. Pospešiti je treba delo pri pripravi sa- moupravnega sporazuma o najnižjem in najvišjem osebnem dohodku v občini. Ta akcija mora imeti trdno oporo v gospodarstvu. Pri delitvi osebnih dohodkov ponekod vidijo v samoupravnih sporazumih samo tisti del, ki govori o osebnih dohodkih, ne pa tudi onega o proizvod- nji, ustvarjanju dohodka, izvoza itd. Težiti moramo k temu, da seda- nji njvo osebnih dohodkov obdržimo in storimo vse, da temu ustre- zno dvignemo dohodek. To ni sprejemljivo, saj na ta način ne bi dose- gli ničesar, k uskladitvi je treba pristopiti takoj in dosledno. Osnovno je disciplina, če te ne bo, nalog ne bomo uresničili. V septembru je treba podvzeti ukrepe proti tistim, ki ne bodo pokazali pripravljeno- sti, da stvari uredijo. Po razpravi so delegati soglasno sklenili: Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1986 zavezuje organizacije združenega dela, da zagotovijo tak- šna delitvena razmerja, da bo dosežena rast akumulacije in da se njen delež v dohodku ne bo zmanjšal. Sredstva za osebno, splošno in skup- no porabo naj rastejo skladno z rastjo dohodka. Zbor je ugotovil, da v OZD niso upoštevali teh usmeritev, zato je treba nujno odpraviti ta neskladja. Strinja se s predlogom izvršnega sveta, da morajo vse tiste OZD, pri katerih so bila v letošnjem prvem trimesečju ugotovljena neskladja glede razporeditve delitve dohodka in čistega dohodka, ta neskladja odpraviti in dosledno upoštevati re- solucijske usmeritve. Izvršni svet mora v skladu s svojimi pristojnostmi spremljati izva- janje nalog določenih z resolucijo in s sklepi in stališči zbora ter ob- veščati občinsko skupščino o uresničevanju sprejetih sklepov in pred- lagati potrebne ukrepe. Ti sklepi so bili tudi usmeritev delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti — tako za razpravo kot za sprejem vse- binsko enakih sklepov. FF občin Ormož in Ptuj | vu issn oarrn«.> in Ptuj. St. fi^7H in P H T" > i,- Sikuni,^^! 1986 ter Družbenopolitičnega zbora, dne \ \_. junija 1986, sprejela ODLOK o obveznem samoupravnem sporazumevanju gle- de plačevanja prispevka za financiranje potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozašči- te, ki so skupnega pomena za občino Ptuj _ 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacija^ ~ združenega dela, delovnih skupnostih in delo- • vni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost ter delovni lju- dje, ki s samostojnim delom in lastnimi sred- stvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko dejavnost, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financi- ranje nalog SLO v občini Ptuj za obdobje 1986 1990, so dolžni izvesti postopek za sa- moupravno sporazumevanje glede prispevka za potrebe SLO v občini. 2. člen Zavezanci, ki so dolžni ponovno izvesti po- stopek samoupravnega sporazumevanja, bodo, če bodo pristopili k samoupravnemu sporazu- mu, združevali sredstva po stopnji 0,22 % od bruto osebnega dohodka. 3. člen Zavezanci obračunavajo in plačujejo prispe- vek po določilih 6. člena samoupravnega spo- razumevanja o združevanju sredstev za finan- ciranje nalog SLO v občini Ptuj za (ihddhj.' 1986-1990. 4. člen Izjave o pristopu k samoupravnemu spora- zumu pošljejo zavezanci Oddelku za ljudsko obrambo Skupščine občine Ptuj. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po obja\i \ Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.' Številka: 402/54 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r, SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 158 Na podlagi drugega odstavka 36. člena Za- kona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRŠ, št. 3/81, 34/83. 24/85 in I 'Sft^ ter 165. člena .Statuta občine Pxu] (\ ahčin Ormož in Ptuj. št. S^VH in P 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 19. junij 1986 - 25. maj na Donački gori Leto je naokrog in ponovno smo se zbrali ob 25. maju na Donač- ki gori, kjer se vsako leto srečujemo planinci PD Majšperk in PD Ptuj ter na planinski način počastimo dan vseh mladih. Skupina mladih planincev našega MO se je odpravila v obla- čnem sobotnem popoldnevu proti cilju in komaj smo ubežali mokri osvežitvi, kajti pravočasno smo našli streho nad glavo v našem zave- tišču. Dež ni ponehal vse do noči. vendar nam to ni skalilo dobre vo- lje in preživeli smo pravo planinsko veselo noč, brez tistih vsakodnev- nih dolinskih skrbi. Bili smo prava velika družina; delili smo vse. kar smo prinesli s seboj — od hrane do dobre volje. Postavili smo tudi ta- bor, nekaj šotorov. Toda, kdo bo počival v takšnih trenutkih!? Včasih upanje ni zaman in z nami se je prebudilo sončno jutro, ki nam je vlilo še več veselja in novih moči. Opravili smo jutranje ob- veznosti v naši veliki družini in potem že dočakali prve »mladostne« goste. Res velia pravilo, da se v planinah vstaja zgodaj! Kar prijetno ti je pri srcu, ko vidiš prihajajoče planinske navdušence, nad tabo se dviguje naš, »štajerski Triglav«, nad vsem tem pa jasno, sončno nebo. Za dobrodošlico zaigrajo tudi naši mladi fantje in vzdušje je že čisto praznično Pripravili smo tudi kratek kulturni program, v katerem so sodelo- vali gostje iz PD Ptuj s folklorno skupino iz Cirkovc in naši mladinci. Na prireditvi je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed tudi pred- sednik društva^ ker pa ie to praznik mladih, bi nas moral pozdraviti tudi predstavnik občinske konference ZSMS. Toda zaman smo čaka- li na desede, namenjene vsem nam mladim. Donačka gora le previso- ka ali pa je odveč vsaka pot stran od mestnega življenja?!? Da vsega le ne bi bilo prehitro konec, so poskrbeli naši mladi fantje, ki so nas s svojimi prijetnimi zvoki spremljali vse do vrha naše- ga očaka. Le kdo bi prišel na jaso, ne da bi osvojil tudi vrh? Ker pa nam ob vsem tem še ni zmanjkalo moči, smo se v veselem popoldan- skem razpoloženju tudi zavrteli, se osvežili in okrepčali, za Kar so po- skrbeli naši mladi veterani PD. Res so se pošteno potrudili, saj ni bilo med nami ne lačnega, ne žejnega, ne žalostnega. Jelka Kolar, Mladinski odsek PD Majšperk Se zavedamo posledic vožnje z nepopolnim kolesom? v Tedniku smo pisali o načrtovanju akcije, ki smo jo tokrat namenili kole- sarjem. Akcijo smo izvedli v ponedeljek (kot je bilo načrtovano in objavljeno), 2. junija, od 13.30 do 16. na štirih točkah. Rezultati sicer niso spodbudni, saj je bi- lo od več kot sto pregledanih koles le 16 popolnoma tehnično brezhibnih. Ugo- tovili smo, da kolesarji posvečamo premalo pozornosti predvsem svetilnim tele- som (prednji luči, zadnji rdeči lučki, zavoram itd.). Še vedno se ne zavedamo dejstva, da luči na kolesu nimamo le zato, da bi mi bolje videli, ampak, da bi bi- li bolj vidni. V prometu biti viden — opazen — pa pomeni hkrati biti varnejši. Pri nas je to še toliko pomembnejše, ker nimamo dovolj urejenih kolesarskih poti. Bolj kot rezultati pa je spodbudna ugotovitev, da so kolesarji sprejeli akci- jo tako kot je bila zamišljena, torej njim v pomoč. Resnici na ljubo naj zapišem, da se je ponovnega pregleda od 76 odzvalo 53 lastnikov koles s popolnoma teh- nično brezhibnimi kolesi. Torej lahko akcijo ocenimo kot uspešno, če pa smo z njo uspeli prepričati kolesarje, kako pomembno je brezhibno kolo, je bil namen v celoti dosežen. Menoni TEDUj Družbene dejavnosti in kvaliteta življenja v kriznem obdobju v sedanjem trenutku, ko v delovnih orga- nizacijah sprejemamo temelje planov posa- meznih družbenih dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje, je vsako strokovno razmišljanje o problematiki družbenih dejav- nosti pri nas zelo dobrodošlo in koristno. Ra- vno zaradi velike aktualnosti omenjene pro- blematike, ki močno buri duhove v vseh sre- dinah, je Društvo sociologov in politologov Ptuj 2. junija pripravilo predavanje svoje čla- nice mag. Zinke KOLARiC na temo: Druž- bene dejavnosti in kvaliteta življenja v kriz- nem obdobju. Raziskovanje kvalitete življenja Na zahodu so v 60. letih že spoznali, da sa- ma ekonomska rast ne vpliva neposredno na večje zadovoljevanje človekovih potreb. Za- čeli so ugotavljati vrsto negativnih posledic za življenje ljudi, ki jih je prinesla hitra eko- nomska rast (zastrupitev okolja, odtujitev de- la, neosebnost družbenih dejavnosti). Pojavi- le so se zahteve po ugotovitvi, do kod se lah- ko zadovoljijo človekove potrebe z družbeni- mi dejavnostmi, ki so bile ustanovljene z na- menom, da so s svojimi storitvami in dobri- nami zadovoljujejo potrebe ljudi. Na ta na- čin so družboslovci začeli proučevati kvalite- to življenja. Ugotavljati so začeli življenjski standard, nivo življenjske ravni in način ži- vljenja ljudi. V Jugoslaviji se družboslovje ni ukvarjalo s problemi družbenega razvoja vse do konca 70-tih let. Sociologija, ki je s svojim razisko- vanjem ugotavljala predvsem vzroke razkora- ka med normativnim in dejanskim (med mo- rali in mogli) ter kaj preprečuje prilagajanje stvarnosti normativnim projektom življenja, je prinašala rezultate, ki so bili »neprijetni« za nosilce normativnih projektov. To je seve- da vplivalo na relativno majhno zaželjenost takšnih raziskovanj. Nakopičena družbena protislovja v začet- ku 80-tih let, prikazana v ekonomski in druž- beni klimi, pa so ustvarila klimo za razisko- vanje kvalitete življenja tudi pri nas. Del so- ciologije je hitro reagiral, saj je inštitut za so- ciologijo in filozofijo v Ljubljani začel pod vodstvom dr. Veljka Rusa s prvo raziskavo o kvaliteti življenja v Sloveniji. Pri svojem razi- skovanju, kjer so uporabili izkušnje skandi- navskih raziskovalcev, so si postavili za cilj predvsem: 1. Proučevanje življenjske ravni (do kod so Slovencem na razpolago dobrine družbenih dejavnosti). 2. Do kod so naše potrebe zadovoljene. Problem kriterijev (saj gre predvsem za vrednostne sodbe) zavira samo delo na razi- skavi. Da je slovenska družba zainteresirana za takšno raziskovanje pa dokazuje dejstvo, da je projekt predviden tudi za naslednje srednjeročno obdobje 1986-1990. Rezultati raziskave bodo osnova za planiranje in pro- gramiranje dela družbenih dejavnosti pri nas. Družbene dejavnosti v kriznem obdobju Mag. KOLARICEVA je predstavila neka- tere rezultate raziskave, ki se ukvarja s pro- blematiko nezaposlenosti in družbenih dejav- nosti ter proučuje dogajanje na področju družbenih dejavnosti v obdobju ekonomske krize. Družbene dejavnosti že več kot 5 let plaču- jejo davek stabilizaciji. Prišlo je do močnega zmanjševanja sredstev, pojavile so se zahteve po odpravi nekaterih postavljenih ciljev ter zmanjšanju oziroma odpravi posameznih SIS. Raziskovalce je zanimalo predvsem na kakšen način so družbene dejavnosti kljub vsem omejitvam uspele vsaj količinsko izve- sti večino postavljenih ciljev. Pri tem so se oblikovali trije kompleksi strategij kot reakci- ja na postavljene omejitve: 1. Racionalizacija — iskanje notranjih re- zerv, preusmeritev produkcije dragih uslug na cenejše, prenos določenih obveznosti na delovne organizacije oz. uporabnike; 2. Komercializacija — neposredna menja- Do nadaljnjega nobenih novih zaposlitev Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti SO Ptui so na ločenih se- jah, 12. junija soglasno podfprli stališče izvrš- nega sveta, da ni moč zaposliti novih delav- cev v strokovnih službah samoupravnih inte- resnih skupnosti družbenih dejavnosti in ma- terialne proizvodnje ter v upravnih organih skupščine občine Ptuj, dokler ne bo izdelana analiza stanja ter pripravljena in sprejeta no- va oblika organiziranosti. Dela na tem po- dročju so v teku. FF va dela med izvajalci in uporabniki oblike participacij uporabnikov; '< 3. Ekstemalizacija — proces pf posameznih storitev, za katere so \^-^ žene SIS, v OZD oz. krajevne skupJ' voj polprofesionalnih storitev: »b^jj^' vis«). Raziskovalci so ugotovili previ^j političnega podsistema, ki spodbuh' vsem strategijo racionalizacije nad !. podsistemi. Krepitev ostalih strategi,^ nja krize bo zahtevala določeno prej' ditev družbene moči, saj se bodo lah),)' bene dejavnosti izkopale iz obstojeCii, tev le z večjo stopnjo samostojnosti i„ ce odločanja o zadevah, ki so v njit,^ stojnosti. PA ŠE TO Odziv na predavanje je bil minirrial, grešali smo predvsem nosilce odločite^ voju družbenih dejavnosti v ptujski. Na žalost mnogi med njimi brez sram jemajo življenjsko pomembne odlo( razvoju teh dejavnosti v prihodnje, n{ pa potrebe, da bi si pridobili vsaj minj znanje in informacije o dejanskem si družbenih dejavnostih. Sociologi na ugotavljamo, da je tudi pri nas zelo q stih, ki si hočejo v resnici pridobiti; čeprav o njegovi potrebnosti v naši, vsak dan razpravljajo. Predavanje je pokazalo, da imamo i ju tudi strokovnjake, ki so v svoji strol cenjeni, vendar jih Ptujčani na žalostj mo izkoristiti. H I Cvetličarna Roža Staro mestno jedro je pridobilo no, Tokrat sta Brigita in Bojan Miško, ur; bivših prostorih komunalne agencije čen lokal s cvetlicami. Vznemirja tudi s ponudbo, ki odsio tradicionalne tovrstne ponudbe. Takt vrstam rezanega cvetja, lončnicam, v; aranžmajem, poročnim šopkom in an nju daril, dodaja miniaturne steklenji jih bodo izdelovali po naročilu. Po potrebi bodo za cvetlične ara: poskrbeli tudi na domu. STRAN 110 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽIN PTUJ Št. 17 ODLOK o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem pla- čevanju prispevka za solidarnostno gradnjo sta- novanj in delno nadomeščanje stanarin v občini Ptuj za obdobje 1986-1990 1. člen Skupščina občine Ptuj ugota\lja, da znaša potreben obseg sredstev za solidarnostno grad- njo stanovanj, delno nadomeščanje stanarin in solidarnost na nivoju SR Slovenije po samou- pravnem sporazumu o temeljih plana Samou- pravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 10/86) za udeležence sporazu- ma 1,435 od BOD iz dohodka. 2. člen Za tiste samoupravne organizacije in skup- nosti, ki niso pristopile k samoupravnemu spo- razumu o temeljih plana samoupravne stano- vanjske skupnosti za obdobje 1986— 1990, se s tem odlokom predpisuje obveznost plačevanja prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj, delno nadomeščanje stanarin in solidarnost na niv'oju SR Slovenije po stopnji 1,435 od BOD iz dohodka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po cojavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 36-2/86-4 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 159. Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij ulic in stavb (Uradni list SRS. št. 5/80) in 169. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. junija 1986, spre- jela ODLOK o določitvi imen in območij ulic v Krajevni skup- nosti Kidričevo v naselju Njiverce 1. člen Novim ulicam v naselju Njiverce se določijo imena in območja: 1. Druga ulica (za Proletarsko), ki se odcepi od Ceste v Njiverce proti jugu in poteka v obli- ki črke U, v njeno območje pa spadajo stano- vanjske hiše v novem delu naselja, se imenuje ULIC A NIKOLE TESLE. 2. Tretja ulica, ki se odcepi od Ceste v Nji- verce proti jugu in poteka v obliki črke U, v njeno območje pa spadajo stanovanjske hiše v novem delu naselja, se imenuje VEGOVA ULIC A. 2. člen Območje ulic iz 1. člena tega odloka se evi- dentirajo v registru prostorskih enot. 3. člen /a i/vedbo tega odloka skrbi Geodetska uprava občine Ptuj. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 27-20/85-IO/BS Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ZMAVC 1. r. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 160. Na podlagi 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, številka 2/73 in 2/86) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, številka 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. junija 1986, sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in pri- spevkov občanov za leto 1985 I. Potrdi se zaključni račun davkov in prispev- kov občanov za leto 1985 na predlog strokovne komisije. II. Zaključni račun izkazuje: 1. Obremenitve 1.113.046.479.- 2. Plačila 1.052.887.059.- 3. Dolg 73.758.195.- 4. Preplačila 13.598.775.- III. Zaključni račun, katerega je pregledala stro- kovna komisija imenovana na 135. seji Izvršne- ga sveta občine F*tuj, dne 5/2-1986 je pravilno sestavljen in obsega: 1. Bilanco 2. Bruto bilanco 3. Pregled skupno doseženega prometa 4. Pregled dolgov in preplačil zavezancev 5. Zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa. IV. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 400-2/86-9 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine I*tuj Gorazd ŽMAVC 1. r. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 161. Po 154. členu Zakona o pokojninskem in in- validskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83), 4. členu Pravilnika o razlogih, merilih in postopku za zmanjšanje, oprostitev in odpi- sovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov ter vknjižbo zastavne pravice (Uradni list SRS, št. 3/82) ter 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. junija 1986, sprejela SKLEP o imenovanju Komisije za odločanje o zmanjša- nju in oprostitvi prispevkov za starostno zavaro- vanje kmetov 1. Imenuje se komisija za odločanje o zmanjša- nju in oprostitvi prispevkov za starostno zava- rovanje kmetov. 2. Komisijo sestavljajo predsednik in člani: Predsednik komisije je: Zdenka UNUK, so- cialna delavka pri Skupnosti socialnega skrb- stva občine Ptuj, Vrhloga 60 člani pa: I. Danica Poherc, agronom pri Kmetijski zemljiški skupnosti Ptuj, Panonska ulica 5, Ptuj. 2. Janez ŽAMPA, kmetovalec in delegat Skupnosti pokojninskega in invalidskega zava- rovanja SR Slovenije, Levanjci št. 10, Destrnik 3. Albina PLANINC, strokovni delavec Uprave za družbene prihodke Ptuj, Ciril Meto- dov drevored 14 4. Jože SKERLOVNIK, predstavnik ZZB NOV Ptuj, Arbajterjeva I, Ptuj 5. Predstavnik krajevne skupnosti, s področ- ja katere se obravnavajo prošnje 3. Naloge komisije so določene s pravilnikom o razlogih, merilih in postopku za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov za staro- stno zavarovanje kmetov ter vknjižbi zastavne pravice (Uradi list SRS, št. 3/82). 4. Strokovno in administrativno delo za komi- sijo opravlja Uprava za družbene prihodke ob- čine Ptuj. 5. Mandatna doba komisije traja štiri leta. 6. Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 021-3/82-9 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 162. Na podlagi 6. člena Odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28/85), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora kra- jevnih skupnosti, dne 12. junija 1986 ter Druž- benopolitičnega zbora, dne 11. junija 1986, sprejela SKLEP o imenovanju Upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč v občini Ptuj V Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč v občini Ptuj se imenujejo: 1. PETROVIČ Majda, stanujoča Zg. Hajdi- na 112, za predsednico 2. ILEC Peter, stanujoč Ulica Lackove čete 5/b, I*tuj za člana 3. GAJSER Otmar, stanujoč Arbajterjeva ulica 10, F*tuj, za člana 4. SERUCjA Marjan, stanujoč Rogozniška cesta 6, Ptuj, za člana 5. SENČAR Metod, stanujoč Obrtniška 9, Ptuj, za člana 6. ERLIH Henrik, stanujoč Krčevina pri Ptuju 53, Ptuj, za člana 7. MUHIC Majda, stanujoča Kajuhova 3, Kidričevo, za člana 8. VUK Janko, stanujoč Majšperk 58, Maj- šperk, za člana 9. STERBAL Janez, stanujoč Ormoška 128, Ptuj, za člana 2. Mandatna doba imenovanega upravnega odbora traja dve leti. 3. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-35/86-1 Datum: 12/6-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Haro&mW'\ Tednika ga preimeio brexpla^r»o, narofcwki^p<^amewJi _ TEDNIK - 19- junij 1986 SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5 DORIS DRAGOVIČ ZA TEDNIK »Željo moja je naključjelu Pred kratkim je gostovala v Ptuju in to kar dve noči zapored. Ob- činstvo jo je toplo sprejelo, saj je pesem Željo moja še zmeraj v ušesih. A ^0 smo jo takole tudi videli v živo, smo — vsaj moški del občinstva — enostavno ostrmeli. Lepota glasu se odlično ujema z lepoto telesa, vse skupaj pa dopolnjujeta še šarm in trden emancipiran ženski značaj. Takšen je bil moj prvi vtis o Doris Dragovič, ko sva izmenjala nekaj nuj- pih vljudnostnih besed in se z njenim menažerjem dogovarjala o časov- oem terminu za pogovor. Pa je naneslo tako, da so bili dnevi in večeri zasedeni s koncerti in nastopi sirom Slovenije in sosednje Hrvatske ter gi nam preostalo drugega, kot da smo izkoristili čas po njenem polno- čnem koncertu v ptujski diskoteki Metulj, in tako smo v redakciji Radia in Tednika k pogovoru sedli nekaj po drugi uri zjutraj. »Naj najprej pozdravim vse bralce Tednika, saj sem izredno vesela, da sem lahko danes vaš gost. Kot verjetno veste, sem rojena v Splitu pred 25 leti. In to svoje rodno mesto imam zelo rada, saj sem tam doživela vse pomembne prelomnice v življenju; med dru- gim sem v Splitu pričela tudi pre- pevati. V začetku svoje kariere — če lahko temu tako rečem — sem prepevala v skupini More. Z njimi sem bila kakšna štiri leta in skupaj smo v tem času izdali dve veliki plošči. Zanimivo je, da je bila komercialno najbolj uspešna pesem Srce mi slomi, meni oseb- no pa je bila v umetniškem smi- slu najbolj pri srcu pesem Kad bi znao ti. To je balada, polna než- nosti, lepih besed, občutkov ...« Pravo popularnost pa ste doži- veli šele po izbirnem koncertu za popevko Evrovizije in s samim nastopom v Bergnu, kjer ste do- segli lep uspeh — 11. mesto; vse to s pesmijo Željo moja, kajne? »Gre za izredno naključje, ki je pravzaprav posledica mojega srečanja z Zrinkom Tutičem, nekje v začetku januarja letos. Ponudil mi je več pesmi, ki naj bi jih jaz — po njegovem mnenju — odlično zapela. Skupaj sva menila, da bo za poslušalce naj- bolj sprejemljiva ena od pesmi, ki je bila napisana za duet. Meni je najbolj ugajala prav Željo mo- ja, saj menim, da nosi ta pesem v sebi veliko lepega, čustvenega. In odziv pri občinstvu je dokaz, da sem izbrala prav.« Kako je pesem sprejelo evrop- sko občinstvo? »Naj me bralci ne razumejo napak, ampak moram reči, da je popularnost te pesmi precej več- ja od tistega 11. mesta v Bergnu, kar je zame tudi lep uspeh. Že ta- krat, ko je bila popevka Evrovizi- je, je pesem Željo moja imela prek 20 milijonov nosilcev zvoka po vsej Evropi. Torej je bila že pred javnim predvajanjem na Evroviziji in'še pred projekcijo spota »na slepo« odkupljena v vseh večjih gramofonskih hišah, kot so Jupiter record, Sonny, So- neth, itd.« Popevka je posneta v več jezi- kih, katera priredba je vam naj- bolj pri srcu? »Veste, sem precej romantične narave in prav zaradi tega mi je najbolj pri srcu francoska verzi- ja, ki ima tekst nekoliko spreme- njen, bolj veličastno zveni, njen naslov pa je Živela bolečina. Se- veda pa imam pesem v našem je- ziku najraje.« Vendar je bila tudi Željo moja — zapeta na Evroviziji — precej spremenjena od tiste, ki smo jo slišali v Prištini, kajne? »Res je, to je povsem logično, da so jo aranžirali in prilagodili ušesu evropskega občinstva. To delajo povsod.