>
E t
in
%
GSi
JiB
I
lil1
	ê U i
M	i


Minulo desetletje zasluži pozitivno oceno
F
Vrtci in pomoč na domu dražji
JU	'tli	; g|		i 1
u	L ■■ 1 - -fe 7/		Jubilej društva upokojencev	
Priznanja za lepši
SOCIALNI

Drage občanke, dragi občani!
Zahvaljujemo se Vam za izkazano zaupanje in podporo,
ki ste nam jo namenili za prihodnje obdobje. Hkrati pa vam želimo srečno, zdravo ter čim manj stresno novo leto 2009!
Socialni demokrati Trzin
( BAHNĚ')
Habat Marjan s.p
Habatova ulica 12, Trzin GSM: 041 650 417
• avtoprevoznistvo
• gradbena mehanizacija
• urejanje parkov
SREČNO 2009!
N Si
Nova Slovenija
Krtčorrsita tjtxftka stranka
Blagoslovljen BOŽIČ ter SREČNO NOVO LETO 2009 želi vsem prebivalcem Trzina
Občinski odbor NOVE SLOVENIJE
Slaščičarna Oger Stari Trzin. Mengeška 26
i' i < V J:
Nudrmo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih; torte velikosti a d 3 kosov naprej, tudi diabetične; domačo potico; ročno izdelane domače piš kole in še veliko drugega. Če želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo prinesete s seboj. ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 &64-20-50
Želimo, da bi bilo leto, ki prihaja,
še boljše, še lepše, da bi prineslo nov zagon Trzinu in veliko topline, notranje sreče in zadovoljstva vsem Trzincem in bralcem Odseva.
Uredništvo Odseva
»
Obračamo nov list
Neštete pisane lučke spet utripajo, ob dolgih večerih, kljub prepovedi, že poslušamo prasketanje petard, trgovci si manejo roke, rdečelični gostinci ne skrivajo zadovoljstva. Vsaj navzven pri njih krize, ki naj bi že tipala tudi po naši državi, še ni opaziti. Veseli december je tu in z njim odštevanje dni, ur in minut, ki so še namenjene temu letu.
Po čem si ga bomo zapomnili? Na državni ravni vsekakor po zglednem predsedovanju Evropski uniji, po zamenjavi oblasti, številnih aferah pa tudi, da je Slovenija skoraj dobila cestni križ z vi-njetami vred.
V Trzinu so začeli graditi dom za starejše in pred Centrom Ivana Hribarja smo dobili vodomet Pomlad, v osnovni šoli so prenovili telovadnico, na občinski stavbi prekrili streho, na Kmetičevi ulici pa so postavili železniške zapornice. Omeniti moramo, da so uredili tudi kanalizacijske vode s pobočij Ongra, nekaj prahu pa so dvignili z razvojno strategijo, ki predvideva, da naj bi pozi-
dali vse še nepozidane predele znotraj naselja. Dobili smo nove zabojnike za smeti in nekaj vroče krvi zaradi prometnih zagat, arheologi so potrdili, da so ljudje prebivali na Ongru že v pradavni-ni, v trzinski cerkvi pa so obnovili orgle in pevski kor.
Pri Odsevu smo dobili novo tiskarno, novo podobo naslovnice in odlok o Odsevu, bolj po meri ustvarjalcev, a smo doživeli tudi njihov osip in skoraj izgubili uredništvo. Iz meseca v mesec se trudimo, da bi kar najbolje beležili trzinske dogodke in da bi z našim pisanjem zadovoljili čim širši krog bralcev. A želje so nekaj, resničnost pa je običajno drugačna.
Kakor koli že. O vzponih in padcih v iztekajočem se letu bi lahko napisali še veliko, a pustimo to drugim in za druge priložnosti. Zdaj je pomembno to, da se dostojno poslovimo od leta, ki se izteka, in se pripravimo na novo leto, na nov, še nepopisan list v naših življenjih.
Kaj bo novo leto prineslo? Če se bodo uresničile želje, ki si jih v teh dneh že izmenjujemo in si jih bomo še, bo leto srečno, zdravo in zadovoljno, uresničilo pa se bo še na milijone drobnih pričakovanj. A vsi vemo, da so novoletne želje
Slika na naslovnici
Srečno in uspešno 2009 Foto: Zinka Kosmač
eno, kaj prinaša življenje, pa je lahko nekaj povsem drugega. Vendar, če si sreče res želimo, če smo se pripravljeni zanjo potruditi in mogoče nekaj tudi žrtvovati, lahko verjamemo, da se bo vsaj del naših želja uresničil.
Čeprav je zdravje pogojeno s številnimi dejavniki, lahko največkrat tudi sami naredimo kaj za to, da čim dlje ostajamo zdravi. Če nas vseeno ujame katera od zahrbtnih bolezni, pa je to, kako bomo živeli s težavami, ki jih bolezen potegne za sabo, odvisno tudi od tega, kakšni borci smo. Vsekakor je človek takrat na preizkušnji, in tisti, ki nismo v enakem položaju, težko dojamemo vso težo bolezenske stiske. Kadar je najhuje, vseeno vsaj malo pomaga tudi toplina in pomoč soljudi, zato v takih trenutkih ne obračajmo hrbta tistim, ki nas potrebujejo.
Kako srečni bomo v naslednjem obdobju, je odvisno tudi od tega, kako veliko srečo si želimo. Milijon na lotu jih bo zadelo le malo, če si želimo drobnih srečic, ki nam bodo lepšale vsakdan, in če znamo te drobne iskrice najti, potem nam ne bo težko biti srečni. Sreča, ki nas bogati, je tudi v zadovoljstvu naših bližnjih, v pomoči in dajanju drugim. Tisti, ki daje, tudi dobiva. Če se tega zavedamo in tako ravnamo, bomo kljub nekaterim morebitnim razočaranjem zadovoljni, če pa znamo odkriti veselje in srečo tudi v iskrečih snežnih kristalčkih, soncu, pesmi vetrov in zelenilu trav, sreča ne bo daleč od nas.
Težko pa je takšno srečo zaželeti tudi občini. Njej lahko zaželimo, da bi bila skupnost veselih, uspešnih in zadovoljnih občanov. Tudi za to se je treba potruditi in prav to ob koncu leta želimo naši občini, vsem soobčanom in našim bralcem.
Naj bo leto, ki prihaja, še uspešnejše, srečnejše in lepše, kot so bila leta v iztekajočem se desetletju delovanja naše občine!
Urednik
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva: Meta Železnik, Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Zoran Rink
Tehnično urejanje in tisk:
-$-grafex d.o.o.
Trženje: Joži Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Kaj v Občini Trzin pričakujemo od nove vlade? Recimo: pričakujemo verodostojnost. To pomeni, da pričakujemo, da bo nova vladna koalicija, sestavljena iz štirih strank, ki so pred volitvami obljubljale veliko sprememb, tudi res predlagala in sprejela akte in odločitve, ki bodo te spremembe omogočili. S tem bi lahko tudi končali.
No, v Občini Trzin vsekakor pričakujemo ustrezne popravke Zakona o financiranju občine, pri čemer pa ne gre samo za to, ali bo nova koalicija »vrnila« Občini Trzin sredstva, ki jih je naša občina izgubila zaradi novega Zakona o financiranju občin v letu 2007 in 2008; v še večji meri gre za to, da je zakon v principu slab, ker ne vzpostavlja aktivne, vzročne zveze med razvojno politiko občine in njenimi dohodki. Razvoj poleg kvalitete življenja, hočeš nočeš, prinaša tudi višje stroške (razviti sistemi stanejo več), in ta zakon to ignorira, hkrati pa ne spoštuje načela, na katerem temelji trenutni politični in gospodarski sistem v Sloveniji. Gre za načelo, da ima vlaganje v razvoj smisel, če prinaša višjo kakovost življenja
in seveda tudi višje dohodke, recimo dobiček, neke vrste rento ipd. Seveda zlasti načela o vlaganju zaradi dobička ne kaže absolutizirati, in ravno tako soglašamo, da je potrebno krepiti tudi medsebojno solidarnost, vendar ne tako, da so občine pravzaprav edine v Sloveniji, za katere načelo, naj vlagajo zato, da bodo imele več, ne velja. V tem pogledu je bila politika koalicije, ki te dni odhaja, in katere članice so v veliki meri spodbujale t.i. drobitev občin, nerazumljiva in škodljiva. Seveda vemo tudi to, da celo večini članic SOS takšno stališče ne bo všeč, saj je žal res, da v Sloveniji radi tako uživamo ob zli sreči soseda, da nas ne moti niti to, če ta zla sreča še nas malo ošvrkne, če nas le ošvrkne malo manj.
Sicer pa si podpisani želim zlasti to, da bi se nova vlada začela nekoliko oddaljevati od neoliberalistične paradigme razvoja in politike, ki je, cepljena z ideologijo globa-lizacije, pripeljala svet v trenutno krizo in se resnično preusmerila h konceptu trajno-stnega razvoja. Zadovoljen pa bi bil tudi, če bi malo manj razmišljala o tem, kako ugajati vodstvu EU, vodstvu NATO, morda tudi vodstvu ZDA in še komu zunaj Slovenije in začela bolj razmišljati o prihodnosti lastne države in naroda oziroma skupnosti državljanov te države, o socialnem ravnovesju v tej državi, o ohranitvi politike, ki naj temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti, na pravici slehernega človeka, da živi v razmerah, ki mu omogočajo ohranitev človeškega dostojanstva itd.
ar •	•••	I V•
Kriza, recesija in občina
Kriza in še zlasti recesija bo seveda prej ko slej zadela tudi občine, in tudi po občinah bomo morali razmisliti o svojih programih in načrtih. Pri tem seveda najbrž mora biti naše razmišljanje v skladu s spoznanjem, da je v času kriz potrebno zlasti v javnem sektorju celo še več pozornosti nameniti investicijam, kajti investicije zagotavljajo delo in naposled tudi novo oziroma dodano vrednost, če so seveda dobro premišljene. V času krize so tako investicije veliko bolj pomembne kot vlaganja v udobje ali tudi v nekatere dejavnosti, ki morda res prispevajo h kakovosti življenja, nimajo pa učinkov na področju zaposlovanja, nastajanja nove vrednosti itn. To pa seveda ne pomeni, da naj bi v tem času odtegnili sredstva tistim dejavnostim, ki v resnici najbolj vplivajo na razvoj (izobraževanje, kultura kot spodbu-jevalka ustvarjalnosti in širine duhov, zdravstvo in socialna politika, ki naj zagotavlja socialni mir in kohezijo skupnosti). O vsem
tem je potrebno razmišljati tudi po občinah, pametno načrtovati in se ne bati velikopo-teznosti; vse to je že zdaj in najbrž bo še bolj potrebno v letu 2009 in še kakšno leto dlje.
Upam pa, da bosta kriza in recesija čim manj prizadeli vas, občani in občanke občine Trzin, in v skladu s tem vam želim čim bolj vesele in brezskrbne praznike in čim bolj srečno in zdravo leto 2009 ter vsa nadaljnja leta.
Tone Peršak
ČESTITKA
Občanom in občankam naše občine, kot tudi ostalim bralcem in bralkam Odseva, želimo srečno, zdravo in zadovoljstva polno leto 2009.
Župan, Občinski svet in Občinska uprava Občine Trzin
VABILO
na občinsko proslavo v počastitev dneva samostojnosti
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
Vabimo vas na občinsko proslavo v počastitev dneva samostojnosti, ki bo
v torek, 23. decembra 2008, ob 19.00 uri
v dvorani Kulturno-umetniškega društva Franca Kotarja v Trzinu.
Slavnostni govornik bo župan naše občine, gospod Tone Peršak.
V kulturnem programu bodo sodelovali:
-	Pevski zbor DU Žerjavčki Trzin,
- pesnik in igralec Tone KUNTNER in
-	skladatelj in fotograf Lado JAKŠA.
Vljudno vabljeni.
OBČINA TRZIN Župan: Tone PERŠAK
Telefonske številke Občine Trzin so: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44 in 01/ 564 45 50
Številka faksa je: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Poročilo z 20. redne seje Občinskega sveta
Vrtci in pomoč na domu dražji, proračun za 2010 že sprejet
Zadnja letošnja seja občinskega sveta je bila v sredo, 10. t.m., in čeprav je bilo na dnevnem redu 9 točk, je seja potekala zelo gladko, brez večjih polemičnih razprav. Vsebina zasedanja pa ni bila kar tako, saj so svetniki in svetnice med drugim v drugi obravnavi potrdili proračun občine za leto 2010 in potrdili kar dve pomembni podražitvi. Še zlasti tisto o podražitvi vrtcev bodo krepko občutile številne mlade družine. Sicer pa je Trzin zagotovo med prvimi, če ne sploh prva občina, ki je že sprejela proračun za leto 2010. Ker pa vseh pogojev, pod katerimi bo občina delovala čez dve leti, še ni mogoče predvideti, je že zdaj znano, da bo treba ta potrjeni načrt prihodnjega financiranja občine še spreminjati in prilagajati razmeram z rebalansi. Sprejeti proračun predvideva, da bo imela občina v letu 2010 za 3.859.210 EUR prihodkov in 3.883.890 EUR odhodkov, kar pomeni, da bo 24.680 EUR primanjkljaja. Kot je razvidno, naj bi v tem obdobju začeli gradnjo novega vrtca v Mlakah, med načrti pa je tudi gradnja novega gasilnega doma oz. doma civilne zaščite, spremna razlaga postavk proračuna pa omenja tudi gradnjo športne dvorane in iskanje lokacije za pokopališče.
Direktor Javnega podjetja Prodnik, Marko Fatur, je na seji občinski svet seznanil s potekom projekta za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO. Navedel je v glavnem že znane podatke o tem, da se je občina Trzin skupaj z drugimi občinami iz nekdanje domžalske občine pridružila še drugim občinam iz Ljubljanske kotline, ki vidijo rešitev problema z odlaganjem odpadkov v izgradnji centra za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju. Pri tem centru bo šlo v glavnem za sežigalnico, zato bo treba poskrbeti tudi za pepel, ki bo ostal po sežigu. Ob tem poudarjajo, da bo problem odlaganja pepela neprimerno lažje rešiti, kot zdaj težave z odlaganjem komunalnih in drugih odpadkov. Pripravljalna dela za novi center so se že začela, gradbena dela pa naj bi v več fazah potekala do leta 2014. Sežigalnico naj bi začeli uporabljati v letu 2011, njeno obratovanje pa je predvideno do leta 2037. Do začetka obratovanja centra bo Prodnik komunalne odpadke z našega območja vozil na odlagališča v Logatcu in Celju, kar bo precej podražilo storitev.
Brez posebnih zadržkov so na decembrski seji občinskega sveta potrdili tudi poročilo o delu občinskega Nadzornega sveta v tem letu. Nadzorni odbor je letos posebno pozornost namenil pregledu nabav in prodaj občinskega premoženja v letu 2006, poslovanju trzinskega vrtca v tem letu ter poslovanju Turističnega društva Kanja Trzin. Pri tem odbor ni odkril večjih nepravilnosti, v poročilih pa je zapisal tudi nekaj priporočil za izboljšanje delovanja na omenjenih področjih.
Na zadnji letošnji seji je občinski svet brez posebnih zapletov sprejel tudi spremembe načrta za pridobivanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem občine ter potrdil sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazidanih stavbnih zemljišč v prihodnjem letu v naši občini.
Miro Štebe
Kot smo že omenili, so na 20. seji svetniki in svetnice pristali tudi na nekatere podražitve. Zaradi sprejetja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so najprej potrdili podražitev programa pomoči na domu. Cene bodo višje kar za 12,39 %, in bo za efektivno uro pomoči na domu treba odšteti po 15,80 EUR. Nedeljska pomoč na domu bo poslej dražja za 40 %, pomoč ob državnih praznikih pa kar za 50%. Ko je podražitve predstavila direktorica Doma počitka Mengeš Irena Gričar, so člani in članici občinskega sveta podražitev soglasno podprli. Prav tako niso imeli posebnih pomislekov pri podražitvi ekonomske cene programa vrtca. Kot sta pojasnili svetovalka župana za družbene dejavnosti Andreja Kočar in ravnateljica osnovne šole Trzin Helena Mazi Golob, je bilo cene potrebno povišati zaradi novega sistema plač v javnem sektorju, podražitve kolektivnega zdravstvenega zavarovanja, rasti stroškov prehrane in prevozov zaposlenih na delo ter zaradi povečanja materialnih in nematerialnih stroškov v vrtcih. Za prvo starostno skupino malčkov se je cena vrtca podražila za 4,92 % in zdaj znaša 454,36 EUR na mesec, za drugo starostno skupino pa je višja za 5,46 % in znaša 328,85 EUR na mesec.
Nekaj več razprave je bilo pri sprejemanju novega pravilnika za sprejem otrok v vrtec. Ob tem so člani občinskega sveta izvedeli, da so v vrtec sprejeti vsi malčki iz Trzina, za katere so zaprosili za sprejem. Pravilnik za sprejem je precej obsežen, in so se nekateri svetniki zavzemali za njegovo poenostavitev, na koncu pa so ga soglasno sprejeli z nekaterimi manjšimi popravki.
Popravek
V prejšnji številki Odseva smo v poročilu s seje občinskega sveta zapisali, da bodo dobili povrnjene stroške vlaganj v javno telefonsko omrežje tisti, ki so zahtevali povrnitev teh sredstev. Ob tem navedku je prišlo do nenatančnosti, saj denarja ne bodo dobili vsi, ki so vložili zahtevke. Zdaj objavljamo uradno pojasnilo iz finančne službe Občine Trzin.
Občinski svet je skladno z Odlokom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur.v.Občine Trzin št.8/02 in 2/05 - sprememba) potrdil sorazmerni delež vračila (95,21%), upravičencem, ki so v predpisanem roku vložili zahtevo z dokazili in bili s pravnomočnim sklepom v letu 2005 uvrščeni na seznam upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Trzin.
Vodja Financ Občine Trzin Anica Malešič
Vsem, ki smo jih z napačno navedbo zavedli, se iskreno opravičujemo.
Glavni urednik Odseva Miro Štebe
Minulo desetletje zasluži pozitivno oceno
Tokratnega pogovora z našim županom nismo mogli začeti drugače kot s spominom na to, da imamo Trzinci že deset let svojo občino.
Izteka se 10. leto vašega vodenja občine Trzin. Če se ozrete na prehojeno pot, kako bi jo ocenili? Kako ocenjujete razvoj Trzina kot samostojne občine in vašo vlogo pri tem?
Če si hočemo odgovoriti na vprašanje o tem, ali je bila Občina Trzin v teh desetih letih uspešna ali ne, se moramo najprej odločiti za kriterij te ocene. Ali bomo to desetletko ocenjevali predvsem z vidika ciljev, ki smo si jih postavljali ob ustanavljanju občine, in z vidika tedanjih očitkov bivši Občini Domžale zaradi njenega odnosa do Trzina kot krajevne skupnosti ali si bomo vzeli za osnovo predvsem statistične podatke o razvoju občine ali kak drug kriterij. Če se spomnimo, kaj smo pričakovali od ustanovitve Občine Trzin leta 1998, ko smo se pripravljali na referendum in pripravili elaborat, s katerim smo utemeljevali svojo željo, menim, da smo cilje v glavnem dosegli. Če vzamemo za kriterij statistične podatke, ki pa za marsikoga v Trzinu niso najpomembnejši, smo ena najuspešnejših občin, če ne prav na vrhu. Leta 1999 je bilo v Trzinu nekaj čez 400 gospodarskih subjektov (družb in podjetnikov), ki so zagotavljali 2762 delovnih mest, že leta 2005 je bilo blizu 700 gospodarskih subjektov in 5.567 delovnih mest; konec leta je gospodarskih subjektov več kot 700 in delovnih mest več kot 7.000. To so vsekakor impresivni podatki, o čemer pričajo tudi priznanja, ki jih je občina deležna od zunanjih opazovalcev. Zame kot župana pa so celo nekoliko bolj pomembni nekateri drugi poudarki. Ko je Občina Trzin začela delovati in sem predlagal občinskemu svetu v sprejem prvo Strategijo razvoja Občine Trzin, sem si zastavil predvsem štiri cilje: kakovost življenja, ki je seveda nikakor ne razumem predvsem v materialnem pomenu besede, čeprav ta pojem predpostavlja tudi socialno varnost, predvsem pa vključenost, razvito mrežo socialnih odnosov posameznika in občutje pripadnosti okolju ter zadovolje-nosti interesov, ki jih človek uresničuje v prostem času, nadalje integracija Trzina v smislu skupnosti občanov in občank, kot eden od predpogojev za dvig kakovosti življenja, razvoj infrastrukture za družbene dejavnosti, ki je bila v času nastanka občine zelo pomanjkljiva, in kot osnovno vodilo nadaljnjega razvoja koncept trajnostnega razvoja občine. Tak koncept oziroma program seveda predpostavlja nadaljnji razvoj občine, vendar ob upoštevanju načel varstva okolja oziroma narave, ohranjanja ali celo izboljševanja mrež socialnih odnosov in razumevanje kulture, zdravstva, izobra-
ževanja ter športa oziroma rekreacije kot pomembnih dejavnikov razvoja. Drugo ime za tak koncept razvoja je za razliko od samo gospodarskega razvoja, ki ustreza t.i. neoliberalni paradigmi, človeški razvoj. Če gledam na prvo desetletje razvoja Občine Trzin, bi si upal reči, da smo bili dokaj uspešni, čeprav je seveda to proces, ki mu ni mogoče določiti cilja. Cilj je nenehno prizadevanje in izboljševanje razmer.