« i Verjetno pa vam je vzelo veli- ] ko časa tudi zakulisje in priprave j na pesem Evrovizije? »Vsekakor je vse skupaj veliko delo, v katerega je vključeno ali vpleteno veliko število ljudi. Pre- \ cej časa in sredstev je bilo name- njenih reklamiranju. Recimo — barvni TV spot Željo moja, ki ga je posnela ekipa zagrebške tele- vizije, smo snemali polnih 8 de- lovnih dni in to na Brionih in po Istri. Mislim, da smo vsi skupaj vložili maksimalne napore, da prikažemo našo pesem, našo de- belo kar se da solidno, kulturno, jepo, da je bilo vse skupaj spre- jemljivo za občutljiv okus in oko Evrope ter nasploh zahodnega tržišča. Zelo sem hvaležna vsem, Ifi so nam pri tem pomagali, še Posebej, ker se je zgodilo prvič, da so recimo TV Zagreb in Jugo- ^on trdno stali ob strani izvajalca , pesmi — torej ob meni. Čeprav so bili to ogromni finančni izdat- ki, je meni pomenilo največ, da so se vsi do zadnjega zares člove- ško trudili, da so za Željo moja delali zares z vsem srcem in du- šo.« Kakšno je vaše mnenje o naši izbiri popevke v Prištini? »Strašno sovražim festivale, saj je to zame v glasbenem po- menu nekaj najslabšega kar ob- staja in je nujno zlo. V Prištino sem odšla ob močnem prigovar- janju sodelavcev, predvsem zara- di izrednega prizadevanja Zrinka Tutiča. Zame so sicer festivali nekakšna degradacija glasbe, saj je povsod bistven le finančni uči- nek, umetnost pa je tako pohoje- na. Mislim, da ne obstaja noben parameter, s katerim bi merili umetnost, še najmanj pa komer- cialni učinek. Nasploh se sprašu- jem, kdo je lahko pri nas tisti, ki reče Ta pesem je dobra — ta je pa slaba. Vse skupaj je »money show bussiness«, še huje — ne- kateri pri nas pretvarjajo umet- nost v šport, to pa je naravnost odvratno.« Doris je svojo željo v več verzijah zapela tudi v diskoteki Metulj. (foto: M. Ozmec) In kaj menite o trenutnem sta- nju na jugoslovanski glasbeni sceni, po vsem tem kar ste pove- dali? »Hm ... ha ha ... ne vem, ve- ste zelo me moti, ko recimo pri- dem v te kvazi elitne glasbene sredine, pa modrujejo o tem in onem kvazi umetniku, o narodni glasbi. Nasploh menim, da vsi pevci in glasbeniki obstajajo, ker jih pač nekdo želi, ker obstaja občinstvo, ki jih posluša in kupu- je. Pri nas velja pač vse tisto, kar narod želi in sprejema. In vsi ve- mo, da ne sprejema le — recimo Doris Dragovič med nastopom na letnem prireditvenem prostoru v Ptu- j"- lepe Brene, Nede ali kakšne po- pularne skupine, ampak tudi Mozarta, Bacha in podobno. Od- visno pač od želja in okusa ob- činstva. Prav zaradi tega za jugoslo- vansko glasbeno sceno nihče ne more — vsaj javno ne — reči kaj je primerno in kaj ne. V vsakem primeru pa je trenutno stanje le ogledalo zahtev takšnih ali dru- gačnih slojev naših ljudi.« Vse jugoslovanske gramofon- ske hiše na nek način ločujejo dobro od manj dobrega z zlo- glasnim žigom »šunda«. Kaj me- nite o tem? »Tudi to je do neke mere de- gradiranje pevca ali skupine. Ce skladba ni za občinstvo, bo to vsak čutil, ker pač plošč ne bo prodal. Ne vem zakaj je potem potreben še ta žig. Zamislite si, da nosite po ulici kakšen žig na čelu — to ni prijeten občutek. Spet pa je na drugi strani absurd, da bi nek tekst ali glasbo pošilja- li recimo dvajsetim milijonom Jugoslovanov, da bi oni odločali p tem, kaj je kič in kaj ni. Čeprav je malo čudno, je vendarle prav, da vsake oslarije le ne spravlja- mo na ploščo, zato smo prisiljeni upoštevati odločitve posebnih komisij, ki to odrejajo. Seveda tudi komisija zmeraj ne zadene prav.« Kaj pa menite o raznih združe- njih estradnih umetnikov in glas- benikov. So to le dobičkonosne organizacije ali zares pomagajo pevcem in glasbenikom? »Ce sem odkrita — pri nas so še živali bolj zaščitene od glasbe- nikov. To je čista resnica, pa naj zveni še tako nizkotno. Potem ni čudno, če posamezniki grabijo denar in si ustvarjajo devizne za- loge — ko pa ni nikogar, ki bi glasbenikom stal ob strani in bi skrbel tudi za socialno zavarova- nje z vsemi pritiklinami. Nekaj glasbenih združenj sicer je, ven- dar se ta ukvarjajo le z organizi- ranjem koncertov in turnej. Seve- da pri tem potegnejo tudi svoj delež denarja. Kljub temu me- nim, da bi podobnih organizacij morali imeti še več, ali pa eno in tisto močnejšo in predvsem, da bi ta delala bolj resno in odgo- vorno ter bolj za glasbenika kot do sedaj.« Kakšni so vaši pevski načrti? »Mislim da je bil nastop na Evroviziji stopnička više v moji karieri, nikakor pa ni nekaj pre- lomnega. To je cirkus, ki je bil in prenehal. Še naprej pa mi ostaja volja do petja, saj mislim, da imam za to dovolj možnosti, da sem za to verjetno tudi usposo- bljena. Prejšnji mesec je izšla moja prva samostojna velika plošča, na kateri je poleg evrovi- zijske pesmi tudi več prijetnih popevk, ki jih poslušalci lepo sprejemajo. Moji sedanji sode- lavci so poleg Zdenka Tutiča še več ali manj znani glasbeniki kot so Mato Došenj, Zoran Škugor, Milo Vasic in cel niz spremljajo- čih vokalov. Na plošči sta tudi dva gostujoča avtorja glasbe in sicer vsem znana Daniel Popovič in Sanja llič. Vsi skupaj smo se potrudili in mislim, da nam je uspelo narediti zares kakovostno j in vsebinsko dobro ploščo. Sicer pa, kmalu bomo videli kako bo sprejeta pri vas, drago občinstvo. Moja želja je, da se kmalu spet vidimo in slišimo!« M. Ozmec Zagotovljeno letovanje za 200 šolarjev Vprašanje usode letovanja v Biogradu in s tem povezano — biograjskega počitniškega doma še vedno ni rešeno, to pa pomeni, da ostaja več kot polovica otrok med počitnicami doma ali pa za njih starši poiščejo kakšno drugo možnost, letova- nje prek svoje delovne organizacije in podobno. In kako smo letos za šolarke in šolarje poskrbeli v Ptuju? V centru za socialno delo, kjer že nekaj let organizirajo letovanje otrok, so letos uspeli pri- skrbeti 200 mest v Savudriji prek republiške Zveze prijateljev mladine. Anka Feguš o tem pravi: »V prejšnjih letih smo organizirali letovanje še na Debelem rtiču, letos pa smo se odločili le za Sa- vudrijo, kjer so nam ponudili skupno 200 mest v juniju, juliju in avgustu. Tik pred zadetkom poči- tnic pa se srečujemo s težavami — to je, da imamo na voljo premalo mest. Načrtovali smo jih z ozi- rom na lanskoletno zanimanje, prijavilo pa se je 42 otrok več in zanje žal ne bomo mogli dobiti prostora, čeprav smo iskali tudi drugod. Očitno je, da se starši vse redkeje odločajo za dopust na mor- ju in da je takšna oblika letovanje otrok v tem ča- su najbolj dostopna. Lahko se sicer zgodi, da bo kdo odpovedal in da bomo kakšnih deset doda- tnih mest še zagotovili v Savudriji, to pa bo še ved- no premalo.« Prva izmena petdesetih otrok odide na letovanje že 26. junija, drugih petdeset 3. julija za sedem dni in 2. avgusta sto otrok za deset dni. Letos je cena za 10-dnevno letovanje 22.500 di- narjev, za sedem dni pa 16.500 dinarjev. mš VLADIMIR GAŠPARIČ-GAPA Vsi bi radi liupili moje liipe« Ptujskemu občinstvu se varaždinski kipar Vladimir Gašparič-Gapa predstavlja prvič, vendar učinkovito in odmevno. Okrog 30 skuiptur v le- su in bronu, pa še nekaj risb je razstavljenih v razstavnem paviljonu Du- šana Kvedra, ki zadnje čase vabi v svojo prikupno notranjost vse več uve- ljavljenih umetnikov. Capine skuipture uvrščajo kritiki v sam vrh evropskega kiparstva, po številu svojih del pa zagotovo sodi med izredno plodovite kiparje. Sam pravi, da je k temu prispevalo pomemben delež nekaj študijskih po- tovanj v Italijo, Švedsko, Madžarsko in še kam. »Na zahodu se človek navza- me profesionalnega odnosa do dela,« je prepričljivo pripovedo- val. »Vsak dan je treba trdo dela- ti, sicer uspeha ni. V Ptuju se predstavljam z manjšimi skulptu- rami, ker v razstavnem paviljonu ni prostora za večje, tudi do tri metre visoke. In, če hočeš ustvar- jati takšna dela, moraš biti do- volj pri močeh in dovolj discipli- niran.« Gapa je povedal, da ima na njegovo delo največji vpliv Va- raždin s svojim mestnim jedrom. Tam se je rodil, tam je odraščal in vpijal vase lepote rojstnega kraja. Že v rani mladosti je ve- del, da bo kipar in vedel je, da bo njegov medij les, tako znači- len za okolje, iz katerega izhaja. Njegove skuipture so polne in- tenzivnosti, ki grozi, da bo vsak hip eksplodirala. Vendar je ume- tnikova roka intenzivnost in ek- splozivnost znala ukrotiti v ele- gantne in nič kaj sentimentalne linije trpljenja, ponosa, gibanja, hotenja... »Moje delo bi lahko primerja- li z novo podobo v slikarstvu. Vendar je praoblika bolj ekspre- sionistična, torej gre za mešanico nove podobe, ekspresionizma, patine Varaždina in še nečesa mojega — to je neki konglome- rat, ki pa je specifičen. S pomoč- jo lesa pa seveda dajem kipom še eno noto, tako značilno za les — toplino in mehkobo, ki je čvrsta. Problem je le v tem, ker les ni trajen material, zdrži le okrog 300 let. Pa bo tudi to dovolj,« pravi in se smeji svoji izjavi. Dela, kot so Gapina, zagotovo puste močan vtis na človeka. S svojo obliko, barvo, intenzivno vsebino in osebnostnim peča- tom. »Vsi bi radi kupili moje ki- pe,« pravi Gapa. »Vendar jih ne morem prodati. Vsak kip ima tu- di šest odlitkov v bronu, kar je na razstavi, so originali. Zanimi- vo ali pa morda značilno je, da prodajam zbiralcem v tujini, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji. Razlog je gotovo v tem, da imajo ljudje v tej deželi več denarja, ki ga lahko namenijo za umetnost. Obenem pa je njihovo življenje tako hladno, da prav hlepijo po koščku intimnosti, to- pline, po duhovnih vrednotah. Kulturna raven je tam na splo- šno na višji ravni kot pri nas. Danes že lahko rečem, da je s kiparstvom mogoče zaslužiti do- volj za normalno življenje. Ven- Vladimir Gašparič-Gapa (foto Kosi) dar, s kiparstvom se ukvarjam že več kot deset let. Na začetku svo- je poti zagotovo nisem živel od svojega kiparskega dela ...« Vladimir Gašparič-Gapa je poln načrtov, idej in delovnega elana. Pred njim je mnogo let de- la in boja za uveljavitev na sveto- vni kiparski sceni. Pred njim so že v tem letu pomembne razstave v Jugoslaviji in v Avstriji in mor- da se kje v svetu utrne še kakšna želja po razstavi njegovih kipov konj, ljudi, živali. Po razstavi, ki bo ljudem približala košček naše domovine in Gapine izvirne osebnosti, ki žari iz svojstveno obdelanega lesa. Nevenka Dobljekar V Halozah je res lepo? Sporočilo, kaj se je zgodilo v Černobilu in o prepovedi uporabe deževnice nas je zelo pretreslo, še posebej Haložane, kajti deževnica je edini vir, ki ga uporabljamo. Pri štabu za civilno zaščito nam niso mogli omogočiti, da bi ci- sterne napolnili s pitno vodo brez plačila. Gasilske cisterne so bile postavljene po nekaterih zaselkih, žal pa oddaljene nekaj kilometrov za večino krajanov. Vsak, ki ima pri hiši cisterno, se je vprašal, kaj storiti, uporabljati vodo iz cisterne in odšte- ti 4000 din za 5000 litrov vode ali . . .? In kaj nam je preostalo druge- ga, kot da naprej mirno kuhamo z deževnico, ne glede na to, kaj bo. Vendar je ob vsem tem marsikateri pomislil, da je podoben oslu na saharskem pesku, ki se prepušča mili volji narave. Ukrep, ki je bil izdan, je služil oziroma so ga lahko upoštevali le tisti, ki imajo vodovod, za vse ostale pa ni bilo slišati kako in kaj. Pra- vijo, da so možne posledice. Ce se bodo res pokazale, potem bodo s Haložani in z drugimi, ki jim je deževnica edina voda, imeli grobarji največ dela čez nekaj časa. In, če je že res bilo tako kritično in toliko govorimo o civilni zaščiti, kje so bili tisti, ki bi morali prek civilne za- ščite v krajevni skupnosti poskrbeti za zaščito prebivalstva. Imamo parolo NNNP, a nas je strah, kako bi bilo v primeru voj- ne, ko je vse bolj zbegano ter dosti bolj kritično kot sedaj. Sliši se o veliki gospodarski škodi. Pri nas v Halozah je najbrž ni, kajti bilo bi brez smisla o tem govoriti ter podkopati nekaj solat, če iz dneva v dan kuhaš z okuženo vodo. Že od zdavnaj je Haložan izpo- stavljen težavam in tako bo najbrž ostalo, če bo živel na teh bregačah. Zato sprašujem družbeno politične organe in delegate, kaj mislijo o človeku, ki je oddaljen eno uro hoje do avtobusa in kaj mislijo o vseh prispevkih, ki jih ta isti plačuje, a nima dohodka. Večkrat se sliši, kako lepo je v Halozah, v mestu pa gre vse naro- be. Ce kateri od tako mislečih meni, da je lepo, naj se odloči za zame- njavo, pri tem pa naj ne pozabi, da ima Haložan vodovod ob dežju, ilovnata cesta pa mu služi namesto asfalta. Mislim, da ne pretiravam! V kolikor se bo tako nadaljevalo in se stanje ne bo izboljšalo s pomočjo širše družbe, potem bo čez leta v Halozah le tu in tam kakšen s sivo brado kimal za pečjo. Ali bolje re- čeno: upravi za družbene prihodke ne bo več potrebno pisati čekov za kmečko, oziroma ne samo kmečko zavarovanje, pač pa pavšal na do- hodek. Sreča je le v tem, da iz dneva v dan rastejo vikendi, tako da ne bo vse izumrlo. Franc Drobnič 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 19- junij 1986 - TEDNIK KS BUDINA-BRSTJE V nedeljo referendum za samoprispevek Ob izteku minulega srednjero- čnega obdobja so v krajevni skupnosti Budina — Brstje že v začetku lanskega leta pripravili program aktivnosti, ki je bil os- nova za razpis referenduma o uvedbi samoprispevka za seda- nje srednjeročno obdobje. Če- prav je bilo težišče v programu namenjeno reševanju najbolj žgočih problemov v KS, to je iz- gradnji kanalizacije in urejanju cest, se decembra lani občani ni- so opredelili za uvedbo krajevne- ga samoprispevka. Zato bodo re- ferendum ponovili to nedeljo, 22. junija. Koncem maja so na volilni skupščini izvolili novo vodstvo KS Budina Brstje. Za predsedni- ka sveta so izvolili Ivana Šebelo, za predsednika skupščine KS pa Janeza Zupaniča, ki je o po- membni nalogi novega vodstva in vseh krajanov povedal: »Temeljito smo proučili vzro- ke, zaradi katerih referendum ni uspel. Občani so na zboru jasno izrazili svoje mnenje, zahteve in seveda veliko nezadovoljstvo za- radi nerešenih problemov, ki na- šo KS močno zadevajo, pa nismo občani zanje prav nič krivi. Problemi se nanašajo v glav- nem na tri nerešena vprašanja, od katerih pa bomo, po dogovo- ru z izvršnim svetom SO Ptuj, dve vprašanji v kratkem uredili. Ta problema sta odlagališče ko- munalnih odpadkov, katerega škodljivi vplivi in smrad prizade- vajo v glavnem prebivalce nase- lja Brstje, ter problem slabe ceste skozi to naselje do Spuhlje, ki je zaradi naraščajočega prometa z novim mostom čez železnico v Rogoznici še večji. Naš najbolj pereč in še vedno nerešen problem, ki ogroža pre- težni del krajanov naselja Budi- na, pa je narasla podtalna voda. O tem je bilo že veliko polemi- čnih razprav, tako v občini kot v republiki, vendar do sedaj večjih uspehov ni bilo. Zato je novo vodstvo KS Budina — Brstje v sredo, 11. junija, povabilo na razgovor vodstvo izvršnega sveta SO Ptuj, kjer smo opisali vso omenjeno problematiko, ter odločno zahtevali, da jo s skup- nimi močmi čimprej rešimo. Za odlagališče smeti smo do- bili zagotovilo, da bo upravljalec takoj rešil vse, da stvar ne bo ta- ko kritična. Dovoljenje za odla- ganje velja le še za 90 dni, za no- vo lokacijo pa bo sklicana po- sebna razprava. Za cesto skozi naselje Brstje je dogovorjeno, da bo skupnost za ceste poškodbe v kratkem odpravila ter uredila bankine. Odsek Brstje —Spuhlja- pa bodo v mesecu ali dveh tudi asfaltirali in uredili prometni re- žim. Tudi za naselje Budina smo se dogovorili, da bo Cestno pod- jetje Ptuj na magistralni cesti uredilo bankine in cestne vdolbi- ne, tako da bo ob nalivih voda odtekala v kanalizacijo, ne pa krajanom skozi okha in po fasa- dah. Zgrajen bo tudi novi most prek potoka Rogoznica v Budini in sicer iz sredstev skupnosti za ceste SRS. Kar se tiče osrednje problematike, zvišane podtalni- ce, pa smo dobili odgovor, da je rešitev vezana na daljši čas. Ob- močna vodna skupnost Drava je zadolžena, da podrobno preuči vpliv levega drenažnega jarka ob akumulacijskem jezeru HE For- min na levobrežni kolektor v Ptuju, na osnovi česar bo možno iskati ustrezne rešitve. Organi in družbeno politične organizacije naše KS si bomo še naprej prizadevali za reševanje omenjenih problemov. Ne bomo več čakali, ne popuščali, še manj pa, da bi se zadovoljevali z neki- mi obljubami in nakazanimi re- šitvami.« V nedeljo bo referendum za krajevni samoprispevek, kakšen program ste pripravili? »Zbor krajanov je ocenil, da je v pripravljenem programu zajeto bistvo in, da bi v naslednjih pe- tih letih z zbranimi sredstvi lah- ko zadovoljili pretežni del naj- nujnejših potreb. Glavni pouda- rek bomo dali nadaljni izgradnji kanalizacijskega omrežja, pri če- mer bodo s sofinanciranjem so- delovale tudi vse KS mesta Ptu- ja. Pričakujemo tudi velik delež sklada za opremljanje stavbnih zemljišč, saj načrtujemo v na- slednjem obdobju tudi opremlja- nje stavbnih zemljišč na našem območju. Predvidevamo, da bo- mo lahko zgradili kanalizacijo v pretežnem delu Budine in na ce- lotnem uličnem sistemu. Tudi ce- ste so pomembno nerešeno vpra- šanje, zato smo v programu predvideli 20 odstotkov zbranih sredstev za urejanje in vzdrževa- nje cest. Del sredstev smo name- nili tudi za vzdrževanje novega doma krajanov ter del za uredi- tev prostorov za našo mladinsko organizacijo. Za manjkajočo ja- vno razsvetljavo bomo namenili okoli 7 odstotkov zbranih sred- stev, poleg tega pa bomo sproti financirali še nekaj manjših na- lo^ ' Želja vseh krajanov naše KS je, da bi živeli v lepem, zdravem in mirnem okolju. Če se nam bo- do vse te želje uresničile, je naj- več odvisno od nas samih, od na- še pripravljenosti, da si razmere sami izboljšamo in po svojih mo- čeh prispevamo k zadovoljeva- nju skupnih potreb. Našo pripravljenost pa bomo potrdili z udeležbo na nedelj- skem referendumu in z glasova- njem ZA predlagani program, oziroma samoprispevek. Le s skupnimi napori in prizadevanji bodo naše želje po lepšem življe- nju uresničene!« Naj ob koncu zapišemo, da so podrobnejši program zadovolje- vanja skupnih potreb iz sredstev samoprispevka natisnili v poseb- ni informaciji, ki jo je prejelo vsako gospodinjstvo v KS, po- drobnejše informacije pa so do- bili krajani tudi na posameznih zborih. Pričakujejo, da bo v ne- deljo, 22. junija, referendum uspel, zato vabijo krajane KS Budina — Brstje, da svojo nalo- go na glasovalnih mestih čimprej opravijo. M. Ozmec Priprave na 750-letnico kraja VELIKA NEDEUA Velikonedeljska cerkev bo le- tos stara že 750 let, prav toliko jih ima tudi sam kraj. Zato so se v krajevni skupnosti odločili, da bodo letos obnovili tudi fasado in okna na zvoniku, za kar bodo porabili pet milijonov dinarjev. Kot je povedal Ivan Hržič, pred- sednik skupščine KS, bodo sred- stva zbrali po posebnih pogod- bah, torej mimo referendumske- ga programa. Sklep o tem so sprejeli na skupščini 25. marca letos. Po dogovoru bo vsaka kmetija prispevala 8 tisoč dinarjev, obr- tniki in vsi zaposleni po 4 tisoč in upokojenci po 2 tisoč dinar- jev. Predvidevajo, da bo cerkvena proslava 6. ali 7. septembra. Pred tem pa bodo organizirali znan- stveno posvetovanje, na katerem bodo govorili o umetnosti in zgo- dovini kraja. Posebej pa še pre- davanje o križarskem redu na Štajerskem in v Veliki Nedelji. Letos so v krajevni skupnosti odprli več delovišč. Največ si krajani obetajo od telovadnice, ki sodi v program prvega občin- skega samoprispevka v občini Ormož in za katero je KS prispe- valo 5 milijonov dinarjev iz sred- stev krajevnega samoprispevka. Pričakujejo in tako trdijo tudi iz- vajalci del, da bo nared do začet- ka novega šolskega leta. Do ta- krat naj bi uredili tudi novo trgo- vino, za katero bodo sredstva za- gotovili iz treh virov: Mercator- Zarje Ormož, bančnih sredstev in sredstev samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ormož. Poleg tega gradi SSS tudi osetn stanovanj za trg. Del sredstev bo KS namenila še za ureditev kotlovnice, iz kate. re se bosta ogrevala tudi telovad. niča in zadružni dom, v katerem je sedež krajevne skupnosti. V gradu bodo uredili tudi pro. store za etnografsko zbirko in to pod okriljem Pokrajinskega mu, žeja iz Ptuja, za kar so sredstva že zagotovili. Živa pa so razmij. Ijanja po obnovi preostalega de- la gradu. Grajsko dvorišče nudi imenitni prostor za letno gleda- lišče in s tem odpira nove mož- nosti za kulturno bogatitev kraja. Še letos bodo, kot je povedal Ivan Hržič, izdali novi razgledni- ci kraja, saj je tista s staro šolo že pošla. Poleg tega je potrebno tu- di s sliko povedati, da je kraj v zadnjem obdobju veliko prido- bil. MG Pogled na začetke gradnje nove telovadnice Zvonik bo dobil novo »obleko« in okna foto: L. Kotar OBČINSKO TEKMOVANJE ENOT PMP v soboto, 7. junija, je bilo na Keblju (na Pohorju) 16. občinsko tekmovanje enot prve medicinske pomoči, ki so ga organizirali ob- činska organizacija rdečega križa. Oddelek za ljudsko obrambo in Občinski štab civilne zaščite Slovenska Bistrica. Preizkusa znanja iz" prve medicinske po- moči se je udeležilo 51 (!) ekip, vsega skupaj čez tristo tekmovalcev. Občina Slovenska Bi- strica je tako edina, ki organizira to tekmova- nje s takšno udeležbo, saj toliko ekip ne so- deluje celo v večjih mestih. Najprej so ekipe odgovarjale ustno — tria- ža, nato pa je sledil še praktični del — reše- vanje in nudenje prve pomoči ponesrečencu. Ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Jan- ka Predana je ugotovila, da je raven znanja zelo visoka in da so ekipe bile pripravljene materialno in tehnično. V tekmovanje oziroma organizacijo se če- dalje bolj vključujejo tudi gasilska društva, ki ekipam omogočajo prevoz idr. K dobrim re- zultatom in odlični organizaciji je svoj pri- spevek dodalo tudi lepo sončno vreme ter je tako celotno tekmovanje, razen triaže, pote- kalo na ploščadi pred kebeljsko osnovno šo- lo. Najboljši dve ekipi sta se uvrstili na repu- bliško tekmovanje v Ormožu. Dve pa za to, ker je bilo vseh ekip nad 50 in to dopuščajo pravila. Organizatorji so še dodali, da s tekmova- njem enot prve medicinske pomoči namera- vajo nadaljevati in tako obdržati stopnjo zna- nja na takšni ravni kot je sedaj, saj nikoli ne vemo, kdaj ga bomo res praktično uporabili. Samo Brbre Pozdravimo kulturne ustvarjalce iz Kumrovca in Klanjca V ponedeljek, 23. junija, se bodo ob 19.30 v Srednješolskem cen- tru Dušana Kvedra v Ptuju prvič predstavili kulturni ustvarjalci iz bratske občine Klanjec, ki prihajajo iz Titovega rojstnega kraja. Pevsko društvo »Kumrovec« iz Kumrovca sestavlja 40-članski mešani pevski zbor, ki neguje izvirne ljudske pesmi in pesmi o Tovari- šu Titu. Kulturno umetniško društvo »Antun Mihanovič« iz Klanjca se- stavlja 45 aktivnih članov folklorne skupine in tamburaškega orke- stra. Društvo je bilo ustanovljeno 1982. leta in je imelo v petih letih svojega delovanja vrsto uspešnih nastopov v Zvezni republiki Nemči- ji, na Kmečki gostiji v Ljubljani, Picokijadi v Durdevcu, na turističnih prireditvah v Beogradu, Kumrovcu, Sarajevu in Zagrebu. V Miinche- nu je posnelo svojo prvi video-kaseto s tujim producenton, sodelovali pa so tudi pri snemanju filma »Vrela« in »Prijatelji glasbe« za RTV Zagreb. Kulturni program, ki ga bodo izvajali.v Ptuju v pozdrav 13. kon- gresu ZKJ, Dnevu samoupravljalcev Jugoslavije in 25. Srečanjem bratstva in prijateljstva, je skrbno sestavljen iz plesov folklorne skupi- ne, pesmi pevskega zbora in tamburaškega orkestra. FB ZAHVALA UMETNIKOMA »Stanovalci Doma upokojencev Ptuj-Muretinci ter samou- pravni organi in družbeno-politične organizacije doma izrekamo ZAHVALO znanim ptujskim umetnikom prof. Albinu LUGA- RIČU in Alojzu KIRBISU, ki sta nam poklonila svoja umetni- ška dela, da bo naš dom bogatejši in v njem življenje ter počutje še boljše. Iskreno hvala obema z željo, da s svojim umetniškim ustvarjanjem še vnaprej bogatita življenje, ki se ga veselimo tudi v Domu upokojencev.