Svoje vloge pa ne bom sam ocenjeval za javnost. To delajo volivci.
Posebej me zanima tudi ocena iztekajočega se leta. Katere uspehe in procese v tem letu bi izpostavil kot najbolj pozitivne in katere stvari so bile po vašem slabe?
Zame je daleč najbolj pomembno to, da se je končno začela gradnja oddelka doma za starejše in da ta gradnja poteka brez zastojev in v skladu z načrti. Zdaj so se že začela v stavbi tudi obrtniška dela, in za zdaj vse kaže, da bodo dela končana v roku. Zelo sem tudi zadovoljen, da smo uspeli izpeljati zelo zahtevni projekt dodatnega odvajanja meteorne vode z območja T 5 oziroma obnovo in povečavo kanalizacije s tega območja in tako preprečiti zelo verjetne težave (poplavljanje) ob hujših nalivih, do katerih bi vse bolj verjetno prihajalo, čim bolj bo soseska T 5 dograjena. Res pa je, da imamo s tem območjem še kar precej težav, reševanje katerih je iz dneva v dan težje tudi zato, ker je SGP Gorica že drugič v postopku prisilne poravnave. Bilo je še nekaj manjših naložb in investicijsko vzdrževalnih del, najpomembnejša med njimi je bila gotovo zamenjava oziroma posodobitev tal v šolski telovadnici. Vse leto pa se tudi intenzivno ukvarjamo s pripravo nekaterih naložb, katerih izvedba se bo začela v naslednjih letih.
Kaj pričakujete od naslednjega leta in kakšna je vaša novoletna želja za Trzin in Trzince v letu, ki prihaja?
Pričakujem ustrezne spremembe in dopolnitve Zakona o financiranju občin. Pričakujem, da se bomo v sodelovanju z državo oziroma Direkcijo RS za ceste končno res lotili posodobitve in obnove Mengeške ceste, mi sami pa obnove in posodobitve Ljubljanske ceste med križiščem pri Mercatorju in mostom čez Pšato ter da bomo dokončno uredili del iste ceste na območju T3 (v sodelovanju s soinvestitorji), zelo bom vesel, če bomo lahko izpeljali tudi nekatere nujne, čeprav manj drage posege na območju starega Trzina (preureditev prometnega režima, ureditev prehodne javne poti med Mengeško in Jemčevo nasproti Florjanovega znamenja, še kak ekološki otok...), začeli z izgradnjo kolesarske steze ob Kidričevi (od križišča z Mlakarjevo v smeri OIC) itd. Trzincem in Trzinkam pa želim čim manj posledic recesije in finančne krize, v katero smo zabredli, in čim več razlogov za zadovoljstvo in srečo vsaj na osebni ravni.
Slišali smo, da ste pred časom na konferenci Združenja mest, ki ga je pripravila Evropska skupnost, predstavili izkušnje Trzina na področju trajnostnega razvoja in vključevanja kulture, kot pove-zovalke družbenega življenja v njem. Ali lahko kaj več poveste o tej predstavitvi?
Res je. Na predlog Sveta za trajnostni razvoj, ki deluje pri Vladi RS, sem bil povabljen na konferenco v okviru organizacije Cities Forum, ki deluje v okviru EU in se ukvarja predvsem z urbanističnim načrtovanjem in načrtovanjem razvoja mest nasploh. Sodeloval sem kot eden od uvodničarjev na okrogli mizi z naslovom »Kultura
kot motor socialne kohezije« in v tem okviru predstavil po eni strani svoje poglede na vlogo in pomen kulture za kakovost življenja v lokalni skupnosti nasploh, predvsem pa izkušnjo Trzina, kjer smo se zavestno odločili za spodbujanje intenzivnega kulturnega življenja (ustvarjalnosti, prireditve, društva...), računajoč na zelo pomembno vlogo kulture pri nastajanju in čvrstitvi skupnosti, občutja pripadnosti pri občanih itn. Opis teh izkušenj je pri udeležencih vzbudil kar precej zanimanja in tudi nekaj priznanj, ki so bila neposredno izrečena. Zlasti urbanisti iz zelo različnih okolij pa so pri tem poudarili tudi pomen oblikovanja primernih javnih prostorov, ki naj omogočajo zbiranje ljudi in organizacijo dogodkov, ki povezujejo ljudi. S tega vidika je potrebno poudariti, da moramo v Trzinu tudi še marsikaj narediti.
Zdaj pa me zanima še nekaj bolj konkretnih stvari. Ali lahko predstavite nove pridobitve v športnem parku ob osnovni šoli in hkrati kaj se je premaknilo pri uresničevanju želja občanov, da bi na območju centra Trzina in v okolici šole omogočili lažjo dostopnost do vseh objektov tudi invalidom na vozičkih, staršem z otroškimi vozički in sploh starejšim občanov, ki jih bo, ko bo odprt dom za starostnike, na tem območju gotovo še več kot zdaj?
Če sprašujete, kaj pomenijo orodja na območju med T3 in šolo, naj povem, da gre za novost tudi v slovenskem merilu, čeprav vemo še za dve občini, ki načrtujeta namestitev takšnega fitnes vadišča na prostem. Mi smo to naredili prvi v Sloveniji. Gre pa še za eno možnost rekreacije več, pri čemer so naprave namenjene predvsem odraslim in odraščajočim, torej ne najmlajšim, za katere je v neposredni bližini otroško igrišče, ki ga postopoma dopolnjujemo. Glede na to, da je tu kar precejšnja zgostitev prebivalstva, in da je v neposredni soseščini šola, je najbrž tudi lokacija zelo primerna. Kar zadeva ovire za invalide, smo naredili rampo za prehod z vozički med T 3 in območjem okrog šole, žal pa, kot vedno, vozniki osebnih avtomobilov tega ne spoštujejo ravno dosledno, in bo potrebno preprečiti parkiranje s količki.
Na zadnji (decembrski) seji občinskega sveta ste sprejeli sklep o višjih cenah programov v vrtcih in pomoči na domu. Glede na to, da se inflacija v državi počasi umirja, me zanima, ali ne gre tu za nekakšno inflatorno razmišljanje v teh dejavnostih? Ali se tudi kakovost uslug izboljšuje? Sploh pa me zanima, ali je tudi v Trzinu opazen novi t.i. baby boom - naraščanje števila rojstev? Če je, ali bo spet začelo primanjkovati mest v vrtcih in kasneje v šoli?
Zvišanje cen je v obeh primerih povezano z uveljavitvijo Zakona o plačah javnih uslužbencev, saj so se plače tako v otroškem varstvu in še bolj na področju socialnih dejavnosti občutno zvišale. Ker predstavljajo stroški dela v obeh primerih okrog 80 % cene storitev, je logično, da je potreben kar znaten popravek teh cen. Žal! Že tako bomo tako v primeru vrtca kot v primeru pomoči na domu morali celo nekaj sredstev dodatno nameniti za pokritje izgube, ki nastaja zaradi zvišanja plač že doslej, to zvišanje pa je potrebno zato, da preprečimo še višje izgube v prihodnosti. Baby booma ni več. V zadnjih dveh treh letih število rojstev spet nekoliko upada. Najvišja rast v Trzinu je bila pred tremi, štirimi leti.
S 1. januarjem naj ne bi bilo več možno odlagati komunalnih in drugih odpadkov na deponiji na Dobu. Nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana pa je šele v projektnem obdobju in se bo šele vključila v prizadevanja za pridobitev potrebnih sredstev iz kohezijskih skladov EU-ja. Gradnja naj bi kasneje v več fazah potekala do leta 2014. Kako bo do takrat poskrbljeno za ravnanje z odpadki iz našega območja in kako se bo to odražalo v denarnicah občanov?
	it
* * „ "7 1 J jSŠr1 L ^S	
* LV - >	
i '	* * ■ " J
x,	frv.' V — J
	
i n Ji J \\«2I "3 , r-.L i H 'i ■ 1 r s V* fe ■	
j-à&ÛFWr W" J"	
Ker vlada ni dala okoljskega dovoljenja za širitev odlagališča v Dobu, bomo morali odpadke voziti in odlagati za začetek na odlagališču v Logatcu, potem pa, upam, v Celju, in ne še kje bolj daleč, kajti čez leto dni se zapre tudi odlagališče v Logatcu. S tem v zvezi je tudi, kot je bilo že večkrat pojasnjeno, zvišanje cene zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov.
Izvedeli smo, da naj bi predstavnike občine na državni ravni seznanili z načrti za potek bodoče obvoznice Trzina in navezave na prihodnji priključek te povezave na avtocesto pri Študi. Ali lahko kaj več poveste o tem? Po naših neuradnih podatkih naj bi načrti predvidevali, da bo ta povezava pomaknjena vzhodno od Depale vasi, bolj proti Trzinu. Ali to drži in ali se sklada z željami Trzina?
To, o čemer ste slišali, je bila predstavitev recenzij študije o izbiri variante poteka obvoznice in v nadaljevanju novega uvoza na avtocesto nekje pri Študi oz. Dragomlju. Torej: recenzenti so predstavili svoje mnenje o študiji. To, kar je pozitivno, je, da sta vsaj dva recenzenta izrazito poudarila potrebo po obvoznici mimo Trzina, in da več ali manj vsi menijo, da je varianta poteka trase vzhodno od Depale vasi (gre za traso nadaljevanja obvoznice v avtocestni uvoz) najustreznejša. Izbral bo seveda investitor, to je DRSC, ki pa bo moral preveriti tudi druge možnosti, predvsem pa stopnjo soglasja okoliških prebivalcev, in tu se utegnejo stvari še zapletati.
V preteklem obdobju ste pripravili zbor občanov, na katerega ste vabili zgolj lastnike parcel na območju Brodiča. Ker gre za problematiko, ki je pomembna tudi za druge občane Trzina, nas preseneča, da na uredništvu Odseva nismo bili obveščeni o tem, čeprav so bili nekateri drugi mediji obveščeni. Ali lahko pojasnite, zakaj tako, in ali nas boste le povabili na podobne zbore, ki naj bi jih, kot smo izvedeli neuradno, pripravljali še za druga območja Trzina?
Nismo pripravili zbora občanov, ampak sestanek z lastniki zemljišč, ker želimo preveriti, kaj oni mislijo in kakšne želje ali načrte imajo. To je vse. O tem, kako je teklo obveščanje, še posebej obveščanje medijev, pa nič ne vem. Pač ne delam vsega v občini jaz. Res pa je, da ta sestanek ni bil mišljen kot nekakšen javni dogodek ali shod. In upam, da soglašate s tem, da imajo ljudje pravico, da se o kakšni stvari lahko odločajo čim bolj neobremenjeno in brez pritiskov takšne ali drugačne javnosti; ta pride na vrsto v skladu s predpisanim postopkom nekoliko kasneje.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
8 odsev
Pogovor s svetovalko župana za družbene dejavnosti	Glasilo občine Trzin
Andreja Kočar: Imam res pestro in odgovorno delo
V septembrski številki Odseva je župan občine, g. Peršak, povedal, da poteka gradnja doma za starejše občane do dneva natančno, in da ni bojazni, da ne bi bil v dogovorjenem roku izročen svojemu namenu. Razveseljiva novica za vse trzinske krajane, ki jih to zanima.
O nadaljevanju izvajanja projekta smo se tokrat pogovarjali s svetovalko župana za družbene
dejavnosti, go. Andrejo Kočar; njeno področje dela je obsežno in raznoliko. Zajema predšolsko vzgojo, področje osnovne šole, so-cialo, kulturo, zdravstvo, šport in dejavnost društev. Področje dela vključuje vodenje investicij na področju družbenih dejavnosti, pa tudi skrb za javno mrežo vrtcev in zdravstva.
Področje vašega dela je zelo obsežno in raznoliko.
Res je, pestrost je velika, naloge zahtevne in odgovorne, hkrati pa so mi izziv za poglobljeno delo. Na pripravljalnih in usklajevalnih sestankih se srečujem z ljudmi, ki so v občinskih upravah odgovorni le za eno področje. Pri mojem delu pa se področja prepletajo, in je reševanje mnogo kompleksnejše - npr: vrtec- sociala.
Največji investicijski »zalogaj« letošnjega leta v občini je izgradnja doma za starejše občane. Zakaj bo delovala trzinska enota pod okriljem Doma počitka Mengeš?
To je nujno zaradi zagotavljanja pozitivnega poslovanja tako majhne enote, kot bo trzinska. Delovanje v okviru večjega doma bo zniževalo stroške trzinske enote, saj bodo določene službe skupne, kot na primer zdravnik, hišnik, računovodstvo...
Po zagotovilu župana bo dom sprejel prve stanovalce že jeseni 2009. To pomeni, da so pospešeno v teku že nadaljnje faze opravil. Kdo vse pri tem sodeluje?
Klančina na poti proti šoli
Na občini so se po večkratnem pisanju v našem glasilu, da je dostop do osnovne šole iz smeri centra Trzina T3 za invalide na vozičkih, mamice z otroškimi vozički in kolesarje zelo težak, le odločili in dali urediti klančino pri najhitrejšem dostopu do osnovne šole. Zdaj bi morali poskrbeti tudi za to, da klančine ne bi zaparkirali nevestni vozniki avtomobilov.
Pri celotnem projektu v vseh fazah intenzivno sodelujemo s projektanti, gradbenim nadzorom in še posebej z Domom počitka Mengeš, z direktorico gospo Ireno Gričar in gospo Ivico Krivic. Mengeški dom bo investiral v pohištveno opremo, del kopalniške, medicinsko ter za fizioterapijo. Izpeljal pa bo tudi potrebne postopke za začetek poslovanja doma.
Bodoče stanovalce zanima prostorska ureditev doma, število razpoložljivih postelj in število varovanih stanovanj.
Sobe v domu bodo razvrščene v 1. in 2. nadstropju ter mansardi, in sicer 57 postelj v 31 sobah. Vsaka soba bo imela svojo kopalnico in balkon. Poleg tega bo v vsakem nadstropju tudi čajna kuhinja s prostorom za druženje in večja kopalnica. Objekt je sestavljen iz treh lamel. V eni bodo prostori doma, in sicer, kot sem že omenila, sobe v nadstropjih in mansardi, v pritličju pa kuhinja, jedilnica in prostor za druženje, ki se podaljšujeta v zimski vrt, fizioterapija, soba za delovno terapijo, prostori za dnevno varstvo, prostor za pomoč na domu, soba za sestro in zdravnika, prostor za izvajanje fizioterapije na orodjih ter prostor za vodjo doma. V domu bo zagotovljen tudi prostor za molitev in prostor za ureditev frizerskega salona.
Investitor v drugo lamelo, kjer bo 14 varovanih stanovanj, je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., v tretjo lamelo pa Kraški zidar, kjer bodo stanovanja za trg.
Vsaka lamela bo samostojna s svojo infrastrukturo, v pritličju pa bodo varovana stanovanja povezana z domom, da bodo stanovalci lahko po potrebi prihajali v dom.
Dom bo namenjen tudi dnevnemu varstvu
Dnevno varstvo je ena od oblik varstva, ki naj bi starejšim ljudem, ki potrebujejo določeno pomoč, omogočila, da kljub tej potrebi še vedno živijo doma, v dnevni center pa prihajajo zjutraj in se popoldne vračajo domov.
V dnevnem varstvu bodo poskrbeli za njihove dnevne aktivnosti, druženje, prehrano, počitek, pa tudi varstvo in nego, kadar bo to potrebno. Vključeni bodo tudi v različne druge aktivnosti, ki jih bo dom organiziral za svoje stanovalce, kot na primer različne prireditve, družabna srečanja, rojstnodnevna praznovanja. Dnevno varstvo se bo izvajalo v dveh prostorih, in sicer v prostoru za varstvo oziroma druženje s svojo čajno kuhinjo in v prostoru za počitek.
Dejavnost doma bo namenjena tudi izvajanju pomoči na domu, obliki, ki postaja vedno bolj iskana.
Tudi za ta del dejavnosti bo v domu zagotovljen prostor za koordi-natorko programa in za socialno oskrbovalko. Rada bi povedala, da Dom počitka Mengeš že sedaj uspešno izvaja pomoč na domu za občane Trzina. Povprečno število oskrbovancev v letošnjem letu je bilo 9, število uporabnikov z leti narašča. Storitev je prilagojena posameznikom, največkrat pa gre za gospodinjsko pomoč: prinašanje obroka hrane, čiščenje bivalnega prostora, pomoč pri oblačenju, osebni higieni, pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, manj pa je zaenkrat pomoči pri vzdrževanju osebnih stikov. Kontaktna oseba za informacije v zvezi s pomočjo na domu je gospa Mateja Lipovšek v Domu počitka Mengeš.
Kako je s plačilom tovrstne usluge za tiste, ki tega sami ne zmorejo?
50% stroškov storitve krije občina, manjši del država, razliko pa plača uporabnik storitve. V kolikor je cena previsoka glede na do-
hodke uporabnika in je zaradi tega uporabnik ne zmore plačati, se lahko obrne na Center za socialno delo Domžale za dodatno oprostitev. Razliko potem plačuje občina.
Če sem prav slišala, se bodo posamezni deli objekta ločevali tudi po barvi.
Res je. Predvidoma bo dom za starejše občane rumene, sončne barve, oskrbovana stanovanja bodo v oranžnih odtenkih in stanovanja za trg v barvi zemlje. Tudi za notranje prostore doma projektanti načrtujejo živahne barve.
Sliši se, da je interes za vpis na čakalno listo za sprejem v dom velik.
Nastaja seznam informativnih prijav zainteresiranih. Za to je potrebno poklicati v Dom počitka Mengeš gospo Mojco Golob. Ko bo pravi čas za oddajo prijav, bo dom vse na seznamu pozval, da oddajo prijave na predpisanih obrazcih. Prednost pri sprejemu bodo imeli krajani Trzina.
Veliko zanimanje je tudi za varovana, oskrbovana stanovanja?
Varovana stanovanja so arhitektonsko prilagojena za starejše ljudi in invalide. Vsa stanovanja bodo imela balkon, shrambo, opremljeno kuhinjo in kopalnico ter napravo za klic v sili, ki bo stanovalcem nudila varnost 24 ur na dan. Proti plačilu bodo lahko po potrebi ali želji koristili storitve enote doma starejših.
Kdaj in kam lahko oddajo vloge za najem teh stanovanj?
Vloge za najem bo Nepremičninski sklad zbiral z javnim razpisom, ki bo objavljen v začetku leta 2009 v glasilu občine Trzin, dnevnem časopisju in na internetni strani www.ns-piz.si. Informacija o poteku bo objavljena tudi v reviji Vzajemnost. Pred tem vlog ni možno oddati, kdor pa želi, da ga o objavi razpisa obvestim, mi lahko na Občino sporoči svoje podatke. Prednost pri najemu bodo imeli prosilci s stalnim prebivališčem v občini Trzin. Informacije o varovanih stanovanjih so dostopne na Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Veliko zanimanje za dom izkazujejo svojci zainteresiranih.
Ni jih malo, ki si pridejo na občino ogledat projekt tako za dom kot tudi za varovana stanovanja. Všeč jim je, da bo objekt v središču dogajanja. Pomembna jim je bližina vrtca, šole, lokalov, knjižnice, avtobusnega postajališča, pa tudi otroškega igrišča v T3, ki postaja prostor za druženje vseh generacij.
Kaj pa dostop v dom in parkirna mesta? Na prvi pogled izgleda vse skupaj nekoliko utesnjeno.
Parkirna mesta bodo zagotovljena v kleti, ločeno za vsak del objekta posebej, ter bočno ob Ljubljanski cesti, ki bo opremljena enako, kot je pred že obstoječim blokom na nasprotni strani.
Letos je prioriteta dom za starejše občane, kaj pa naprej?
V letošnjem letu smo začeli s pridobivanjem dokumentov, ki so potrebni gradnjo novega vrtca v Mlakah. V letu 2009 predvidevamo izdelavo projektne in investicijske dokumentacije. Iščemo optimalno možnost za gradnjo energetsko varčnega vrtca z naravnimi materiali. Sodelovanje z vrtcem in šolo pri tem projektu že poteka.
Želja krajanov po delovanju splošne ambulante s polnim delovnim časom se je uresničila s 1. oktobrom letos, že pred časom pa se je pojavilo več pobud za nakup avtomata za potrjevanje zdravstvenih kartic.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za postavitev tovrstnega aparata ni imel interesa, predvsem iz razloga, ker je aparat za potrjevanje kartic predrag za eno ambulanto, in drugič, ker so z letošnjim letom začeli z uvajanjem neposrednega dostopa (on-line) do podatkov zdravstvenega zavarovanja. Zdravnik in medicinska sestra bosta tako imela vsak s svojo profesionalno kartico in kartico zavarovane osebe dostop do vseh potrebnih podatkov. To naj bi bilo uvedeno do zaključka prihodnjega leta.
Opazna je tudi sprememba na igrišču pri šoli.
Pred kratkim smo z orodji za vadbo na prostem t.i. fitnesom na prostem dopolnili igrišče v T3. Vadbena orodja so namenjena vsem generacijam. Otroci do 12. leta starosti pa smejo vaditi le pod nadzorom odrasle osebe. V naslednjem letu načrtujemo na tem igrišču še zasaditev, zatravitev podlage pod orodji in namestitev dodatne urbane opreme, kot jo narekuje izvedbeni projekt, ki ga je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor.