« Tečaj za gasilske častnike v Ormožu Občinska gasilska zveza Or- mož si prizadeva čim bolj stroko- vno usposobiti svoje članstvo, saj ji primanjkuje strokovnega kadra. Tako so v minulih letih organizirali tečaje za nižje gasil- ske častnike, katerih se je udele- žilo 75 članov in članic prosto- voljnih gasilskih društev. Lani je bil organiziran tečaj za strojnike, ki se gaje udeleževalo 48 članov- strojnikov gasilskih društev. Ob koncu tečaja so izrazili željo za več takih tečajev, saj jim koristijo tudi pri domači kmetijski meha- nizaciji. Izpite so vsi uspešno za- ključili in prejeli spričevala za naziv gasilca strojnika. Na onovi programa izobraže- vanja prostovoljnih gasilcev je štab operative Občinske gasilske zveze Ormož v decembru leta 1985 razpisal tečaj za gasilske častnike, v katerega se je vpisalo 41 kandidatov. Testiranja v me- secu januarju se je udeležilo 35 kandidatov in vsi so uspešno za- ključili testiranje. Po težko zbrani literaturi in priročnikih so se v februarju en- krat tedensko po 4 ure pričela predavanja. Ker je bil tečaj odpr- tega sistema, so predavanja pote- kala kot posvet. Po obvladovanju snovi posa- meznih predmetov so bili 6. apri- la izpiti iz prvih treh predmetov, iz naslednjih treh 13. aprila, na- slednji 9. maja ter 16. maja. po- pravni in končni izpiti pa so bili 25. maja. K tečaju se je priključilo 10 kandidatov iz Občinske gasilske zveze Maribor-Tezno, GD Zlato- ličje. Kandidati so kljub oddalje- nosti redno obiskovali predava- nja in izpite. Od 45 kandidatov za gasilske častnike so trije opravili popra- vne izpite iz »taktike«. Po opra- vljenih izpitih in analizi poteka tečaja so ugotovili, da so bili slu- šatelji tečaja ocenjeni s povpre- čno »dobrim« uspehom. Za zaključek izpitov in tečaja so §i tečajniki pripravili zakusko, predavatelji pa so prejeli spo- minska daril(i. Med tečajem in na zaključku je tekla beseda o dobrih tovariških odnosih z Ob- Foto: Ema ŽALAR činsko gasilsko zvezo Maribor- Tezno ter člani GD Zlatoličje in si podobnih srečanj še želijo. Napredovanje v naziv gasil- skega častnika in podelitev na- predovanj bo ob dnevu gasilcev občine Ormož, 22. julija v Ormo- žu. Adolf RIŽNAR f EDNIK - 19- junij 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 pelo akad. slikarja Bojana Golije, posvečeno Emilu Štumbergerju. Foto: mš Izvirnost tudi v priznanjih za 10-letnico. Foto: mš DESTRNISKA LIKOVNA KOLONIJA OBELEŽUJE 10-LETNICO OBSTOJA Razstava posvečena Emilu Štumbergerju Letos, desetič zapored, so se v Destmiku zbrali likovniki iz vseh koncev severovzhod- ne Slovenije, največ iz Maribora in Ptuja. Ti- sti z akademsko izobrazbo in študentje peda- goške akademije, že uveljavljeni amaterji in tisti, ki se nam tem kulturnem področju šele preizkušajo. Natanko 42 jih je prišlo v ta sli- koviti kraj Slovenskih goric, trideset pa jih je sodelovalo na razstavi, ki so jo odprli prejš- njo nedeljo v destmiški šoli v počastitev bliž- njega krajevnega praznika in v spomin na tamkajšnjega učitelja Emila Stumbergerja, ki je srečanja pred desetimi leti začel. Ob tej priložnosti so njegovi družini podarili sliko profesorja Bojana Golije z njegovim portre- tom in Destrnikom v ozadju. Vsa leta doslej je bila destrniškim organi- zatorjem v veliko pomoč Katedra za likovno vzeoio Pedagoške akademije v Mariboru in odbor za likovno dejavnost pri MZKO Mari- bor. Vsa leta pa je bil strokovni svetovalec profesor in docent, akademskli grafik-specia- list Bojan Golija. »Tudi na letošnji razstavi je viden pristop k realističnemu upodabljanju, motivni svet pa zajema pokrajino z značilnimi pogledi na Destrnik. V pretežni večini pa so upodobljeni objekti, ki s svojo etnografsko značilnostjo izstopajo iz že skoraj povsem prenovljenega kraja,« je med drugim poudaril Ervin Kralj, ki je govoril na nedeljski otvoritvi. Ob letošnjem jubileju so podelili posebna priznanja tistim, ki imajo največ zaslug za za- četek in organizacijo enodnevne likovne ko- lonije in vsakoletnih razstav. Dobili so jih Jo- že Sotler, Ervin Kralj, prof. Bojan Golija, Bo- rut Predan, KS Destrnik in OS Bratov Reš. Dobre želje so premalo Aktiv umetnostne vzgoje Sred- nješolskega centra Dušan Kve- der je v četrtek, 5. junija, pripra- vil pogovor za okroglo mizo ria temo: Tudi glasba oblikuje mla- dega človeka. Poleg učiteljev mestnih in oko- Hških šol so se pogovora udeleži- li še predsednik sekcije za kultu- ro pri Republiški konferenci SZDL in predsednik Zveze kul- turnih organizacij Slovenije Jože Osterman, izvršni sekretar Cen- tralnega komiteja za kulturo Slo- venije Milan Bratec, svetovalec za kulturo pri izvršnem svetu SRS in predsednik zbora upo- rabnikov Kulturne skupnosti Slovenije Jože Humer, svetova- lec za kulturno dediščino pri Ko- miteju za kulturo Josip Korošec in predsednik Občinske konfe- rence SZDL Ptuj Anton Zoreč. Namen okrogle mize je — ta- ko so zapisali — ugotoviti stanje na področju glasbene vzgoje in glasbene ponudbe v ptujski obči- ni. Menimo, nadaljujejo, da je le s kakovostnejšo in celovitejšo glasbeno ponudbo možno v za- vesti mladega človeka razširiti pojem glasbene kulture od po- trošniško-poslušalske do tistih razsežnosti, ki jih opredeljuje- mo: aktiven, selektiven in ustvar- jalen odnos do glasbe; končujejo vabilo. Udeleženci okrogle mize so goste iz Ljubljane najprej sezna- nili z interesnimi dejavnostmi na šolah in možnostih za njihov na- daljnji razvoj ter za tem orisali še podobo ptujskega kulturnega ži- vljenja. Izčrpni informaciji sta sledila razprava in posvet o od- pravi že več let trajajočega kon- certnega mrtvila na Ptuju. Ven- dar dobrim željam — tako so poudarili — vedno sledijo gren- ka spoznanja in ovire kot so sla- ba zainteresiranost občinstva, ki ne čuti dovolj potrebe po tovrst- nem kulturnem izživljanju, ne- primerni prostori za koncertno dejavnost, pomanjkanje ustrez- nega klavirja in nenaposled teža- .ye ekonomske narave (honorarji in prevozni stroški za nastopajo- če!). S tem spoznanjem so se udeleženci okrogle mize razšli, čeprav je izredno zanimivo zasta- vljena tema ponujala vrsto mož- nosti za polemičnost. Zvečer istega dne pa je bil ce- lovečerni koncert Mešanega mla- dinskega zbora Srednješolskega centra, ki ga vodi prizadevna zborovodkinja Darja Koter. Mladi pevci, ki so svoj program v zares kratkem času odlično na- Studirali, so se številnemu občin- stvu v avli svoje šole predstavili z deli renesančnih mojstrov, s pri- redbami slovenskih ljudskih pe- smi ter umetnimi pesmimi raznih avtorjev. I. C. »Veselila sem se novih prijateljev, novih krajev, ki jih bom spoznala. ..a Delegacija učeifcev in učiteljev osnovne šole Tone Žnidarič v Ptuju je bila od srede, 14. maja do ponedeljka, 19. maja, na obisku pri svojih vrstnikih v Frankfurtu, pri otrokih naših delavcev, ki so na začasnem de- lu v tujini in poleg rednega šolanja obiskujejo še dopolnilni pouk sloven- skega jezika. S to ptujsko šolo so se že pred leti pobratili, organizirajo pa medsebojne obiske in taborjenja v počitnicah. Polni prijetnih spominov ob toplih besedah dobrodošlice in slovesa, prijaznih in gostoljubnih družinah pri katerih so prebili nekaj dni — vse to in še veliko lepega jih bo leta in leta spominjalo na to srečanje, o ka- terem tako zavzeto pripovedujejo Helena KUHAR, Nataša ARKO, Du- šanka MEGLIC in Sonja PETEK — učenke sedmega razreda. Helena Kuhar: ».. . Tovariši- ca slovenskega dopolnilnega pouka nam je prebrala imena ti- stih, pri katerih bomo prenočeva- li. Vsi smo utihnili in nestrpno pričakovali svoje in gostiteljevo ime in priimek. Branje se je vle- klo v neskončnost, saj je tovariši- ca ob vsakem imenu povedala tudi kakšno spodbudno besedo. Mojega imena pa ni in hi hotelo biti. Čez nekaj časa pa ga je le prebrala in k njemu dodala še — Kristjan Sevšek. Najprej nisem mogla verjeti temu, kar sem sliša- la, a sem si vseeno rekla: Glavno je, da dobiš novega prijate- lja ...« Nataša Arko: »Letos smo učenci OŠ Tone Žnidarič obiska- li prijatelje v Frankfurtu. učence Nataša Arko slovenskega dopolnilnega pou- ka. Že dolgo smo se veselili tega obiska, saj smo želeli spoznati nove prijatelje ter življenje in de- lo v slovenski šoli. Učiteljica Dragica Nunčič in starši sloven- skih otrok so nas zelo lepo spre- jeli in nas najprej odpeljati v slo- vensko društvo Sava. Za tem pa smo obiskali živalski vrt, si ogle- dali mesto, bili v sanjski deželi, na skupnem pikniku . . . Stano- vala sem pri Obrehtovih. Imajo tri otroke: Robija, Natašo in Da- nijelo. Z vsemi sem se dobro ra- zumela. Igrali smo se različne igre . . .« Dušanka Meglic: »Predzadnji dan je prišel kot bi trenil. V roki sem držala nageljček. Opazovala sem obraze. Oči nekaterih so bile Helena Kuhar Dušanka Meglic solzne. Nekaj se jih je smejalo. Gledala sem jih dalj časa. Tudi na njih sem zaznala žalost, ki so jo skrivali. Govori so segali glo- boko do srca ... Staršem smo iz- ročili nageljčke. Darilo je bilo skromno, toda dano iz srca ... Oči motne, vlažne. Besede niso bile potrebne. Pogledi so pove- dali vse. Kdaj se bomo spet vide- li? Piši, pridi na morje, zagotovo, oglasi se! Vidimo se na počitni- cah. Nasmehi in hkrati solze v očeh, pogledi v tla, vsi govorijo enako. Žalost v nas ni vsakdanja, izpovedala je nekaj, kar bo za dolgo ostalo v naših.srcih, ved- no, ko se bomo spomnili tega ču- dovitega srečanja . . .« Sonja Petek: »Frankfurt!... samo še nekaj kilometrov, nekaj minut in bomo na cilju. Ta trenu- tek sem pričakovala že dolgo. Veselila sem se novih prijateljev, novih krajev, ki jih bom spozna- la ... Zapeljali smo se v pred- mestje. Nizke, negovane hiše so se začele prebujati, na cestah se je zgostil promet. Vsem se je mu- dilo na delo ... Proti nam je že prihitela slovenska učiteljica. Čudila se je, da je bil avtobus to- čen. Nekaj staršev slovenskih otrok pa je prišlo, da nas odpe- ljejo do društva Sava. Tam se zbirajo in prirejajo slovenske ve- Sonja Petek čere . . . Nestrpno sem čakala po- poldan, da bi se z mojo prijatelji- co Bojano spet srečale . . .« tekst in foto: mš Se bomo Ptujčani predstavili v Cankarjevem domu? Po dosedanjih pogovorih sodeč, se Ptuju in celotni občini obeta edinstvena priložnost — predstavitev naše kulturne dediščine v raz- stavnih prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani. Nosilec akcije bo ptujski Pokrajinski muzej, k sodelovanju pa bodo pritegnili še arhiv, knjižnico. Zavod za spomeniško varstvo, graški muzej, cerkvene in druge ustanove ter ormoško občino. Načrtujejo, da bo razstava ptujske premične kulturne dediščine v Cankarjevem domu v februarju prihodnje leto. Razstava je že prija- vljena in tudi pogovori o sofinanciranju Cankarjevega doma so že stekli. mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE tek, na splošno pa je osnova oo- Ije ohranjena od votka. Marjeta Ciglenečki Fejaški kralj Alkinoos, detajl ta- piserije »Odisejevo slovo od feja- škega kralja Aikinoa in njegove hčere Nausikae« (inv. štev. UO 490 T). Brada starega kralja je skoraj v celoti uničena. Neznani restavrator je nekoč hudo prizade- to mesto že pokrpal z nitkami nevtralne barve, ki pa so tehnolo- ško slabše od originala in že tudi razpadajo. Opazno je, da je tkivo nekaterih barv bolj občutljivo. Še posebej so prizadeti deli v svetlor- javih tonih, najbolj lasje in brade. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka PMP štev. F 1513. Foto Mišo Koltak 1982. Profesorica Mira Ovčačik-Ko- vačevič je opravila prvi strokovni ogled stanja ptujskih tapiserij 1979. Kmalu je izdelala eksperti- zo, v kateri je določila strukturo materiala in vrste ter stopnje po- škodb. Tako flamske kot fancoske ta- piserije imajo volneno osnovo, votek pa je delno volnen in del- no svilen. Na flamski seriji je svi- la obarvana pretežno v svetlih to- nih in se v večjih količinah naha- ja v zgornji polovici tapiserij. S temnejšimi barvami, ki jih je več v spodnji polovici tapiserije, so obarvane volnene niti. Tudi to je del likovne gradnje na tlamski seriji, izražen s tehniko tkanja. Iz težjega in temnejšega spodnjega dela raste lahkotnejši svetlejši zgornji del. Volna zaradi svoje narave deluje toplo, svila pa od- daja plemenit lesk. Gostota tkanja je izredno veli- ka. Na enem centimetru je 8 do 10 niti osnove, niti volnenega votka je na enem centimetru 26 do 32, svilenega pa kar 30 do 40. Vse barve variirajo od močnih in žarečih do najnežnejših odten- kov, veliko je meliranja. Na licu so barve močno obledele. Poškodbe so po ugotovitvah profesorice Kovačevičeve nasta- le: — z razgradnjo molekul — fizično — z raztezanjem — fizično — z nasilnimi posegi (tudi vrezi) — z oksidacijo — s tehnološkimi postopki pri barvanju — zaradi insektov, ki razjedajo volno in svilo, mikroorganizmov itd. Poškodbe lahko delimo tudi na poškodbe osnove in poškod- be votka. Vsepovsod, kjer je raz- padla osnova, je uničen tudi vo- Markovčani na Balkan- skem festivalu folklore Letošnjega 25-jubilejnega Bal- kanskega festivala folklore, ki bo predvidoma od 1. do vključno 10. julija na Ohridu, se bodo udeležili tudi Markovčani, ki na tem festivalu ne bodo zastopali le ptujske občine, temveč celo Slovenijo. Po predlogu za sodelovanje na tem festivalu, ki ga je podala Zveza kulturnih organizacij Slo- venije — odbor za folklorno de- javnost, priprave tečejo že dalj časa. Da bi se na tej veliki fol- klorni prireditvi dostojno pred- stavili, bodo ob družbeni pomoči v precejšnji meri obnovili noše in opremo. Na festivalu — program naj bi predvidoma trajal okrog 40-mi- nut, se bodo Markovčani uvodo- ma predstavili s popularnimi že- nitovanjskimi kopjaši, za katere lahko mirno trdimo, da so enkra- ten primer tega prelepega ženito- vanjskega običaja v Sloveniji, če že ne celo v Jugoslaviji. Za njimi bodo nastopili pustni orači, sle- dila bo plesna folklorna skupina in za zaključek programa še iz- virni demonski koranti iz zibelke korantije — iz Markovec in oko- lice. Kopjaše bodo kot običajno predstavili fantje iz plesne fol- klorne skupine, pustne orače pa fantje in možje iz Moškega pev- skega zbora Prosvetnega društva »Alojz Štrafela« iz Markovec, ki si ob vodstvu Janeza Bezjaka prav zadnje čase uspešno utira pot. Zapeli bodo pesem pustnih oračev, ki kliče in prebuja po- mlad in je za to skupino tako značilna. Skupino korantov bo- do sestavljali okoliški fantje, ki so zadnje čase stalni spremljeval- ci plesne folklorne skupine. Prepričani smo, da nas bodo Markovčani, ki so znani daleč naokoli kot dobri organizatorji in prireditelji velikih folkomih prireditev in ki so ponesli sloves Markovske folklore že daleč po svetu, tudi na tej veliki medna- rodni folklorni prireditvi dostoj- no zastopali. Bogato ljudsko iz- ročilo, ki se je ohranilo na tem koščku slovenske zemlje v do- brih in hudih časih, v osrčju Ptujskega polja vse do današnjih dni, pa ponesli k našim južnim rojakom, da bodo tako pobliže spoznali bogato dediščino naših prednikov. F. K. Dan Šole v Cirkulanah Povezovanje šole s krajevno skupnostjo in delovnimi organizaci- jami je pomemben prispevek k skupnim naporom za lepše in bolj pol- no življenje mladega rodu, saj se tako sodelovanje manifestira v naj- različnejših oblikah. Skupne akcije, proslave in druge manifestacije so tiste, ki šolo zbližujejo s krajem in ji tudi pomagajo pri razreševa- nju prostorskih in drugih težav. To je bil moto proslavljanja DNEVA ŠOLE v Cirkulanah, ki so ga letos povezali še s prvim krajevnim praznikom, turnirom v malem nogometu in z otvoritvijo slikarske razstave Bogomirja Jurtele, Jožeta Foltina in Vinka Žemljica ter razstave, ki so jo pripravili učenci šole in mladina Cirkulan. mš Premajhen odziv za gledališki seminar Republiški seminar za gledališčnike — namenjen je mentorjem pionirskih in mladinskih gledaliških skupin, lutkarjem in igralcem v odraslih gledaliških skupinah ter režiserjem, bo letos v Radencih od 28. junija do 4. julija. Zal pa pri zvezi kulturnih organizacij v Ptuju ugotavljajo, da pravega odziva zanj v ptujski občini ni, čeprav se zelo radi izgovarjamo, daje premalo možnosti za izobraževanje. Pogrešajo predvsem prijave mentorjev iz osnovnih šol, ki so na srečanju Naša beseda 86 najbolj tarnali, da takih možnosti ni. Sedaj pa kot kaže v šolah za to ni dovolj razumevanja. mš ■ 8 - ZA RAZVEDRILO 19. junij 1986 - TEDNIR Tekmovanje ormoških gasilcev Gasilska tekmovanja na vseh ravneh so namenjena usposablja- nju članstva gasilskih organizacij in preverjaju njihovih sposobnosti. Tako tekmujemo v merilih po sektorjih, občinskih zvezah, regijah ali pa v kongresnem letu. Najboljši se uvrstijo na državno ali mednarod- no gasilsko tekmovanje. Tako so se zbrali gasilci v nedeljo, 1. junija, na občinskem gasil- i em tekmovanju v Tovarni sladkorja v Ormožu. Tekmovanja se je uueležilo 42 prostovoljnih in eno IGD s 430 člani in članicami, mla- dinci, pionirji in pionirke. Tekmovalo je 14 moških desetin, 6 ženskih, pionirji »A« 4 deseti- ne, pionirji »B« 12 desetin, pionirke »B« 2 desetini, mladinci 3 dese- tine in mladinke 1 desetina ter eno IGD. Največ tekmovalne sposobnosti so iz posameznih društev poka- zali: moška desetina — GD Pršetinci 874 točk; ženska desetina — GD Loperšice 692 točk; mladinci — GD Hardek 428 točk; mladinke — 376 točk, GD Središče; pionirji »A« — GD Središče 169 točk; pio- nirji »B« — GD Ključarovci 197"^točk; pionirke »B« — GD Savci 185 točk, IGD — Tovarna sladkorja 840 točk. Desetine so bile za tekmovalne nastope povprečno dobro pripra- vljene, saj so razponi v točkah zelo majhni. Vse tekmovalne desetine bodo ob dnevu gasilcev občinske gasil- ske zveze Ormož 22. julija prejele priznanja za dosežena mesta. Adolf Rižnar Odprto letno kopališče v Kidričevem Od četrtka, 12. junija, do septembra bo odprto tudi letno kopališče v Kidri- čevem, s katerim upravlja služba za družbeni standard v TGA Boris Kidrič Ki- dričevo. Na letošnjo kopalno sezono so se dobro pripravili. Uredili so dostop na kopališče in obogatili gostinsko ponudbo, urediti pa nameravajo še igrišče za tenis, mali nogomet in druge športe. Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Cena dnevne vstopnice za odrasle je 200, za otroke pa 150 dinarjev. Imajo tudi sezonsko karto, za katero morajo odrasli odšteti 3000, otroci pa 2500 dinarjev. Desetdnevna karta za odrasle velja 1500, za otroke pa 1000 dinarjev. Delavci TGA in njihovi družin- ski člani plačajo za sezono 500 dinarjev. MG Ptujski gledallščnikl letos zelo uspešni s predstavo Zaljubljenca v podzemeljski železnici so v ptujskem gledališču v ponedeljek, 9. junija, zaključili z gledališko sezono 1985/86, ki je bila dokaj uspešna. S predttavama Zaljubljenca v podzemeljski železnici, zadnja je bila v ponedeljek, in Življenje podeželjskih plejbojev so se uvrstili na področno sreča- nje, slednja pa je bila tudi v programu republiškega srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki je bilo pred nedavnim v Novem mestu. Veliko pohval je bilo slišati za eno in drugo, Karmen Komel pa je dobila tudi zlato Linhartovo značko za izjemen igralski dosežek. V obeh omenjenih predstavah gre za sodoben gledali- ški tekst in še sodobnejši gledališki prijem, ki se ga je Branka Bezeljak-Glazer lotila z veliko požrtvovalnosti in gledališkega znanja. Omeniti pa velja tudi jubilejno predstavo avtorja Denisa Poniža Spolno ži- vljenje Franja Tahija, v kateri je igralec Lojze Matjašič praznoval 40-letnico amaterskega in poklicnega gledališkega ustvarjanja. Krstna izvedba je navduši- la avtorja in premierno občinstvo, žal pa do reprize v tem času ni prišlo in jo na- črtujejo šele v jeseni. mš Planinski izlet Planinsko društvo Ptuj prireja v nedeljo, 13. julija, izlet na Vršič z odho- dom avtobusa ob 5. uri izpred prodajalne »Jasmin« v Trstenjakovi ulici. Na postanku v Gozd-Martuljku bo krajši pohod mimo dveh slapov do ob- mejne gorske vasice Srednji vrh (960 m), z enkratnim razgledom na celotno Martuljkovo skupino. Kranjsko goro in Planico. Na prelazu Vršič (1611 m) se bo pri Tičarjevem domu podala skupina do Koče v Krnici ob vznožju Škrlatice in Razorja, druga skupina pa do Poštarske koče (1725 m), od nje do Erjavčeve koče in od tod z avtobusom nazaj do jezera Jasna, kamor bodo prispeli planinci iz Krnice. Prijave za izlet s plačilom voznine 2.030 din za člane, oziroma 2.530 din za nečlane, je možna od 20. junija do 10. julija pri Tiliki Zorčič v prostorih Dru- štva računovodij in finančnih delavcev v Prešernovi ulici 9, ali vsak petek od 16. do 18. ure v prostorih Planinskega društva Ptuj na Trgu Svobode. Izlet vodita Mika Plaveč in Lipe Izlakar. TEDNIK - 19. junij 1986 ŠPORT IN DRUŠTVA — 9 Občinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše pionirje — pedagoški kriminal v torek, 10. junija, je bilo v Cirkulanah ob- činsko prvenstvo v malem nogometu za mlaj- še pionirje (letnik 1973 in mlajši). Tekmova- nje je organizirala OS Maksa Bračiča Cirku- lane, ki je okoli 10 dni pred tekmovanjem vsem šolam v ptujski občini poslala vabilo s propozicijami tekmovanja. V propozicijah je bilo med drugim zapisano, da morajo šole pi- smeno prijaviti svoje ekipe (pionirski seznam učencev z letnicami rojstva). Da pa je seznam uraden, je po navadi še zraven žig šole in podpis ravnatelja. Prvič je bilo prijavljeno tako veliko število ekip (16) osnovnih šol. Zelo pohvalno! Manj- kali sta samo dve šoli. Se pravi, da učenci in njihovi mentorji radi hodijo v Cirkulane.na tekmovanje. Toda, letos so bili razočarani! Zakaj? Med tekmovanjem se je namreč odkrilo, da so mentorji ponarejali letnice rojstev učencev!? Tako je za OŠ Cirkulane igral učenec, ki je rojen leta 1972. S tem učencev v ekipi so zmagali dve tekmi!? Za OŠ Juršinci je igral celo učenec, ki je rojen leta 1971!! Med tekmovanjem je organizator sklical sestanek mentorjev, da rešijo nastali pro- blem. Sestanek je vodil predstavnik ZTKO- ja. In kaj se je na tem »sestanku« zgodilo? Največji »krivci« za nastali problem so bili mentorji, ki so odkrili, da za nekatere šole nastopajo prestari učenci. Kako so si sploh upali povedati resnico?! Drugi predstavnik ZTKO-ja (bila sta dva) je celo poskušal vse zakriti — dejal je, »naj se stvar umiri!