Pravijo, da se nič ne dogaja. Upam, da smo z današnjim pogovorom zadovoljili vedoželjnost vseh tistih, ki berejo občinsko glasilo in jih to področje zanima. Ga. Andreja, vam pa hvala za dragoceni čas, in še naprej veliko optimizma pri uresničevanje delovnih nalog.
Meta Železnik
Nove telovadne naprave za starejše
Nove telovadne naprave pri otroškem igrišču ob osnovni šoli že pritegujejo precej pozornosti. Očki so zadovoljni, da bodo ob vajah na novih napravah lahko z enim očesom opazovali tudi svoje malčke, ki se bodo medtem igrali na otroških igralih. Tako rekoč bodo zadeli dve muhi na en mah. Trzinci pa smo sploh lahko ponosni, da smo prvi v Sloveniji s takim telovadnim poligonom na prostem.
v	v
10- letnica Društva upokojencev ŽERJAVČKI TRZIN
delali za društvo. Moja želja je, da delamo tako tudi v prihodnje, seveda z novimi izzivi, saj nam bo, SLOŽNO IN SKUPAJ, JESEN ŽIVLJENJA LAŽJA IN LEPŠA!«
Ï * Rt! ft-
m ■
* '
^v iř
S^if
ILL /ti*
V/
»Ob nastanku občine Trzin, pred DESETIMI LETI, se je g.Tonetu Ipavcu porodila ideja o ustanovitvi društva upokojencev. Tako je, skupaj s svojimi somišljeniki, na današnji dan, 27. novembra leta 1998, ustanovil Društvo upokojencev ŽERJAVČKI Trzin in bil izvoljen za prvega predsednika. Na ustanovnem občnem zboru je bilo prisotnih 92 upokojencev, danes se je število članov povzpelo na 391.«
S temi besedami je začel svoj nagovor na svečani prireditvi sedanji predsednik društva g. Franci Pavlič.
V	nadaljevanju se je »sprehodil« skozi preteklo desetletje in nizal vsebino delovanja društva, ki je iz leta v leto pridobivalo na vsebinskem in organizacijskem področju aktivnosti:
vsakotedenska pogovorna druženja z izmenjavo novic o dogajanju v občini Trzin in izkušnjah drugih društev upokojencev, organiziranje izletov z ogledi muzejev, kulturnih spomenikov in drugih znamenitosti v obiskanih krajih, ustanovitev pevskega zbora, poho-dniške skupine, strelske, smučarske, kolesarske, zeliščarske in reci-tatorske skupine. Pevski zbor in recitatorska skupina so promovirali društvo upokojencev ne le v domači občini, temveč v številnih domovih za starejše občane, v hotelih ob morju in toplicah - po vsej Sloveniji.
Uspešen »razcvet« društva je bila leta 2001 vzpodbuda za razvitje PRAPORA.
V	letu 2005 je društvo izdalo ZBORNIK literarnih del svojih članov. Ves čas je prisotno tudi izobraževanje na področju pravilne prehrane, spoznavanja, nabiranja in pravilnega uživanja zdravilnih zelišč, potopisna predavanja. Med članstvom so se dobro »prijela« novoletna druženja, martinovanja in pikniki ter prednovoletni obisk članov, starejših od 80 let, s skromnim darilom, kar dokazuje, da starejši ljudje potrebujejo živo besedo.
Ob zaključku svojega govora je posebej izpostavil korekten odnos Občine in s tem župana, g. Antona Peršaka, ki mu gre vsa zahvala za veliko mero razumevanja do dela društev v Trzinu, za moralno in denarno podporo, brez katere bi bilo težko uresničevati zastavljene cilje in nenazadnje uresničevati dogovorjene programe.
Vsem prisotnim je ob zaključku namenil sledečo željo: »Ob tem lepem jubileju bi se rad zahvalil vsem članom, ki ste kakorkoli, bodisi s svojim delom, predlogi, darili, srčnostjo in predanostjo društvu,
V polni dvorani Marjance Ručigaj in v družbi povabljenih gostov: župana Antona Peršaka, Janeza Šolarja - predsednika Zveze upokojencev Gorenjske ter predsednikov Društva upokojencev Komende - Janeza Kimovca, Mengša - Janeza Šutarja,Vira - Mimi Štokove in Domžal - Nandeta Starina, smo člani društva tako nadvse veselo in slavnostno proslavili deseto obletnico svojega skupnega delovanja. Nadvse veseli pa smo bili, da se je vse skupaj dogajalo v prisotnosti pobudnika in ustanovitelja društva, Toneta Ipavca. V prijetnem kulturnem programu, v njem so se člani predstavili kot pevci, snovalci verzov, igralci, so prikazali, s čim vse se ukvarjajo. Nadvse prijetna je bila čestitka, ki so jo izrekli otroci iz vrtca - skupina Stronoga z vzgojiteljicama Marijano Petek in Miro Kregar. Besedilo pesmi Dedi in babi je napisal Gašper Ogorelec. Kako neposredni in iskreni so v svojem razmišljanju mladi, pa so povedali učenci osnovne šole Trzin, ko so izražali svoja razmišljanja o starosti. Na marsikaj so opozorili nas, starejše. Za vzdušje je poskrbel »naš« zdaj že kar stalni gost in spremljevalec Simon Vrbec s sproščenim igranjem
na harmoniko. Za uspešno delo je potrebna uspešna ekipa zanesenjakov, ki zastavljene cilje tudi uresničujejo. Prav teh je v Trzinu kar veliko in zasluženo so dobili priznanja ter pisne pohvale za svoje dolgoletno delo. Po zaključku programa se je praznovanje nadaljevalo v avli Centra Ivana Hribarja, kjer so prizadevne članice društva pripravile razstavo izdelkov, ki so skozi vse leto nastajali v okviru ustvarjalnih delavnic. Ustvarjalno žilico so upokojenke začele preizkušati pred dobrim letom v družbi z Lidijo Babnik, ki je poskrbela tudi za najosnovnejši material za izdelavo nakita iz FIMA mase. Prava tema za ženski spol, za katere pravijo, da jih nečimrnost nikoli ne mine. V nadaljevanju aktivnosti pa smo spoznavali najrazličnejše tehnike slikanja, oblikovanja, barvanja svile, nizanja, kvačkanja, pletenja, izdelovanja čestitk...zato tudi taka pestrost razstavljenih izdelkov. S svojimi prečudovitimi izdelki pa so se predstavili tudi ostali člani društva, posamezniki, ki svoja dela ustvarjajo individualno, doma. Marsikaj je bilo videti in obiskovalci so bili navdušeni. Po ogledu je ob prigrizku, kozarčku pijače in klepetu sledilo prijetno druženje.
Meta Železnik
Kaj menijo o starosti učenci OŠ Trzin
•	Jaz sploh nočem, da bi se postarala. Bom babica, ki vnukom pomaga, jim je v oporo in peče dobre potice....moji vnuki bodo imeli pri meni potuho, kot jo imam jaz pri svoji babici. Bom zelo aktivna babica in moderna.
•	Jaz bom stara babica, ki pleše hip-hop in kuha kakav. Ležala bom na plaži in poslušala najboljše punk skupine.Ujeta bom v svojo mladost in bom še vedno okrog hodila v strganih kavbojkah. Če si že star, se ti ni treba postarati notri, saj starost je le del življenja.
•	Ko se postaraš, se pomanjšaš, manj moči imaš, slabše vidiš...
•	Na stara leta je dobro imeti za družbo kakšno žival, da se z njo lahko pogovarjaš.
•	Starost je nekaj lepega, a vseeno odgovornega. Imaš več obveznosti do mlajših, več izkušenj. Starost je dobra, saj lahko na polno uživaš in se sprostiš v krogu družine, prijateljev in drugih ljudi.
•	Ko si star, se spomniš mladosti in ti je bolje. Mladost je lepa, starost pa še lepša.
•	Starost nekateri sovražijo zaradi gub in sivih las, nekateri pa jo preprosto ljubijo, ker ljubijo mir in sproščenost.
•	Sam o starosti pravzaprav ne razmišljam, raje živim življenje, kot da ga imam na razpolago le za en dan. Do starejših imam spoštljiv in vljuden odnos, saj vedo veliko več od mene in imajo za sabo vrsto let. Upam, da bodo tudi naši nasledniki imeli tak odnos do nas.
•	Starost pomeni: pamet, dobroto, izkušnje, dolgo živeti, imeti veliko časa, več vedeti, gube - prevalov pa ne morejo delati, ker imajo stare kosti ...
•	Všeč so mi starejši ljudje, so zabavni, nasmejani, radi pojejo, se pogovarjajo. Med njimi se počutim sproščeno.
•	Tudi starejši lahko uživajo, prihajajo pozno domov, hodijo na
kavo s prijateljicami, dolgo čvekajo po telefonu, gredo kdaj pa kdaj v trgovino itd. Babice gledajo nadaljevanke, kuhajo.
•	Na žalost se vsi staramo - za minute, ure, dneve, leta ...Bolj si star, bolj si srečen, oz. žalosten. Bolj si star, pomembnejši si!
•	Včasih sem se smejala, ko kakšna babica ni slišala in sem morala glasno govoriti. Šele zdaj pa se zavedam, da bo to dočakalo tudi mene. Lahko se bom smejala tudi sama sebi.
•	Starost predstavlja različna življenjska obdobja, vsak se vživi v svojo starost, nekateri se počutijo bolj mladi, drugi stari. Starost pa vendarle ni pomembna, pomembna je oseba in njeno mišljenje.
•	Starost pride z leti, kot pamet, zato spoštujmo starost, tako kot spoštujemo modrost.
•	Starost je super, ker si v penziji. Slabo je, ker imaš preveč časa.
•	Starost je super v vseh pogledih, imaš vnuke, ki te imajo radi, nimaš veliko skrbi.
•	Starci uživajo v pokojnini, hodijo na izlete, ni jim treba v šolo, ni jim treba v službo, imajo se fajn...
•	Starost je del življenja. Brez nje ne bi obstajalo.
•	Bolj ko se staraš, modrejši postajaš, lažje analiziraš nezgode, ki so se ti zgodile v daljnji preteklosti, težje pa zaznavaš sedanjost. Zaradi te napake najstniki starejše zmerjajo za starokopitneže in neumneže.
•	Starost pomeni, da pozabljaš stvari, si počasen in si bolan. Pomeni, da si radoveden, včasih še preveč, da imaš pripombe, take, da postaneš tečnoba, da te kap.
•	Starosti v srcu in duši ni, a le, če si to dovolimo.Človeška osebnost s starostjo ne zamira, temveč pridobiva izkušnje, katerih ni moč kupiti ali se jih priučiti.
Zbrala in uredila M.Ž.
Pestra raznolikost ustvarjanja Metke Tikvič
Še en kulturni dogodek je v ponedeljek, 8. decembra, poživil praznovanje 10. obletnice Društva upokojencev Žerjavčki Trzin. V Centru Ivana Hribarja je bila namreč otvoritev razstave drobnih umetnin Metke Tikvič - slik, miniatur, voščilnic, nakita, mandal. Katarina Skok je na strunah svojih citer pričarala prijetno vzdušje med številnimi prisotnimi, Ciara Mordej Filipini je zaplesala v dokaj nenavadni povezavi med plesom in umetnostnim kotalkanjem na prenežno glasbo Urbana Kodra iz filma Cvetje v jeseni, članice društva Helena, Jelka, Olga in Meta pa so interpretirale poezijo Metke Tikvič, gostiteljice druženja.
M.Ž.
Televizijski prenos maše
V nedeljo, 7. decembra, je verski program Televizije Slovenije zjutraj prenašal sveto mašo iz trzinske cerkve. To se je zgodilo prvič; prenos je zelo dobro uspel. Mašo je ob pomoči trzinskega župnika Boštjana Gučka daroval dr. Bogdan Dolenc, ki se je spet izkazal
z lepo pridigo. Cerkev je bila lepo okrašena, za kratek čas pa so pokazali tudi obnovljene cerkvene orgle. Tudi mladi trzinski pevci so se zelo dobro odrezali. Na to je bil prav gotovo ponosen marsikateri Trzinec.
MŠ
Sveti Miklavž je tudi letos prišel
Ko se bliža začetek decembra, se številnih otrok loti tih nemir in pričakovanje. Začenja se obdobje, ko morajo biti še posebej pridni, saj jih opazujejo skrivnostna čudežna bitja, in če se izkažejo, jih potem obiščejo sv. Miklavž, dedek Mraz ali Božiček. Srečneže kar vsi po vrsti, drugi pa se morajo zadovoljiti z enim. Nekateri otroci že precej pred decembrom pišejo pisma dobrosrčnim belolasim starčkom, s katerimi pojasnjujejo, kako so pridni in kaj si želijo, da jim prinesejo za darilo. Kot smo napovedali že v prejšnji številki Odseva, je trzinske malčke letos prvi obiskal sveti Miklavž.
V petek, 5. decembra popoldne, so se pričakujoči malčki že precej pred prihodom sv. Miklavža s starši stiskali v dvorani kulturnega doma. Ko je postajalo že vroče in zatohlo in so otroci postajali nemirni, pa je Jani Mušič stopil pred oder in povedal, da je Miklavž na poti, da bo že 15. zapored v novejšem času obiskal trzinske otroke, in da si lahko, ko čakajo na Miklavžev prihod, ogledajo krajšo igrico, v kateri so mladi člani Kulturnega društva Franca Kotarja Trzin prikazali, kako se v nebesih angelci pripravljajo na Miklavževo obdarovanje otrok in kako jim skušajo štrene zmešati parkeljni iz pekla. Ko so hudobci ravno želeli v ogenj vreči najmlajšega angelčka, se je prikazal sveti Miklavž, rešil angelčka in začel malčkom
deliti darila. Razdeljevanje je potekalo že kar utečeno gladko, tako da ni bilo treba tako dolgo čakati kot nekoč. Precej malčkov, ki so jih starši prijavili za obdarovanje, pa ni prišlo po darila. Nekateri so prišli kasneje, ko so igrico in obdarovanje ponovili še za starejše otroke, nekaterih pa ni bilo. Bili pa so tisti, ki jih starši niso prijavili, pa so vseeno želeli darila. Teh ni zmanjkalo, in vsi so zadovoljni odšli po domovih.
Organizatorji pa so pri tem opozorili, da je znesek denarja, ki ga na Občini rezervirajo za Miklavževo obdarovanje v občinskem proračunu, že več let enak, cene pa v zadnjih letih le niso mirovale. Zato so imeli organizatorji kar nekaj težav, da so pripravili darila, ki s svojo vsebino niso povsem razočarala. Ob tem so pojasnjevali, da gre le za simbolična darila in da bodo otroke doma zagotovo pričakali bogatejši Miklavževi darovi. Vsekakor je treba pohvaliti mlade člane KUD-a in tiste, ki so obdarovanje pripravili, da so kljub spet precej poznemu razpisu za izbor organizatorja miklavževanja tako kakovostno in rutinirano izvedli igrico in obdarovanje. Vsekakor se pozna, da imajo s tem že kar nekaj izkušenj.

Fiur

K
/3 I»
Mit
I f
HrHw
VI
'At ■	* /
tiláb Si
MS
Anica Batis
December je čas obdarovanj, čas, ko pomislimo tudi na druge, na svoje bližnje. Prav je, da se spomnimo tudi tistih, ki nimajo takšne sreče, kot jo imamo mogoče mi. Marsikdo se zato odloči, da bo namesto voščilnic in kupovanja dragih daril tistim, ki jim nič ne manjka, in jim je kar težko kaj uporabnega podariti, nekaj namenil tudi tistim, ki so pomoči bolj potrebni. Še najmanj kar lahko storimo, je, da kupimo Unicefove voščilnice ali pa tiste, s katerimi nekatere ustanove zbirajo denar v humanitarne namene. Pomagamo pa lahko tudi tako, da nakaže-mo nekaj denarja ali kakšno drugo pomoč kateri od človekoljubnih organizacij. Ena od takih organizacij je Karitas.
Že nekaj let trzinski odbor Karitas vodi Anica Batis. Anica se je v novi Trzin z družino priselila pred 30 leti. Zdaj je upokojenka, po izobrazbi pa je ekonomistka in je nazadnje delala na banki. »Delala sem v kreditnem oddelku in tam sem lahko spoznavala, v kakšnih razmerah živijo ljudje. Večkrat sem videla, kako si skušajo iz težkih razmer pomagati z najemanjem posojil, pogosto pa sem potem lahko opazovala tudi, kakšne težave so nekateri imeli po tem, ko so morali posojila vračati. Tam sem spoznavala življenje tudi s temne strani.« Mogoče je prav to pomagalo, da se je priključila Karitasu, ko so jo povabili.
Trzinski odbor Karitasa so na pobudo takratnega župnika g. Tomšiča ustanovili leta 1991. Čeprav Trzin sodi med bogatejše občine v Sloveniji in je v njem nekaj kar precej premožnih prebivalcev, so med nami tudi taki, ki jim življenje ne prizanaša in živijo v težkih razmerah. Ni čudno, da se je kmalu pokazalo, da je tudi v našem kraju Karitas še kako potreben. Zdaj v odboru redno deluje sedem članov, občasno pa jim pomagajo tudi drugi. Sestajajo se po potrebi, dobro sodelujejo s sosednjima odboroma v Mengšu in Domža-
lah, delujejo pa v sklopu škofijskega Karitasa. Zanimivo je, da se na Karitas v Mengšu in Domžalah obrača tudi kar nekaj Trzincev.
»Prošnjo za pomoč je marsikomu težko oddati v domačem okolju, kjer ga poznajo. To so težke stvari, in ljudje so zelo občutljivi. Prav tako je kar nekaj starih Trzincev še močno navezanih na Mengeš. Tja hodijo na pokopališče, tudi v cerkev in nekako se lažje obrnejo tja po pomoč,« pravi Anica in dodaja, da dostikrat ne opazimo, da gre našim sosedom in drugim znancem v življenju slabo. Z dolgoletnimi izkušnjami zdaj lažje presodijo, kdo potrebuje pomoč, vseeno pa je prvi korak zelo težak. Nekatere, ki so potrebni pomoči, je sram, drugi so preponosni, da bi prosili za pomoč, tretji tega niti ne morejo. »Včasih je potrebno kar precej obzirnosti in izkušenj, da vzpostavimo prvi stik. Kasneje je lažje.« Dostikrat o stiski posameznikov povedo njihovi sosedje in znanci. Ko je prvi led prebit, pa so ljudje, ki jim pomagajo, tega zelo veseli in so jim za to zelo hvaležni. Drugič na njihovo pomoč že z veseljem čakajo. Pri Karitasu so dobri opazovalci in psihologi, in pogosto ugotovijo, kdo potrebuje pomoč; še zlasti pa so pozorni na tiste, ki jim umrejo svojci in ostanejo sami, na bolne, družine z več otroki.
»Marsikdaj ljudje materialne pomoči niti ne potrebujejo, so pa zelo osamljeni, potrebujejo sočloveka, pogovor in nekoga, ki mu je mar zanj.«
V	Trzinu vendar deluje kar nekaj društev in ustanov za starostnike, v katere se tisti, ki se počutijo osamljene, zapuščene, lahko vklopijo. Zelo dobro deluje društvo upokojencev, dejavni sta kar dve medgeneracijski skupini, imamo socialno službo, pomoč na domu. »To ni tako preprosto. Nekateri tega niti ne morejo izkoristiti. Se težko gibljejo, ne slišijo, ne bi bili sposobni priti v družbo ali pa se niti ne počutijo sposobne za to. Nekateri se tudi ne vklapljajo v družbo drugih. Marsikdo niti ne ve, kaj mora storiti, kam naj se obrne po pomoč. Mi jim pri tem skušamo pomagati.«
Torej potrebnim ne nudite le gmotne ali denarne pomoči?
»Ne, seveda ne. Naš odbor je majhen. Niti nimamo toliko denarja, da bi vsem, ki se obrnejo na nas, pomagali finančno, na primer pri odplačilu položnic. Zelo dobro moramo vedno pretehtati, komu in kako bomo finančno pomagali. Podobno je tudi s hrano, ki jo včasih razdelimo med tiste, ki jo potrebujejo. Ljudem še najpogosteje pomagamo tako, da jim svetujemo in jih usmerjamo tja, kjer bi lahko dobili pomoč.«
Pred kratkim ste ob tednu Karitasa v trzinski cerkvi pripravili zbiralno akcijo pomoči. Kako ste zadovoljni z njenimi rezultati?
»Ob tednu Karitasa smo zadnjo nedeljo v novembru v cerkvi res pripravili zbiralno akcijo, med katero smo zbirali hrano in denarne prispevke za pomoč ljudem v stiski. Trzinci se radi odzovejo na pozive po pomoči; zbrali smo kar veliko hrane, pa tudi denarnih prispevkov ni bilo malo.«
Zbrali so kar približno 90 kg hrane in tudi nekaj denarja, kar jim je še kako pomagalo pri njihovem poslanstvu.
Oblačil pa ne zbirate?
»Ne, niti nimamo primernih prostorov za to, zbiranje oblačil pa bi bil za nas tudi prehud zalogaj. Saj smo že pomagali z oblačili. Še zlasti je povpraševanje po oblačilih za najmlajše, pa tudi za posteljnino. Mi se včasih vklopimo v večje akcije, ki jih pripravlja škofijska Karitas, sami pa oblačil ne zbiramo. Občila zbirajo v Domžalah in Mengšu, vsem, ki bi radi oddali oblačila, pa svetujem, da jih odpeljejo v Ljubljano na škofijsko Karitas. Zbirni center je na Hudovernikovi 6 (pod gradom) v Ljubljani. Tam bodo odvečna oblačila radi sprejeli.«
V	Trzinu ni malo takih, ki ne vedo, kam z oblačili, ki jih ne mislijo več nositi, zdi pa se jim škoda, da bi jih zavrgli. Ker v Sloveniji
in po svetu ni malo ljudi, ki bi jim takšna oblačila prišla še kako prav, ni narobe, če kar v teh dneh veselega decembra po svojih omarah naredimo čistko in tako pripravimo prostor za nova, lepša in modernejša občila, hkrati pa pomagamo tistim, ki si kaj takega ne morejo privoščiti in bi oblačila ponosili precej bolj, kot ste jih mogoče vi.
Delovanje in akcije Karitasa finančno podpira občina, dobijo pa tudi prostovoljne prispevke nekaterih posameznikov in tudi podjetij, vseeno pa tega denarja ni veliko in ga še zdaleč ni za kritje vseh potreb, zato bi se nad tem lahko zamislili vsi, ki se brez težav znebijo nekaj eurov. Pri Karitasu pa bodo veseli tudi vseh, ki so pripravljeni pomagati tudi drugače, na primer pri delu same organizacije.
Z Anico, ki je prijetna sogovornica, sva obudila tudi nekaj spominov na čase, ko je pred desetletji prišla v Trzin. »Takrat me je najbolj prijetno presenetilo, ko sem opazila, da se stari Trzinci pozdravljajo med sabo. To se mi je zdelo zelo lepo in tudi sama rada pozdravljam druge. Zdi se mi zelo prav, če znancu, prijatelju ali komurkoli na cesti zaželiš lep dan, mu nakloniš vsaj nekaj trenutkov pozornosti. Prav želela bi, da bi se spet vsi prijazno pozdravljali.« Z veseljem se spominja tudi tistih prvih časov v novem naselju, ko so se ljudje več družili in bili bolj prijateljsko povezani. Živi tako rekoč na koncu Bergantove ulice, še zdaj pa se rada spominja, kako so se včasih stanovalci te ulice prijateljsko povezovali in družili. Sicer pa imata z možem družbo prijateljev še iz mladosti in z njimi pogosto skupaj preživljajo prosti čas. Obožujeta naravo in kar veliko hodita vanjo, v hribe, na kolesarjenje in smučanje. Anica pa ima zelo rada tudi glasbo. »Prej, ko je bila služba in otroci, za vse to ni bilo toliko časa, zdaj pa se temu lahko bolj predajam. V zadnjem času z možem obiskujeva tudi vaje folklorne skupine. Zdi se mi kar prijetno, saj je družba dobra pa tudi zdravo je, da se tako rekreiraš. Za folkloro potrebuješ kar dosti kondicije. Zdaj ko smo starejši, potrebujemo več vaje! Ha, ha!«
Anica je povedala, da na plesne vaje folklorne skupine zahaja od 8 do 10 parov in da pridno vadijo. V folkloro sta vabila tudi druge sosede, vendar ni bilo toliko odziva. Še posebej potrebujejo moške plesalce, saj vse ženske še nimajo soplesalcev. Kdaj se bodo predstavili trzinski javnosti, pa Anica še ne ve. »Za nastope mogoče še nismo zadosti dobri. Za to je treba kar dosti vaje, dobiti pa bo treba tudi noše, oblačila. Saj si jih lahko izposodiš za posamezno priliko, za kaj več pa bo treba imeti svoja oblačila.«
Veliko veselje so Anici tudi njeni vnuki. Z možem imata štiri otroke, dve dekleti in dva fanta, zdaj pa imata že tudi pet vnukov. Anica pravi, da ji ta mlada bitja pomenijo res veliko.
Priznanja za lepši Trzin
Turistično društvo Kanja Trzin se že dobro desetletje trudi za lepši, bolj urejen videz naše občine. Ena od akcij, ki k temu precej prispeva, je podeljevanje priznanj za urejenost trzinskih domov, njihovih vrtov, balkonov, oken in tudi za urejenost drugih objektov v naselju. Komisija za urejenost kraja pri društvu skozi vse leto spremlja, kako urejene so trzinske hiše in njihova okolica, nato pa konec leta podeli priznanja tistim, ki so po oceni članov komisije najbolj prizadevno in domiselno pa tudi z okusom skrbeli, da so bili njihovi domovi, s tem pa tudi naš kraj, lepši.
Letos so priznanja za urejenost kraja podelili v petek, 28. novembra. Po oceni stroge ocenjevalne komisije so med tistimi, ki so prišli v ožji izbor, izbrali 12 najboljših. Čeprav so okusi različni, je komisija, ki jo vodi Dunja Špendal in ima že kar dolgoletne izkušnje, izoblikovala kar obsežen sistem točkovanja, in tisti objekti, ki so na ta način pri samostojnem točkovanju vseh članov komisije zbrali največ točk, so si prislužili priznanje. Komisija si je pri ocenjevanju precej pomagala s fotografijami trzinskih domov, ki jih je skozi vse leto skrbno dokumentirala Zinka Kosmač. Ker je Zinka dobra foto-grafinja, ki zna v oko kamere ujeti tisto najlepše, bi po fotografijah sodeč lahko ugotavljali, da je naš kraj zelo cvetoč in zares lepo urejen. Kamera res lahko včasih malo laže, ampak vsi, ki so dobili priznanja, so bili ocenjevani pod enakimi pogoji in skozi oko iste fotografinje. Je pa res, da imajo nekatere gospodinje svoje vrtove in balkone tako lepo urejene, da fotoaparat ni imel več kaj polepšati. Vsekakor si vsi nagrajenci zaslužijo priznanje, in želimo jim, da bi še v naprej tako vzorno skrbeli za okolice svojih domov in seveda tudi za domove same.
Predsednica komisije za urejen videz kraja Dunja Špendal je uvodoma povedala, kako so ocenjevali, in poudarila, da je Trzin lep, da nekateri res zgledno skrbijo za svoje hiše in njihovo okolico, zaželela pa je, da bi bilo takih še več. Posebej je pohvalno opisala primer nekega Trzinca, ki je komisijo samoiniciativno prosil, da naj pride ocenit tudi vrt njegove sosede, saj si zasluži priznanje. Ga. Špendalova je izrazila upanje, da bodo zgled tega soseda posnemali tudi drugi in tudi sami opozarjali na tiste domove, ki si zaslužijo priznanja.
Na prireditvi smo si najprej ogledali foto-reportažo oz. kolaž, kot ga imenuje Zinka Kosmač, o lepih prizorih in kotičkih v Trzinu. Prelepe posnetke je spremljala naša trzinska pesem, ki jo je povezovalec večera Jože Kosmač razglasil kar za trzinsko himno: Trzinka. Zanimivo je, da je pesmica v eni od kitic govorila tudi o trzinski klobasi. Ta verzija je manj znana, vseeno pa so bili poslušalci navdušeni.
Slikovni kolaži pa so napovedovali tudi vsakega nagrajenca. Pre-
den so razglasili dobitnika priznanja, so projecirali tudi posnetke z vrtov in hiš tistih, ki so si prislužili priznanje. Obiskovalci prireditve so se tako lahko tudi sami prepričali, da so šla priznanja v prave roke.
Tokrat so priznanja prejeli: Zahvale za večletno urejenost domov Lidija Babnik, Dragica Dolinar in družina Gutman. Priznanje za ustanove in podjetja, ki so pomembno prispevala h gostoljubnosti in turistični prepoznavnosti kraja, so prejeli: Gostilna Narobe, Cvetličarna na Mlakarjevi cesti in Pekarna Krejan.
Priznanje za urejeno staro poslopje na področju varovanja narave in dediščine je prejela družina Jemec za lepo obnovljeno in vzdrževano staro kaščo pri njihovi hiši, priznanja za najlepše urejene domove, skupine hiš, ulice, bloke, balkone in mostove pa so prejeli: Marija Perne, Lili Kepic, Slavka Levičnik, Majda Vrhovnik in Nada Lovšin.
Prireditev pa so popestrili mladi igralci in plesalci, člani dramske skupine Miki miška, ki so pod vodstvom Nejca Lisjaka odigrali Prešernovo balado Povodni mož. Navdušili so z domiselnim in res prijetnim nastopom. Temperaturo med gledalci pa je z ubranim igranjem na harmoniko dvignil Simon Verbič, svoje pa je dodala tudi mlada akrobatska plesalka Žana Babnik.
Po podelitvi priznanj so predstavniki Turističnega društva goste povabili na druženje ob jedači in pijači v avlo CIH, ob tem pa smo tudi izvedeli, da je Trzin med letom nepričakovano obiskala ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije. Trzin letos ni sodeloval na ocenjevanju urejenosti slovenskih krajev, saj so se v Turističnem društvu po tehtnem premisleku odločili, da se ne bodo prijavili na tekmovanje, saj so ugotovili, da še niso bile odpravljene slabosti, ki so jih pri prejšnjih ocenjevanjih ugotovile državne komisije. Ob nenapovedanem ogledu Trzina pa je komisija Turistične zveze Slovenije v svoje poročilo zapisala, da imamo zelo lepo urejeno industrijsko cono, da so v naselju nekatere zelo lepe hiše in da so trzinske ulice zgledno označene. Še posebej so pohvalili vodomet Pomlad pred Centrom Ivana Hribarja. Seveda pa so opazili tudi nekaj pomanjkljivosti. V poročilu so med drugim zapisal, da je slabo označen dostop do informacijskega centra v Centru Ivana Hribarja, da je po naselju premalo smetnjakov in da so nekatere trzinske kapelice neurejene. Na Turističnem društvu Kanja menijo, da bi večino slabosti, ki ji je ugotovila državna komisija lahko hitro popravili, zavzemajo pa se tudi, da bi odpravili tudi črne točke s prejšnjih ocenjevanj. Mogoče bi pri tem morala pomagati tudi občina.
Miro Štebe
Zahvali za pomoč
TrrhigfWti, i.I2.Î00&
Spoflo^wii giwpini hifnn Túůt Pertak, spoštovani obt*ni ottine Třtin.
(me dnJjr-ii Sijrttt Iz Terbcp"1*!- U «	v otiW S*Tti Jurij ot S&rtlti. V
dmiini smo mum OvtM, btoti SiKija b Lubja m bakica VLiíija.
Sita pú^prtína slovenska družili. ki p* je v i^eieklUi letih dpfiteb d™ baJj ubira uiůdc. ■Jnjpfíj mm j« iKtuj dui prtd marim Imoin IMÍ pogMeto ostrrije gospodarskega poslopja, tf? pol leu pu je po bikli bole/ni umrl dni>.r.iki mař. in Li j* bít edini jzpnilcii. Pu njLUdvi KinrU sr inwaniu pirAMjasi s skromnimi dohodki.
AvgjusXfl leto? jf 1lxJ- pri naa ptsSaâlEô nniijf i Id4j v velikuati ij^šta Ln .nom polkodavilO Axlu.
Vain in uHaimm Dbiinc W iilrrrjj ïiihi1, Lijjujcnhj /u iluDvaaa llnzji£r_± sredstva. ki de nain j ih namenili. eaj sle nam t tem pomaEfll i ?ri otno^i našega donvs.
Vsem skvm invsrtemu pojebej H'VALA, ker mm pomagale verjefi. da dol>fwa ft obsiaja.
S ïpuSLimnjem,
dn:Jir_i Pijanci:
íhií isa sveti runu dis ščavnici
ULICA UlUTťAťfckhTAlJ
«i« sreii JUFUI <™ 5f Avwcr
Gasilci opozarjajo
na nevarnost pirotehničnih sredstev!
V božično-novoletnem času v večjih količinah uporabljamo različna pirotehnična sredstva, zato naprošamo vse uporabnike pirotehničnih sredstev, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni.
Vsi pirotehnični izdelki so nevarni, ker vsebujejo eksploziv!
Nepravilna uporaba lahko povzroči hujše telesne poškodbe (opekline, izgubo vida, sluha ipd.), večjo materialno škodo in požar.
Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove!
Želimo opozoriti, da je letos v veljavi novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, 35/2008). Najpomembnejša novost je tako prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (predvsem so to petarde najrazličnejših oblik in moči).
Več informacij o dejavnosti pri preprečevanju negativnih posledic uporabe pirotehničnih izdelkov si lahko ogledate tudi na spletnih straneh slovenske policije http://www.policija.si.
NA POMOČ! Varno tudi v letu 2009 DAN IN NOČ!
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO T R Z I N
ŽELI VSEM OBČANKAM IN OBČANOM LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO TER VESELJA POLNO
NOVO LETO 2009!
SjpoStmnnit
Iskreno se Vuni zshvsiljujemo ta Vašo finančno pomof. ki ste jo namenili za sanacijo posledic neurja s točo na obmofju abfirtL- Sve(t Jurij ob Šř av niči.
Sredi t va smo namenili ïi sanacijo p»! kod u nt ni h objektov družine Sijihnec v '['erbofiovcih,
SspoilovMijnn.
Zupan obiilK Sv. Jury ob Šiinrici,	PïçjemniYi pomoti :
Anini Mana	Šij iin.v [íailui
&j*JKtSUvi>
Strelci vabijo na 13. Skirco Borisa Paternosta
Strelsko društvo Trzin bo že trinajstič zapored organiziralo mednarodno strelsko tekmovanje za Skirco Borisa Paternosta v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanje bo v soboto in nedeljo, 10. in 11. januarja 2009, v velikem teniškem šotoru TAUBI centra v Trzinu, kjer bo postavljeno 55 strelskih mest, opremljenih z elektronskimi tarčami. Tudi letos pričakujemo preko 350 tekmovalcev iz 6 držav. Udeležbo sta že potrdila oba letošnja dobitnika bronaste olimpijske medalje iz Pekinga, slovenska legenda Rajmond Debevec in Sne-
Sestanek lastnikov zemljišč Brodiča je bil dobro obiskan.
Župan občine je 26. novembra povabil na sestanek lastnike zemljišč z območja Brodiča. Navzočih je bila večina povabljenih lastnikov 60-tih parcel skupne površine 61224 m2.
Na sestanku sta sodelovali Urša Kisovec, univ.d.i.k.a., svetovalka župana za okolje in prostor, in Špela Gosak, univ.d.i.a., izdeloval-ka predvidenega Občinskega prostorskega načrta (OPN)-izvedbeni del iz podjetja Area Line, d.o.o.
Uvodoma je župan povedal, da je občina v letošnjem letu sprejela Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin (SPRO), ki v zasnovi namenske rabe prostora določa širjenje naselja na kmetijska zemljišča Brodič. SPRO določa, da se območje nameni za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš z vrtom oz. za gradnjo vrstnih stanovanjskih objektov - dvojčkov. SPRO je temeljni strateški prostorski razvojni akt občine, s katerim se določajo le osnovne
žana Pejčič iz Hrvaške, nastop je potrdil tudi udeleženec zadnjih olimpijskih iger Nedžad Fazlija iz Bosne in Hercegovine, najverjetneje pa bo ponovno nastopil tudi večkratni olimpijski prvak Peter Sidi iz Madžarske. Pričakujemo, ob vseh najboljših slovenskih strelcih, preko 100 tekmovalcev iz sosednjih držav.
Po trinajstih uspešnih organizacijah mednarodnega strelskega tekmovanja v Trzinu je tekmovanje letos uvrščeno tudi v koledar Evropske strelske zveze, kar je za nas še posebna nagrada.
Vsem, ki si želite ogledati tekmovanje, priporočamo oglede finalnih serij, in sicer s pištolo, v nedeljo, 11. januarja 2009, ob 12:30, in s puško ob 18:00. Vse finalne strele bomo predvajali na veliko platno, tako da bodo lahko tudi nepoznavalci spremljali dogajanje. Vstop oziroma ogled tekmovanja je brezplačen.
Na tekmovanju se bosta predstavili tudi dve trzinski ekipi, in sicer prvi ekipi s puško in pištolo, med posamezniki pa bo za nagrado svojemu marljivemu treniranju nastopil zelo uspešen kadet trzinske šole streljanja Klemen Železnik, ki je 5. mestu državnega prvenstva pionirjev izpred dveh let letos že dodal 3. mesto turnirja 1. državne lige za kadete in je v svoji starostni kategoriji kandidat za nastop v slovenski reprezentanci.
Damijan Klopčič
usmeritve za urejanje prostora in ni podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj. Podlaga za izdajo le-teh so izvedbeni prostorski akti. Občina Trzin je v letošnjem letu pričela s pripravo Občinskega prostorskega načrta (OPN) - izvedbeni del, ki bo temeljni izvedbeni prostorski akt. OPN - izvedbeni del bo določil: v kolikšnem obsegu naj se na območje Brodiča širi naselje, okvirne pogoje za komunalno opremljanje zemljišč in okvirne pogoje za gradnjo ter oblikovanje objektov.
Župan je poudaril, da se bo v prvi fazi pozidal samo manjši del Brodiča, oz. da bo velikost zazidljivega območja odvisna predvsem in samo od potreb in želja lastnikov zemljišč. Kdor take potrebe in želje ima, naj jih pisno sporoči na občino svetovalki župana za okolje in prostor Urši Kisovec.
Svetovalka župana Urša Kisovec in ga. Špela Gosak iz podjetja Area Line sta nato predstavili spremljajočo zakonodajo za predvideni načrt in postopek izdelovanja OPN-izvedbeni del.
Ob koncu sestanka so navzoči občani v kratki razpravi povedali naslednje:
•	Stari Trzin se že sedaj duši v prometu, pozidava Brodiča pa bo pred izgradnjo obvoznice razmere še poslabšala,
•	na delavnicah leta 1999 je bilo sprejeto stališče, da naj kmetijska zemljišča ob Pšati v starem Trzinu ostanejo nepozidana,
•	Brodič je poplavno območje, ob poplavi l. 1968 je bilo na njem do 1,5 m vode,
•	še pred pričetkom izdelave OPN- izvedbeni bi bilo potrebno preučiti možnost lokacije pokopališča.
Župan je odgovoril, da na preučitvi lokacije pokopališča delajo.
Tekom decembra sta predvidena podobna sestanka tudi z lastniki ostalih dveh območij, ki sta namenjeni širitvi poselitve, to sta Za-strano in Ob Pšati.
Stane Mesar
v
P» »	»	i»	■	... ■	I..VV n	i • v
Širjenje naselja na kmetijska zemljišča Brodič
Za dan odprtih vrat 24.10.2008 smo se pripravljali že mesec pred tem, na njem pa smo nastopile skoraj vse skupine, ki delujemo v društvu. Dan odprtih vrat smo pripravili v sodelovanju s knjižnico Domžale v njihovi dvorani. Najprej nas je pozdravila predsednica društva Vlasta Rozman in podala informacijo o delu društva:
»Vedno več je starostnikov, ki hočejo tudi na starost živeti doma sami ali v krogu družine. Živimo v svetu izrazitega individualizma, v katerem je posameznik popolnoma sposoben živeti sam svobodno in neodvisno. Vendar je cena individualizma visoka; to so osebne stiske, nezadovoljstvo, nepripravljenost poslušanja drugega, neupoštevanje potreb drugega. V našem društvu je velika pripravljenost za pomoč starejšim, da v starosti zadržijo svojo osebno svobodo in ohranjajo smisel. Vsak teden voditelji - prostovoljci - skupin skrbijo za skupna srečanja. Prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost. Brani interese posameznika, nudi pomoč, solidarnost. Društvo pa nudi programe samopomoči starih ljudi, izobraževanje prostovoljcev, pripravo srednje generacije na starost, medgenera-cijsko povezovanje. Življenjska doba se daljša in starostniki želijo do konca živeti aktivno. Z daljšanjem življenjske dobe in razvojem socialnega varstva pa se poleg javnih služb oblikuje še mreža nevladnih organizacij, ki je vedno bolj potrebna za pomoč starostnikom.«
Vlasta Rozman se je zahvalila občinam Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin za finančno podporo ter Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije za strokovno vodenje programov društva.
Program je povezovala kulturna animatorka Marija Radkovič. Zahvalila se je direktorici Knjižnice Domžale mag. Barbari Zupan Obervalder za prostor in sodelavki Sonji Perme za pomoč pri opremi dvorane. Dvorana je bila okrašena z ročnimi deli članic. Povabili sta nas, da jih obiščemo v knjižnicah vseh petih občin, kjer smo dobrodošli. Nudijo nam ogled revij, sposojo filmov, knjig in prijetne prostore.
Sledili so nastopi skupin, ogled filma Utrinki iz medgeneracijskega tabora 2008 v Strunjanu, od 14. do 15.ure pa je potekala predstavitev dela v skupinah starih ljudi za samopomoč. Pridobili smo nekaj novih članov in prostovoljce za voditelje skupin. Od 16. do 17.ure je sledila predstavitev diplomske naloge »Skupine starih za samopomoč-Medgeneracijsko druženje in prispevki h kakovostni starosti »Mojce Selko, nato pa je sledila zaključna evalvacija. Voditelji in predsednica smo bili veseli, da smo prikazali delo v našem društvu in pridobili nekaj novih članov in voditeljev. Zelo smo bili zadovoljni tudi s prijetnimi prostori knjižnice, ki jih bomo z veseljem še uporabljali.
V četrtek, 4. decembra, smo imeli v Knjižnici Domžale že ogled zelo lepega in čustvenega filma Beležnica, ki govori, kako se prebivalstvo stara in kako je vedno več demence, ki pride potiho, da se sploh ne zavedamo. V društvu smo imeli že več predavanj na to temo. V filmu bolnica z demenco ne pozna več svojega ljubega moža in tudi otroci in vnuki so ji tujci. Film, ki je trajal dve uri, med njegovim predvajanjem so tekle tudi solze, si je ogledalo okrog 80 gledalcev.