« (Tega res ni povedal na »sestanku«, ampak pred ravnateljem OŠ Cirkulane in predsednikom komisije za šolski šport). Ekipa OŠ Gorišnica je morala priznati poraz, ki ga je doživela z ekipo OŠ Cirkulane, za katero je igral prestar učenec, ker je tako hotel predstavnik ZTKO- ja. Kaj je dejal mentor ekipe OŠ Gorišnice svojim učencem? Da so jih zasluženo prema- gali »prestari« učenci OS Cirkulane! Res, da so drugo zmago ekipe OŠ Cirkulane razvelja- vili in ekipo suspendirali, kaj pa zmaga nad OŠ Gorišnice? Na tem sestanku so morali vsi mentorji predložiti sezname svojih ekip. Gostitelji — OŠ Cirkulane sploh niso imeli seznama, ka- kor tudi ne OŠ Juršinci in OŠ Olge Meglic. Seznam OŠ Olga Meglic je bil poslan na ZTKO, vendar ga predstavnik ZTKO-ja ni prinesel v Cirkulane!? Na zahtevo predstav- nika ZTKO-ja je mentor OŠ Juršinci napisal seznam učencev in ga tudi lastnoročno pod- pisal! Zakaj pa ni napisal seznama tudi men- tor OŠ Olga Meglic? Kako se naj preverijo letnice rojstev učencev, če ni seznama? Men- tor OŠ OM je bil celo užaljen, ko so hoteli preveriti njegove učence. »Vulgarno« je za- pustil »sestanek«, češ, da ne dovoli, da se preverijo njegovi učenci in da odstopa od tekmovanja. Zakaj? Mar zato, ker so mu še enkrat dokazali, da je ponarejal letnice roj- stev svojih učencev? Ali zato, ker je imel či- sto vest in ni pustil učencem, da bi nadaljeva- li s tekmovanjem? Tudi mentor ekipe OŠ Jur- šinci je dejal, da odstopa od tekmovanja, ker ni prepričan, da je kateri njegovih učencev prestar! Žalostno, da učitelj telesne vzgoje ne ve, koliko so stari njegovi učenci. Drugič se bo zgodilo, da bo kdo pripeljal še kakšnega upokojenca, češ, saj ne vem koliko je star! In tekmovanje se je nadaljevalo. Sploh ni pomembno, kdo je bil v tej »kuhinji« zmago- valec. Pomembno je to, da v šolah »delajo pedagogi«, člani ZK, ki učijo učence lagati! In ti »pedagogi« naj bi vzgajali našo mladino in jim bili vzor. Žalostno, da nekateri ravna- telji podpirajo takšen pedagoški kriminal, ali pa ne poznajo svojih učiteljev, ki poneverjajo podatke njihovih učencev, naših otrok, bodo- čih samoupravljalcev. In na koncu, zakaj je organizator telefoni- ral v OŠ Videm in preverjal podatke njihovih učencev? Mar zato, da bi prikril svoj »greh«? Zakaj ni potem telefoniral v vse šole, katerih učenci so bili »sumljivi«? Saj otroci niso krivi, če si jemljejo vzor po starejših! Kdo jim naj bo vzor, če ne tisti, ki jih vzgajajo? PA Mladinci Kovinarja najboljši 1. junija je OSZ Ormož organizirala občinsko prvenstvo za mla- dince v streljanju z malokalibrskim orožjem. Streljali so v trostavu (le- že, stoje^ kleče). Najboljši so bili strelci SD Kovinar Ormož, nastreljali so 511 krogov, drugi so bili strelci SD TS Ormož, tretji pa mladinci Kovinar- ja, ekipa B. Posamezno je bil najboljši Jani Ivanuša SD Kovinar s 192 krogi, drugi je bil Boštjan Špacapan (TSO), tretja pa Lea Ivanuša (SD Kovi- nar). Občinsko prvenstvo za člane pa bo v nedeljo 8. tega meseca, prav tako v Podgorcih. ^ ^ Znova republiška naslova v soboto, 7. junija je bilo v Lendavi republiško prvenstvo v judu za mlajše mladince, na katerem so nastopili tudi člani sekcije za judo v Gonsnici in to znova zelo uspešno. Republiška prvaka sta postala Rajko Muršič v kategoriji do 53 Kilogramov in Jože Marin v kategoriji do 75 kilogramov. Tretje mesto sta osvojila Bojan Bezjak v kategoriji do 68 in Miran Plošinjak v kategoriji do 83 kilogramov, Mitja Ko- stevc pa je bil v kategoriji do 53 Kilogramov peti. 1. k. Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje Gospodinja: Saj ne kradem, madona! Moram zaslužiti ta denar, ki ga sem prinesem. Tu nikoli ne veš, kje te bodo naplahtali. Od česa bi bile drugače debele te branjevke? Pri tehtanju te oškoduje, med dobro solato ti mimogrede podtakne nagnito, k zdravim j a bol kam mora pridati še kakšno obtolčeno. Plačam pa jaz. REPUBLIŠKO ATLETSKO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL Drugo mesto za Ptujčanke v sredo, 11. junija, je bilo v Kočevju republiško prvenstvo sred- njih šol v atletiki. Tekmovalke in tekmovalci ptujskega srednješolske- ga centra so se dobro odrezali, saj so dekleta v skupni razvrstitvi na drugem, fantje pa na četrtem mestu. Med tekmovalci so dosegli vid- nejše uvrstitve Boris Krabonja v teku na 400 m 2. mesto. Drago Miki v suvanju krogle 4. mesto, v štafeti 4 x 100 m pa so bili drugi. Med dekleti so se dobro odrezale Nataša Vidovič, ki si je v t^ku na 100 metrov pritekla drugo uvrstitev, Anemarija Kekec je bila v te- ku na 400 m šesta, Vilma Osojnik pa v teku na 800 m osma. V skoku v višino je Eva Jane dosegla 6. mesto, Helena Meglic 9. in Marjeta La- šič 10. do 11. mesto. V štafeti 4 x 100 metrov so tekmovalke ptujskega centra zasedle 1. mesto. N. D. Slovesnost ob 2 5-letnici strelske družine Kovinar Ob prazniku dela je bila v tovarni Jože Kerenčič v Ormožu krajša slovesnost ob 25-letnici strelske družine »Kovinar«. Strelci te družine so ob tej slo- vesnosti razvili svoj prapor, pri- pravili pa tudi razstavo strelske dokumentacije, opreme in uspe- hov. iztif du 93 '■opyi leAu^od uf BAtfBz of opji 'ofnpjuiz BUiBp 9S OJSfB^I pBU 'OfB[OS ipBS Opjf 'nU9WOJA UiaJfBSA A 'piUZJf BU 9A9Up dpj od ifofs opyf jBUfis isoufis ^BfB^sjg ifBios od Bd ^O^flOJf Ul UIBflfSf OJfBJf ^BfBpaiŠ 9fsjd pod ludui og ;oq 3U 9z df ouBui p9jd nf ^igznfs A Bd flB ^odsoS BjSi CbU BUiOQ :BJiA9fuBjg Prapor je v imenu pokrovitelja razvil direktor DO Lado Fric, prevzel pa predsednik SD Kovinar Mirko Lukner Predsednik strelske družine Mirko Lukner je ob tej slovesno- sti dejal: »Pokroviteljstvo nad praporom je sprejela Tovarna Jože Kerenčič, sredina v kateri delujemo, razumevanje za našo delavnost pa so pokazali v občin- skem štabu za teritorialno obrambo, v krajevni skupnosti, občinski strelski zvezi in telesno kulturni skupnosti Ormož, ki so darovali za spominski trak na prapor. Za spominski žebljiček je darovalo 88 posameznikov, kar je eden pokazateljev, kako priljubljen je strelski šport v naši sredini. Lahko bi nabrali tudi več spominskih žebljičkov, ven- dar smo tako obeležili 88 Titovih let, saj je znal ceniti šport, pose- bej pa še strelstvo.« Jani Ivanuša Aluminij—Ingrad Kladivar 5:2 (3:2) Nogometaši Aluminja iz Kidričevega so v predzadnjem kolu Slo- venske nogometne lige visoko in gladko premagali ekipo Ingrad Kla- divarja iz Celja. Gostje so sicer povedli z ena proti nič in izenačili re- zultat na dva proti dva, to pa je bilo tudi vse, kar smo videli od go- stov, ki bodo po vsej verjetnosti ostali v Slovenski nogometni ligi pod dokaj čudnimi okoliščinami. Vsi igralci Aluminija so izpolnili takti- čne zamisli trenerja Pšajda, igrali so zelo disciplinirano in požrtvoval- no. Rezultat tako ni mogel izostati. Igralci so aokazali, da v Slovenski ligi ni nasprotnika, ki ga bi mogli premagati, škoda je le, da so prepo- zno pričeli zbirati točke. Omenimo še, da so se v NK Aluminiju po- slovili od svojega igralca Danija Korena, ki odhaja na odsluženje vo- jaščine. Zadetke za Aluminij so dosegli: Ivančič 2, Koren, F. Žitnik in Majal po enega. Pred 200 gledalci je srečanje odlično vodil sodnik Pahor iz Lendave. D. K. Rokometašice odvisne od Novega Mesta v republiških rokometnih ligah so v soboto, 7. junija, končali i prvenstvom. Članice Drave so se v zadnjem kolu v Izoli pomerile z domačo Ferrotehno in igrale 27:27. Med tekmo sta se ekipi menjavali v vodstvu. V zadnjih treh kolih je Drava od šest možnih osvojila kaf pet točk, skupaj 11 in osvojila predzaonje, 11. mesto. Drava se ni iz- padla, kot neicateri menijo, saj do o tem odločalo kvalifikacijsko sre- čanje za vstop v drugo zvezno ligo med Osijekom in Novim mestom. V primeru uspeha Novega mesta bo Drava v ligi ostala, v nasprotnern primeru pa se bo preselil^ v drugo republiško ligo in se že v naslednji sezoni poskusila vrniti. Člani Drave so se v okrnjeni postavi v Ptuju pomerili z Branikom in izgubili z 21:36, pionirke pa so na polfinal- nem turnirju v Titovem Velenju osvojile drugo mesto za ljubljansko Olimpijo, ki se je tako uvrstila v finale republiškega prvenstva. 1. kotar Finale atletskega pokala v soboto in nedeljo, 7. in 8. junija je bilo v Mariboru finale Atlet- skega pokala Slovenije za atlete in atletinje. Marija Šešerko je z rezul- tatom 587 centimetrov zanesljivo zmagala v skoku v daljavo, Mirko . Vindiš pa si je tako v teku na 10 kot na 5 kilometrov pritekel zvezni fi- i nale. I*tujski atleti in atletinje pa so nastopili tudi v mladinskem fina- j lu pokala, ki je bil v Mariboru in Novi Gorici. V Mariboru je Odon Planinšek zmagal v troskoku, štafeta 5 krat 100 metrov je bila druga, Kristijan Kovač pa v metu kopja tretji. V Novi Gorici je Hedvika Ko- rošak osvojila drugo mesto v skoku v daljavo. I. k. Mlajše šahistke OŠ Gorišnica druge v SRS Po večletnem premoru je bilo zopet šahovsko prveiistvo SRS za mlajše pionirje in pionirke. Najboljše ekipe so se zbrale 31. maja v Postojni. Največ šahovskega znanja so pokazali pionirji in pionirke iz Starega trga ob Kolpi, ki so premočno zmagali v obeh konkurencah. Pri pionirkah so osvojile odlično drugo mesto mlade šahistke iz OŠ Gorišnica ter s tem ponovile uspeh starejših pionirk te šole. Za ekipo OŠ Gorišnica so nastopale: Stanka Levanič, Helena in Slavica Trunk, Andreja Kostanjevec in Mihaela Valenko. Dosežen uspeh bo zanje gotovo spodbuda za poglabljanje znanja na področju šaha. Vrstni red: mlajše pionirke: Stari trg ob Kolpi 26, Gorišnica 18, Muta 14,5, Malečnik 14.5, Sevnica 13, itd. Pri pionirjih je zmagala ekipa Starega trga ob Kolpi pred Malečnikom in Postojno. I. V. Pregled operativne sposobnosti v GC Markovci V nedeljo, 8. junija, sta štab operative Gasilskega centra Markov- ci in krajevna skupnost izvedla na nogometnem igrišču v Sobetincih pregled operativne sposobnosti vseh gasilskih društev centra in gasil- skih enot CK ZKS Markovci. V gasilskem centru je 10 društev iz krajevnih skupnosti Markov- ci, Cirkulane in Zavrč. Na pregledu so sodelovala vsa društva s 33 de- setinami in 7 gasilskih desetin CK iz KS Markovci. Desetine CZ so tudi tekmovale v počastitev praznika KD Markovci, kar pa so gasil- ska društva storila že 18. maja. Pregled in tekmovanje sta ob dvigu naše zastave slovesno odprla poveljnik GC Markovci Martin Zamuda in poveljnik CZ KS Markov- ci Martin Petrovič. Z veliko vnemo so nastopile naslednje desetine gasilskih društev: Pionirji A-4 desetine, pionirke A-1 desetina, pionirji B-9 desetin, pio- nirke B-3 desetine, mladinci — 2 desetini, člani — 11 desetin in člani- ce — 3 desetine. Za pregled so se vsi dobro pripravili in dosegli lepe uspehe. Pri- pominjamo pa da so društva poslala na pregled še kar zadovoljivo število pionirjev, manj in to premalo pa pionirk. Zaskrbljujoče je sta- nje pri mladincih, kjer sta nastopili samo 2 desetini, ni pa bilo nobene desetine mladink. Zadovoljni pa smo bili s številom 11 desetin članov in 3 desetinami članic. Gasilske desetine CZ pa so ob veliki konkurenci dosegle na- slednja mesta: 1. nesto CZ Zabovci, 2. mesto CZ Stojnci, 3. mesto CZ Bukovci, 4. mesto CZ Sobetinci, 5.-6. mesto CZ Borovci, 5.-6. mesto CZ Markovci in 7. mesto CZ Nova vas. Predstavniki KS in štaba operative so po tekmovanju slovesno podelili desetinam CZ pokale in priznanja KS Markovci in sicer za 1. —3. mesto pokale in priznanja ter za 4. mesto priznanje. Sodilo je 10 sodnikov gasilskih disciplin, ki so svojo nalogo vzor- no opravili. GD Sobetinci je odlično organiziralo vse potrebno za pregled operativne sposobnosti in tekmovanje CZ. GD Sobetinci je zatem povabilo vsa gasilska društva na 5. tek- movanje za pokal »Slovenjegoriške Lackove čete« za člane in članice. Tekmovanje bo v nedeljo, 6. julija, ob 8. uri zjutraj na igrišču v Sobe- tincih. Tekmovanje je namenjeno ohranjanju tradicij NOB in je po- stalo že republiškega značaja. Med tekmovanjem bo organiziran ogled spominskega parka, kjer je Slovenjegoriška Lackova četa boje- vala svoj zadnji boj za našo svobodo. C. G. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podruž- nica Ptuj proda na javni dražbi osebno vozilo IDA OPEL rekord, karavan (100 KS), letnik 1979, v brezhibnem stanju. Izklicna cena je 3,000.000,00 din. Javna dražba bo 26. junija ob 8. uri na dvorišču podružnice za družbeni sektor in ob 9. uri za privatni sektor. Interesenti si lahko ogledajo vozilo vsak delovni dan na dvorišču podružnice, pred licitacijo pa morajo položiti varščino v višini 10%. 10 — ZA RAZVEDRILO 19. junij 1986 - TEDNIK TEDNIK - 19- junij 1986 OGLASI IN OBJAVE — 11 »GORCA '86« člani likovne sekcije delavsko prosvetnega društva Svobo- da iz Ptuja bodo tudi letos pripravili slikarsko kolonijo »GOR- CA '86«, ki bo od 21. do 27. junija. Letošnji pokrovitelj je KK TOZD Haloški biser, kolonija pa bo imela svoj sedež na gradu Borlu in bo potekala pod mentorskim vodstvom dr. Štefke Co- belj. Udeležbo na slikarski koloniji so letos prijavili Damjana Skantar iz Tržiča, Dušan Kovač iz Ljutomera, Franc Trčko in Angelca Marčič iz Maribora, Rudi Loboda in Franc Smole iz Ljubljane, Rozina Šebetič iz Ptuja, Konrad Krajnc iz Selc nad Voličino, Mirko Ribič iz Maribora, Maja Zaje iz Mengša in Šemsudin Meškovič iz Morave prj Izoli. mš Podlehniški upokojenci razvili prapor Člani društva upokojencev Podlehnik so v nedeljo ven- darle ujeli nekaj uric lepega vremena, in »spravili pod streho« prireditev ter razvili društveni prapor. Poleg šte- vilnih domačinov in članov društva, teh je 151, so se pri- reditve udeležili predstavniki sosednjih društev in krajev- nih skupnosti ter predstavni- ki zveze društev upokojencev iz Ptuja. Pokrovitelj nedeljske prire- ditve je bila krajevna skup- nost Podlehnik, ki je prispe- vala največ sredstev za na- kup društvenega prapora, prapor pa je razvil predsed- nik sveta te krajevne skupno- sti Ludvik Maučič. Devetnajst posameznikov in organizacij je prispevalo spominske trakove, nad sto pa je bilo darovalcev spo- minskih —- zlatih in srebrnih žebljičkov. Društvo upokojencev Pod- lehnik so ustanovili šele pred dobrim letom in že se lahko pohvalijo z aktivnim delom in uspehi. Žal vreme v nede- ljo ni omogočilo, da bi se pri- zadevni organizatorji in gost- je poveselili ob zvokih an- sambla Svit ter okrepčali s pripravljenimi specialitetami in haloško kapljico. Tako je izpadel tudi del dohodka, ki so ga nameravali nameniti za realizacijo svojih načrtov, med njimi je najpomembnej- ši tisti o društveni pisarni v središču Podlehnika. JB Predsednik društva upokojencev Podlehnik Mirko Širovnik Foto: Kosi Dober den. Najpret malo vremen zašinflimo: dež na dež, tak ke majo še žabe no ribe preveč vode, vmes pa tu in tam še malo toča daj potuče. Tejko vode pa Judi na našen Suhen bregi že dugo nesmo meli. Mlake no cisterne so tak pune, ke majo leh- ko žabe v njih svoje festivale no kongrese. Po cele lube dneve no noči regljajo, se usklajujejo, preglasujejo, kregajo no regajo. Dnevnega reda pa nega ne kunca no ne kraja. Lehko regljojo ža- be v punih mlakah vode, težje je nam človeškin žobjakon, ki mo- remo regljati zato, ker se nam vse prozni — denarnice, želodci, krajcema, občinska, republiške no zvezna blagajna pa še marsi- kaj drugega fcoj: Jaz sen že začeja nekak preveč na hitro hujšati. Pa zdaj ne ven je to posledica stabilizacije ali pa tistega betega aidc, ki mu tak po domočen tudi adidas provimo. Adidas copate sen resen meja precik dugo obute . . . Joj, zdaj sen se spuna enega dobrega štosa, kak so na Japonsken odkrili prvega človeka na sveti, kije čista zagvišno odporen proti toti bolezni. Piše pa se čista na ja- ponsko — RITOMAZAŠITO. Vsi buziji se ga zdaj na vejko izo- gibljejo, saj vejo, da pri njem nebodo več kšefta meli. Tudi jaz že razmišljan, da bi ša na podobno operacijo. Samo ne zato, da bi \ se buzijof brona pač pa zato, ke mi nebi trebalo več jesti. Saj ve- na poznate tisti pregovor: Kaj bi vse meli, če ne bijeli! Hrana je resen tak droga, ke si bode moglo čedalje več naših državlonov najpret vUsta potli pa še rit doj zašiti. Pre, ke smo že nekaj doh- i tarov poslali v tujino, da se bodo specializirali za tote operacije. \ Naj bo zadosti za gnes, pa drugi tjeden kaj več. Pišite mi,\ da bomo zvedli kak se kaj imate. Bodite krotki no jasni. Lehko\ mi pišete v večih Jezikih — prlešken, halošken, kujlešken — pa saj vete, da ma vsaka vas svoj glas. Nekak se bomo že razmili, saj vidite, da van tudi jaz tak boj zmešano vse to poven pa se vse- eno razmimo. ^^^^no! Vaš zmešani LVJZS Avgust Klep Klepova kočija z družinskimi člani foto: I^jze Cajnko S Klepovo kočijo po Ptuju Avgust Klep iz Zagrebške ceste 58 v Ptuju se je odločil za dodatno popestri- tev turistične ponudbe. Z lastnimi koči- jami bo vozil turiste od avtobusne po- staje do Toplic, po potrebi tudi na grad in še kam. V ta namen se je že povezal s Ptujskimi Toplicami, kjer so njegovo odločitev pozdravili, v njegovih prizade- vanjih pa ga podpirajo tudi turistični delavci. »Konji so že od nekdaj moji lju- bljenčki. Lahko bi celo dejal, da jim po invalidski upokojitvi posvečam »drugi« del ljubezni. Prva in največja ljubezen je moja družina — devet otrok in žena. 22 let sem bil šofer reševalnega avtomobi- la, zatem pa sem se moral zaradi pro- metne nesreče upokojiti. »Na začetku je bilo zelo težko. Rad sem delal, vozil paciente, predvsem otroke,« je povedal Avgust Klep. Danes je njegovo dvorišče polno ži- vljenja: veliko živali in predmetov, ki so deležni dnevne skrbi gospodarja. Pose- bej lepe so tri kočije, ki so jih ljudje že »odpisali«, namembnost pa jim je vrnil Klep. Vedno so pripravljene za vožnjo. Obi- čajno jih vozi ob nedeljah. Turiste pa bo vozil kot pravi Ptujčan, saj Ptuj dobro pozna, turistu pa je treba tudi marsikaj povedati. Pri hiši imajo še hektar in pol zemlje, na kateri uspevajo ječmen, oves, koruza in krompir. Obdelujejo jo v glavnem s stroji, ker danes že skoraj nihče noče ro- čno delati. Kot pravi, je star človek na zemlji vedno bolj brez moči, zato stroje nujno potrebuje. Včasih so pri njih redi- li tudi bike, vendar so to opustili, ker ni- koli niso bili ustrezno plačani. Sicer je pri Klepovih vedno živahno, vedno se kaj dogaja. Avgust pravi, da pridne roke vedno delo najdejo. »Hišo gradim že odkar sem se poro- čil. V službi sem bil, žena je morala biti doma že zaradi otrok. Vsi so že pri kru- hu, razen dveh — najmlajši pa je še \ osnovni šoli,« je še pristavil. Nato je segel po škatli s slikami. Z vsako je povezan del njegovega življe- nja. »Vidite, s takšnimi avti smo pričeli leta 1947 na reševalni postaji v Ptuju. Malo nas jfe'bilo in veliko smo morali delati. Včasih 24 ur in več. Utrujenosti nismo poznali.« Pa je pustil preteklost in se znova ozrl na dvorišče. Tam je srečal ljubljenčka — racmana, ki je pravi navihanec in lju- bljenec vse družine. Rastel je pod štedil- nikom v kuhinji — celo zimo in danes se mu ne vidi, da ga je kmalu po rojstvu zapustila mati. Na dvorišču domujejo tudi trije psi, vsak s svojo usodo. Ljubezen so našli pri Klepovih. Prva je psica, ta je že dol- go pri Klepovih, drugega je njihova lju- bezen rešila puške, tretji je »ušel« po- dobni usodi. Tako je pri Klepovih ob Zagrebški ce- sti v Ptuju. MG Razvili pionirski gasilski prapor člani prostovoljnega gasil- skega društva v Zagojičih so- dijo med najaktivnejša tovr- stna društva v občini Ptuj, saj smo o uspehih mladink, mla- dincev in tudi članov že več- krat slišali. V nedeljo, 15. ju- nija, pa so uspehom na tek- movalnem področju dodali še pomemben dogodek. Ob navzočnosti številnih unifor- miranih članov sosednjih ga- silskih društev, so na sloves- nosti ob prenovljenem gasil- skem domu v Zagojičih sve- čano razvili pionirski gasilski prapor. ^ Po slavnostnem mimoho- du gasilskih enot so prikazali še dobršen del motorizirane gasilsko-tehnične opreme, zatem pa je o 49-letni tradici- ji GD Zagojiči govoril seda- nji predsednik Ivan Vojsk. V Pionirski gasilski prapor je razvil predsednik ZGD občine Ptuj Murko Ciril in ga predal mlademu gasilcu Vladu Kukcu. (foto: M. Ozmec) imenu zveze gasilskih dru- štev občine Ptuj je zbrane po- zdravil predsednik zveze Franc Simeonov, v imenu KS Gorišnica je zagojiškim gasil- cem čestital predsednik skup- ščine KS Jože Horvat, čestit- kam pa se je pridružil še Ra- do Plohi, predsednik sveta KS Markovci. Pionirski prapor je slove- sno razvil predsednik ZGD Ptuj Ciril Murko in ga predal pionirju Vladu Kukcu, ki je v imenu sotovarišev obljubil, da ga bodo vestno nosih in spoštovali ter gojili gasilstvo kot njihovi starejši tovariši. Na prapor so pripeli lastniki 44 trakov, prebrali pa so tudi imena prek 200 darovalcev zlatih in 104 srebrne žebljič- ke. Te številke zgovorno go- vore, da imajo gasilci iz Za- gojič zares veliko simpatizer- jev. M. Ozmec Odprava posledic poškodbe? Prejšnji teden so se sestali predstavniki izvajalcev in investitorja ter se pogovorili o delih, ki jih je potrebno še opraviti v športni dvora- ni Center. Dogovorili so se, da mora izvajalec odpraviti vse napake na objektu, ki so bile ugotovljene pri kvalitetnem pregledu 27. iunija letos, do 1. julija, ker bo investitor v nasprotnem primeru ta dela na- ročil pri drugem izvajalcu^ stroški pa bodo bremenili glavnega izvajal- ca. Do začetka julija naj oi torej izvajalec položil nov parket. d. 1. Delovno in prijateljsko Pretekli teden je ptujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni pripravilo prisrčen sprejem za svoje prijatelje iz podobnega društva iz Celja. Srečanje je bilo delovno, saj so se udeleženci seznanili z naravo te bolezni in sodobnimi dognanji o zdravljenju le-te, pa tudi družab- no, saj so harmonikarji in člani ptujskega društva poskrbeli za prijet- no vzdušje. Gostje so bili s srečanjem zelo zadovoljni in so si zazeleli- da bi jih bilo še več, ker bi radi svoje delo razširili in popestrili, d. 1- ČRNA KRONIKA v tednu od 10. do vključno 17. junija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve hudi in eno lažjo telesno poškodbo. Vzroki nesreč so bili izsiljevanje prednosti, neprilagojena hitrost in neprevidno vključevanje v promet. Materialna škoda na vozilih je bila tokrat ocenjena na okoli 350 tisoča- kov. PADEL S PRIKOLICE V torek, 10. junija je Rudolf Gostej iz Cvetkovcev vozil trak- tor s prikolico sena po magistral- ni cesti iz Ormoža proti Ptuju. Ko je zavijal na lokalno cesto je s prikolice padel 54-letni Ivan Cvetko iz Cvetkovcev in se pri tem hudo ranil. Prepeljali so ga v Ptujsko bolnišnico. TRČIL V MOPEDISTA V četrtek, 12. junija ob 10.45 je prišlo do prometne nezgode pri TG.A Kidričevo. Vozniku kolesa z motorjem Stanislavu Jevenšku (38) iz Kidričevega je na tovarni- ški cesti ob vključevanju v pro- met odvzel prednost voznik to- vornjaka Avstrijec Kari Sedun- ko. Z vozilom je trčil v mopedi- sta in ga zbil po cestišču. Jeven- šek je dobil hude poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. ZAPELJALA NA PREDNO- STNO CESTO Voznica osebnega avtomobila L. K. iz Kidričevega se je v pe- tek, 13. junija peljala z osebnim avtomobilom po ulici heroja La- cka v F*tuju. Zapeljala je na pred- nostno cesto v trenutku, ko je z njene leve strani pripeljal voznik kolesa z motorjem Jakob Vindiš iz Apač. Pri trčenju je Vindiš utr- pel hude telesne poškodbe. -OM RIBIČIADA 86 Novinarji lovili v kalnem Ob podlehniškem jezeru je bilo v soboto, 14. junija, tradi- cionalno srečanje slovenskih novinarjev v športnem ribolovu. Zaradi slabega vremena je bila tokrat udeležba nekoliko skromnejša od običajnih, kljub temu pa je iskalo srečo v vodi — torej lovilo v kalnem — kar precej novinark in novinarjev iz različnih slovenskih redakcij. Ulov je bil sicer bolj skromen, saj je šlo za grame in milimetre. Največ sreče so imeli člani ekipe Ravenskega Fužinarja pred ekipo Ljubljanskega Dnev- nika in moško ekipo Radia in Tednika Ptuj. Med posameznicami je ulovila največ gramov rib Milena Ule (Ljubljanski Dnevnik) pred Majdo Goznik (Radio-Ted- nik Ptuj) in Majdo Štruc (Delo Maribor). Med posamezniki je dosegel odlično prvo mesto Silvo Jaš (aktiv Slovenj Gradec), pred Radom Brezovnikom (aktiv Ravne) in Marijanom Šne- bergerjem (Radio-Tednik Ptuj). Še to — največjo ribo je ujel Ciril Jurkovič (Radio-Tednik), najmanjšo pa Majda Goznik (Radio-Tednik ptuj). Čestitamo! — OM Zmagovalna ekipa Ravenskega Fužinarja s spominskimi trofe- jami Podlehnika 86. (foto: L Ciani) Moderna obleka — moderna pričeska! Na letni terasi gostilne Rozika bo v soboto, 21. junija, ob 21. uri zanimiva prireditev. Pod pokroviteljstvom Obrtnega združenja Ptuj se bodo predstavili ptujski frizerji, butik Rabuzza, bodoča obrtnica Alenka Kolarič z otroško konfekcijo, Mipov oddelek M -I- M, cvetli- čarna Kogej in KUD Jože Hermanko s skupino manekenov. Frizerji se bodo tokrat izredno potrudili in prikazali 75 modnih pričesk. Modele za poletje pa bo nosilo deset manekenov. MG Zlata selekcija v Ptuju v petek, 20. junija, se bo ob 18. uri na rokometnem stadionu Drava v F*tuju pričela tekma v malem nogometu, ko se bosta pomerili zlata selekcija in ekipa družbenopolitičnih delavcev občine Ptuj. V odmoru bodo nastopili plesna skupina Krik, skupina z ritmično gim- nastiko in Janez Hočevar-Rifle s Švejkom. Povezovalec nastopa in programa bo Rado Časi. Izkupiček srečanja je namenjen Zvezi para- plegikov Slovenije. N. D. osebna kronika Rodile so: Tanja Šprah, Biš 28 — Primo- ža; Nada Krajnc, Ul. Jožefe Lac- kove 42 — Teo; Marjana Ko- drič, Dobrina 26 — deklico; Marta Kolar, Gradišča' 118 - dečka; Vera Horvat, Krčevina pri Vurberku 36 — Kristijana; Danica Lipavšek, Zg. Hajdina 80 — Boštjana; Jasminka Zaspan, Ul. B. Kraigherja 38 — Anito; Justina Cenar, Mezgovci 63/b — Nino; Magda Medved, Lovrenc na Dr. polju 16 — Primoža; Dra- gica Polanec, Placar 65/a — Da- vorina; Ivana Vilfan-Rajh, Trste- njakova 9 — Nastasijo; Ana Habjanič, Slavšina 4 — Marjeto; Ema Košar, Zg. Voličina 1 — de- klico; Jožica Murk-j, Svetinci 39 — dečka; Slavka Debeljak, Volk- merjeva 9 — deklico; Ljubica Pasica, Trg svobode 3 — dečka; Rozalija Budja, Drakovci 91 — Ludvika; Irena Rihtar, Krem- pljeva 8 — Špelo; Jožefa Bezjak, Majšperk 85 — Matejo; Silva Mesaric, Lovrenc na Dr. polju 121 — deklico; Jožica Vnučec, Ormož, Školibrova 8 — Dorote- jo; Alenka Kosi, Ormož, Vrtnar- ska 4 — deklico; Tončka Pocajt, Podvinci 66/a — Mitja; Marija Šegula, Prvenci 27 — dečka; Marija Somerščak, Vel. Brebrov- nik 63 — Suzano;. Poroke: Marjan Rašl, Žabjak 26 in Metka Kroflič, Rimska ul. 11; Vladimir Unuk, Apače 254 in Majda Lampret, Ptujska gora 11; Jožef Pihler, Sp. Velovlak 24 in Angela Šeruga, Sp. Velovlck 24;. Umrli so: Martin Žinko, Lahonci 35, roj. 1937, umrl 7. junija 1986; Mar- gareta Bukovščak, Kvedrova 3, roj. 1913, umrla 7. junija 1986; Anton Jagarinec, Vel. Vamica 23, roj. 1934, umrl 8. junija 1986; Henrik, Stemad, Muretinci 45, roj. 1907, umrl 8. junija 1986; Marija Vertič, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1909, umrla 10. junija 1986; Franc Horvat, Pobrežje 93, roj. 1910, umrl 11. junija 1986; Franc Dobič, Starošince 2/a, roj. 1920, umrl 12. junija 1986; Mari- ja Anžel, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1892, umrla 12. junija 1986; Franc Horvat, Zamušani 85, roj. 1913, umrl 11. junija 1986; Aloj- zij Hren, Sp. Hajdina 71, roj. 1907, umrl 12. junija 1986; Jože- fa Zamuda, Kicar 30, roj. 1926, umrla 31. maja 1986; Franc Zele- nik, Štuki 10, roj. 1933, umrl 9. junija 1986; Ljudmila Peharda, Kokolova 11, roj. 1950, umrla 12. junija 1986. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ruj, Voinjako- va 5, poitni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Puinik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 3.000 dinarjev, za tuji- no 4.200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. občin Ormož in Ptuj vu ISSN 01M2-077t Ptuj, dne 14. avgusta 1986 Številka: 23 Leto: XXIII VSEBINA: SKUPŠČINA OBCINE ORMOŽ 201. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986-1990 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE ORMOŽ 202. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ormož SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 203. Sklep o tarifah povračil za vodnogospodarske storitve v letu 1986 — Območna vodna skupnost Drava 204. Sklep o višini cen komunalnih storitev 205. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skup- nosti Ptuj za obdobje 1986—1990 206 Ugotovitveni sklep 207. Sklep o ugotovitvi, da je predlog samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana Občinske kulturne skupnosti Ormož za obdobje 1986—1990 sprejela večina udeležencev 208. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Ormož za obdobje 1986-1990 201. Po 49. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) in 38., 137. in 138. členu zakona o sistemu družbene- ga planiranja in o družbenem planu SR Slove- nije (Uradni list SR Slovenije, št. 1/80, 33/80 in 2/81) ter sprejetih smernicah za pripravo družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990 sklepajo udeleženci DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986-1990 I. UVODNE DOLOCBE 1. člen Udeleženci opredeljujemo s tem dogovorom skupne interese in naloge, ki so temeljnega po- mena za razvoj občine Ormož. Ob tem prevze- mamo konkretne naloge in obveznosti za ures- ničevanje skupnih in splošnih interesov na po- dročjih, ki jih je Skupščina občine Ormož opredelila v smernicah za pripravo družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990. Naloge iz tega dogovora so sestavni del sa- moupravnih sporazumov in dogovorov o teme- ljih planov udeležencev tega dogovora. IL TEMEUNE RAZVOJNE USMERITVE 2. člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo svoj družbenoekonomski razvoj usmerjali tako, da bomo poglabljali in širili samoupravljanje, ne- nehno izboljševali delovne in življenjske raz- mere, odpravljali neupravičene socialne razli- ke ter omogočili vsestranski razvoj človekove osebnosti na temelju suverenega odločanja de- lavcev v procesu družbene reprodukcije ter ustvarjanja in delitve rezultatov dela. 3. člen Skrbeli bomo za skladen in stabilen razvoj celotnega gospodarstva in prostora občine pri čemer si bomo prizadevali čimbolj popolno iz- koristiti naravne, kadrovske in ekonomske raz- vojne potenciale v občini. Pri tem bomo upo- števali tehnično-tehnološke, ekonomske in ekološke kriterije spreminjanja gospodarstva v občini. Vzpodbujali in pospeševali bomo pove- zovanje delovnih organizacij v občini z nosilci razvoja v regiji in republiki. 4. člen Nenehno in posebno skrb bomo posvečali povečanju obrambne usposobljenosti nosilcev splošnega ljudskega odpora in družbene samo- zaščite na območju občine Ormož. III. NALOGE SKUPNEGA POMENA NA PODROČJU GOSPODARSKEGA RAZVO- JA Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, OZD in TOZD s področ- ja gospodarstva na ravni občine. Občinski svet ZSS Ormož. 5. člen Udeleženci dogovora bomo v obdobju 1986—1990 pospeševali takšen gospodarski razvoj, ki bo omogočal dinamično gospodar- sko rast, višjo od poprečne v republiki, s čemer bo zmanjšana razlika v stopnji razvitosti obči- ne v odnosu do republike. To bomo dosegli ob naslednjih materialnih okvirih: —realna rast družbenega proizvoda 5,2% letno, — rast zaposlovanja 2,4 % letno, — rast družbene produktivnosti 2,8 % letno. 6. člen Dogovorjene materialne okvire bomo dose- gli na osnovi kvalitetnih dejavnikov razvoja, predvsem pa z večjo ekonomičnostjo in produ- ktivnostjo poslovanja. 7. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo pri in- vesticijskih in proizvodnih programih upošte- vali kriterije za prestrukturiranje gospodarstva, ki so opredeljeni v dogovoru o temeljih druž- benega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990. 8. člen Investicije bomo usmerjali v posouii ite. proizvodne opreme, tehnologije, razvoj in ka- dre. V okviru materialnih možnosti bomo vla- gali v izgradnjo objektov, ki bodo dajali ustre- zne ekonomske učinke. Prednost bomo dajali programom za povečanje pridelave hrane in konvertibilnega izvoza. Solidarno bomo zdru- ževali sredstva za skupne gospodarske naložbe na nivoju občine s posebnim samoupravnim sporazumom iz čistega dohodka. 1. Ekonomski odnosi s tujino Podpisniki: organizacije združenega dela. Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospo- darska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor. 9. člen Organizacije združenega dela bomo v ob- dobju 1986—1990 povečale izvoz za 9% po- prečno letno in s tem zagotovili 7,5 % možno rast uvoza, ki je pogojena z večjim uvozom opreme v industriji. 10. člen S samoupravnimi sporazumi o temeljih svo- jih planov in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SISEOT bomo članice SISEOT sprejele svoje konkretne obveznosti in tako prevzele svoj delež odgovornosti za uresniče- vanje plačilno-bilančnih in devizno-bilančnih razmerij. 11. člen Kreditna banka Maribor bo izvoz na konver- tibilno področje pospeševala s kratkoročnim kreditiranjem in pripravo izvoza. 2. Razmerje pri razporejanju dohodka Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, organi- zacije združenega dela. Medobčinska gospo- darska zbornica za Podravje, SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, Občinski svet ZSS Ormož, Občinska konferenca SZDL ^ Ormož, krajevne skupnosti. 12. člen Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da se na začetku srednjeročnega obdobja oprede- STRAN 126 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 23 lijo družbena merila za dohodek, ki ga bodo morali dosegati delavci, ki gospodarijo in upravljajo z družbenimi sredstvi. V planih or- ganizacij združenega dela bomo določili raz- merja pri ra-Tporejanju dohodka in čistega do- hodka. Razporejanje čistega dohodka za oseb- ne dohodke in skupno porabo bomo urejali s panožnimi sporazumi in družbenimi dogovori. 13. člen Podpisniki dogovora si bomo v naslednjem srednjeročnem obdof ju prizadevali, da bo rast celotnega prihodka v globalu enaka rasti druž- benega proizvooa. Ob upoštevanju učinkov novega zakona o amortizaciji in predvideni ra- sti vrednosti osnovnih sredstev bodo sredstva amortizacije realno naraščale za okoli 5 % let- no. Ob takšni rasti amortizacije bo dohodek ra- stel poprečno letno za 4,9 %. 14. člen Sredstva akumulacije v gospodarstvu, ki vključujejo sredstva za razširitev materialne os- nove dela in rezerve, bodo v prihodnjem sred- njeročnem obdobju povečala svoj delež v do- hodku gospodarstva od 12,2% v letu 1985 na 13,3 % v letu 1990. 15. člen Udeleženci dogovora se bomo zavzemali da bo politika osebne in skupne porabe usmerje- na v hitrejše odpravljanje zaostanka do repu- blike, prav tako bomo uveljavljali stimulativne delitve sredstev za osebne dohodke in razvijali odnose svobodne menjave dela ter se zavzema- li za višjo raven solidarnosti. 3y|2aposlovanje ^Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, or- ganizacije združenega dela. Skupnost za zapo- slovanje Ormož, Občinski svet ZSS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož. 16. člen V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo podpisniki dogovora vodili politiko racional- nega in produktivnega zaposlovanja delavcev. Upoštevali bomo določila družbenega dogovo- ra o uresničevanju kadrovske politike in politi- ke štipendiranja ter samoupravnega sporazu- ma o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev. Zagotavljali bomo usklajevanje le- tnih planov zaposlovanja OZD s Skupnostjo za zaposlovanje Ormož ter sprejemali konkret- ne obveznosti in ukrepe na podlagi skupno do- govorjenih nalog in usmeritev kadrovske poli- tike. Na novih delovnih mestih bomo v tem sred- njeročnem obdobju zaposlili 505 delavcev, na izpraznjenih pa okrog 450. Zaposlenost v zdru- ženem delu bo naraščala po 2,4% poprečni le- tni stopnji. 17. člen Skladno s procesom prestrukturiranja go- spodarstva in razvoja tehnološko intenzivne proizvodnje bomo ustvarjali možnosti za teko- če prilagajanje strokovne usposobljenosti de- ( lavcev dejanskim potrebam. Glede na potrebe združenega dela bomo z usmerjanjem mladine preko usmerjenega izobraževanja v deficitarne poklice ter z doslednim izvajanjem kadrovske politike štipendiranja zadovoljili potrebe po strokovnih kadrih zlasti na področjih tehnične in kovinske stroke. Z izobraževanjem ob delu, z organizacijo dopolnilnega izobraževanja in prekvalifikacijo že zaposlenih glede na poso- dabljanje proizvodnih procesov bomo zagoto- vili višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih. 18. člen . Z doslednim uresničevanjem nagrajevanja po delu ter z ustvarjanjem možnosti za zaposli- , tev in izboljšanje delovnih razmer bomo pre- prečevali fluktuacijo zaposlenih in zmanjšali dnevno migracijo v druge kraje. 4. Predviden razvoj na posameznih področjih gospodarstva 4.1. Industrija Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, organi- zacije združenega dela. Medobčinska gospo- darska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Občinski svet ZSS Ormož. 19. člen Industrija bo poleg kmetijstva še nadalje no- silec hitrejšega gospodarskega razvoja v obči- ni. S predvidenimi naložbami v osnovna sred- stva, ki bodo usmerjena predvsem v nabavo opreme in posodobitev tehnologije ter boljšo izkoriščenost razpoložljivih zmogljivosti, bomo zagotovili 6,8% letno rast obsega proizvodnje. 20. člen Udeleženci dogovora bomo hitrejši razvoj industrijske proizvodnje zagotavljali na osnovi razvojne-tehnološke intenzivnosti moderniza- cije, zaokroževanja kapacitet ter polne izkori- ščenosti kar omogoča večji delež konvertibilne- ga izvoza v skupni proizvodnji ter prispeva k nadaljnji gospodarski rasti. V skladu s prej omenjenim bodo organizaci- je združenega dela v občini izvajale naslednje proizvodne programe: a) Primat TOZD Bančna oprema Ormož bo postopoma opuščala materialno intenzivne programe in se usmerila v delovno intenzivne programe. Zato bo pričela s proizvodnjo var- nostnih ključavnic. V letu 1986 bo rekonstrui- rala lakirnico, kjer so pogoji dela neustrezni, kar se odraža v kvaliteti proizvodov, katere predračunska vrednost je 15 mio din. Investi- cijska vlaganja bodo usmerjena tudi v posodo- bitev opreme. Z ralizacijo predvidenih nalog bo fizični obseg proizvodnje povečan od 5385 v letu 1985 na 10040 kosov v letu 1990. b) V Tovarni Jože Kerenčič TOZD predela- va plastičnih mas bo proizvodni program raz- širjen s prenosom proizvodnje izpušnih cevi iz DO TAM Maribor in programom proizvodnje in polnjenja tekočih detergentov iz DO Zlato- rog Maribor. Pomembna pridobitev bo tudi oddelek rege- neracij.' — predelava in uporaba odpadnih materialov, kar bo pocenilo proizvodnjo, zmanjšalo odpad in s tem neposredno varova- lo okolje. Za ta namen bodo zgrajeni ustrezni prostori. Proizvodnjo korekcijskih okvirjev in sončnih očal bodo širili v skladu s potrebami domačega in tujega trga. Načrtovani obseg proizvodnje se bo povečal od 804.000 kosov v letu 1985 na 1.270.000 kosov v letu 1990. Sočasno bodo posodabljali obstoječi proiz- vodni program in razširili kapacitete v delih, kjer obstajajo ozka grla. TOZD predelava plastičnih mas in TOZD Optyl bosta skupno investirala v razširitev ka- pacitet in sanacijo orodjarne, projekt proizvod- nje optičnih leč in toplovod iz Tovarne slad- korja Ormož ali lastno plinsko energetsko po- stajo. c) Na področju kovinsko-predelovalne de- javnosti bo Mercator IGP Ograd Ormož razvil močno služoo vzdrževanja, ki je za osnovno dejavnost, proizvodnjo opeke, neobhodno po- trebna. Kot dopolnilno dejavnost bodo razvija- li kooperacijsko proizvodnjo v okviru kovin- sko-predelovalne dejavnosti. V ta namen si bo- • mo na nivoju občine prizadevali pridobiti ustrezne proizvodne programe in združili tovr- stne kapacitete. Osnovna smer razvoja bo modernizacija in razširjanje obstoječih opekamiških kapacitet ter uvajanje proizvodnje strešnikov. Za to bo- do dogradili obstoječo sušilnico, nabavili in in- stalirali dodatno opremo za predelavo gline ter nabavili kompletno opremo za proizvodnjo li- nijo za strešno opeko. S predvidenimi naložbami v višini 640 mio din, bo povečana proizvodnja od 45 mio kosov v letu 1985 na 61 mio kosov v letu 1990. Zaradi doseganja večjih učinkov gospodarjenja je tre- ba združevati kovinsko predelovalno industri- jo na območju občine. d) V lesnopredelovalni dejavnosti bo Marles TOZD Žaga Ormož posodobila decimimico, ki bo namenjala za nadaljnjo predelavo žaga- nega lesa v decimiran les in s tem zagotavljala surovine za pohištveno industrijo TOZD v okviru Marlesa. Skupaj z zamenjavo opreme bo vložia v osno,na redstva 15 mio din. V Marles TOZD Notranja oprema Središče ob Dravi bodo zaradi boljše organiziranosti proizvodnega procesa, dviga proizvodnje in produktivnosti razširili delavnico in zamenjali opremo. Vlaganja v višini 44 mio din bodo omogočila spremembo proizvodnega progra- ma po že obstoječem sanacijskem programu. f) Pomemben razvojni korak bo v srednjero- čnem obdobju 1986—1990 storjen v tekstilni industriji. Tekstil TOZD Tonosa Ljubljana bo v Tomažu investirala izgradnjo nove proizvod- ne hale, ki bo omogočila boljše delovne pogoje zaposlenih in višjo produktivnost ob zamenja- vi starih iztrošenih šivalnih strojev. Z naložbo, ki bo veljala 62,5 mio din bo povečan obseg proizvodnje od 250.000 kom. v letu 1985 na 304.000 kom. v letu 1990, s tem da se število za- poslenih ne bo povečalo. g) Tovarna obutve Peko Tržič, ki je pričela razvijati proizvodnjo usnjene obutve, bo z do- datnim zaposlovanjem izkoriščala razpoložlji- ve zmogljivosti. S tem bo proizvodnja v letu 1990 trikrat večja kot v letu 1985. 4.2. Kmetijstvo, agroživilstvo in ribištvo Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Slovin KK Jeruzalem Ormož, Kmetijska zemljiška skupnost Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Mari- bor, Območna vodna skupnost Drava Maribor, Sklad za intervencije v proizvodnji in porabi hrane Ormož, Ribiška družina Ormož, Živino- rejski veterinarski zavod Ptuj. 21. člen Na področju kmetijstva in agroživilstva bo- mo podpisniki zagotavljali poprečno 3,9 % let- no rast kmetijske proizvodnje. Vključevali se bomo v uresničevanje skupnih nalog in ciljev na področju kmetijstva in živilske industrije, to pa je zagotavljanje predvidene tržne proizvod- nje ključnih kmetijskih in živilskih proizvodov za potrebe domačega trga in za izvoz. 22. člen Za uresničitev teh obveznosti bomo na pod- ročju kmetijstva izvajali naslednje naloge: — vsa razpoložljiva kmetijska zemljišča bo- mo vključili v intenzivno proizvodnjo, na- membnost kmetijskih zemljišč bomo spremi- njali samo v skladu s sprejetim prostorskim planom; — oblikovali bomo večje proizvodne kom- plekse razpoložljivih kmetijskih zemljišč za krepitev družbenih obratov in za oblikovanje skupnih zemljiških kompleksov združenih kmetov in sicer z odkupi, zakupi in najema- njem zemljišč, z vključevanjem slabo oziroma neobdelanih zemljišč v obdelavo; — nadaljevali bomo z melioracijami in ko- masacijami obdelovalnih površin zaradi inten- zifikacije kmetijske pridelave, zlasti žit, slad- korne pese, oljnic in krmnih rastlin; — razvijali bomo samoupravno organizira- nje kmetov in pospeševali kooperacijsko proiz- vodnjo na osnovi skupnih vlaganj in z organi- ziranjem učinkovite pospeševalne službe; — vlagali sredstva v ureditev novih sodob- nih trajnih nasadov vinogradov in sadovnja- kov in obnovo dotrajanih; ST 23. URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTVSJ — V Živinoreji bomo pospeševali vlaganja v posodabljanje že obstoječih pitališč in si priza- devali izkoristiti vse hlevske kapacitete in s tem povečanje tržnosti govejega in svinjskega mesa pri združenih kmetih. Za dosego tega pa si bo potrebno prizadevati, da v celoti obnovi- mo plemensko selekcionirano osnovno čredo; — zagotovili bomo zadostne količine kvali- tetnega semena, umetnih gnojil, rezervnih de- lov za kmetijsko mehanizacijo in zaščitna sred- stva za varstvo rastlin; — z učinkovito veterinarsko službo bomo pospeševali razvoj živinoreje in zagotavljali os- novno zdravstveno varstvo živali; — mešalnico močnih krmil bomo usmerjali v pripravo superkoncentratov kot dodatek do- ma pridelani krmi; — da bodo navedeni cilji doseženi si bomo prizadevali za takšno organiziranost kmetijstva in živilske industrije, ki bo zagotavljala stroko- vno in dohodkovno povezovanje v občini in širše; — z večjim vključevanjem kmečke mladine v usmerjeno izobraževanje bomo postopno iz- boljšali strokovno usposobljenost kmetijskih delavcev in združenih kmetov. 23. člen Na področju primarne kmetijske proizvod- nje bo družbeni sektor (Slovin KK Jeruzalem Ormož TOZD Kmetijstvo Ormož in TOZD Vi- nogradništvo Ormož) ter temeljna organizacija kooperantov (Slovin KK Jeruzalem Ormož TOK Kooperacija) v letu 1990 zagotovila na- slednjo tržno proizvodnjo kmetijskih pridelkov in mesa: 4475 t žit (pšenica, ječmen), 6450 t ko- ruze, 28760 t sladkorne pese, 25001 krompirja, 23001 vrtnin, 64501 sadja, 73401 grozdja, 2900 t govejih pitancev, 1100 t mladih prašičev, 2600 t brojlerjev in 5,6 mio litrov mleka. 24. člen Pomembnejše investicijske naložbe, ki bodo ob izpolnjevanju drugih pogojev omogočile navedeno tržno proizvodnjo: — TOZD Kmetijstvo Ormož; nakup zemlje 140 ha, agromelioracije 400 ha; — TOZD Vinogradništvo Ormož: obnova vinogradov 160 ha, obnova sadovnjakov 50 ha, oprema za klet; — TOK Kooperacija Ormož: a) osnovna sredstva TOK: nakup zemlje 100 ha, zbiralnice mleka 10 objektov; b) osnovna sredstva kmetov kooperantov: obnova vinogradov 90 ha, obnova sadovnja- kov 25 ha, obnova jagodičevja 10 ha, gradnja in adaptacija hlevov za govedo 2000 stojišč, hlevov za prašiče 2500 stojišč, hlevov za broj- lerje za 100.000 kosov, melioracija 500 ha. Sočasno bomo namenili sredstva za nabavo in posodobitev kmetijske mehanizacije, skla- diščne prostore, razno opremo in zgradili novo halo za mehanične delavnice. Za realizacijo predvidenih nalog bomo v Slovin KK Jeruza- lem Ormož združili sredstva v višini 4.010 mio din. 25. člen Na področju živilsko predelovalne industrije bomo v skladu z razpoložljivo surovinsko bazo in tehnološkim posodabljanjem razvijali pre- delavo vrtnin, sladkorne pese, grozdja in proiz- vodnjo močnih krmil. Organizacije združenega dela živilsko predelovalne dejavnosti (Droga, TSO) bomo svoje plane potreb po surovinah, učinkoviteje usklajevali s plani setve nosilca kmetijske proizvodnje Slovinom KK Jeruza- lem Ormož in si s tem zagotovili osnovne po- goje za polno izkoriščanje obstoječih proizvod- nih zmogljivosti. 26. člen a) V Tovarni sladkorja Ormož bomo v sred- njeročnem obdobju 1986—1990 povečali pro- izvodnjo sladkorja za 30 %. b) Droga TOZD Gosad Središče bo v obsto- ječih proizvodnih zmogljivostih povečala pro- izvodnjo vrtnin in gozdnih sadežev od 3460 t v letu 1985 na 5565 t v letu 1990. Planirana vla- ganja v višini 7 mio din bodo usmerili v izgrad- njo skladiščnih prostorov ob povečani pioiz- vodnji in odkupu. Ob širitvi proizvodnje bodo dali poudarek vloženim vrtninam. V koopera- ciji bodo uvajali gojenje gob, polžev in žab. c) Proizvodna dejavnost TOZD Vinogradni- štvo Ormož zajema tudi predelavo grozdja in visokok.alitetnih vin. Obseg proizvodnje bodo povečali po poprečni stopnji 10,1 % letno, kar je odvisno od pridelka lastnega grozdja in od- kupa iz zasebnega sektorja. Ob povečani proiz- vodnji bodo vlagali v kletno opremo zaradi premajhnih in dotrajanih kapacitet. d) V Slovin DE Oljarna v Središču bodo pro- izvodnjo močnih krmil povečali po 5,9 % po- prečni .Idtni stopnji v obstoječih proizvodnih kapacitetah, usmerjena pa bo v proizvodnjo superkoncentratov kot dodatkov doma pride- lani krmi. 27. člen V cilju pridobitve zemljišč za intenzivno po- Ijedeljsko proizvodnjo bodo udeleženci tudi v tem srednjeročnem obdobju nadaljevali s pro- storsko ureditvenimi operacijami. Melioracije bomo izvajali na naslednjih ob- močjih: Rucmanci—Savci 110 ha, Lešniška do- lina II. faza 380 ha in Ivanjkovska dolina 327 ha, kjer bo tudi zveza vodnih skupnosti prispevala svoj delež v višini 192 mio din. Komasacije bomo izvedli na Sodinskem in Seneškem polju 440 ha in v Lešniški dolini 200 ha. 28. člen V okviru kmetijske zemljiške skupnosti bo- mo ustanoviteljice s področja kmetijstva in gozdarstva v obdobju 1986—1990 uresničevale naslednje naloge skupnega pomena: — sprejeli agrokarto, — usklajevali programe za izvajanje prostor- sko ureditvenih operacij in vodili postopke za izvedbo kmetijskih melioracij in komasacij, — pospeševali razvoj in soustvarjali pogoje za aktiviranje opustelih zemljišč ter uvajali po- stopek za male melioracije pri združenih kme- tih, — urejali preživninsko varstvo kmetov, — vključevali slabo in neobdelana zemljišča v intenzivno proizvodnjo. 