Največja vrednost našega druženja je, da vsi, ki smo vključeni v ta program, drug drugemu veliko dajemo in tudi veliko pridobivamo.
Jožica Trstenjak, voditeljica Naših vezi
Naredili so čudovite voščilnice
NOVOLETNA DELAVNICA z DPM Trzin in TURISTIČNIM društvom Trzin
V	četrtek, 20. 11. 2008, se je 25 otrok in staršev ponovno zbralo v likovni učilnici osnovne šole Trzin.
V	času pred božičnimi prazniki so na delavnici ustvarjali voščilnice in vezli novoletne motive. Mentorica Breda Podbevšek, ki jo otroci že dobro poznajo, saj mnogi obiskujejo njene delavnice kar skozi vsa leta osnovnega šolanja, ima po njihovem mnenju najbolj izvirne ideje in zamisli.
Voščilnice so izdelovali v različnih barvah in formatih ter v dveh likovnih tehnikah. Pri prvi so rezali in lepili zanimive zimske motive, pri drugi pa so na trdo podlago nanašali plastelin in ga nato krasili z bleščicami in konturami.
Otroci, ki jih je tudi tokrat spremljal vsaj eden od staršev, so izdelali čudovite voščilnice, nekateri tudi preko deset. Vse izdelke so lahko odnesli domov. Po končanem delu so se očki še posebno izkazali, saj so v hipu pospravili učilnico, da je bilo vse na svojih mestih.
Tudi tokratni odziv staršev in otrok dokazuje, da društvo prijateljev mladine Trzin uspešno dosega svoj namen - t.j. prizadevanje za kakovostno preživljanje prostega časa naših otrok. Misel, da smo otrokom spet zapolnili enega od popoldnevov s prijetnim druženjem, staršem pa poklonili priložnost za klepet, nas opogumlja, da takšna in drugačna druženja izpeljemo še večkrat, otroke pa predvsem usmerimo v aktivnosti, ki bogatijo njihov um, veščine in znanje.
Za DPM Trzin Mateja Chvatal, predsednica
Mednarodni dan invalidov, 3. december 2008
Rights and Dignity of Persons with Disabilities
Tema mednarodnega dneva v letu 2008:
Konvencija o pravicah invalidnih oseb: dostojanstvo in pravica za vsakogar izmed nas
Invalidi so ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.
Dostojanstvo in pravica za vsakogar izmed nas je tema letošnjega Mednarodnega dneva invalidov, kot tudi 60. obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah.
Leto 2008 je še posebej pomembno leto v mednarodnem gibanju za človekove pravice.
Dne 3. maja 2008 je po ratifikaciji 20 držav nastopila pravnomočnost Konvencije ZN o pravicah invalidov in Opcijskega protokola, ki določata pravne obveznosti članic, naj spodbujajo in ščitijo pravice invalidnih oseb.
Konvencijo ZN o pravicah invalidnih oseb je doslej podpisalo 136 držav ter ratificiralo 41 držav. Konvencijo z Opcijskim protokolom pa je ratificiralo 25 držav.
Slovenija je med prvimi ratificirala Konvencijo z Opcijskim protokolom dne 24.aprila 2008.
Opcijski protokol k Mednarodni konvenciji o pravicah invalidov opredeljuje pristojnosti in delovanje Odbora za pravice invalidov in bo omogočal pritožbene postopke v primeru kršitev človekovih pravic invalidov.
Konvencija v 50 členih ureja številne pravice invalidov, na primer pravice do:
enakosti pred zakonom, dostopnosti, (do fizičnega in grajenega okolja, prevoza, inform. in komunik. tehnologij itd), varovanja osebne integritete, samostojnega življenja in vključenosti v skupnost, spoštovanja zasebnosti, izobraževanja, zdravja, usposabljanja in rehabilitacije, dela in zaposlitve, ustrezne življenjske ravni in socialne varnosti, sodelovanja v političnem in javnem življenju, itd...
Pomen Konvencije ZN dokazujejo naslednji podatki ZN o invalidih:
• Okoli 10% svetovnega prebivalstva, ali 650 milijonov ljudi, živi z invalidnostjo.
Predstavljajo največjo svetovno manjšino.
Ta številka se povečuje z rastjo prebivalstva, medicinskega napredka in staranja.
•	V državah s pričakovano življenjsko dobo več kot 70 let posamezniki preživijo v povprečju okoli 8 let z invalidnostjo, kar predstavlja 11,5% življenjske dobe.
•	Po oceni Razvojnega programom ZN (UNDP) 80% invalidnih oseb živi v državah v razvoju.
Po podatkih iz publikacije Statističnega urada Slovenije, december 2007, »INVALIDI, STAREJŠI IN DRUGE OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI V SLOVENIJI«
•	Invalidi v EU predstavljajo vsaj 16 % celotnega delovno sposobnega prebivalstva. Več kot 45 milijonov ljudi v Evropi (kar je vsak šesti med nami), starih od 16 do 64 let, ima ali dolgotrajne zdravstvene težave ali pa status invalida. Mladih, starih od 16 do 25 let, s tovrstnimi težavami je okoli 7,3 %,
•	Leta 2002 je bilo v Sloveniji nekaj manj kot 170.000 invalidov. V primerjavi s številom takratnega prebivalstva v Sloveniji so torej invalidi s statusom predstavljali 8,48 % celotne populacije.
Občina po meri invalidov
Od leta 2003 dalje vsako leto decembra ob dnevu invalidov Zveza Delovnih Invalidov Slovenije (ZDIS) podeljuje listino »OBČINA PO MERI INVALIDOV«. Listina je priznanje občini, ki v svojem delovanju upošteva različnost potreb vseh svojih občanov; načrtno razvija, vzpodbuja in realizira dejavnosti in ukrepe, ki bistveno prispevajo tudi k večji kvaliteti osebnega življenja vseh invalidov in njihovih družin, ustvarja možnosti za njihovo socialno vključenost in za aktivno udeležbo v družbenem življenju občine z namenom udejanjanje pravic človeka in državljana.
Na podlagi Pravilnika ZDIS o pridobitvi listine je do sedaj podelila to listino devetim občinam od 210 občin v Sloveniji. Dobitniki listine so:
•	Ajdovščina (2003)
•	Velenje (2004)
•	Radovljica (2005)
•	Trbovlje (2005)
•	Hrastnik (2006)
•	Radlje ob Dravi (2007)
•	Rogaška Slatina (2008)
•	Slovenj Gradec (2008)
•	Zagorje ob Savi (2008)
Citat iz nagovora bivšega predsednika republike dr. Janeza Drnovška na slovesni podelitvi listine »Občina po meri invalidov« v Trbovljah, dne 15.12.2005:
»Vsak se mora zavedati, tudi če ni invalid, da lahko tudi njega to doleti. Nihče nima zagotovila, da se mu to ne bo zgodilo. In takrat bo sam potreben pozornosti, pomoči, razumevanja širše okolice in družbe. Če se tega zavedamo, potem bomo drugače ravnali, gledali in bomo bolj pozorni. Povsod velja, da moramo biti skupaj, da smo med seboj odvisni, drug od drugega. Tudi tisti, ki mislijo, da niso, bodo na koncu spoznali, da smo vsi odvisni drug od drugega, da moramo sodelovati in si pomagati.«
Laslo Rešković
Problem parkiranja na Reboljevi ulici
Majda in Jurij Buda sta nam v objavo posredovala pismo, ki sta ga naslovila tudi na Občino Trzin in na Medobčinski inšpektorat v Trzinu. Pismo obravnava perečo problematiko parkiranja v naselju Mlaka. Objavljamo ga v celoti, saj prinaša tudi zanimiv predlog, ki je hkrati ugovor na obvestili o prekrških, ki sta jih dobila njuna obiskovalca:
»V petek, 5.12.2008, ste zjutraj ob 6.15 in 6.20 Marku Budi, mojemu bratu, svaku in Luciji Mozetič, družinski prijateljici, na njunih avtomobilih pustili obvestilo o nepravilnem parkiranju na koncu Reboljeve ulice.
Oba sta iz Nove Gorice prišla k nam na družinsko praznovanje in prinesla Miklavževa darila za najine vnuke. Najprej sta bila pri sinu v Klečah, na Reboljevo v Trzin, ker sta pri nama prespala, sta prišla okoli 22.30 ure. Naslednje jutro so nas pričakovali v Dragomlju. Parkirala sta tako, da njuna avtomobila nista nikogar ovirala. V petek, namesto da bi se še veseli pri hčerki v Dragomlju, ker smo v naši družini imeli v letu 2008 kljub zelo rizičnim dogodkom veliko sreče, smo preklinjali nočnega parklja- redarsko službo in dopoldan porabili za iskanje redarja, kar se je klavrno končalo v tajništvu župana Trzina.
Ni etično, ni združljivo z namenom obiska in glede na to, kaj nama obiskovalca osebno pomenita, da bi kakršne koli finančne posledice parkiranja plačal kdo drug kot midva. Zaradi tega prosiva, da pošljete, kar boste poslali njima, če boste, tudi nama na zgornji naslov.
Lastnika avtomobila, ki je na koncu Reboljeve ulice že dalj časa parkiran brez tablic, redarska služba ne izsledi. Bi bilo v nasprotju z namenom te službe, če bi se pozanimala, čigav je avto? V kratkem ga bodo odpeljali brez kazni za tri mesece nepravilnega parkiranja!
Tudi najina obiskovalca ne bi dobila obvestila o prekršku, če bi bila brez registrskih tablic. Pa vendar ima vsak avto tudi številko motorja, ki je zavedena v javnem registru .
Ob sončnem vremenu se ob koncu Reboljeve ulice zgosti do 20 avtomobilov, ki praviloma brez finančnih posledic neovirano parkirajo, čeprav nas ovirajo pri vožnji na ali z našega parkirnega prostora. Tudi danes, komaj se je pokazalo sonce, smo od naše hišne številke (četrta hiša od vhoda v igrišče) do igrišča našteli sedem parkiranih vozil, od tega pet ob vodu v igrišče.
Predlog za primernejšo ureditev parkiranja na Reboljevi ulici
Izhodišča:
1.	Reboljeva ulica je ulica brez izhoda za motorna vozila, torej je lokalnega pomena.
2.	Ne glede na najmanj dve zasebni parkirni mesti pri vsaki vrstni hiši je in bo tudi za prebivalce s stalnim ali začasnim prebivališčem na Reboljevi ulici (ali na katerikoli ulici v bližini) prisoten problem stalnega ali občasnega parkiranja. Zaradi tega potrebujemo dodatna parkirna mesta. Ureditev le-teh na Mlakarjevi je zelo dobrodošla, vendar predvsem za stanovalce na Mlakarjevi, medtem ko to ni izboljšalo možnosti parkiranja za prebivalce na Reboljevi ulici.
3.	Na koncu Reboljeve ob vhodu na igrišče je možno do potoka in nekaj metrov v zelenico razširiti prazen prostor za parkiranje.
4.	Glede na to, da je igrišče sredi Reboljeve neizkoriščeno, odkar imamo novo veliko igrišče, uporabimo ta prostor med hišami za parkirišča ali za zazidljivo parcelo za še eno vrstno hišo.
5.	Igrišče naj bo dostopno za pešce, obiskovalce z otroškimi vozički in otroškimi igračami; tudi za obiskovalce z otroškimi kolesi, toda ne s kolesi za odrasle in mopediste. Za njihove potrebe po parkiranju zadošča tik pred vhodom na igrišče za polovico manjši, vendar vedno prazen prostor.
6.	Sedanja redarska služba deluje na način, ki postavlja kršitelje v neenakopraven položaj do vseh tistih večinskih kršiteljev, ki niso deležni njihove pozornosti. Redarska služba deluje zelo občasno, vendar po vnaprej določenem namenskem urniku, ki je vnaprej znan določenim osebam in se zato marsikdo izogne morebitni kazni, ker pravočasno začasno odpelje vozilo drugam. Pravilo je, če, razen redarja, samo ena oseba ve, kdaj bo redar delal na določenem mestu, da je sistem diskriminatoren. Dokler ne bo naključne kontrole, naj bo urnik redarjev za Trzin javno dostopen vsem tudi na internetnih straneh občine Trzin. Objavite v Odsevu mesečno statistiko napisanih in izrečenih kazni za kršitelje na Reboljevi ulici, od tega ločeno za glavni del ulice in posebej za posamezne njene odseke. Enako statistiko naj bi objavili za Prešernovo ulico in pri vseh delež kršiteljev, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v teh dveh ulicah.
Uradnih ur je premalo, potrebovali bi telefonske številke redarja in dežurne službe, da lahko pokličemo kadarkoli in prijavimo kršitelje. Te številke bi morale biti tudi na obvestilu o prekršku in na vhodnih vratih v redarske službe.
V času navala uporabnikov našega igrišča, ki so se pripeljali z avtomobili, sem nekajkrat parkirala svoj avto ob vhodu v naš dom, da sem preprečila parkiranje neznancem. Dogajalo se je, da so neznanci tako grdo parkirali pred našo hišo, da so nam zaprli dovoz ali izvoz z avtomobilom. Iskali smo jih po igrišču. Tudi parkirišče na Mlakarjevi ulici uporabljamo, kadar pričakujemo več obiskov in bi bili avtomobili naših obiskovalcev preveč moteči za okolico ali bi ovirali promet javnih komunalnih vozil. Stanovalci dobro vemo, kdaj je odvoz smeti itd. Običajno peljemo svoja avtomobila na Prešernovo, da gostje lahko parkirajo na našem zemljišču. Taki in podobni so vsakodnevni problemi danes enega, drugič drugega stanovalca v naši ulici. To so naši problemi, in nam je popolnoma jasno, da ponoči na koncu ulice brez izhoda, ko dežuje in je mraz, na praznem mestu parkirano vozilo nikogar ne moti. Kakšna je logika, imeti prazen prostor na koncu ulice in samo zaradi togega reda voziti na Mlakarjevo in nato peš v dežju domov? Kam bomo peljali avtomobile, ko bo parkirišče na Mlakarjevi praviloma polno, kar se bo verjetno zgodilo še v tem mesecu ob prihajajočih praznikih? Boste večini gostov v Trzinu izdali obvestila za kazni? Midva ne soglašava, naše ceste dopuščajo več gostoljubnosti. Če bi vsi v naši in sosednih ulicah vseh 24 ur parkirali po sedanjem redu, tudi sedanje parkirišče na Mlakarjevi ne bi zadoščalo. Torej je izvajanje redarskega reda možno pod predpostavko, da je vedno nekaj vozil nedopustno parkiranih.
7.	Dokler ni bilo igrišča, je med nami na Reboljevi veljal neki tihi red. Dopuščali smo si parkiranje ob vhodih v vrstne hiše. Razumeli smo, da je včasih, ko nekdo praznuje rojstni dan, nekaj več avtomobilov tudi nasproti našega vhoda, da je obnova, vzdrževanje hiše povezano s parkiranjem različnih vozil itd. Danes imamo probleme parkiranja zaradi:
•	uporabnikov igrišča, ki ob lepem vremenu parkirajo vzdolž celotne ulice; ne le da zaprejo - zabašejo vhod na igrišče; tega problema v takem obsegu nima nobena druga ulica v Trzinu.
•	neobveščenosti ali neuvidevnosti, da mora biti cestišče prosto v času odvoza smeti (ponedeljek in sredo zjutraj) in odstranjevanja snega, odvoza kosovnih odpadkov in drugih javno komunalnih delih, ki pa so običajno vnaprej najavljena.
•	prisvojitve pločnika cca 1,2 m širine v Reboljevi ulici v zasebne vrtove in namestitev visokih ograj na rob pločnika, da so celo luči javne razsvetljave v vrtovih lastnikov hiš s Prešernove ulice. To je bistveni razlog, da imamo v naši ulici tudi po pluženju v času večjega snega le eno vozišče namesto dveh, saj ni mogoče snega
odmetavati na pločnik, ker ga ni več. (Pred leti mi je »lastnik« takega pločnika nasproti nas predlagal, naj sneg nalagam v samokolnico in ga odvažam - a le kam? Sneg sem namreč metala na »njegovo zelenico« - ozeleneli javni pločnik; leto kasneje je naredil ograjo). Večkrat smo nekdanji člani upravnega odbora turističnega društva predlagali, da pridobimo pločnik nazaj, pa ni bilo v interesu, koga že? Hodili bi po pločniku, otroci, ki se sedaj igrajo na cesti, bili bi bolj varni, tudi pešci in morebitna vozila ob vhodih v naše hiše bi bila manj moteča.
•	togega redarskega reda, ki ne upošteva, da je ta ulica narejena izključno zaradi prebivalcev na Reboljevi ulici, da le-ti pridejo do svojih domov, saj ulica nikamor ne vodi, oziroma sploh ne bi bila potrebna, če nas stalnih prebivalcev ne bi bilo. Torej status ulice ni isti kot večine drugih ulic. Uporabniki igrišča bi parkirali avtomobile na Mlakarjevi ali kje drugje, oziroma bi kot večina prihajali peš, saj je bilo menda igrišče namenjeno predvsem prebivalcem Trzina. Ali ni več tako?
•	prebivalci s stalnim prebivališčem na Reboljevi ulici prispevamo za ureditev Trzina. V konkretnem primeru se nam naši prispevki, uvidevnost, da poleti celo ob polnoči poslušamo vpitje iz igrišča, vračajo kot bumerang. Poleti ni mogoče spati pri zaprtih oknih. Še bi lahko naštevala. In ob vsem tem naj še plačujemo kazni, če sredi deževne noči na praznem mestu parkira brat, ki bo zjutraj odšel, v jutru tistega dne, ko ni nobenega odvoza smeti. Igrišče je nadstandard. Všeč nam je, toda ne tako, da ima take posledice na naš vsakdan.
Predlog
1.Upoštevati	značilni status Reboljeve ulice: brez izhoda, namenjena potrebam njenih stalnih in začasnih prebivalcev, ki vključujejo potrebe njihovega parkiranja in nemoteno opravljanje zlasti javnih komunalnih storitev.
2.	Vsaki vrstni hiši naj pripadata dve nalepki, npr. R 39 (Reboljeva 39 za najino hišo), ki se lahko uporabi za parkiranje na koncu ulice ali neposredno ob vhodu v našo vrstno hišo, ne katero koli drugo hišo.
3.	Sprejeti pravilnik o uporabi nalepk, iz katerega bo razvidno, da smo uporabniki nalepk obvezni pravočasno odstraniti z nalepko parkirano vozilo v času odvoza smeti, pluženja snega itd. Soglasje
V	trzinski knjižnici je že praznično vzdušje. Otroci iz vrtca- skupina MRAVLJICE- z mentoricama Angelco Mlakar in Tino Mauhar so na temo« ČAROBNI DECEMBER« naslikali novoletne jelke in oblikovali razne okraske ter z njimi okrasili cicibanovo sobo.
Otroke, ki obiskujejo pravljične urice, v adventnem koledarju vsak dan čaka presenečenje v obliki skritega zaklada, uganke...
Juš Mirtič si je z reševanjem uganke zaslužil knjižno nagrado. Med 14 sodelujočimi je bil izžreban v novembrskem reševanju. Tokratna uganka je bila posvečena 80- letnici Marjance Jemec Božič. Napisati so morali najmanj tri dela, ki jih je ilustrirala.
Prava poslastica pa je bila projekcija PODVODNEGA SVETA fotografa Marka Senice. V polni dvorani Marjance Ručigaj smo si ob avtorjevem komentarju ogledali prečudovite fotografije z Mauritiu-sa, Egipta, Fidžija, Korčule, Visa.
V	mesecu novembru so knjige darovali: Marija Klopčič, Alenka Borštnar, Adela Novak.
za uporabo pravilnika potrdi prejemnik nalepke s podpisom. Ta pravilnik naj bo izobešen na javnih mestih, zlasti namesto sedanjih tabel o celotni prepovedi parkiranja. Osnovna pravila naj bodo na eni strani, da jih lahko izobesimo na vidnem mestu tudi ob vhodu v svojo hišo. Torej namesto sedanjih dveh tabel v Reboljevi ulici tabla o dovoljenem parkiranju z nalepko.
4.	Strošek izdelave nalepk in hišnih obvestil je strošek prejemnika dveh nalepk.
5.	Sprejeti denarne kazni za uporabnike nalepk, ki ne upoštevajo pravil njihove uporabe.
6.	Mesec december 2008 ali obdobje od 5.decembra 2008 do 5. januarja 2009 se šteje za prehodno obdobje, ko ugotavljanje kršiteljev miruje, ker je v pripravi dodatni sistem ureditve parkiranja za Reboljevo ulico v celoti.
Podpisana Majda Buda sem bila kot članica upravnega odbora pred več leti takrat komaj ustanovljenega turističnega društva za uvedbo redarske službe (odlaganje smeti v gozd, vožnja z avtomobilom po gozdnih poteh, pasji iztrebki, psi brez nadzora itd.). Takrat nam je g. župan Peršak pojasnil, da ne moremo biti tako uradni, da smo tu doma, da se poznamo, da moramo probleme reševati drugače itd. Res je, ampak kaj je sedaj drugače, razen da parkiranje zaradi dostopa na igrišče posega in krni naše družinske vezi. Reboljeva ulica in mi v njej si še nismo tako odtujeni kot v neki londonski četrti. To, da so sosedi na vzporednih ulicah v boljšem položaju, je dobrodošlo, je vsaj tam manj problemov s parkiranjem. Res je tudi, da nas je vse več, več je tudi zunanjih obiskovalcev. Naredimo si tak redarski red, da bo izražal značilnosti našega so-bivanja, da znamo biti obzirni, včasih tudi potrpežljivi, gostoljubni na način, ki nikogar in ničesar ne ovira. Ko se primerjamo, se primerjamo zato, da bomo zaradi razlik bolj objektivni in v njih našli ideje za boljše rešitve.