29. člen Za uresničitev ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane ter zagoto- vitev stabilnejše preskrbe bomo združevali sredstva v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Ormož. Ta sredstva bomo uporabljali predvsem za nasled- nje namene: — pospeševanje kmetijske proizvodnje v manj razvitih in hribovitih območjih, — pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, — pospeševanje intenzifikacije poljedeljske in travniške proizvodnje, — delovanje kmetijske pospeševalne službe, — nadomestila dela obresti za kredite iz sredstev hranilnokreditnih služb, — druge dogovorjene namene. 30. člen Na področju ribištva bomo ohranjali in po- večevali ribji fond v vodah s katerimi gospoda- rimo in dosegli enakopravne odnose na skup- nih ali mejnih vodah s SR Hrvatsko. Borili se bomo proti vsem škodljivim vplivom za ones- naževanja voda in okolja, v okviru materialnih možnosti bomo zagotovili gradnjo lastnih ribo- gojnih in gojitvenih voda in objektov ter s tem povečali možnosti za razvoj športnega ribolova in ribolovnega turizma. 4.3. Gozdarstvo in lovstvo Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ormož, Marles Maribor TOZD Žaga Ormož, krajevne skupnosti, lovske druži- ne. 31. člen Podpisniki dogovora bomo izkoriščanje gozdnega prirastka uskladili s proi.vodnimi zmogljivostmi gozdov. Skrbeli bomo za varo- vanje iti smotrno rabo lesnoproizvodnih goz- dov na površini 6147 ha. 32. člen Pospeševali bomo gozdnogojitvena dela, s čimer bomo povečali lesno zalogo ter vzposta- vili dinamično ravnotežje med posekom in pri- rastom lesa. Ob koncu srednjeročnega obdobja bo poprečni letni posek v družbenem sektorju obsegal 5040 m\blagovna proizvodnja pa 4.280 m\ Posekani lesni asortiment v gozdovih družbenega sektorja in odkup iz zasebnega sektorja bomo namenili primarni predelavi le- sa temeljnih organizacij v občini in regiji, ki bodo zagotovile svoj delež za razširjanje gozd- nobiološke naložbe. 33. člen bb upoštevanju pogojev kmetijske in goz- darske proizvodnje bomo ohranjali posamezne vrste divjadi in z rajonizacijo določili življenj- ski prostor divjadi ter usklajeno biološko rav- notežje. 4.4. Preskrba Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, Mercator-Zarja Ormož, TI M A oskrbni center Maribor, Slovin KK Je- ruzalem Ormož, OK SZDL Ormož — konfe- renca potoršnikov, krajevne skupnosti. 34. člen Podpisniki dogovora na področju trgovine in preskrbe si bodo v tem srednjeročnem ob- dobju prizadevali za večjo povezovanje med proizvodnjo in končno potrošnjo za posoda- bljanje in specializacijo trgovin, s tem pa za iz- boljšanje preskrbe, predvsem z blagom široke potrošnje. Na ta način bomo zmanjšali odliv kupne moči v druge nakupne centre. 35. člen V zvezi s sprejetimi nalogami bo Mercator Zarja Ormož kot nosilec razvoja trgovine v ob- čini preko povezovanja s trgovskimi in proiz- vodnimi organizacijami zagotavljala ustrezen nivo ponudbe blaga. Za realizacijo tega cilja bo v letu 1986 pričela z izgradnjo trgovine v Veliki Nedelji in v Tomažu ter sodelovala pri izgradnji poslovne zgradbe v Vrazovi ulic; 2 v Ormožu. TIMA OC M TOZD Koloniale Maribor bo zgradila skladišče za pijače. 36. člen V skladu z zakonom o blagovnih rezervah bomo za preprečevanje motenj na tržišču in preskrbo v izrednih razmerah dopolnjevali za- loge občinskih blagovnih rezerv. 4.5. Gostinstvo in turizem Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, Slovin K K Jeruzalem TOZD Gostinstvo Ormož, Slovin KK Jeruza- lem TOK Kooperacija Ormož, krajevne skup- nosti. 37. člen Na področju gostinstva in turizma bomo udeleženci v tem srednjeročnem obdobju iz- boljšali kvaliteto storitev popestrili ponudbo in skrbeli za boljšo izkoriščenost obstoječih kapa- citet. Stabilnejši razvoj gostinsko-turistične dejav- nosti bomo zagotovili s tesnejšim poslovnim sodelovanjem z gostinsko turističnimi organi- zacijami v SR Sloveniji in drugih območjih. Posebno pozornost bomo namenili razvoju iz- STRAN 128 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ- ŠT. 23 letniškega, kmečkega in lovnega turizma, ki ima zaradi naravnih danosti komparativne prednosti prav tako pa dogovorili vključevanje kopaUških kapacitet v širšo turistično ponud- bo. V letu 1987 bomo izdelali Analizo razvoja gostinsko turistične dejavnosti in možnosti za nadaljnji razvoj, kjer bomo opredelili tudi možnosti izkoriščanja Ormoškega jezera. 38. člen Zaradi omenjenih materialnih možnosti bo- mo posodobljali obstoječe gostinske turistične objekte, dokončali oziroma aktivirali nove v zasebnem sektorju in vlagali v objekte, ki bodo dajali ustrezne učinke. 39. člen Kmečki turizem bomo razvijali na urejenih kmetijah v vinorodnih območjih v skladu s sprejetimi predpisi. TOK Kooperacija bo ob sodelovanju ban- čnih sredstev z vlaganji pospeševala razvoj te zvrsti turizma kot dopolniev gostinsko-turisti- čne ponudbe v občini. 4.6. Drobno gospodarstvo • Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, Beograjska banka — Te- meljna banka Ljubljana, Obrtno združenje Or- mož, Samoupravna stanovanjska skupnost ob- čine Ormož, krajevne skupnosti. 40. člen V skladu z družbenim dogovorom o pospe- ševanju drobnega gospodarstva v občini Or- mož bomo udeleženci v srednjeročnem obdob- ju 1986—1990 izvajali naslednje naloge in aktivnosti: krepili kooperacijsko sodelovanje z združenim delom za odpravo ozkih grl, nado- meščanje uvoza, boljšo oskrbo tržišča ter večjo možnostjo za izvoz, zagotavljali dodatno zapo- slitev, pospeševali razvoj deficitarnih storitve- nih dejavnosti in ureditvijo obrtne cone v Or- možu. Za doseganje teh ciljev bomo v letu 1986 pristopili k izdelavi posebnega programa drobnega gospodarstva v občini. 41. člen Izvršni svet SO Ormož bo z ustrezno davčno politik'^ zagotavljal pogoje in možnosti za raz- voj perspektivnih proizvodnih celic, kjer se bo- do uveljavjali sodobni tehnološki postopki in zaposlovali kvaliteten zlasti mlajši kader. 42. člen Kreditna banka Maribor in Beograjska ban- ka — Temeljna banka Ljubljana bosta krediti- rali razvoj drobnega gospodarstva, zlasti v ko- operacijskem sodelovanju in deficitarnih sto- ritvenih dejavnosti, pod ugodnejšimi pogoji. 43. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož bo v okviru družbeno usmerjene stano- vanjske gradnje ob sodelovanju krajevnih skupnosti in obrtnega združenja zagotavljala poslovne prostore za tiste dejavnosti, ki služijo za zadovoljevanje neposrednih potreb obča- nov. 4.7. Stanovanjsko gospodarstvo Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, Samoupravna stanovanj- ska skupnost, krajevne skupnosti. 44. člen Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo v skladu z materialnimi možnostmi in prostorskim razvojem, zaradi varovanja kmetij- skih ze^^ljišč nadaljevali z izgradnjo in obnovo stano\ ij s ciljem zmanjšanja stanovanjskega primanjkljaja in izboljšanjem stanovanjskega standarda. 45. člen Udeleženci dogovora bomo zagotovili iz- gradnjo 77 družbenih stanovanj in sicer 71 sta- novanj v Ormožu in 6 stanovanj v Veliki Nede- lji; v zasebnem sektorju bomo zgradili okrog 150 stanovanj. Prednostno bomo zagotovili gradnjo 35 sta- novanj, ki se kot nerealizirane investicije pre- našajo iz srednjeročnega obdobja 1981 — 1985, v Središču, Tomažu in Miklavžu. Družbena stanovanja bomo gradili pretežno na območjih, kjer že obstaja ali pa se razvija komunalna oprema, kar omogoča cenejšo gradnjo stanovanj. 46. člen Samoupravna stanovanjska skupnost bo na podlagi enotne metodologije evidentirala stop- nje in stopnjo dotrajanosti stanovanjskega sla- da in na teh osnovah izdelala dolgoročni pro- gram obnove, za kar bomo združili potrebna sredstva iz stanovanjskega prispevka. 47. člen Izvršni svet SO Ormož bo v mejah svojih pri- stojnosti v sodelovanju s Samoupravno stano- vanjsko skupnostjo občine Ormož uresničeval politiko postopne realne rasti stanarin, tako da bo najkasneje do leta 1990 dosežen nivo eno- stavne reprodukcije v stanovanjskem gospo- darstvu. IV. NALOGE NA PODROČJU GOSPODAR- SKE INFRASTRUKTURE 1. Energetika Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, Občinska energetska skupnost za Podravje in Pomurje Maribor, Elektro Maribor Elektro TOZD Ptuj, Elektro TOZD Gornja Radgona, Posebna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije Ljublja- na, krajevne skupnosti. 48. člen V okviru elektrogospodarstva bomo udele- ženci usmerili aktivnosti v racionalno rabo električne energije in izboljšanje kvalitete elek- trične energije. Elektro Maribor TOZD F*tuj in TOZD Gornja Radgona bosta v skladu s samo- upravnim sporazumom o temeljih plana za ob- dobje 1986—1990 nadaljevala z rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja in rekonstrukcijo 10 kV daljnovodov'na'20 kV napajalno nape- tost. Na območju občine Ormož bodo zgradili 16 transformatorskih postaj in zato združili sredstva v okviru elektrogospodarstva ob dele- žu krajevnih skupnosti v višini 146,1 mio din. 49. člen Posebna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije in Petrol TOZD Zemeljski plin Ljubljana bosta v skladu s programom širitve plinovodnega omrežja v obdobju 1986—1990, ob sodelovanju združenega dela občine, pri- pravila vse postopke in konstrukcijo sredstev za izgradnjo odcepa plinovoda na relaciji Ko- račice—Ormož. 2. Vodno gospodarstvo Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, Območna vodna skup- nost Drava Maribor, krajevne skupnosti. 50. člen V obdobju 1986—1990 bomo udelerenči v smislu čimboljšega gospodarjenja z vodo na vi- šji vodnogospodarski razvojni stopnji vodili aktivnosti za ohranjanje vodnega režima, var- stva pred vodo, oskrbo z vodo in čiščenja od- padnih voda. 51. člen Območna vodna skupnost Drava Maribor bo v obdobju 1986— 1990 za vzdrževanje vod- nogospodarskih objektov in naravnih strug, urejanje in spremljanje vodnega režima ter opravljanje raziskovalnih del združila sredstva v višini 140,7 mio din. Osnovno odvodnjo za potrebe melioracij bo- do izvajali v dolžini 20 km, in sicer na Pavlov- skem potoku, Lešnici in Sejanskem potoku. Pri programu izgradnje vodooskrbnih objek- tov bo območna vodna skupnost Drava Mari- bor prispevala 50% udeležbo vodnega gospo- darstva na manj razvitih območjih. Za osnovno odvodnjo za potrebe melioracij in izgradnjo vodooskrbnih objektov bo Obmo- čna vodna skupnost Maribor zagotovila sred- stva v višini 242,0 mio din. 3. Promet in zveze Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, SIS za železniški in luški promet. Železniško gospodarstvo ŽTO TOZD za vzdrževanje prog Maribor, Železniško go- spodarstvo ŽTO TOZD za promet Pragersko, Podjetje za PTT promet Maribor TOZD Ptuj, Območna SIS za PTT promet Maribor, Cest- nokomunalna skupnost občine Ormož, kraje- vne skupnosti. 52. člen Podpisniki dogovora bomo zagotavljali gradnjo cest v skladu z referendumskimi pro- grami in samoupravnim sporazumom o teme- ljih plana Cestno komunalne skupnosti Or- mož. Na osnovi tega bomo modernizirali na- slednje cestne odseke: — Lačaves—Vuzmetinci, — Bresnica—Bratonečice, Savci—Tmovci, — Godeninci—Presika, — Šalovci—Obrez, — Veličane—Ljutomerska meja. Fina prevleka bo izvedena na naslednjih cestnih odsekih: Krčevina—Šalovci, Ivanjkov- ci—Veličane, Tomaž—Bratislavci in Savci— Vičanci. 53. člen Posebno skrb bomo v srednjeročnem obdob- ju 1986—1990 namenili vzdrževanju že moder- niziranih cest. V program modernizacije in vzdrževanja cestnega omrežja bodo vključena tudi sredstva krajevnih skupnosti in organiza- cij združenega dela. Pri izgradnji in vzdrževanju bomo predno- stno upoštevali prograime, ki so izpadli iz sred- njeročnega obdobja 1981 — 1985. 54. člen RepubUška skupnost za ceste bo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1986—1990 rekonstruirala cesto Spuhlja—Ormož v dolžini 5, 4 km in dokonča- la rekonstrukcijo ceste Vuzmetinci—Presika. 55. člen Železniško gospodarstvo ŽTO Maribor bo na področju železniške infrastrukture zagotovi- la varnost prometa z odpravo ozkih grl in mo- dernizacijo prog. V tem obdobju bodo izvedli remont proge Ormož—Ljutomer in modernizirali postaji v Središču in Ormožu. Temeljna skupnost za železniški in luški pro- met Murska Sobota bo skupaj z Železniškim gospodarstvom Ljubljana modernizirala progo in tirne naprave Pragersko—Središče ter uredi- la signalnovamostne naprave. - 56. člen Na podlagi predvidenega gibanja družbenih potreb po posameznih vrstah PTT storitev bo- mo v naslednjem srednjeročnem obdobju iz- boljšali zadovoljevanje potreb uporabnikov po vseh vrstah PTT storitev, zlasti storitve telefon- skega in telegrafskega prometa, prenosa poda- tkov, sodobnejše poslovanje z občani ter kvali- tetnejše in hitrejše dostave poštnih pošiljk. 57. člen Temeljna naloga na tem področju je izgrad- nja pošte v Ormožu, s katero bomo o omogoči- li širitev omrežja v zunanjih naseljih. ST. 23 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ^ STRAN \29 Podjetje za PTT promet Maribor, bo v sode- lovanju s krajevnimi skupnostmi širilo kraje- vno telefonsko mrežo in sočasno povečalo .zmogljivost avtomatskih telefonskih central v Ormožu, Ivanjkovcih, Miklavžu pri Ormožu, Podgorcih, Središču ob Dravi, Tomažu pri Or- možu in v Veliki Nedelji. Z razširitvijo teh kapacitet bo povečana zmogljivost telefonskih central za 2403 pri- ključkov ali poprečno letno za 23,2 %. Število telefonskih priključkov se bo povečalo popre- čno letno za 11,4 % in sicer od 1050 v letu 1985 na 1800 v letu 1990. S tem bomo v letu 1990 dosegli 9,57 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. 58. člen Za predvideno izgradnjo in širitev telefon- skega omrežja bomo v obdobju 1986—1990 združili sredstva v višini 400.553 tisoč din. Pri financiranju izgradnje telefonskih naprav bo- mo uveljavljali sistem solidarnosti, ki je po kri- terijih oblikovan za manj razvita območja. 4. Komunalno gospodarstvo Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje, Kre- ditna banka Maribor, Cestnokomunalna skup- nost občine Ormož, Komunalno podjetje Or- mož, Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož, krajevne skupnosti. 59. člen Komunalno dejavnost bomo razvijali sklad- no z razvojem občine, hkrati pa ohranili nivo vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav ob prevzemanju novozgrajenih ob- jektov in naprav v upravljanje. 60. člen Na področju oskrbe z vodo bomo nadaljeva- li z izgradnjo vodovodnega omrežja na območ- jih, ki so z vodo deficitarna ter zagotovili zado- stne količine zdrave pitne vode. V ta namen bomo v obdobju 1986—1990 zgradili naslednje objekte skupnega pomena: — centralno črpališče v Mihovcih z vodnja- kom in zavarovanjem podtalnice, — primarni vod Hum — Loperšica, — primarni vod Senik — Mala vas, — primarni vod Vitan — Vodranci — Go- deninci, — primarni vod Savci — Tmovci, — primarni vod Tmovci — Lesce — Me- zgovci, — primarni vod Lahonci — Pršetinci, — dodatni rezervoar na Hajndlu. Hkrati z gradnjo primarnega omrežja bomo izvajali tudi sekundarno in terciarno omrežje. 61. člen Udeleženci dogovora bomo posebno skrb posvetili urejanju kanalizacije v mestu Ormož in središčih krajevnih skupnosti. V tem sred- njeročnem obdobju bomo izvedli naslednje in- vesticije : — izgradnja kolektorja iz obrtne cone do či- stilne naprave pri Tovarni sladkorja Ormož, — ureditev kanalizacije in skupno čiščenje odplak naselij Trgovišče, Velika Nedelja, Mi- hovci in Cvetkovci. 62. člen Na področju cenovne politike bomo udele- ženci v okviru svojih pristojnosti in na podlagi enotnih izhodišč v SR Sloveniji zagotavljali rast cen komunalnih storitev nad splošno rast- jo cen in tako uskladili cene s stroški enosta- vne reprodukcije v komunalnem gospodarstvu. 63. člen Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož bo za- gotavljal pravočasno pridobivanje zemljišč za predvideni obseg družbeno usmerjene gradnje ter skrbel za njihovo popolno ali delno komu- joaloo.ureditev, , „ ........_ ________....._ V. NALOGE NA PODROCJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Kredit- na banka Maribor, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska raziskovalna skup- nost Ormož, Občinska skupnost otroškega var- stva Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska skupnost za zapo- slovanje Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska telesnokultuma skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Or- mož, Občinski svet ZSS Ormož, Občinska kon- ferenca SZDL Ormož, krajevne skupnosti. 64. člen V skladu z načrtovanim gospodarskim raz- vojem bodo sredstva za izvajanja nalog v druž- benih dejavnostih v obdobju 1986—1990 rasla skladno z rastjo dohodka, t. j. 4,9 % poprečno letno. Prednostno bomo razvijali tiste progra- me, ki imajo največji vpliv na dvig produktiv- nosti ter omogočajo izenačevanje pogojev dela in življenja prebivalstva (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura). 65. člen V skladu s samoupravnimi sporazumi, ki jih bodo občinske interesne skupnosti za izobraže- vanje, zdravstveno varstvo, otroško varstvo, so- cialno skrbstvo in zaposlovanje sklenile z repu- bliškimi interesnimi skupnostmi, se bo uresni- čevala načelo solidarnosti in vzajemnosti. Za- gotovljeni program bo temeljil na vsebini in obsegu, ki je opredeljen z zakonom ali podza- konskimi akti, vrednost pa na minimalnih ele- mentih, dogovorjenih v skupnostih. 66. člen Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo pripravile skupne in medse- bojne usklajene programe investicij za vse družbene dejavnosti. Udeleženci dogovora se strinjajo, da se investiranje iz tega programa ne more pričeti, dokler niso v planih in programih samoupravnih interesnih skupnosti zagotovlje- na sredstva za izvedbo programa izvajalske or- ganizacije, kateri bo objekt, pridobljen z inve- sticijo, dan v upravljanje. Na podlagi programa investicij, sprejetega s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, bodo izva- jalske organizacije združenega dela sprejele sa- moupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije. 67. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo vrednost programov, ki so jih udeleženci dolo- čili v samoupravnih sporazumih o temeljih pla- nov, revalorizirale v skladu s kriteriji, ki so do- ločeni v dogovoru o temeljih plana SR Sloveni- je za obdobje 1986—1990. 68. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo po- stopno v obdobju prvih treh let novega sred- njeročnega obdobja vračunale v ceno storitev usklajevanje ravni osebnih dohodkov izvajal- cev z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v go- spodarstvu, da bi nadomestili zastajanje iz pre- teklih let. Tako bo rast osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih hitrejša kot v gospodar- stvu, to pa bo terjalo letno usklajevanje v okvi- ru resolucijskih izhodišč družbenoekonomske- ga razvoja občine. Samoupravne interesne skupnosti bodo v pr- vih dveh letih tega srednjeročnega obdobja vračunale v ceno storitve amortizacije v ena- kem odstotku kot v letu 1985, razen za opremo, pri kateri bodo celotno amortizacijo obračuna- le že v letu 1987, od leta 1988 pa bodo amorti- zacijo obračunavale v celotnem znesku. 69. člen Financiranje investicij na področju družbe- nih dejavnosti bomo zagotavljali na osnovi sprejete prioritete. Prednostno bomo uresniče- vali inyeS|ticije na področju vzgoje in izobraže- vanja, zdravstva in kulture. Vire in financiranje investicij bo združeno delo zagotavljale j po- sebnem sporazumu iz čistega dohodka, delovni ljudje in občani pa se bodo odločali za samo- prispevek. Del sredstev bomo pridobil, iz repu- bliških samoupravnih interesnih skupnosti kot vzajemiiost. 70. člen Na področju vzgoje in izobraževanja bomo prednostno uresničevali naslednje naloge: — izpopolnitev vsebine življenja in dela os- novne šole, — nadaljevanje z vlaganji za pridobitev no- vih in adaptacijo obstoječih šolskih prostorov, — krepitev družbenoekonomskega položaja delavcev na področju izobraževanja. 71. člen Za dejavnost osnovne šole s prilagojenim programom bomo zagotovili program na osno- vi zakonskih opredelitev, ki jih določata zakon o osnovnem šolstvu in zakon o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Na področju glasbene vzgoje bomo tudi v obdobju 1986— 1990 zagotovili čim večje vklju- čevanje otrok in mladine v glasbeno izobraže- vanje. Delavska univerza bo izvajala izobraževalne programe za odrasle. 72. člen Investicije v ureditev in razširitev osnovno- šolskega prostora uvrščamo med prioritetne. Prioritetni program ureditve in razširitve os- novnošolskega prostora je določen v programu izgradnje osnovnošolskih objektov. 73. člen V telesnokultumi dejavnosti bomo skrbeli za povečanje števila udeležencev v športnorekrea- tivni vadbi, še posebej v organizirani redni vadbi in za razvoj kvalitetnega tekmovalnega športa. Pri razvoju tekmovalnega športa bo dan poudarek tistim aktivnostim, ki imajo realne pogoje za kvalitetne športne dosežke. V okviru materialnih možnosti bomo nada- ljevali z izgradnjo odprtih in zaprtih površin za telesnokultume aktivnosti, obenem pa zagota- vljali tudi vzdrževanje obstoječih športnih ob- jektov. 74. člen Na področju zdravstvenega varstva bomo ohranili obstoječi nivo zdravstvenega varstva prebivalstva in izboljšali kvaliteto zdravstvenih storitev. Na podlagi samoupravnega sporazuma o te- meljih plana bo občinska zdravstvena skup- nost prednostno uresničevala naslednje nalo- ge: — povečala vse oblike preventivne dejavno- sti s težnjo po obvladovanju množičnih obo- lenj med prebivalstvom, zmanjševanju poja- vljanja degenerativnih obolenj, rakastih obo- lenj in sladkorne bolezni, — povečala zaščitno dejavnost občanov na področju zasvojenosti, kroničnih obolenj, po- škodb pri delu in izven dela, — preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje zobne gnilobe pri šoloobvezni mla- dini. 75. člen Na področju zdravstvenega varstva bodo udeleženci poleg preventivne dejavnosti zago- tavljali razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti posebno na področju splošne medicine, medi- cine dela, mladinskega zobozdravstva ter zdra- vljenja in nege bolnika na domu. 76. člen Za dosledno realizacijo delitve dela.se bo nadaljevalo prestruktuiranje tako, da bo osno- STRAN 130 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 23 vna zdravstvena služba prevzela večji delež" zdravstvenih storitev iz specialističnih ambu- lant in s tem vplivala na zmanjševanje potreb po bolnišničnem zdravstvu. Za potrebe zdravstva bomo v tem srednjero- čnem obdobju zgradili protituberkolozni di- spanzer, splošno ambulanto v Središču in To- mažu in nabavili premično zobno ambulanto. Zaradi dotrajanosti bomo nabavljali tudi opremo. 