Pred nami so prazniki. Če naslovnika ne soglašata, da se določijo dodatna pravila parkiranja, pričakujemo, da bo redarska služba v stalni pripravljenosti in sprejemala obvestila o kršiteljih tudi med prazniki in v skladu s predpisi dosledno ukrepala.
Majda in Jurij Buda
v
Čarobni december
Meta Ž.
Orientacijska sezona je uspešno zaključena
Le teden po Jesenskem orientacijskem srečanju, ki smo ga pri Ja-bljah organizirali člani Orientacijskega kluba Trzin, se je s tekmovanjem pri Krškem tudi uradno zaključila Slovenska orientacijska liga 2008. Trzinci smo bili v tej ligi uspešni, saj smo v skupni razvrstitvi osvojili štiri odličja. Lara Jerman je v kategoriji Ž12 (deklice do 12. leta) osvojila 1. mesto, Mateja Keresteš je v kategoriji Ž35 (ženske nad 35 let) osvojila 3. mesto, Filip Jakob Špendl je v kategoriji MŽ10 (fantje in punce do 10. leta) osvojil 2. mesto in Martin Špendl je v kategoriji M12 (fantje do 12. leta) osvojil 3. mesto.
DRAGI STARSI!
Po pretekli tekmovalni sezoni bi bilo prav ponovno poudariti tudi osvojena odličja na državnih prvenstvih. Na dolgih razdaljah sta Lara Jerman in Martin Špendl postala državna prvakinja v kategoriji Ž12, oziroma M12, na srednjih razdaljah je državni prvak postal Filip Jakob Špendl v kategoriji M10, v štafetah pa sta Lara Jerman in Ula Dremel zmagali v kategoriji Ž14. Ula Dremel je državna prvakinja med osnovnošolkami.
Ob zaključku tekmovalne sezone smo 8.11.2008 pri Jabljah izvedli tudi klubsko prvenstvo. Najuspešnejši je bil Robert Pobežin, pred Feikejem Alewijnsejem, novim članom kluba, ki sicer prihaja z Nizozemske, in Martinom Špendlom. Med tekmovalkami je bila najuspešnejša Mateja Keresteš.
V precizni orientaciji je Krešo Keresteš absolutni državni prvak, Timi Čižek je državni prvak med mladinci do 20. leta, Niko Čižek pa je državni prvak med invalidi. Tudi v Slovenski Pre-O ligi 2008 in v Slovensko-hrvaško-madžarski Pre-O ligi 2008 (ligaški tekmovanji v precizni orientaciji), ki se je končala že nekoliko prej, smo bili Trzinci med najuspešnejšimi. V Slovenski ligi je Krešo Keresteš v absolutni A kategoriji osvojil 2. mesto, Mateja Keresteš pa 3. mesto. Timi Čižek je bil med mladinci najboljši, Niko Čižek pa je v razredu paraolimpik (med tekmovalci invalidi) osvojil 2. mesto. V skupni Slovensko-hrvaško-madžarski ligi so Krešo Keresteš, Timi Čižek in Niko Čižek osvojil povsem identična mesta.
Uradno smo trzinski orientacisti letošnjo orientacijsko tekmovalno sezono zaključili 16.11.2008 z nastopom na največjem mestnem orientacijskem tekmovanju v Benetkah. Letošnjega tekmovanja se je med 3480 tekmovalci udeležilo tudi 8 Trzincev s spremstvom, vendar povsem pri vrhu tokrat žal ni bil nihče.
S tem svojega dela in tekmovanj nismo zaključili. Čez zimo nas čaka dolgo pripravljalno obdobje, ki ga bomo nadgrajevali s tekmovanji Zimske orientacijske lige. Zadnje tekmovanje, ki bo v marcu 2009, v organizaciji trzinskih orientacistov, bo najavilo tudi nov začetek nove tekmovalne sezone 2009.
Krešo Keresteš Orientacijski klub Trzin
Čestitka
Vsem občanom Trzina in bralcem Odseva želimo v prihajajočem novem letu 2009 veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in uspešno orientacijo po poteh življenja.
Orientacijski klub Trzin
V MESECU JANUARJU 2009 VAS VABIMO V BREZPLAČNE DELAVNICE NA TEMO: KAJ BI BIL, ČE BI BIL...
1.Delavnica	: KAJ BI BIL, ČE BI BIL ...
igra = tri krat tri pike igra = ustvarjalnost igra = užitek
KDAJ? TOREK, 13. 1. 2009, od 18. do 19.30 KJE? v dvorani MARJANCE RUČIGAJ v Trzinu
2.Delavnica	: KAJ BI BIL, ČE BI BIL ...
igra = prepoznavanje samega sebe igra = prepoznavanje drugega igra = prepoznavanje odnosov
KDAJ? TOREK, 20. 1. 2009, od 18. do 19.30 KJE? v dvorani MARJANCE RUČIGAJ v Trzinu
3.Delavnica	: KAJ BI BIL, ČE BI BIL ...
igra = prepoznavanje talentov igra = igra vlog igra = .........
KDAJ? TOREK, 27. 1. 2009, od 18. do 19.30 KJE? v dvorani MARJANCE RUČIGAJ v Trzinu
VLJUDNO VABLJENI!
Koledar prireditev Orientacijskega kluba Trzin v letu 2009:
•	8.3.2009 - Jablje, zaključek Zimske lige, regijsko tekmovanje v orientacijskem teku,
•	10.5.2009 - Trzin, Florijanov sejem, promocijsko tekmovanje v orientacijskem teku in v precizni orientaciji,
•	16.5.2009 - okolica Ljubljane (kraj še ni točno določen), mednarodno tekmovanje za Slovensko-hrvaško-madžarsko Pre-O ligo,
•	27.9.2009 - Kamniška Bistrica, Jesensko orientacijsko srečanje, Državno prvenstvo v OT - šprint in mednarodno tekmovanje za Slovensko-hrvaško-madžarsko Pre-O ligo.
Projekt OBJEM - pomoč družini pri vzgojnem procesu je začel svoje poslanstvo - prvi vtisi po dveh predavanjih
V četrtek, 13. 11. 2008, je bilo na OŠ Trzin s skupnimi prizadevanji DPM Trzin, vodstvom OŠ Trzin in DPM Litija organizirano prvo predavanje za starše v okviru projekta OBJEM.
Predavateljica izbrane teme JAZ IN TI KOMUNIKACIJE V DRUŽINAH (vzroki, posledice, boljše rešitve) je bila Tatjana Brank Pečko, univ. dipl. sociologinja.
Le-ta je starše otrok, ki obiskujejo OŠ Trzin ali so vključeni v oddelke vrtca v sklopu OŠ Trzin, najprej podrobno seznanila s cilji projekta OBJEM - pomoč družini pri vzgojnem procesu. In sicer da je projekt namenjen vsem družinam in temelji na enakopravnosti družinske skupnosti ter zmanjševanju vpliva različnih dejavnikov tveganja.
Namen tega predavanja je bil starše spodbuditi k razmišljanju, kakšna je ustrezna komunikacija, kako lahko komunikacijo izboljšamo in kakšna je vloga JAZ sporočil pri oblikovanju dobrih, pri razvoju še boljših odnosov med starši in otroki. Znanje, ki so si ga starši pridobili, je osnova za uporabo JAZ sporočil v njihovih družinah. Vedno pogostejša uporaba JAZ sporočil pa jih bo pripeljala do tega, da bodo vešči njihove uporabe in na dolgi rok naredili veliko za izboljšanje komunikacije - odnosov v družini.
Predavateljica jim je ponudila možnost za posredovanje naslovov uporabne literature na to temo preko elektronske pošte. Starši so ta predlog pozitivno sprejeli in predlagali uporabo tega načina kontaktiranja tudi za posredovanje vprašanj, predlogov, primerov dobre prakse itd.
Gre torej za ukrepe za izboljšanje socialnega razvoja otrok in staršev:
•	izboljšanje komunikacijskih in socialnih veščin vseh članov družine,
•	spodbujanje medsebojnega razumevanja in učenja,
•	pomoč staršem in otrokom pri vzpostavljanju medgeneracijskega dialoga,
•	povezovanje družine z institucijami izobraževanja, v katere se vključuje otrok ali mladostnik iz družinske skupnosti,
•	podpora staršem pri vzgoji in izobraževanju otrok,
•	učenje starševske vloge.
V okviru predavanja teme JAZ IN TI KOMUNIKACIJE je bilo staršem posredovano, zakaj so JAZ sporočila tako pomembna za (dobre) odnose, kakšna je razlika med TI in JAZ sporočili. Učili so se oblikovanja JAZ sporočil po korakih na konkretnih življenjskih primerih, saj je sporočilo sestavljeno iz treh delov: a) prvi del sporočila pove, kaj je tisto, kar nam kot staršu povzroča problem, b) drugi del vsebuje opis posledic, ki nam jih povzročijo v prvem delu naštete okoliščine, c)tretji del pa vsebuje starševo čustveno stanje ob posledicah, ki so navedene v drugem delu.
PRIMER:
»Kadar imaš torbo, zvezke in knjige takole vržene za vrati (opis situacije), se spotikam ob njih (vplivanje na starša) in me je strah, da bom padla/padel in si kaj naredila/naredil (čustva).«
Izmenjali so si izkušnje, ki jih imajo na področju komuniciranje z otrokom.
Razmišljali so o napakah v komuniciranju, kot so: obsojanje, zmerjanje, diagnosticiranje, poučevanje, in jih poiskali v konkretnih primerih.
Strinjali so se, da je komuniciranje v družini povezano tudi z načinom reševanja konfliktov in da je konflikte možno reševati na dva načina: 1. Po metodi poraženca in zmagovalca (neprimeren, neustrezen, nezaželjen) 2. Tako, da ni ne poraženca in ne zmagovalca (primeren, ustrezen, zaželjen).
Na koncu srečanja so starši v izpolnitev prejeli evalvacijski vprašalnik in obrazec za pridobitev potrdila (v primeru kontinuirane udeležbe na predavanjih in delavnicah ali v primeru koriščenja storitve brezplačnega individualnega svetovanja).
Iz izpolnjenih obrazcev je razvidno, da so bili starši s predstavljeno tematiko zadovoljni, saj bodo lahko pridobljena znanja koristno uporabili ne samo v okviru družine, temveč tudi na drugih področjih. Nekateri so se že odločili, da se bodo udeleževali prihodnjih predavanj in delavnic, prav tako pa tudi individualnih svetovanj.
V torek, 25. 11. 2008, je potekalo drugo skupinsko svetovanje za starše na temo KAKO SEBE IN SVOJE OTROKE UČITI SREČE (ni lahko najti sreče v sebi, a drugje je sploh ni mogoče najti...).
Predavateljica Tatjana Brank Pečko je starše tokrat prisrčno pozdravila v Centru Ivana Hribarja (dvorani Marjance Ručigaj), Ljubljanska 2F, Trzin, kjer bodo potekala vsa nadaljnja srečanja v okviru aktivnosti skupinskih svetovanj za starše, in sicer 2-krat do 3-krat mesečno do konca šolskega leta 2008/09.
Tokratna tema ni k poslušanju in pogovoru pritegnila samo mamic, prisotnih je bilo tudi nekaj očetov in starih staršev / babic.
Skupaj so razmišljali o različnih pojmovanjih SREČE - kaj sreča je, kaj potrebujemo za srečo, kaj moramo zanjo narediti.
Ugotovili so, da sta v naši kulturi prisotna dva povsem različna pojma sreče: 1. Sreča kot stanje velikega duševnega ugodja, 2. Ugodne okoliščine, ki vplivajo na ugoden potek ali izid.
Zato velikokrat razmišljamo, da je sreča nekaj, kar »nas doleti«, kar »nas obišče«, kar se »nam nasmehne« in nima nobene povezave s tistim, kar počnemo. Srečo v sedanji potrošniški družbi vse pogosteje povezujemo z odnosom »imeti« (materialne dobrine); za doseganje le-teh beležimo vse večjo udeležbo pri igrah na srečo (Loto, 3 x 3, podariš dobiš.).
Miselnost, da tisti, ki je bogat v materialnem smislu, je zagotovo
I j srečen, nas vse preveč vodi pri iska-
V resnici pa srečo lahko najdemo samo v sebi, kar ni lahko, a zavedati se moramo, da je nikjer drugje ni
Pogoj za srečo je, da vemo, kaj hočemo, kaj si želimo in česa nočemo, česa ne želimo. Zato se je vedno potrebno vprašati: »KAJ HOČEM? Kaj res hočem? Kaj moram povedati, tako da bo jasno, kaj hočem? Kdaj nameravam povedati, kaj hočem? Kdo mi lahko pri tem pomaga?«
Premalokrat se vprašamo, kaj si želimo. Naučimo se povedati, kaj bi radi. Skozi to učenje bomo spoznali, da so resnično srečni ljudje samo tisti, ki zares vedo, kaj hočejo v svojem življenju in jih bomo med nami zlahka tudi prepoznali. Ti posamezniki imajo zadovoljene ne samo biološke potrebe, temveč tudi psihološke. Zavedajo se, da so le-te danes za srečo ključnega pomena.
Vsakdo izmed nas se rodi s težnjo po zadovoljevanju potreb, vendar je dejstvo, da se telesnih potreb zavedamo (potreba po hrani, tekočini, spanju, toploti, seksu), psiholoških pa izključno premalo (potreba po ljubezni oz. pripadanju, po moči oz. zmožnosti, po svobodi, po zabavi).
Starši so na osnovi prejetega gradiva skupaj s predavateljico razmišljali o sprejemljivosti, uporabnosti Maslowe teorije potreb. Njegova teorija temelji na hierarhiji zadovoljevanja potreb in dejstvu, da ko je ena potreba zadovoljena, ne motivira več. Na konkretnih življenjskih primerih so spoznali, da so kritike te teorije utemeljene. Npr.: Maslowa trditev je, da če je človek zadovoljil svoje fiziološke potrebe, ga z večjo količino hrane ne moremo več stimulirati, kar velja enako za potrebe po varnosti, socialne potrebe in tako naprej. Kritika: Če je človek zadovoljil svoje fiziološke potrebe, ga z več hrane ne moremo motivirati, lahko pa ga motiviramo z boljšo kakovostjo hrane.
Maslow pravi, da so fiziološke potrebe temeljne človekove potrebe. Dokler te niso zadovoljene, drugih potreb človek praktično nima. Brž ko so te potrebe vsaj primerno zadovoljene, se sprožijo in postanejo motivacijski dejavnik potrebe po varnosti. Ko so te zadovoljene, nastanejo socialne potrebe in tako naprej do pete stopnje človekovih potreb.
Primer, ki spodbija ta del njegove teorije: V primeru pesnika Prešerna bi lahko ugotovili, da ni bila zadovoljena njegova socialna potreba (na tretji stopnji potreb), ljubezen do Julije, pa vendar je ustvaril čudovit sonetni venec (imel je potrebo na peti stopnji).
Staršem je bila predstavljena tudi KONTROLNA TEORIJA, katere naj bi se učili uporabljali pri učenju sebe in svojih otrok sreče. Dejstvo je, da potrebe lahko zadovoljujemo na različne načine, da so lahko vzorci vedenja za »tešitev« potreb bolj ali manj učinkoviti.
Bistveno pri tem je:
•	kako naučiti sebe in svoje otroke, da bomo pri tem, ko so nam na voljo boljši, bolj učinkoviti, bolj odgovorni vzorci vedenja, s katerimi lahko potešimo svoje potrebe, opustili manj odgovorne, manj učinkovite vzorce,
•	sebe in otroke nagovarjamo, da raziščemo/jo, kaj bi pravzaprav radi, kakšno vedenje trenutno uporabljamo/jo za to, da bi dobili, kar si želimo/jo,
•	ko spoznamo/jo, priznamo/jo, da trenutno vedenje ni najbolj učinkovito, pomagamo izbrati bolj učinkovitega / načrtovanje,
•	mlajši je otrok, prej ga lahko naučimo vedenjskih vzorcev s pomočjo kontrolne teorije - tak otrok še nima izoblikovanih utečenih načinov vedenja,
•	pri starejših otrocih je potrebno več požrtvovalnosti, da jih pripravimo do tega, da tvegajo z novim vedenjem.
Srečanje se je nadaljevalo skozi pogovor o prevladujočih vzorcih vzgoje v naših družinah, t. i. sistemu nagrad in kazni. Starši so razmišljali o (ne)učinkovitosti takšnega načina vzgoje, in to ne samo v okviru družine, temveč tudi širše, predvsem v šoli.
Izmenjali so si izkušnje na tem področju, tako pozitivne kot negativne, ter razmišljali o potrebi učenja po poti teorije izbire.
Spoznali so, da bo otrok srečen takrat, ko bo lahko svoje temeljne psihološke potrebe tešil uravnoteženo in raznovrstno. Nadalje, da sama želja po sreči še ne zadošča. Da bi bili srečni, moramo misliti in delovati.
Z našo pomočjo bodo otroci ugotovili, da je vedno na izbiro več kot le eno vedenje in da nikoli nismo prisiljeni k edinemu takšnemu početju - izberemo si lahko bolj učinkovita vedenja.
Zavedati se moramo, da je to, kar se nam dogaja danes, posledica naših preteklih odločitev, in da je to, kakšno bo naše življenje jutri, v veliki meri odvisno od tega, kaj počnemo danes. Vprašajmo se, kaj vlagamo v svoj jutri.
SREČA JE DOSEGATI ZASTAVLJENE CILJE NAJ NAM BO PREDVSEM POT DO CILJA SREČA, IN NE LE CILJ SAM PO SEBI
SREČA JE ŽIVETI V SKLADU S POSTAVLJENIMI VREDNOTAMI
Predavateljica jim je tudi tokrat ponudila možnost za posredovanje naslovov uporabne literature na to temo preko elektronske pošte. Na koncu srečanja so starši v izpolnitev prejeli evalvacijski vprašalnik.
Iz izpolnjenih evalvacijskih vprašalnikov je razvidno, da so bili starši s predstavljeno tematiko zadovoljni.
Glede na to, da je začeti najtežje, predvsem po še neshojeni poti, si želimo, da bi nas prvi korak, ki smo ga naredili na to pot, pripeljal do postavljenih ciljev, in da bi se informacije o projektu razširile čim hitreje, na način, ki bo obrodil sadove. Kar bomo spomladi posejali, bomo jeseni želi.....
ŽELIMO SI VEČJE UDELEŽBE NA PREDAVANJIH IN DELAVNICAH!
Starši bodo v občini Trzin informirani o nadaljevanju projekta (o naslovih in terminih za predavanja, o delavnicah, o individualnem svetovanju itd.) preko različnih medijev - lokalni časopisi, lokalna TV, preko spletne strani šole in občine, preko društev, letakov.).
Tisti starši, ki nam bodo posredovali svoje elektronske naslove na naslov: tatjanabrank@gmail.com, bodo lahko informirani tudi na takšen način.
ŽELIMO VAS SPOMNITI TUDI NA izvajanje individualnega svetovanja (redni tedenski brezplačni svetovalni termin), ki poteka vsak četrtek od 18.00 do 19.30 skozi celo šolsko leto v prostorih stare občine Trzin, Mengeška 9, vhod iz glavne ceste Trzin-Men-geš). Individualno svetovanje vodi ga. Darinka Vrhovec, univ. dipl. psihologinja. Vabljena je cela družina, lahko pa tudi samo starši ali pa posamezni družinski člani. Zaželeno je predhodno naročanje na e-mail: tatjanabrank@gmail.com
Mateja Chvatal, predsednica DPM Trzin
Nova zmaga trzinskih košarkarjev
Gorenja vas : Utrip Trzin 78-84* (20:23, 23:22, 20:23, 15:16)
Ekipa trzinskih košarkarjev je v zadnjem krogu 3 SKL igrala proti Gorenji vasi. Ekipi sta bili do srečanja izenačeni na lestvici in obetal se je pravi derbi. Prvo četrtino so bolje začeli Trzinci, vendar so se domači kmalu zbrali in rezultat ujeli. Vse do 15. minute sta se ekipi ves čas menjavali v vodstvu. Bolje so polčas zaključili gostje z dvema točkama prednosti. V tretji četrtini so Trzinci ponovno dobro začeli in Gorenja vas je nekaj časa lovila rezultat. Prišle so minute domačinov, ko so s consko postavitvijo za nekaj časa one-
mogočili goste. V zadnji četrtini je bila tekma odprta in domačini so s hitrimi menjavami v obrambnih postavitvah poskušali zmesti goste, pa jim to ni uspelo. Tri minute do konca je tako Trzin vodil za 12 točk, vendar se domačini niso vdali. Še bolj agresivno so pokrivali in tekmo prekinjali s prekrški. Tekma je bila odigrana na nož, vendar so jo Trzinci rutinirano pripeljali do konca in zmagali s šestimi točkami razlike. Ob zmagi pa so se Trzinci zavedali, da jih že v naslednjem kolu čaka srečanje z najnevarnejšimi tekmeci, Vrani z Vranskega, ki so bili, prav tako kot Trzinci, do takrat še nepremagano moštvo.
Matjaž Erčulj
Tudi Vrani so klonili v Trzinu
Utrip Trzin : Vrani Vransko 94:70 (20:19, 26:20, 21:15, 27:16)
V sedmem krogu 3. SKL je v Trzin prišla do tega dne v letošnji sezoni še neporažena ekipa Vrani Vransko, po drugi strani pa v letošnji sezoni tudi domači v trzinskem peklu še niso izgubili. Igralci Utripa Trzin so bili zato še dodatno motivirani, saj je igrati proti prvim na lestvici vedno poseben užitek. Tekma se je začela izenačeno, ekipi sta se menjavali v vodstvu, in prvo četrtina se je zaključila s točko prednosti za domače. Gostje so v drugi četrtini prijeli consko obrambo, vendar so jo zaradi dobrega odgovora domačih kmalu prenehali igrati. V drugi četrtini se je že videlo, da so domači veliko močnejši, Vranom pa se je poznalo tudi, da niso prišli popolni. S košem Florjanca v zadnji sekundi je bila prednost Trzina v polčasu 7 točk. V tretji četrtini so oboji delali napake in vrani so se večkrat približali na tri točke, domači pa so potem ušli, močno pa so stisnili tako v obrambi kot v napadu minuto pred koncem četrtine in tudi tretjo četrtino dobili za 6 točk. V zadnji četrtini je vranom uspel še en preboj pod 10 točk, potem pa so utripovci popolnoma ustavili njihov napad in tekmo končali z veliko razliko, kar 24 točk. Vranom so na tekmi pregoreli živci, in namesto da bi igrali, so se preveč ukvarjali s sodniki; domači so tudi to znali izkoristiti, tako da je bila zmaga in veselje po zmagi popolna. Po sedmih krogih je Utrip Trzin na petem mestu (z istim številom točk kot Ivančna Gorica), vendar se forma strmo vzpenja, tako da lahko pričakujemo napredek na lestvici.
Sponzor tekme je bil tokrat Bar Blatnica.
Do konca prvega dela se bodo Utrip Trzin pomerili še z Kranjsko Goro, 20.12 pa pride v goste Ivančna Gorica. Urjenje Telesa, Razuma In Prijateljstva.
Matjaž Erčulj
Strelci:
KK UTRIP TRZIN: Zakrajšek J. 1(2:1), Polanc P . 8 , Erčulj M. 6 (4:0), Pogačar M. 10 (2:1), Novak B. 8/2T/, Florjanc N. 6 (2:2), Stadler B. 6 (4:4), Popovič M.5 (2:0)/1T/, Drekonja N. 4(6:2), Pevc G. 14 (2:2), Podgoršek U. 10 (2:2) , Šercer G. 16 (3:2) /1T/.
KK VRANI VRANSKO: Lukan U. 6 (4:2) , Govedič D. 8 (4:4), Kra-šovic N. 6 (2:2) , Skok Ž. 2 , Pirih R. 1 (2:1) , Bizjak P., Ocvirk L. 2, Ocvirk Ž. 24 (14:8) /2T/, Vašl R 21 (4:3) /4T/.,Marovt M..,Štorman G.
Športno društvo Trzin želi vsem blagoslovljene božične praznike, veliko kondicije, športnih, poslovnih, zasebnih uspehov, predvsem pa SREČNO in ZDRAVO 2009.
Športno društvo Trzin vabi k organizirani vadbi za ženske
Aerobika TNZ (trebuh, noge, zadnjica) poteka ob torkih in četrtkih ob 19.30 v mali telovadnici OŠ Trzin.
Telovadba za ženske pa poteka ob ponedeljkih ob 20.00 v mali telovadnici OŠ Trzin in ob sredah ob 19.00 v veliki telovadnici OŠ Trzin.
Vabljene!
Športno društvo Trzin
Motivacijska zmaga s Krvavcem
Utrip Trzin : Krvavec Meteor 88:58
V soboto, 22.11, je v trzinski telovadnici potekal 5. krog tretje slovenske košarkarske lige. Med sabo sta se pomerili ekipi Utrip Trzin in Krvavec Meteor. Utrip Trzin je po dveh zaporednih porazih potreboval motivacijsko zmago, in tako so tudi začeli tekmo. Po začetnem tipanju so domači stisnili obrambne vrste in Krvavec je v celem polčasu dosegel le 24 točk. Tudi v tretji četrtini so domači odigrali močno in strli voljo gostov. Trener Krvavca je moral vzeti minuto odmora, da je svoje fante motiviral, da so ponovno odigrali normalno in da je tekma ostala zanimiva. Krvavec je zadnjo četrtino dobil za tri točke, končni rezultat pa je bil prepričljivih 30 točk plusa za Trzin.
Strelci:
KK UTRIP TRZIN: Zakrajšek J. 2, Polanc P . 14 (4:8), Erčulj M. 2 (0:2), Pogačar M. 14 (0:1), Novak B. 8/2T/, Florjanc N. 10 /2T/, Stadler B. 7 (3:6), Popovič M. (0:2), Bečaj A., Pevc G. 17 (1:3), Podgoršek U. 9 (2:4) /1T/, Šercer G. 5 (0:2) /1T/.
KK KRVAVEC METEOR: Brankovič A. 15 (4:5) /1T/, Lah M. 19 /3T/, Korošec Jo. 8 (1:0) , Korošec R., Đurič S. 6 (0:2) , Bremec R.2, Be-gelj M., Brankovič M. , Bolka Z.,Vrlinšek M. 8 (1:2).
Matjaž Erčulj Matjaž Erčulj
Koledar prireditev 2009: Športno društvo Trzin
•	24.01.2009
KK Utrip Trzin : KK Šenčur mladi (Telovadnica OŠ Trzin)
•	31.01.2009
KK Utrip Trzin : KK Nazarje (Telovadnica OŠ Trzin)
•	13.02.2009
KK Utrip Trzin : KK Gorenja vas (Telovadnica OŠ Trzin)
•	14.02.2009
Valentinov malonogometni turnir (Telovadnica OŠ Trzin)
•	07.03.2009
KK Utrip Trzin : KK Kranjska Gora (Telovadnica OŠ Trzin)
•	21.03.2009
Košarkarski turnir trojk Trzin (Telovadnica OŠ Trzin)
•	08.05.2009
Otroška olimpijada (ŠRP pred OŠ Trzin)
Prireditve, ki se odvijajo na prostem in na njih poskrbimo za jedačo in pijačo (soorganizator - gostinec)
30.05.2009 ali 6.6.2009 Tek Petra Levca (Pizzeria Sestrice) 20.06.2009 Košarkarski maraton Zele - 12 ur košarke (ŠRP Tr-zin)(Bar Blatnica)
05.09.2009 Dan košarke (ŠRP pred OŠ Trzin) (Pekos Pub) 19.09.2009 Adijo, poletje - Športne igre Trzin (ŠRP pred OŠ Trzin) (Pizzeria Sestrice)
IZI2008
\W/ 2008
Zadnja sobota v novembru je bila za trzinske planince spet pomemben dan. Ne, nismo jo mahnili na kak težko dostopen vrh - izleti nam zadnje čase ne gredo najbolje od rok, pardon, nog. Smo pa zato pripravili, letos že tretji po vrsti, IZI 2008. Če dobro pogledate kratico, boste videli, da se v njej skriva izmenjava zanimivih idej, za delo z mladimi planinci, seveda.
Rdeča nit tokratnega srečanja so bila večdnevna bivanja v gorskem svetu.
Čeprav je bila, kot sama pravi, nič posebna gostja, ampak planinka kot vsi ostali, je s svojim strokovnim prispevkom na temo srečanja, obogatenim z osebnimi, družinskimi in poklicnimi izkušnjami, zagotovo spodbudila naša razmišljanja o lastni praksi Urška Stritar, soavtorica knjige Z otroki v gore.
S povabilom gostov iz več koncev Slovenije pa smo poskušali vsaj približno prikazati pestrost večdnevnih 'akcij' v gorah in izkušnje različnih planinskih društev.
S čudovitimi posnetki iz krajinskih parkov nas je za večdnevne potepe z otroki navduševal Tomaž Kumer iz PD Vinska Gora.
Uroš Kuzman iz PD Velenje je predstavil njihova snežkovanja in mladinske tabore v tujini. Ker pa je pred kratkim postal tudi predsednik Mladinske komisije pri PZS, je predstavil še tečaj za mladinskega voditelja, kot navdušen kitarist pa je prostovoljno prevzel še
vlogo glasbenega gosta in nas zabaval s kratkim koncertom svojih planinskih pesmi.
Raznolikost planinskih taborov smo doživeli še skozi predstavitev družinskih taborov PD Litija (Aleš Pregel) in mladinskih taborov PD Janeza Trdina Mengeš (Mojca Volkar in Katarina Marin). Za zanimivim naslovom Strahota v šotorih pa se je skrivala domiselna predstavitev mladinskega tabora PD Domžale, ki so jo predstavili Kaja, Luka in Borut Peršolja.
Želeli smo izvedeti tudi, kako se na samostojne večdnevne 'odprave' v naravo odpravijo mladi v programu MEPI (Mednarodno
priznanje za mlade), ob koncu srečanja pa nas je s sliko in besedo v Tamar popeljala Maja Mohorič Naglič iz OŠ Kolezija, ki je s svojimi učenci izpeljala medpredmetno povezan športni dan.
Svojo, ravnokar 'rojeno' knjigo Zgodbe za mlade planince, nam je predstavila Jana Remic, Emil Pevec pa nas je v svojem slogu s kratko zgodovinsko predstavitvijo organiziranih taborjenj v planinski organizaciji opomnil, da se vse vendarle ni začelo z nami, o tem pa se lahko prepričamo tudi v daljšem članku, ki ga je pripravil za gradivo srečanja.
Zanimivih predavateljev je bilo letos veliko, tako smo že kmalu po dvanajsti ugotovili, da se bomo ta dan očitno prav neplaninsko za-
Med Trzinci je kar nekaj ljubiteljev narave in tudi gora. Vsi pa niso obiskovali planinskih, alpinističnih in drugih tečajev, kjer učijo tudi, kako je mogoče varno tudi pozimi raziskovati predele »nekoristnega sveta« in pri tem uživati. Vsi se tudi ne udeležujejo vodenih izletov, ki jih pripravlja trzinsko planinsko društvo, zato smo poprosili našega soobčana Miho Pavška, ki je eden najboljših poznavalcev ledenikov pa tudi plazov in sploh zimskih razmer v gorah v Sloveniji, da napiše nekaj nasvetov in namigov za varnejše obiske gora.
Zima, zima bela, vrh gore sedela, pa tako je pela, da bo tebe vzela! Zima in vse kar pride z njo je res poseben letni čas, pa najsi bo zelena ali bela. Vsaka od obeh različic zime pa prinaša »tam zgoraj« tudi številne nevarnosti nam, ki smo od »tu spodaj«, in na katere moramo biti še posebej pozorni. Letošnja je že na samem začetku zelo dobo zastavila s snegom. Na Miklavža ga je bilo v Ratečah nekaj manj kot pol metra, na bližnjem Krvavcu skoraj meter, na Voglu meter in pol ter na »sosednji« Kredarici skoraj dva metra. Posebno snežno poglavje je Kanin, kjer so ga imeli že tedaj krepko prek tri metre!
Ko berete te vrstice, je seveda snega že precej več, če pa še ni, pa bi moral vsak čas priti tudi v dolino. In potem kar naenkrat oživijo vsa krajevna smučišča, ki jih je tudi okrog Trzina kar nekaj. Ne samo Dolga dolina (samo smučišče je že v sosednji občini.), eno takih bližnjih je na primer tudi v Šinkovem Turnu. Vrnimo se v vzpeti svet, na dlani je namreč, da letošnjo zimo ne bomo imeli opravka s kopnimi razmerami. Ena največjih pomanjkljivosti gornika je nepoznavanje nevarnosti, tako subjektivnih (to so tiste, ki izvirajo iz nas samih) kot tudi objektivnih, kakor jih tudi najpogosteje delimo. Zato je prva sestavina zaščite prav poznavanje možnih nevarnosti v zimskem času. Med nevarnostjo in nesrečo namreč obstaja vzročna povezava, ki sproži nesrečo. To je vedno človek s svojimi odločitvami in dejanji, ki jo povzročijo.
sedeli, saj je bila predavateljska zagnanost neustavljiva. Tako smo pripravljene poučne in ustvarjalne delavnice preložili na naslednje srečanje, za malo razgibavanja pa vseeno poskrbeli z nekaj bansi (pesmi z gibi).
Odgovori iz anket, ki smo jih izpolnili po srečanju, kažejo, da je bilo srečanje kljub dolžini zanimivo in poučno in da skupaj več kot 40 predavateljev, predstavljalcev prispevkov in 'čisto navadnih' udeležencev odhaja domov predvsem z lepimi spomini na srečanje. Ker pa smo letos na njem precej sedeli, bo drugo leto zagotovo bolj praktično in družabno naravnano (pesmi, igre, delavnice.). IZI 2009 zagotovo bo!
Emil Pevec
Najprej je seveda treba pomesti pred domačim pragom oziroma narediti vse, kar je v naši moči, da smo tem nevarnostim izpostavljeni čim manj časa in v dolžinskem smislu na kar najkrajšem delu poti, če nam je tega sploh treba. Poleg našega počutja, zdravja in vsakokratne telesne pripravljenosti je v tem času, lahko bi mu rekli tudi čas trajanja snežne odeje in temperatur pod lediščem, pomembno poznati tudi nekaj splošnih značilnosti najhladnejšega dela leta. To so kratek dan in posledično dolga noč, nizke, z vetrom še nižje »zabeljene« temperature (poznate t. i. občutek mraza zaradi vetra?), sneg in njegova preobrazba, snežni plazovi, opasti, led, požled, snežna skorja, zasneženi zakraseli svet (s skritimi škrapljami na primer!), snežišča, zapihane oziroma skrite krajne zevi in v splošnem oteženo gibanje. Vplivajo predvsem na zmožnost (hitrost in težavnost gibanja, zdrsi, padci) in dolžino našega gibanja (utrujenost, krajše ture). Zaščita pred njimi je njihovo poznavanje, ustrezna opremljenost (obleka, obutev, tehnična oprema), poznavanje lastnosti opreme in poznavanje njene pravilne uporabe, poznavanje tehnike gibanja v takšnih razmerah. In na koncu - tudi pozimi je prisotno padajoče kamenje.
Posebno poglavje so tudi »smučarske« nevarnosti, saj zahtevata vzpon in spust na smučeh dodatne veščine, in ne nazadnje tudi nekaj več fizične moči. Se pa na ta račun močno zmanjša čas spusta. Od načina gibanja pa je odvisna tudi izbira poti, pri čemer se »peš« in »smučarska« različica lahko precej razlikujeta, s tem pa tudi nevarnosti, ki pretijo na nas na posameznih odsekih poti, in predvideni ukrepi. Ustrezno ukrepanje lahko pomeni tudi prekinitev ture, ki vodi v preveč očitne nevarnosti. Lahko pa je tudi izbira varnejšega cilja, če je prvotni očitno preveč izpostavljen. Dobro poznavanje posamezne nevarnosti pomeni poznavanje njenih pojavnih oblik, vzrokov zanjo in njenih posledic. Pomeni pa tudi dobro telesno, in kar je še bolj pomembno, psihično pripravljenost, da lahko ob njenem nastopu tudi ustrezno ukrepamo.
Svetli del dneva je odmerjen precej skopo, približno od osem do devet ur. Res je v gorah svetlo še malo dlje, a nam to najpogosteje ne pomaga kaj dosti. Počitki na prostem morajo biti krajši kljub ponavadi večji utrujenosti, saj se »mašina« pač ne sme preveč ohladiti. Razlike med prisojami in osojami so še bolj očitne, še posebej vplivajo na hitrost in stopnjo preobrazbe snežne odeje in s tem tudi na njeno stabilnost. Ta je na senčni strani gora precej manjša. Zato so snežni plazovi tam pogostejši. Pozimi si vsekakor ne smemo privoščiti pomanjkljive opreme, kot so na primer slabe gamaše ali dotrajani planinski čevlji oziroma turni pancerji. Pri oblačenju se je treba dosledno držati pravila »čebule« - torej čim več plasti, pri čemer morajo notranje prepuščati vlago, zunanje pa preprečevati prevetritev.
Medsebojne povezanosti posameznih nevarnosti in ustreznih zaščitnih ukrepov si oglejmo na primeru nekaterih nevarnosti, ki nam jih prinaša mraz (povzeto iz Planinske šole, avtor Drago Metljak).
Zimske pasti vzpetega sveta
Primeri objektivnih nevarnosti zaradi mraza:
Nepričakovan prihod mraza; lahko nam oteži izvedbo ture, če na to nismo pripravljeni.
Manjša hitrost preobrazbe snega vpliva na nevarnost proženja snežnih plazov.
Zaščitni ukrepi: spremljanje vremenske napovedi, odpoved ture, sprememba cilja ali upoštevanje možnosti njihovega nastopa in uporaba ustrezne osebne in tehnične opreme. Krajša življenjska doba baterij; na mrazu imajo baterije občutno krajšo življenjsko dobo, kar se odraža pri uporabi svetilk, komunikacijske opreme ali lavinskih žoln. Zaščitni ukrepi: uporaba baterij, ki so odpornejše na mraz, rezervni vložki, shranjevanje opreme na toplem, poznavanje obnašanja opreme na mrazu, primerni načini njene uporabe (intervalna uporaba omogoča daljšo življenjsko dobo kot trajna).
Primeri subjektivnih nevarnosti zaradi mraza:
Več oblek oz. zaščitne opreme; oteženo gibanje z več opreme in obleke.
Zaščitni ukrepi: izbrati razmeram primerno obleko in zaščitno opremo ter turo prilagoditi omejitvam, ki jih določa dodatna obleka in oprema. Na takšno obleko se je potrebno navaditi in jo spoznati v ekstremnih razmerah, npr. izvedba ture v mrazu, namenjene spoznavanju sebe in opreme v mrazu. Subjektivno dojemanje in vrednotenje mraza: Zmanjšana sposobnost zaznavanja, odločanja in ukrepanja. Zaščitni ukrepi: z mrazom kot nevarnostjo se je potrebno seznaniti teoretično. Vaditi je potrebno v dejanskih razmerah in pod vodstvom izkušenih. Te subjektivne vzroke moramo poznati in se jih zavedati kot dane omejitve. Npr. na turi opazovati obnašanje posameznih udeležencev in poskušati pozitivno vplivati na njih. Mraz nas hitreje izčrpa, oteženo uživanje hrane in pijače, hrana in
Tako kot se počasi končuje koledarsko leto, smo tudi šahisti pri koncu z letošnjimi tekmovanji. V novembru smo zaključili nastope v vseh treh konkurencah Osrednje slovenske lige in odigrali še zaključni turnir te lige, zato lahko poročam o končnih izidih vseh naštetih tekmovanj.
Začel bom kar pri vrhu, to je pri prvi ligi. Ekipa BUSCOTRADE je kot novinec v razmeroma močnem tekmovanju nastopila prvič, tokrat nekoliko pod lastnimi pričakovanji. V devetih dvobojih smo le dvakrat iztržili neodločen izid, v ostalih sedmih srečanjih pa smo pred močnejšim nasprotnikom vselej pokleknili. V zadnjem kolu se nam je sicer ponudila lepa priložnost priboriti si obstanek v ligi, a tudi moštva kamniških upokojencev nismo uspeli premagati, zato se naslednje leto selimo v nižji rang tekmovanja, to je v drugo ligo, kjer imamo Trzinci že eno ekipo.
pijača nam lahko zmrzne; v mrazu ne moremo uživati toliko hrane in pijače, kot bi bilo potrebno. Zaščitni ukrepi: hrana in pijača morata biti prilagojena uživanju v ekstremnih razmerah, npr. energetske ploščice, uživati jih moramo dovolj pogosto. Nesreča v mrazu terja zahtevnejšo obravnavo; večja izpostavljenost podhladitvam, omrzlinam, šoku ... Zaščitni ukrepi: primerna zaščitna oprema, nabiranje izkušenj, npr. simulirati zaustavitev krvavenja ali imobilizacijo poškodovanega uda v mrazu.
Iz omenjenega je razvidno, da mraz stopnjuje posamezne nevarnosti, poleg znanja pa je najpomembnejša osebna izkušnja, po možnosti pridobljena v razmerah, ko pravimo, da imamo vse »pod kontrolo«. Štejejo seveda tudi izkušnje, pridobljene v izrednih razmerah, a cena njihovega pridobivanja je pozimi pogosto previsoka. Vsekakor je tudi pozimi nevarnosti v gorah mnogo manj, kot pa je lepih trenutkov in doživetij, le na vse skupaj se je treba še temeljiteje pripraviti in skrbno načrtovati ter izvesti »po pameti«. In potem nam preostane le še govorica snega, snežnih kristalov, vetra, nizkega sonca in dolgih senc ter tisočerih drugih podrobnosti pod divjimi in zasneženimi grebeni in slemeni. Za marsikoga, brez dvoma, najvišja poezija narave! Zato ne odlašajte predolgo, le toliko, da se obleti novozapadli sneg, potem pa brž pazljivo na pot! In srečno! Pa naj velja slednje tudi za vsa druga vaša potepanja v prihajajočem letu 2009. Če boste res bolj na tesnem z denarjem (kaj pa če ga del prerazporedite iz »šopingov« v dejavnosti v naravi?), pa vrhov, hribov in gričev še dolgo ne bo »zmanjkalo«.