77. člen Na področju predšolske vzgoje in varstva si bomo prizadevali za 45 % zajetje vseh predšol- skih otrok v vzgojnov, irstvene organizqacije, t. j. povečanje sedaj vkl_ ičenih 560 otrok na 630 otrok. Zagotavljali bomo vzgojnovarstveni pro- grakn otrokom, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvenih organi- zacijah. V ta program bomo vključili letno 120 otrok v starosti od 4 do 5 let. 78. člen Udeleženci bomo v Skupnosti otroškeg?. var- stva Slovenije uresničevali po načelu V7,ajem- nosti program skupnih nalog: nadomestilo OD za zadržanost z dela zaradi poroda, nege in varstva otroka, družbena pomoč pred otroko- vim rojstvom in po njem študentkam, iskalkam zaposlitve in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, pomoč pri opremi novorejenca. 79. člen Po določilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic bomo v skladu s kriteriji zagotavljali družbene denar- ne pomoči otrokom, ki živijo v družinah, v ka- terih dohodek ne dosega dogovorjene ravni so- cialne varnosti. 80. člen Na področju socialnega skrbstva bomo za- gotovili pomoč tistim posameznikom in druži- nam, ki so nesposobni za pridobitno delo in brez sredstev za preživljanje. Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva bomo dajali pred- nost preventivnemu in svetovalnemu delu ter celoviti družbeni skrbi za starejše občane ter duševno in telesno prizadete osebe. 81. člen Udeleženci dogovora bomo v obdobju 1986—1990 na podlagi določil samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic zagotavljali vsem upravičenim občanom na območju naše občine po načelu solidarnosti naslednje oblike družbenih pomoči: družbena pomoč kot edini vir preživljanja, družbena po- moč kot dopolnilni vir in plačilo oz. doplačilo v splošnem ali posebnem socialnem zavodu. 82. člen Občinska kulturna skupnost bo skrbela za skladen razvoj kulturnih dejavnosti in zagota- vljala prostorske in kadrovske pogoje za njiho- vo delovanje. Kot prednostno nalogo tega srednjeročnega obdobja bomo razvijali varstvo naravne in kul- turne dediščine. V ljubiteljski dejavnosti bomo prizadevanja usmerjali v kvalitetnejše delovanje kulturriih društev ter v utrjevanje in načrtno širjenje kul- turno vzgojne dejavnosti. 83. člen V okviru naložb bodo prvenstveno usposo- bljeni domovi v krajevnih skupnostih, prostori in nabavljanje opreme za knjižnico terurejeni prostori za arhiv in muzej v gradu Velika Ne- delja. V mejah razpoložljivih materialnih mož- nosti bomo ob sodelovanju krajevnih skrupno- sti obnavljali in vzdrževali kulturne domove. 84. člen Občinska raziskovalna skupnost bo zagota- vljala pogoje za širjenje raziskovalne dejavno- sti ter intenzivno povezovanje raziskovalne de- javnosti z vsemi področji družbenega življenja. Pospeševali bomo inovacijske in inventivne dejavnosti in ustvarjali možnosti, da bodo naše storitve in blago vsebovali kar največ lastnega znanja. Organizacije združenega dela bomo v svojih temeljih planov opredelile raziskovalno in ino- vacijsko dejavnost, v posebnih aktih pa opre- delile kriterije za ugotavljanje družbene in eko- nomske učinkovitosti lastne ustvarjalnosti. VI. TEMEUI RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Kredit- na banka Maribor, Obrtno združenje Ormož, krajevne skupnosti. Občinska konferenca SZDL Ormož, OZD in TOZD v občini, SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvod- nje. 85. člen Podpisniki dogovora r' bomo pnzaoevali za takšne krajevne skupnosti, v katerih bodo sa- moupravne socialistične odnose in delegatski sistem še naprej razvijali in poglabljali tako, da bodo delovni ljudje in občani v krajevni skup- nosti v večji meri sami usklajevali svoje intere- se in sodelovali pri sprejemanju odločitev in pogojev ter rezultatov razvoja življenja in dela v krajevni skupnosti. 86. člen Krajevna skupnost je glavni nosilec in po- budnik vseh družbenih aktivnosti, ki potekajo na njenem območju. O izvajanju načrtovanih nalog za obdobje 1986—1990 se bodo kajevne skupnosti dogovarjale z drugimi nosilci plani- ranja in med seboj tako, da bodo programi us- klajeni in sprejete skupne obveznosti za njiho- vo uresničevanje. Posebno vlogo pri izvajanju posameznih na- log bodo morale prevzeti tudi organizacije združenega dela v krajevni skupnosti in izven nje, zlasti pri urejanju varstva okolja. 87. člen Podpisniki bomo skrbeli za skladen in ena- komeren razvoj vseh krajevnih skupnosti. Spodbujali bomo vlaganja v kmetijstvo, drob- no gospodarstvo in kmečki turizem. Zavzemali se bomo za hitrejši razvoj komunalne infra- strukture in oskrbne funkcije v naseljih. 88. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb in intere- sov v krajevnih skupnostih bomo udeleženci delovali tako, da bodo delovni ljudje in občani združevali v obdobju 1986—1990 naslednja sredstva: — prispevek OZD, TOZD in drugih delov- nih skupnosti v višini 0,5 % iz dohodka, — samoprispevek občanov, — sredstva samoupravnih interesnih skup- nosti. — pogodbena sredstva občanov, — združena sredstva TOZD po posebnih pogodbah. Sredstva za delovanje samoupravnih orga- nov, družbenih teles in delegacij bomo zagota- vljali iz občinskega proračuna. VII. NALOGE NA PODROČJU VARSTVA OKOUA IN UREJANJA PROSTORA Podpisniki- Izvršni svet SO Ormož, Kredit- na banka Maribor, Zavod za urbanizem Mari- bor, OZD in TOZD v občini, samoupravne in- teresne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož, krajevne skupnosti. Občinska konferenca SZDL Ormož. 89. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bo- mo pri urejanju prostora in varstvu okolja vo- dili tako politiko, ki bo zagotavljala racionalno rabo prostora, varovanje in izboljšanje življen- skega in delovnega okolja, smotrno izkorišča- nje kmetijske zemlje in naravnih bogastev, va- rovanje naravne in kulturne dediščine in sklad- nejši razvoj vseh območij občine. 90. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bo- mo v strokovno izdelane programe, ki oprede- ljujejo posege v prostor v obdobju 1986—1990, vključevali tudi prostorski vidik ter skrb za va- rovanje okolja in to na način, ki bo v skladu z osnovnimi cilji in strategijo prostorskega raz- voja, ki je določena v dolgoročnem planu. 91. člen Poselitev bomo usmerjali na območja, ki so po prostorskem delu družbenega plana predvi- dena za gradnjo: Ormož, Obrez, Grabe, Središ- če, Kog, Ivanjkovci, Žerovinci, Tomaž, Pod- gorci, Trgovišče, Cvetkovci, Osluševci, Mihov- ci in Velika Nedelja. Industrijsko dejavnost bomo us nerjali v poi.embnejše centre, ki so poleg občinskega središča še Središče ob Dra- vi, Velika Nedelja in Tomaž. 92. člen Zaradi varovanja okolja bomo uredili cen- tralno odlagališče odpadkov v eksploatiranem delu glinokopa na Hardeku. V krajevnih skup- nostih Tomaž, Kog, Miklavž, Ivanjkovci in Središče ob Dravi bomo uredili lokalna odla- gališča odpadkov. Z aktiviranjem obstoječe biološke čistilne naprave pri Tovarni sladkorja Ormož in z iz- gradnjo kolektorja bomo uredili kanalizacijo v delu mesta Ormož (Hardek). Izhajajoč iz potreb po zdravem in čistem okolju za zavarovanje podtalnice predvideva- mo izgradnjo čistilne naprave v Veliki Nedelji. 93. člen Za potrebe proizvodnje opeke bomo podpis- niki dogovora omogočili širitev glinokopa v površini 30 ha na območju Hardeškega gozda. Z ureditvijo gramoznice južno od Frankov- cev, bomo zadostili potrebam občine Ormož po gramozu in s tem omogočili saniranje gra- moznic, ki so rezultat samovoljnega eksploati- ranja. VIII. SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medob- činska gospodarska zbornica za Podravje Ma- ribor, Kreditna banka Maribor, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, OZD in TOZD v občini. Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinskih svet ZSS Ormož, Občinska konferenca ZKS Ormož, Skupnost podravskih občin, krajevne skupnosti. 94. člen Udeleženci dogovora bomo tudi v tem srednje- ročnem obdobju nadaljevali s politiko sklad- nejšega regionalnega razvoja, z namenom da bomo z upoštevanjem načel vzajemnosti in so- lidarnosti postopno zmanjševali razliko v raz- vitosti posameznih območij v SR Sloveniji. 95. člen Samoupravne interesne skupnosti material- ne proizvodnje v regiji in republiki bodo skrbe- le za pospešeni razvoj infrastrukturnega omrežja na manj razvitih območjih z višjo ude- ležbo lastnih sredstev na področju izgradnje električnega, vodovodnega, cestnega in tele- fonskega omrežja. 96. člen Kreditna banka Maribor in druge banke bo- do pospeševale vlaganja na manj razvita ob- močja z najvišjo možno udeležbo dopolnilnih sredstev ter znižanjem obrestnih mer za posa- mezne namene, ko gre za naložbe na manj raz- vitih območij. 97. člen Kot podpisniki dogovora o skupnih plan- skih elementih na območju Skupnosti podrav- ŠT. 23 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 131 skih občin za obdobje 1986-1990 smo dolžni upoštevati njegova določila in realizirati na- slednje pomembnejše družbenogospodarske cilje: — zmanjševanje razlik v materialni razvito- sti med občinami zlasti z usmerjanjem gospo- darskih naložb v manj razvite občine oz. manj razvita območja in s solidarnostnim financira- njem drugih potreb, — usklajeno izrabo življenskega prostora, še zlasti v primerih večjih in ekološko agresivnej- ših uporabnikov v prostoru, — usklajevanje tistih prvin v ekonomski in socialni politiki, kjer prihaja do izraza potreba po oblikovanju skupnih regijskih ciljev ter us- klajevanje kriterijev, — usklajevanje drugih interesov v primeru, ko se pričakujejo ekonomske koristi v skupni akciji. 98. člen Zaradi krepitve izvozne sposobnosti gospo- darstva, izboljšanja njegove tehnično tehnolo- ške ravni, racionalnega in ekonomskega izko- riščanja obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter zaposlitvenih in naravnih možnosti, izbolj- šanja oskrbe z energijo, surovinami ter repro- materialom se bodo OZD iz občine neposred- no ali preko gospodarskih zbornic povezovale z drugimi sorodnimi organizacijami v okviru bratskih občin. Za uresničevanje teh ciljev bodo Izvršni svet SO Ormož, OZD in samoupravne interesne skupnosti usklajevale svoje razvojne načrte na področju gospodarstva, infrastrukture, družbe- nih dejavnosti, urejanja prostora in varstva okolja. IX. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA, DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN POŽAR- NA VARNOST Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Kredit- na banka Maribor, OZD in TOZD v občini, sa- moupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinska konferen- ca ZKS Ormož, Občinski svet ZSS Ormož, Ob- činski štab TO Ormož. 99. člen Na področju splošne ljudske obrambe bomo podpisniki v sodelovanju s strokovnimi organi- zacijami in enotami zagotavljali materialne, kadrovske in druge pogoje za: — nadaljnje uveljavljanje organizacijskih, kadrovskih in drugih rešitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — razvoj civilne zaščite s poudarkom na po- večanju kvalitete njenih priprav, pri čemer se številčne enote in štabi ne bodo povečevali nad 15 % od skupnega števila prebivalcev. V osno- vno usposabljanje bo zato vključeno najmanj 80 % vseh pripadnikov CZ, zagotovljena 80 % opremljenost s predpisano opremo, nadaljevali bomo program opremljanja prebivalstva s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito, razvi- jali bomo sistem radiološko-kemično-biološke zaščite, uveljavljanje usposabljanje po novih učnih načrtih, — dograditev avtonomnega sistema uprav- nih zvez ter za vključevanje v delo centrov za obveščanje v pokrajini, — izpopolnjevanje sistema obrambno-samo- zaščitnega usposabljanja ob usklajenosti, pove- zanosti, večji racionalnosti ter kvaliteti vseh oblik in vrst tega usposabljanja. — nenehno dograjevanje in izpolnjevanje konkretnosti, realnosti in zanesljivosti obramb- nih, varnostnih ter samozaščitnih priprav nosil- cev družbenih in gospodarskih dejavnosti po- sebnega družbenega pomena, — prevzem nalog nabora in popolnitve obo- roženih sil v miru in v vojni ter mobilizacijske- ga sistema, — nadaljne opremljanje in usposabljanje občinskih organov in organizacij za delovanje v spremenjenih razmerah. — dograjevanje sistema usposabljanja in opremljanja delovnih ljudi in občanov za opra- vljanje nalog s področja narodne zaščite. 100. člen Zaradi potreb oboroženega boja bomo raz- voju teritorialne obrambe, ki je opredeljen kot prednostna naloga za to srednjeročno obdobje, zagotovili pogoje za izvršitev naslednjih težiš- čnih nalog, ki so osnova za doseganje višje stopnje borbene pripravljenosti: — posebno skrb bomo namenili vzgoji in ur- jenju starešin, specialistov, enot ter štabov TO; — zagotovili bomo formacijsko popolnitev enot in štabov TO z oborožitvijo, sredstvi za POB, ABKO sredstvi, intendatsko opremo in sanitetnimi sredstvi; — do konca srednjeročnega obdobja bomo usposobili ter skladno z možnostmi opremili opredeljeno število pripadnikov narodne zašči- te; — zagotavljali bomo potrebna sredstva za redno vzdrževanje vseh materialno-tehničnih sredstev in druge opreme; — pristopili bomo k celotnemu razreševanju urejanja prostora za potrebe SLO in DS pred- vsem za izvajanje oboroženega boja ter zagoto- vili nove prostore za delo stalne sestave OSTO in za skladiščne opreme TO. 101. člen Sredstva za uresničevanje programov SLO in DS bomo zagotavljali iz proračuna občine, dohodka organizacij združenega dela in drugih samoupavnih organizacij na podlagi samou- pravnega združevanja za uresničevanje nalog skupnega pomena na območju občine, pokraji- ne in republike ter dohodka organizacij zdru- ženega dela in drugih samoupravnih organiza- cij za lastne obrambne priprave v skupni višini najmanj 0,4 % in ne več kot 0,5 % od narodne- ga dohodka ustvarjenega v občini Ormož v ob- dobju 1986-1990. Pri tem bomo za lastne obrambne priprave namenili največ 15% vseh sredstev, predno- stno pa se bo razvijala teritorialna obramba, ci- vilna zaščita, služba obveščanja in opazovanja ter zveze. Izven dogovorjenega deleža sredstev od na- rodnega dohodka bomo nadaljevali z izvaja- njem zakloniščne politike, oblikovane v ob- dobju 1981 — 1985, uvajali program oblikova- nja rezerv CZ za primer naravnih in drugih ne- sreč, dopolnjevali blagovne rezerve ter urejeli prostor, ki ima posredno tudi obrambni pomen (vodni viri). 102. člen Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo v skladu z zakonom o var- stvu pred požarom skrbela za strokovno vzgojo kadrov, pospeševanje preventivne dejavnosti za zmanjševanje požarov in opremljanje gasil- skih društev. Predvideni program se bo finan- ciral iz sredstev organizacij združenega dela in drugih samoupavnih organizacij po stopnji 0,20 iz dohodka, deleža Zavarovalne skupnosti Triglav ifl lastnih sredstev gasilskih dfuštev. IX. KONČNE DOLOČBE 103. člen Udeleženci dogovora bomo naloge in obvez- nosti, ki jih po tem dogovoru prevzemamo, konkretizirali v letnih planskih aktih o izvaja- nju svojih planov in v te namene po potrebi sprejemali dodatne ukrepe za njihovo izvaja- nje. 104. člen Podpisniki tega dogovora se samoupravno dogovorimo, da omo dosledno uresničevali skupne naloge iz tega dogovorain da bomo najmanj enkrat letno analizirali izvajanje nalog in sprejemali ukrepe za uresničevanje. 105. člen Izvršni svet skupščine občine Ormož bo red- no spremljal, analiziral in ocenjeval obveznosti iz tega dogovora ter po potrebi predlagal SO Ormož, da sprejme potrebjie ukrepe za realiza- cijo opredeljenih nalog in obveznosti. V prime- ru bistvenih sprememb v razvoju bo pr ^lagal spremembo dogovora po enakem postcp ^iPOSREDNEGA ZDRAV- STVENEGA VARSTVA 4. člen Pri načrtovanju zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma opredelili kot predno- stne naloge in ukrepe za zboljšanje zdravstve- nega stanja prebivalstva — ukrepe in aktivnosti za večjo samozaščito in zaščitno dejavnost občanov, predvsem na področju zasvojenosti, kroničnih obolenj in poškodb pri delu in izven dela; — širitev zdravstveno-vzgojne dejavnosti; — večanje obsega preventivnih in dispanzer- skih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni gibalnega sistema, srca, ožilja, rakastih obolenj in slad- korne bolezni; — nadaljnjo širitev obsega zdravljenja in ne- ge bolnikov na domu; — večanje obsega in kvalitete dela v enotah splošne medicine, medicine dela, preventivne- ga zobozdravstva, predvsem zdravljenja zobne gnilobe pri šoloobvezni mladini. Udeleženci sporazuma bomo skupaj z drugi- mi zdravstvenimi skupnostmi v medobčinski zdravstveni skupnosti Maribor in Zdravstveni skupnosti Slovenije, dajali prednost nalogam osnovne zdravstvene dejavnosti, da prevzame nadzor nad zdravstvenim stanjem občanov in ukrepom za zmanjšanje bolnišničnega zdra- vljenja v okviru, ki je strokovno-medicinsko in ekonomsko sprejemljiv. Ohranjali bomo obseg specialističnega zdravljenja, razen v primerih, kjer bo izvršen prenos iz bolnišničnega v spe- cialistično zdravljenje. 5. člen Za dosego ciljev iz 3. čl. tega sporazuma, bo- do imeli prednosti: — splošna medicina, bi morala okrepiti vlo- go splošnega zdravnika v smislu hišnega zdrav- nika v krajevni skupnosti; — medicina dela, prometa in športa (iz ne- posredne menjave dela); — zdravljenje in nega bolnika na domu; — psihiatrično zdravstveno varstvo s pov- darkom na dispanzerskih metodah dela; — preventivno zobozdravstvo, predvsem šolsko in mladinsko. 6. člen Glede na opredeljene cilje načrtujemo: — v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti ne bomo uvedli novih dejavnosti ali ožjih strok, tudi mreže ambulant v občini ne bomo širili. Gre samo za izboljšanje kvalitete in kvantitete dela v smislu že obstoječih kapacitet in povečanje preventivne dejavnosti in nepo- sredne menjave dela na področju medicine de- la in psihiatričnega zdravstvenega varstva v obliki dispanzerske metode dela; — širitev zdravstvene vzgoje v smislu kvali- tete dela; — povečanje kontrole nad higiensko epide- miološkimi razmerami in varstvom okolja; — nadaljnjo zmanjševanje obsega bolnišni- čnega zdravljenja (izraženega s številom bolni- ško oskrbovanih dni) v celotnem srednjero- ŠT. 23 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 133 čnem obdobju (v okviru dovoljenih normati- vov) in prenašanje storitev na specialistično ambulantno in osnovno zdravstveno dejavnost. 7. člen Zaradi predvidenih sprememb in prioritet na področju zdravstvenega varstva (prioritete osnovnega zdrav, varstva, usmeritve k intenziv- nejšemu zdravljenju, skrajšanje ležalne dobe, hitrejša diagnostika, preusmeritve iz hospitalne v specialistično dejavnost bo ZC Ptuj—Ormož za samoupravne organe zdravstvene skupnosti pripravil strokovne podlage za spremembo ka- drovskih normativov, ki bodo v okviru možno-, sti zagotovili izvajanje dogovorjene zdravstve- ne politike. 8. člen Udeleženci svobodne menjave dela na po- dročju zdravstva, bomo omogočili zaposlova- nje kadrov le na deficitarnih področjih v skla- du s kadrovskimi normativi in v skladu s druž- benimi plani občine. Posebno pozornost bomo namenili kvalifikacijski strukturi kadra, ki se mora spremeniti v prid zdravstvenega kadra, pri čemer bomo upoštevali tudi zaposlovanje pripravnikov v skladu s potrebami in možnost- mi. 9. člen V občinski zdravstveni skupnosti oziroma po njej, bomo udeleženci sporazuma zagotovili, za storitve v zvezi s preprečevanjem, odkriva- njem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu, da bo Občinska zdravstvena skupnost združevala le sredstva za dogovorjene medsebojne solidarnostne obvez- nosti med TOZD v okviru skupnosti. S to soli- darnostjo bomo pomagali tistim TOZD, ki bo- do kljub ukrepom varstva pri delu imeli takšne stroške za zdravstvene storitve na tem področ- ju, da bi to ogrozilo socialno varnost njihovih delavcev. Do solidarnostne pomoči pri zagotavljanju pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s pokli- cnimi boleznimi in poškodbami na delu, bodo upravičene TOZD in delovna skupnost, ki bo- do: 1. Uresničile predpisane ukrepe za varstvo pri delu; 2. Zagotovile predpisane zdrav, preglede svojih delavcev; 3. Imele v določenem obdobju koledarskega leta izdatke za zdravstvene storitve v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami pri delu v višini, ki presega 10% sredstev, združenih v zdravstveni skupnosti Ptuj za zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev (iz dohodka TOZD). Ob izpolnjevanju teh pogojev, bi skupnost povrnila TOZD nastale stroške v zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, ki presega 10% sredstev, ki jih je TOZD združila za zdravstve- ne storitve. 10. <^len Udeleženci sporazuma t jdo v zdravstveni skupnosti zagotavljali zdravstvene storitve, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravlje- nje in rehabilitacijo poškodb pri delu in pokli- cnih bolezni vsem delovnim ljudem in kmetom v polnem obsegu. V ta namen se jim bo ustre- zno povečala prispevna stopnja za zdravstveno varstvo. V. MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN ZDRAVSTVENIH STORITEV 11. člen Za načrtovanje obsega, vrste in kvalitete zdravstvenih storitev, bomo udeleženci spora- zuma za čas od 1986—1990 izoblikovali nor- mative in standarde (kadrovski normativi, standardi hospitalizacije, povprečne ležalne dobe, zasedenih postelj, standard nudenja po- sameznih oblik zdravstvenega varstva) po po- sameznih področjih zdravstvenih dejavnosti in konkretneje določili obveznosti ter pravice iz- vajalcev, kar zadeva uresničevanje plana zdravstvenih skupnosti. Dopolnitve enotnega seznama zdrav, stori- tev in njihovih relativnih razmerij, ki jih bomo sprejeli v zdravstveni skupnosti Slovenije, bo- do podlaga za opredelitev delovnih normati- vov posameznih izvajalcev za obračunavanje opravljenega dela zdravstvenih delovnih orga- nizacij. 12. člen Pri vrednotenju programa zdravstvenega varstva in pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev, bomo udeleženci sporazuma upora- bljali kalkulativne elemente tako, da bodo: — osebni dohodki delavcev v zdravstvu us- klajeni na raven osebnih dohodkov v gospo- darstvu, nadalje pa bodo odvisni od višine in njihove rasti v združenem delu; — materialni stroški, opredeljeni na podlagi ugotovljenih potreb oziroma njihovih normati- vov in odvisni od gibanja cen materialov na tr- žišču; — zakonske pogodbene in samoupravno do- govorjene obveznosti ter sredstva rezerv v viši- ni, ki jo opredeljujejo predpisi, oziroma samo- upravni sporazumi; — sredstva amortizacije rastla v lOC % višini, oziroma v skladu z letnimi predpisi, ki urejajo področje obračunavanja amortizacije; — sredstva sklada skupne porabe rastla ena- ko kot osebni dohodki. V tem srednjeročnem obdobju bomo delo zdravnikov v dejavnosti medicine dela in splo- šne medicine v krajih, odmaknjenih od središč, vrednotili do 5 % višje, kot v drugih dejavno- stih. Pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev bo- mo udeleženci sporazuma poleg elementov kalkulacije, upoštevali tudi druge dogovorjene naloge, ki jih ima posamezna zdravstvena or- ganizacija (sredstva za predpisane zaloge zdra- vil in drugih materialov, ki jih morajo zagota- vljati ZDO). 