Gorniško planinski pozdrav in na svidenje na katerem od naših prihodnjih izletov!
Miha Pavšek
Ekipa, ki nastopa v drugi ligi pod imenom sponzorja PECOS PUB-a, je v svoji konkurenci dosegla tri zmage, dvakrat igrala neodločeno in štirikrat končala dvoboj s porazom. To ji je ob koncu prineslo sedmo mesto, kar je gotovo manj, kot so njeni šahisti sposobni, a kot pomemben razlog za tak (ne)uspeh lahko navedem dejstvo, da zaradi odsotnosti niti polovico svojih dvobojev niso odigrali v najmočnejši postavi.
V tretji ligi je tekmovala naša ekipa pod imenom DOM-IN d.o.o. NEPREMIČNINE. V tej konkurenci smo bili Trzinci uvrščeni na šesto mesto med 12 nastopajočimi. V bilanci devetih dvobojev najdemo štiri zmage in dva neodločena izida ob skupaj zabeleženih 19 točk, kar pomeni več kot polovico možnih točk - takšen izkupiček bi obema zgoraj omenjenima ekipama zagotovil dosti boljšo uvrstitev.
Zaključni turnir lige, odigran konec novembra v Komendi, nam Tr-zincem ni prinesel posebnega uspeha. Nastopili smo le z dvema moštvoma, ki pa v pospešenem šahu, kot smo ga igrali tokrat, nista najbolj uspešni. V petih kolih smo med enaindvajsetimi ekipami zasedli trinajsto in predzadnje mesto. Delno smo se »potolažili« le s tremi medaljami za posamične uspehe v ligaškem delu tekmovanju, kjer so bili med dobitniki tudi naši šahisti Miro Troha, Damir Jukan in Janez Andlovic.
Pred nami je le še novoletna večerja, na kateri bomo skupaj »premleli« letošnje nastope, se dogovorili za sestavo ekip v ljubljanski ligi, katere štart nas čaka kmalu po novoletnih praznikih ter si ob kozarčku ali dveh zaželeli, kot je to v navadi, zdravja, osebne sreče in novih šahovskih uspehov. Enake želje na vse bralce Odseva, na naše sponzorje in posebej še na vse ljubitelje šaha naslavlja tudi pisec tega prispevka.
Andrej Grum
Šahisti ob zaključku leta
_
Trkamo na vrata dediščine: Cerkev sv. Florijana v Trzinu
Med prodnatim Mengeškim poljem in barjanskimi Mlakami, nedaleč od ceste proti Kamniku, naslonjena ob hrib Onger stoji cerkev sv. Florijana.
Cerkev je prvič omenjena leta 1526, vendar pa njeni začetki na tem mestu segajo že v 14. stoletje. Konec 19. stoletja je bila večkrat prezidana. Neobičajna postavitev zvonika ob svetišču govori, da je bila prva gotska cerkev obrnjena prav nasprotno od sedanje. Vhod je bil pod zvonikom (tedaj je edina in glavna pot peljala za današnjo cerkvijo - ta pot se še danes uporablja, oltar pa je bil v smeri današnjega vhoda). Z baročnimi prezidavami so vse obrnili za 180 stopinj. Približna podoba tedanje cerkve je upodobljena pri kipu sv. Florijana v glavnem oltarju. Posebnost, ki v Sloveniji predstavlja izredno redkost, je tihožitje na oltarjih. Iz sredine 18. stoletja izhajajo trije baročni oltarji: glavni sv. Florijana, levi stranski sv. Urbana in desni stranski sv. Lenarta. Prav tako je bila v tem času dozidana kapela sv. Frančiška Ksaverija. Zanimivo je, da cerkev nima svojega pokopališča. Trzince še vedno vozijo na žale v Mengeš.
Cerkev sv. Florijana so ves čas dozidavali, vendar pa je prva svetovna vojna prinesla tudi marsikatero izgubo. Med prvo svetovno vojno se je v trzinsko župnišče namestilo 30 vojakov in dva častnika, ki so se pripravljali na vojno. Vojaško kuhinjo so si postavili kar pred cerkvijo. Poleg tega, da so Trzinci gostili vojake, so se morali posloviti od cerkvenih zvonov za vojne namene. Tako so morali oddati veliki in srednji zvon. Leto kasneje pa je šolska mladina po župnijah zbirala kovine za vojaške potrebe. Kovinske so bile tudi orgelske piščali, ki so jih leta 1918 odnesli iz cerkve.
Literatura: Milan Škrabec, Pozdrav z bojišča: prva svetovna vojna in boj za meje po njej na razglednicah. Kamnik,: Medobčinski muzej, 2008.
Adela Ramovš, Center za razvoj Litija
Mozaik Srca Slovenije potuje naokrog
Razstava Mozaik Srca Slovenije, ki jo je Center za razvoj Litija pripravil v sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine, je novembra gostovala v občini Trzin, za kar se želimo zahvaliti Turističnemu društvu Kanja Trzin, Občini Trzin ter tudi vsem drugim obiskovalcem, ki ste si jo uspeli
v tem času ogledati .
Razstava Mozaik Srca Slovenije, ki je bila pripravljena v okviru projekta Trkamo na vrata dediščine, je do sedaj gostovala že v občinah Šmartno pri Litiji, Domžale in Trzin, zdaj, v decembru, pa je na ogled tudi v Lukovici, v čebelarskem domu Slovenije ter v kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. V Lukovici smo odprtje razstave združili s srečanjem na temo Predstavitve izkušenj z osjo LEADER na območju LAS Srce Slovenije, na katerem smo predstavili primere dobrih praks že pridobljenih sredstev s tega naslova na območju Srca Slovenije. Dogodek se je zgodil v četrtek, 4. decembra 2008.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
LAS vzpodbuja razvoj podeželja
Lokalna akcijska skupina (LAS) predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo na opredeljenem podeželskem območju in je sestavljena iz predstavnikov različnih socio-ekonomskih sektorjev. Z razpisanimi evropskimi sredstvi iz pobude LEADER vzpodbuja gibanje za skupni razvoj območja.
V letu 2007 je bila na pobudo Centra za razvoj Litija ustanovljena LAS Srce Slovenije za območje občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji. Lahko bi rekli, da omenjena LAS deluje s polno paro. Do sedaj sta bila namreč objavljena že dva razpisa, na katerega se je prijavilo s svojimi projekti več kot 40 lokalnih društev, podjetnikov in posameznikov. Projekti se ukvarjajo zlasti s turizmom, oživljanjem kulturne dediščine, skupnimi podjetniškimi iniciativami, z marginalnimi družbenimi skupinami, zdravim življenjem, eko pridelavo hrane, vzpodbujajo pa tudi skupno promocijo na prireditvah, druženje ter medgeneracijski prenos znanj. Nekatera aktivna društva so tako prišla tudi do opreme prostorov, kar pogosto presega financiranje s strani občin.
Članstvo v LAS je odprto, tako da pričakujemo, da se bo število članov sčasoma še povečalo. Poleg občin, ki so se povezale v prvi LAS, smo dali s Centra za razvoj Litija že pobudo tudi na ostale občine od Trzina do Komende, da se povežejo v takšno skupino. K temu nas je povedel izkazani interes na terenu, saj ostaja veliko projektnih iniciativ, ki bi se lahko sofinancirale iz LEADER sredstev za razvoj podeželja, neuresničenih. Razpis je sicer še odprt, vendar bo kmalu kvota 25 LAS-ov po Sloveniji izpolnjena, tako da se občine kasneje ne bodo mogle več pridružiti gibanju, ki bo imelo enako kot v drugih evropskih državah pomemben doprinos k celovitemu razvoju podeželja. Več informacij lahko dobite pri Saši Ceglar (01 - 89 62 713, sasa.ceglar@razvoj.si).
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Revija pevskih zborov iz župnij domžalske dekanije
Prav prijetno je bilo nedeljsko popoldne 16. novembra na najvišje ležeči župniji v domžalski dekaniji v cerkvi Karmelske Matere božje v Češnjicah nad Blagovico. Župnija Češnjice je poleg tega, da je najvišje ležeča župnija, tudi najmanjša in razdeljena med dve občini, in sicer Kamnik in Lukovico. V uvodni predstavitvi župnije izvemo, da šteje 210 faranov, ki še znajo stopiti skupaj, in so tako junija lani blagoslovili obnovljene orgle, in to iz leta 1838. Že pred predstavitvijo župnije nam je spregovoril domači župnik in nam zaželel dobrodošlico, nato je besede uvoda vsem zbranim namenil tudi animator cerkvenega petja župnik Jože Tomšič iz Vira, s tem pa se je revija odraslih pevskih zborov iz župnij domžalske dekanije tudi uradno pričela, kajti med nastopi posameznih zborov smo iz ust povezovalca Dejana Burkeljce izvedeli nekaj osnovnih podatkov o nastopajočem zboru, zborovodji in organistu. Malce več govornega dela je bilo namenjeno le še slavljencem, ki jim je bila revija posvečena, saj so se letos na reviji spomnili himne zavetnika župnije( farnega zavetnika) in 130. letnice rojstva skladateljev Vinka Vodopivca in Franca Kimovca. In kdo je poleg mešanega pevskega zbora sv. Florjana pod vodstvom Francija Banka iz župnije Trzin še nastopil? Kot prvi so malce treme prebili domačini iz Češnjic, za njimi so prišli na vrsto predstavniki župnije Vir, ki so tokrat tako kakor pevci iz župnij Moravče in Brdo nastopili z dvema zboroma. Prisluhnili smo še zborom iz Domžal, Mengša, Blagovice, Ihana, Radomelj in Doba. Revijo so zaključili s skupnim nastopom vseh zborov pod taktirko Tomaža Pirnata, čestitkami pred bližajočim praznikom zavetnice cerkvene glasbe sv. Cecilije in na predlog domžalskih pevcev še na pokopališču z zelo lepo pesmijo Tebi želim, moj Bog, ki so jo pevci namenili dolgoletnemu župniku v Domžalah Francu Balohu, ki čaka vstajenja na tamkajšnjem pokopališču. In še z nečim so nas gostitelji presenetili - s pogostitvijo ob sončnem zahodu, ko je dolino že pokrila megla, in to takšno pogostitvijo, da bi človek kar podvomil v to, da župnija šteje samo 210 faranov.
Tekst: Drago Juteršek
Prodajanje megle in druge vremenske posebnosti letošnje pozne jeseni
No, pa smo prispeli skoraj do konca! Vremensko bero za letošnjega naredimo v prvi številki glasila po novem letu, ko bodo že znani vsi meteorološki kazalci. Takole počez že lahko rečemo, da vsaj vreme še ni v recesiji, saj se neprenehoma dogaja, ne glede, ali nam smrtnikom prinaša pekel ali pa raj. Slednja različica bolj ustreza ljubiteljem našega precej znanega in še lepšega latino pevca, ki mu, morda med snemanjem video-spota na afriškem severu verjetno ni kaj dosti mar za meteo dogajanje. Sicer smo že v zadnji dekadi grudna, zato naj vas nič ne čudi, da je vse naokrog v glavnem tema. Tistih slabih devet ur svetlobe pač ne more zadostovati za dnevno polnjenje naših baterij, zato si moramo pomagati na druge načine. Še sreča, da je tudi teh veliko, le poiskati moramo tiste, ki nam najbolj ustrezajo. Morda nazaj k naravi ali pa na obisk h komu, ki je od našega zadnjega tovrstnega srečanja že posivel. Ni pa slabo, če si vzamemo en dan čisto zase! Da je še bolj temno, kot smo vajeni, so poskrbeli tudi naši varčni občinski vladarji in nam razsvetlili pot v lepše čase precej kasneje, kot so storili to pri sosedih. Hudič je tale pregovorno slovenska nevoščljivost, ampak med nami vedno pade na plodna tla. Vaš vremenski svetnik je kar veliko na sosedovem terenu in zaznava tudi pojave in probleme, ki niso vedno povezani z vremenom. Morda pa bom po novem letu spremenil vzdevek v občinska vremenska surla...
Glede na zadnje varčevalne ukrepe bo letos temneje tudi zunaj, pa upam, da ne zavoljo vremena, ki je vsaj ta, zadnji mesec v letu, vse prej kot dolgočasno. Pa kaj bi to, ko pa so pred nami prazniki, ki nas bodo oziroma naj bi nas razsvetlili vsaj navznoter. Ni dolgo tega, ko so nas »razsvetlili« naši elektrodistributerji, za spremembo so izvedli tokrat tako imenovani »progresivni nateg« odjemalcev električne energije. Če še ne veste, se zdaj reče podražitvi elektrike »progresivni način obračunavanja električne energije za gospodinjske odjemalce«. Pa si mislite, kar si hočete. Sicer pa smo elektro odjemalci hkrati tudi TV naročniki, kjer pa imajo malo manj domišljije na temo poimenovanja podražitve, vsaj zaenkrat. Energije pa zmanjkuje tudi trzinskim šolarjem, saj jih starši vse več in vedno pogosteje »dostavljajo« pred šolo. Prvi »triadniki« so res še nekam nebogljeni in zaspani, za vse druge pa je to navadna potuha. Kaj je bolj zdravega pozimi od jutranjega sprehoda v šolo, zabeljenega s prijateljskim klepetom in rdečino lic ter noskov? Potem pa starši tarnajo, da so v popoldanskem času »taksisti«, kljub temu da je redko kateri kraj v okolici Ljubljane tako dobro in pogosto povezan kot prav Trzin. In glede tega bodo šle v prihodnje stvari samo še na bolje, saj ste dobili v roke 20-minutno anketo, ki ste jo potem izpolnjevali skoraj eno uro, ali ne? Eh, dajte no, cene bencina padajo, in če bi se dalo, bi se tudi Trzinci vozili po stopnicah od Pšate na Onger, saj je še od šolskega parkirišča do vrtca Palčica za marsikoga predaleč kljub prepovedi prometa. Pa saj so prepovedi zato, da se jih ne držimo, edino kar zaleže, so fizične ovire (beri: planke)... in smo spet pri Slovenceljnih. Tristo zelenih, spet me je ukrivilo stran od vremena, zato le brž nazaj.
Uradna jesen, natančneje jesensko meteorološko trimesečje, je s koncem novembra za nami, zato si že lahko ogledamo vremensko statistiko. Razen v visokogorju, kjer so bile nekoliko nižje, so bile drugod po Sloveniji temperature nad dolgoletnim povprečjem. Padavinsko je nadpovprečno namočilo predvsem severozahodno Slovenijo, drugod pa jih je bilo manj, kot smo vajeni. Dolgoletno »sončno« povprečje pa je bilo preseženo le v Ljubljanski kotlini in delu Štajerske. Prava megla se je očitno nekam skrila, je bilo pa več one druge »za prodajo«. Slednjo so med drugim omenjali v zvezi z najbolj znanim »kukavičjim jajcem« letošnjega jesenskega ministrskega prestopnega roka. Nas je pa s snegom višje zgoraj razveselil Miklavž! In to sploh ni bilo prvič. Poglejmo še nekaj novembrskih vremenskih zaznamkov. Letošnje prve snežinke nam je prinesla

Takole je bil videti Trzin tik pred prvim »beljenjem« s točke, od koder ga bomo lahko opazovali le še nekaj časa, saj jo bodo kmalu podrli. (Foto: T.M)
snežna ploha 22. 11., teden dni kasneje pa smo namerili v Trzinu 14 cm visoko snežno odejo (to je največ po marcu 2007!), ki pa sta jo v pičlih dveh dneh (Ljubljana je imela 6 dni snežno odejo) pobrala dež in odjuga. Tri dni smo lahko slišali grmenje (to so tako imenovani »zunanji« nevihtni dnevi, za notranje vprašajte ženo. ), desetkrat smo imeli meglo, sedemkrat pa slano. Vprašanje pa je, kolikokrat in komu vse bi lahko prodajali slano meglo.
Največ padavin smo bili deležni na dan vseh svetih, skoraj 25 litrov na kvadratni meter. Kljub 19 padavinskim dnem je bil končni izkupiček vseeno malce nižji od dolgoletnega povprečja, saj je bilo 15 takih, ko je padlo man kot 10 litrov. Prva polovica novembra je bila nadpovprečno topla, druga pa nekoliko hladnejša - imeli smo celo ledeni dan, ko se živo srebro ne povzpne nad ledišče. In to je ves novembrski vremenski izkupiček, zdaj naj bi sledila še novoletna čestitka - vremenska seveda. Pa naj bo letos kar Pavčkova:
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,
tisoč in tisoč zvez med nami, da gre po svetu - rama ob rami -svetloba z nami.
Kamorkoli, kakorkoli in s komerkoli boste že odšli, se bo tudi v letu 2009 prav vsak dan proti večeru stemnilo vse do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
Padavine v novembru 2008 na izbranih merilnih postajah (v mm oziroma l/m2).
postaja / obdobje	november 08	jesen 08
Trzin	123	231
Domžale	105	219
Ljubljana	140	263
Trboje	122	257
Podatkovni viri: Slovenski meteorološki forum, Forum ZEVS, privatna vremenska postaja Trzin.
V SLOVO
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili.

Oktobra nas je za vedno zapustila draga mama, babica in tašča
Jožefa Jugovic.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, članom ZZB NOB Trzin za poslovilne besede, pevcem in pa vsem, ki ste jo z nami pospremili na zadnji poti.
Hči Vladka, vnukinji Tatjana in Katja ter zet Mirko.
V SPOMIN
Boli kot takrat, ko se je ustavilo tvoje srce. Z mislijo nate se zbudim, z mislijo nate zaspim. In vsak dan si želim, da bi bil spet z nami, da bi bil nov začetek, brez strašnega konca.
23. decembra 2008 mineva žalostno leto dni, odkar je odšel od nas ljubi sin in brat
KRISTIJAN MIKLAVČIČ - JANO
18.9.1977 - 23.12.2007 iz Trzina
Močno ga pogrešamo in se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
Ponedeljek, 22.12., Sreda, 23.12., ob 19. uri Sobota in nedelja, 10. in 11. 1.,
Torek, 13.1., ob 18. uri Torek, 20. 1., ob 18. uri
V	dvorani KUD-a
V	Taubi centru
V	dvoranici Marjance Ručigaj
V	dvoranici Marjance Ručigaj
Lutkovna predstava DPM Trzin Občinska proslava ob dnevu samostojnosti 13. Skirca Borisa Paternosta - mednarodno strelsko tekmova nje
Delavnica DPM: Kaj bi bil, če bi bil Delavnica DPM: Kaj bi bil, če bi bil
DELAVNICE TD Kanja 2008/2009
1. Rezbarska delavnica učil. teh. pouka OŠ	Vsak torek od 17. do 19.00
2. Folklora -odrasla skupina OŠ - mala telovadnica	Vsak četrtek od 20.30-22.00
3. Delavnica roč. vezenja CIH, soba 50	Vsak poned. od 17.00-19.00
4. Delavnice za otroke -"Učimo te turizma"	
5. Druženje in pogovori o tur. dejavnosti	Vsak drugi in četrti ponedeljek 29.12.08., 12.1.09.
6. Slikarska delavnica - prijave pri TD Kanja	(Ob zadostnem številu prijav večkrat v januarju)
Informacije v CIH - Občinskem inf. središču in sedežu TD Kanja Trzin, Ljubljanska 12/f, tel. 01 564 47 30
ČLANE TD PROSIMO, DA PORAVNAJO ČLANARINO ZA LETOŠNJE LETO. Znamkice po 7 EUR so na voljo v času uradnih ur v CIH. Vabljeni tudi drugi ljubitelji tur. dejavnosti, prijavnice za članstvo so prav tako na voljo v CIH.
PRAZNIČNE VOŠČILNICE: TD KANJA Trzin ima na voljo praznične voščilnice z motivi: Piramida, Šuštarčkova hiša, Cerkev Sv. Florijana in grad Jable. Kupite jih lahko na sedežu TD - Ljubljanska cesta 12/f.
r
Mercator

+
Vsem obiskovalcem voščimo vesel božič in srečno n Polepšajte si praznične dni, obiščite:	JL+:
SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO TRZIN
Kidričeva 5, Trzin
•od ponedeljka do petka:	od 7. do 19. ure
•sobote:	od 7. do 17. ure
•nedelje:	ZAPRTO
•24.12. in 31.12.2008:	od 7. do 17. ure PRAZNIKI:
•25.12.2008. 1.1.2009 in 2.1.2009: ZAPRTO
•26.12.2008:	od 8. do 12. ure
SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO MENGEŠ
Slovenska 67, Mengeš
•od ponedeljka do petka:
•sobote:
•nedelje:
•24.12. in 31.12.2008: PRAZNIKI:
•25.12.2008 in 1.1.2009: •26.12.2008 in 2.1.2009:
od 7. do 19. ure od 7. do 13. ure od 8. do 12. ure od 7. do 17. ure
ZAPRTO od 8. do 12. ure

i

m
v d

OBMOČNA OBRTNO -PODJETNIŠKA ZBORNICA DOMŽALE
Šaranovičeva 21a, Vir, 1230 Domžale Telefon: 01/721 93 70 , 721 93 75, 721 3 7 43 Gsm: 041/ 312 687, telefax: 01/721 48 36
Svojim članom ter vsem občankam in občanom Trzina voščimo vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2009.
sam	^ skupina
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Lat kova vas 8-4,3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60
Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80	www.sam.si