13. člen Cene zdravstvenih storitev za upravičence, ki ne združujejo namensko sredstev za investi- cije v objekte zdravstvene dejavnosti se ugota- vljajo tako, da se upošteva tudi oblikovanje poslovnega sklada v višini planiranih letnih sredstev za investicije. Zdravstvene delovne organizacije bodo tako pridobljena sredstva v celoti namenila v poslo- vni sklad in predstavljajo del njihovega lastne- ga deleža pri izgradnji objektov. 14. člen Cene zdravstvenih storitev, oblikovane na način kot ga določa 12. čl. tega sporazuma, ve- ljajo le za storitve, opravljene v planiranem ob- segu in ob uresničevanju Vseh dogovorjenih obveznosti ter doseganju prednostnih nalog in s tem povezanih pričakovanih rezultatov. Cene storitev se spremenijo, če zdravstvena organi- zacija sama, oziroma v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi organizacijami ne uresničuje de- lovnega načrta, skladno s samoupravnim spo- razumom o svobodni menjavi dela ali če dose- ga ugodnejše rezultate kot je bilo predvideno. Pri ugotavljanju uspešnosti in učinkovitosti delavcev v zdravstvu, bomo mimo ugotavljanja izvajanja programa zdravstvenih storitev, upo- števali zlasti: — izboljšanje dostopnosti zdravstvenih sto- ritev po posameznih področjih, smotrno poraz- delitev kadrov, izkoriščenost delovnega časa, boljši način naročanja občanov na preglede in preiskave ter skrajševanje čakalnih dob; — delež posameznih skupin prebivalstva, ki jih zajemajo v dispanzersko obravnavo; — delež občanov, poslanih k specialistom ali v bolnišnično zdravljenje, v primerjavi s pr- vimi obiski v osnovni zdravstveni dejavnosti; — razmerje med prvimi in ponovnimi pre- gledi; — obseg in trajanje bolnišničnega zdravlje- nja; — število občanov, zdravljenih na domu; — obvladovanje odsotnosti delavcev na de- lu, zaradi bolezni in invalidiziranja; — kvaliteto in ustreznost opravljenih stori- tev; — gibanja porabe zdravil, predpisanih na re- cept, oz. uporabljenem pri bolnišničnem zdra- vljenju ; — izkoriščenost delovnih priprav. Odvisnost cene storitev od navedenih meril in njihove uporabe po posameznih dejavno- stih, določamo s sporazumi o svobodni menja- vi dela z zdravstvenimi delovnimi organizacija- mi. VI. PROGRAM ZAGOTAVUANJA SOCI- ALNE VARNOSTI 15. člen V občinski zdravstveni skupnosti bomo v le- tih 1986—1990 zagotavljali socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom, skladno z opre- delitvami, sprejetega samoupravnega sporazu- ma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS 26/83), to je v enakem obsegu, kot v letu 1985. 16. člen Udeleženci sporazuma opredeljujemo med- sebojne solidarnostne pravice in obveznosti ter zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdrav- stvenim varstvom. Pri tem bomo upoštevali, da si morajo delavci prvenstveno zagotavljati so- cialno varnost v zvezi z zdravstvenim var- stvom, z ustreznim pridobivanjem in razporeja- njem dohodka v temeljnih in drugih organiza- cijah združenega dela. Temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost je upra- vičena do solidarnostnih sredstev, združenih pri občinski zdravstveni skupnosti. 1. če opravlja in skrbi za predpisane sistema- tične preglede delavcev in varstvo pri delu v skladu z zakonom in podobnimi predpisi; 2. če izplačani znesek za nadomestila oseb- nega dohodka, ki si jih delavci zagotavljajo v organizaciji združenega dela v polletju presega 30 % zneska, ki ga je organizacija združila. Prav tako so upravičeni do solidarnostnih sredstev vsi delovni ljudje in tisti združeni kmetje, ki plačujejo tudi prispevek za socialno varnost. VII. PROGRAM SOLIDARNOSTNIH IN SKUPNIH NALOG V SR SLOVENIJI IN PODRAVSKI REGIJI 17. člen Program solidarnostnih obveznosti sestavlja- ta solidarnost za zagotovljeni program zdrav- stvenf.ga varstva v SR Sloveniji in vzajemno pokrivanje višjih rizikov zdravstvenega varstva v podravski regiji. 18. člen Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo vsako leto s finančnim načrtom ugotovila evidenčno prispevno stopnjo, po kateri bodo iz bruto osebnih dohodkov zd;-uževali solidarno- stna sredstva vsi delav i in drugi delovni lju- dje, organizirani v obč nski zdravstveni skup- nosti. 19. člen Za vzajemnost v podravski regiji se bodo združevala sredstva v višini 0,05 % celotnega prihodka zdravstvene skupnosti. Merila in kri- teriji za upravičenost do teh sredstev bodo do- rečena v samoupravnem sporazumu o usklaje- vanju planov zdravstvenih skupnosti v Podrav- ju za obdobje 1986-1990. 20. člen Program skupnih nalog v SR Sloveniji na področju zdravstvenega varstva obsega pred- vsem: STRAN 134 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 23 — sofinanciranje naložb skupnega pomena, začetih v prejšnjem srednjeročnem obdobju (medicinska fakulteta), zdravstveno rekreacij- ski center za vojaške vojne invalide in borce NOB (Strunjan in druge); — nekatere druge skupne naloge (zdravstve- no varstvo oseb neznanega bivališča, financira- nje programov nekaterih zdravstvenih oz. družbenih organizacij, zdravstveno varstvo udeležencev mladinskih delovnih brigad in po- dobno). Za naloge skupnega pomena bomo združe- vali sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije po enotni stopnji od I ruto osebnega dohodka delavcev v občini. Višino te stopnje bomo do- loči'] z vsakoletnim načrtom Zdravstvene skup- nosti Slovenije. 21. člen Za pokrivanje višjih stroškov za zdravstveno varstvo v SR Sloveniji, bomo izločali na pose- ben račun sredstva tako, da bodo do leta 1988 dosegla 5 % povprečnih izdatkov za zdra /stve- ne storitve v minulem letu, po letu 1988 pa bo- mo zagotovili vsako leto razliko v višini pora- bljenih sredstev. VIII. DRUGE NALOGE 22. člen Med drugimi nalogami vključujemo sredstva za dotacije društvom, delovanje samoupravnih organov in strokovnih služb, za stroške poslo- vanja (SDK, davčna uprava), kadrovske šti- pendije in drugo. V letu 1986 prihaja do nove obveznosti in si- cer bomo planirali v vsem srednjeročnem ob- dobju po letih 4 % od stroškov za delovanje^ strokovne službe za delovanje delegatskega si- stema v krajevnih skupnostih. Sredstva za delo strokovnih služb bodo opredeljena letno s samoupravnim sporazu- mom o svobodni menjavi dela po smiselno enakih izhodiščih kot veljajo za izvajalce zdravstvenega varstva. 23. člen Za izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, bomo na- menjali letno sredstva v višini od 0,05—0,1 % od mase BOD delavcev v združenem delu ob- čine Ptuj. 24. člen V skladu s sprejetim samoupravnim spora- zumom v SR Sloveniji bo potrebno nadaljevati z aktivnostmi za razvoj enotnega informacij- skega sistema v zdravstvu. Obveznosti bodo natančno opredeljene v letnih planskih aktih. IX. PROGRAM NOVIH NALOG IN NA- LOŽB 25. člen V tem srednjeročnem obdobju bom aktivira- li nekatere naložbe na področju zdravstva in socialnih zavodov. V teh stroških so zajeti le stroški amortizacije in vzdrževanja novih pro- storov, dodatni kader je načrtovan le v social- nih zavodih, v zdravstvenih delovnih organiza- cijah pa bomo kadre povečali na račun boljše kvalitete dela, s prestrukturiranjem. Sredstva so predvidena le okvirno, dejanska rast in di- namika teh stroškov bo odvisna od dokonča- nja izgradnje posameznih objektov. 26. člen Del razpoložljivih lastnih sredstev (amorti- zacije in poslovnega sklada) bodo izvajalci v tem srednjeročnem obdobju namenili nabavi nove medicinske opreme in druge funkcional- ne opreme, skladno z medobčinskim razvojem, ki bo služila za uvajanje sodobnih metod zdra- vljenja in diagnostike. S tem bomo dosegli, da se bo stopnja iztro- šenosti opreme zmanjšala vsaj za polovico gle- de na sedanje stanje odpisanosti opreme. 27. člen Prioritetne investicije na področju zdravstva v tem srednjeročnem obdobju so: A. ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ—OR- MOŽ: I. Posodobitev in dopolnjevanje obstoječe medicinske opreme II. Ostalo v ZC Ptuj-Ormož: 1. Posodobitev ginekološko — porodnega oddelka z zakloniščem 2. Posodobitev dispanzerjev z zakloniščem 3. Gradnja energetskega objekta B. Soudeležba pri dograditvi Ptujskih toplic za potrebe zdravstva Č. Adaptacija in posodobitev opreme za potre- be Združene lekarne Ptuj D. Sofinanciranje izgradnje splošne bolniš- nice Maribor — medicin:.ko-funkc;ondni trakt III. 28. člen Za izvajanje investicij v zdravstvu v občini in regiji, planiramo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 sredstva iz naslednjih virov: 1. Lastna sredstva ZC iz amortizacije in po- slovnega sklada 2. Sredstva OZS Ptuj 3. Sredstva OZS Podravja 4. Sredstva III. občinskega samoprispevka X. NAČIN ZDRUŽEVANJA POTREBNIH SREDSTEV 29. člen Potrebna sredstva bomo zbirali iz naslednjih virov: — sredstva iz dohodka in BOD TOZD, de- lovnih skupnosti in delovnih ljudi, ki z oseb- nim delom in delovnimi sredstvi v lasti obča- nov samostojno opravljajo gospodarsko ali kakšno drugo poklicno dejavnost, — prispevki kmečkih zavarovancev od kata- strskega dohodka in v pavšalnem znesku, — prispevki uporabnikov k stroškom zdrav- stvenega varstva (participacija), — prihodek po mednarodnih sporazumih.© socialni varnosti, — prispevki iz republiške solidarnosti (na- tančneje določila o solidarnostnih sredstvih, opredeljuje SAS o usklajevanju planov zdrav- stvenih skupnosti v SRS za čas 1986—1990). XL DOLOČBE O VALORIZACIJI 30. člen Zneske, ki so priloga tega sporazuma in so navedeni v cenah leta 1985, bomo udeleženci sporazuma tekoče prilagajali, nominalno valo- rizirali skladno z opredelitvami družbenega plana občine in pri tem upoštevali inflacijske količnike, ki jih bo ugotovil Zavod SR Sloveni- je za družbeno planiranje. To valorizacijo bo- mo opravili s sprejetjem letnih načrtov skupno- sti, kot tudi medletnimi usklajevanji z nominal- nimi rastmi posameznih parametrov, pomemb- nih za vrednotenje programa skupnosti. Po istih načelih bomo v zdravstveni skupnosti tudi valorizirali finančne načrte zdravstvenih orga- nizacij združ'»nega dela. Pri preračunu v tekoče cene bomo upošteva- li, da se bo vrednost programa prilagajala de- janski rasti družbenega proizvoda in v skladu z resolucijskimi izhodišči v občini. 31. člen V primeru, da ob vsakoletnem usklajevanju z materialnimi možnostmi sredstva za zdrav- stveno varstvo ne bodo rastla v skladu z opre- delitvami iz tega sporazuma in bi bilo zaradi tega ogroženo uresničevanje programa zdrav- stvenega varstva, bodo zdravstvene skupnosti pripravile skupno z izvajalci in uporabniki po- seben program ukrepov za odpravo neskladij. XII. KONČNE DOLOČBE 32. člen Samoupravne interesne skupnosti in izvajal- ci kot udeleženci tega sporazuma, odgovarjajo za izvajanje nalog in programov tega sporazu- ma. Skupščina zdravstvene skupnosti bo sprem- ljala izvajanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela dvakrat letno (v juniju in decembru) pa bodo obravnavale poročilo o izvajanju tega sporazuma. Izvajalske organizacije bodo dvakrat letno predložile poročilo o izvajanju nalog in pro- gramov iz tega sporazuma. 33. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejem, 'o na p edl g skupščine občinske zdravstvene skupnos' udeleženci sporazuma po enakem postopku kot sami upravni spora- zum. 34. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana ve- lja za udeležence, ki ga sprejmejo, od dneva veljavnosti tega sporazuma. Samoupravni sporazum j temeljih plana za- čne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestni- ku občin Ormož in F*tuj in se uporablja od 1. 1. 1986. Štev.: 01/1-1/4-86 Datum: 7. 2. 1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Franc LUKMAN, 1. r. 206. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PTUJ Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skup- ščine Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, sta na seji dne 17. 7. 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP Ugotovi se, da je predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdrav- stvene skupnosti Ptuj, za obdobje 1986—1990 sprejet z večino glasov udeležencev. Samoupravni sporazum o temeljih plana pri- čne veljati takoj, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. Štev.: 01/1-1/4-86 Ptuj, dne 18/7-1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE: FRANC LUKMAN, 1. r. 207. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske kulturne skupnosti Ormož sta na svoji 2. seji dne 29. 7. 1986 v skladu z 22. čle- nom statuta Občinske kulturne skupnosti Or- mož sprejela naslednji Sklep Skupščina ugotavlja, da je predlog samouprav- nega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Ormož za obdobje 1986—1990 sprejela večina udeležencev. Samoupravni sporazum o temeljih plana pri- čne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestni- ku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od I. 1. 1986 dalje. PREDSEDNIK SKUPŠČINE Vekoslav PREJAC 1. r. 208. Na podlagi 8. člena Zakona o skupnih osno- vah svobodne menjave dela (Ur. 1. SRS, št. 1/81) in 115. člena Zakona o sistemu družbe- ŠT. 23 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 135 nega planiranja o družbenem planu SRS (Ur. 1. SRS, št. 1/80) so delavci v temeljnih organiza- cijah združenega dela in delovnih skupnosti in drugi samoupravno organizirani ljudje ter ob- čani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem be- sedilu: uporabniki) in delavci v temeljnih orga- nizacijah združenega dela, ki opravljajo kultur- no dejavnost kot svojo glavno dejavnost ter de- lovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kultur- no dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE KUL- TURNE SKUPNOSTI ORMOŽ ZA OBDOB- JE 1986-1990 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom uporab- niki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udele- ženci) urejamo: — splošne usmeritve in načrtovanje razvoja kulturnih dejavnosti v občini v obdobju 1986-1990 — naloge, ki se bodo uresničevale v letnih programih OKS Ormož — določanje cen kulturnih programov za ka- tere si pridobivajo sredstva s svobodno menja- vo dela v kulturni skupnosti — merila za ugotavljanje cene oziroma po- vračila za opravljene storitve oziroma dejavno- sti — potrebna sredstva za izvedbo dogovorje- nih nalog — načine spremljanja in uresničevanja spo- razuma. II. SPLOŠNE USMERITVE RAZVOJA KUL- TURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ORMOŽ V OBDOBJU 1986-1990 2. člen Upoštevaje doseženo stopnjo razvoja kultu- re v občini in načrtovane možnosti gospodar- skega in družbenega razvoja bomo udeleženci tega sporazuma: — zagotavljali skladen razvoj kulturnih de- javnosti v občini — zagotavljali prostorske in kadrovske po- goje za razvoj kulturnih dejavnosti — zagotavljali kulturno oziroma umetniško ustvarjalnost kot najpomembnejšo sestavino kulturnih dejavnosti — povečali dostopnost kulumih programov delavcem in občanom — skrbeli za smotrno izrabo obstoječih zmo- gljivosti v kulturnih dejavnostih — pospeševali različne oblike sodelovanja izvajalcev in uporabnikov — uveljavljali in razvijali merila za svobod- no menjavo dela v kulturnih dejavnostih in de- legatske odnose kot temelj svobodne menjave dela — se dogovarjali o cenah kulturnih progra- mov z uveljavljanjem sprejetih normativov in standardov. 3. člen Udeleženci bomo zagotavljali uresničevanje dogovorjenih programov, opravljali naloge splošne ljudske obrambe in družbene samoza- ščite in druge naloge, ki jih določa zakon, sa- moupravni sporazumi in družbeni dogovori. Kot prednostne naloge tega obdobja bomo razvijali: — varstvo naravne in kulturne dediščine: skupno s kulturno skupnostjo Slovenije bomo zagotavljali sredstva za varstvo najpomembnej- ših in najbolj ogroženih spomenikov, — knjižničarstvo: zagotovili bomo povečani dotok knjižničarskega gradiva in uvedbo so- dobnih komunikacij, ter zaposlitev manjkajo- čih strokovnih delavcev, — reševanje problematike kulturnih domov, z zagotavljanjem potrebnih sredstev za sofi- nanciranje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja po enega kulturnega doma v vsaki krajevni skupnosti, — ljubiteljsko kulturno dejavnost: s poeno- tenjem kriterijev za vrednotenje programov kulturno umetniških društev, z izboljšanjem materialnih pogojev in zagotavljanjem strokov- nih kadrov. 4. člen Udeleženci s svobodno menjavo dela Občin- ske kvltume skupnosti Ormož uresničujem program kulturnih dejavnosti in sicer tako, da na posameznih področjih kulturnih dejavnosti omogočamo zlasti: 1. na področju varstva naravne in kulturne dediščine — spomeniškovarstvene posege najpo- membnejših in najbolj ogroženih kulturnih spomenikih, — razvijanje aktivnejših oblik varstva spo- menikov z vključevanjem dediščine v sodobno življenje in s tem sodelovanje z drugimi gospo- darskimi in negospodarskimi dejavnostmi, — odkupovanje pomembnejšega muzejske- ga gradiva, — reševanje prostorskih problemov Zgodo- vinskega arhiva, — postavitev etnografske zbirke za področje občine Ormož, — konzervacija, restavracija in mikrofilma- nje pomembnega gradiva, — izdaja kataloga arheoloških izkopanin s področja občine Ormož, — nemotenega delovanja pokrajinskega mu- zeja v Ptuju, muzejske zbirke NOB Središče ob Dravi, Zavod za spomeniško varstvo in Zgodo- vinskega arhiva v Ptuju. 2. na področju knjižničarstva — zbiranje knjižničarskega gradiva za potre- be delovnih ljudi in občanov, — povečanje sklada leposlovne in strokovne literature, — oblike dela za predstavljanje knjižničar- skega gradiva, — dejavnosti za otroke in mladino, — povezovanje z vzgojnovarstvenimi usta- novami in šolskimi knjižnicami, — izvajanje matične dejavnosti, — izpopolnitev kadrovske zasedenosti za normalno poslovanje, — uveljavljanje normativov in standardov za knjižničarsko dejavnost. 3. na področju reševanja kulturnih domov — ustreznejše vzdrževanje kulturnih domov, tako da zagotavljamo polovico potrebnih sred- stev za tekoče vzdrževanje in amortizacijo, — zagotavljamo polovico potrebnih sredstev za investicijsko vzdrževanje. 4. na področju ljubiteljske dejavnosti — dvig kvalitete ljubiteljske ustvarjalnosti in množično vključevanje v kulturno gibanje, — uveljavljanje kulturne vzgoje v celotnem vzgojnoizobraževalnem procesu, v društvih in v krajevnih skupnostih ter organizacijah zdru- ženega dela, — uveljavljati kvaliteto umetniškega dela, — vključevanje mladih v kultumoumetniške dejavnosti, — usposabljanje strokovnih kadrov, — poenotenje kriterijev za vrednotenje de- javnosti kulturnih društev, — načrtovanje srečanj, gostovanj kvalitetnih skupin. 5. na področju filmske dejavnsoti — zagotavljanje pogojev za filmsko vzgojo, — sofinanciranje predvajanja kvalitetnih domačih in tujih filmov. ' 6. na področju likovne dejavnosti — spodbujanje likovne ustvarjalnosti, — organiziranje likovnih razstav. 7. na področju informativne dejavnosti — sofinanciranje kulturnega programa Ra- dia Ormož, — sofinanciranje kulturnega programa Ted- nika Ptuj. 5. člen Udeleženci bomo zagotovili redno delo Ob- činske kulturne skupnosti Ormož in njenih or- ganov ter delovanje delegatskega sistema. 6. člen Udeleženci bomo zagotovili opravljanje po- trebnih strokovnih, planskih, finančnih in dru- gih del v skupni strokovni službi SIS ^užbe- nih dejavnosti občine Ormož. 7. člen Vrednosti programskih točk v pr.'ogi tega samoupravnega sporazuma so navedeni v ce- nah iz leta 1985. Preračun vrednosti progra- mov v tekoče cene bomo opravili *sako leto ob upoštevanju dejanske rasti dohodka tako, da bomo upoštevali: — pri sredstvih za osebne dohodke rast no- minalnih osebnih dohodkov delavcev v gospo- darstvu občine Ormož, razen v prvih treh letih, ko bo rast osebnih dohodkov hitrejša zaradi zaostajanja v preteklosti, — pri sredstvih za skupno porabo delavcev nominalno rast sredstev za skupno porabo na delavca v gospodarstvu občine Ormož, — pri materialnih stroških in drugih elemen- tih cene pa rast cen ugotovljeno na osnovi po- datkov Zavoda SR Slovenije za statistiko, — sredstva za zakonske in samoupravne ob- veznosti v dogovorjeni oziroma predpisani vi- šini, — amortizacijo v višini 100% obračunane po minimalnih stopnjah za opremo in zgradbe. III. NORMATIVI IN STANDARDI 8. člen Materialni stroški ter sredstva za osebne do- hodke in skupno porabo so elementi cene ozi- roma povračila za opravljene kulturne progra- me, ki jo bodo udeleženci določili z dogovorje- nimi normativi in standardi. Normativi in standardi so opredeljeni: — za knjižnično dejavnost, — za arhivsko dejavnost. IV. URESNIČEVANJE SPORAZUMA 9. člen Na temelju tega sporazuma bo skupščina Občinske kulturne skupnosti Ormož sprejela plan Občinske kulturne skupnosti Ormož za obdobje 1986—1990 in letne programe za po- samezno leto planskega obdobja. 10. člen Skupščina Občinske kulturne skupnosti Or- mož spremlja uresničevanje tega sporazuma: — da sprejema analize in ocene o uresniče- vanju sporazuma in plana — da predlaga udeležencem ukrepe za ures- ničevanje sporazuma in plana oziroma dopol- nitev tega samoupravnega sporazuma. Analizo in oceno uresničevanja ter potrebne ukrepe sprejme skupščina pred zaključkom te- kočega teta. 11. člen Skupščina Občinske kulturne skupnosti je dolžna predložiti v obravnavo uporabnikom in izvajalcem analizo o izvrševanju plana in iz- polnjevanju obveznosti iz tega sporazuma s predlogom ukrepov. Analiza iz prejšnjega od- stavka vsebuje: — oceno o uresničevanju ciljev, nalog in raz- merij, določenih s sporazumom in planom, — oceno izvrševanja obveznosti, — oceno pogojev in možnosti razvoja v te- kočem letu, — predlog ukrepov in aktivnosti za uresniče- vanje plana oziroma izpolnjevanje obveznosti sprejetih s samoupravnim sporazumom. V. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SPORA- ZUMA 12. člen Če se ta samoupravni sporazum ne uresniču- je in če se z analizo vzrokov ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mogoče uresničiti, začne skupščina Občinske kulturne skupnosti Ormož postopek za spremembo in dopolnitev spora- zuma v skladu z realno ocenjenimi možnostmi. Pravico in dolžnost predlagati spremembe in dopolnitve tega sporazuma, ob pogojih iz prejšnjega odstavka, ima vsak udeleženec. 13. člen Šteje se, da so nastopili pogoji za spremem- STRAN 136 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 23 bo oziroma dopolnitev tega samoupravnega sporazuma, tudi če pride do sprememb oziro- ma dopolnitev dogovora o temeljih družbene- ga plana občine Ormož. 14. člen Spremembe in dopolnitve tega samouprav- nega sporazuma sprejmejo udeleženci po ena- kem postopku kot sporazum. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme veči- na udeležencev tega sporazuma. 16. člen Za udeležence, ki ne pristopijo k temu samo- upravnemu sporazumu, določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti z Odlokom vire in osnove za združevanje sredstev. 17. člen Ta samoupravni sporazum se objavi skupno z ugotovitvenim sklep>om o veljavnosti spora- zuma, ki ga sprejme skupščina Občinske kul- turne skupnosti Ormož v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, ter začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej- mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku- paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniiki odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.