KAJ DELAJO TAJNIKI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH i Vse dogajanje v malem prstu Vsaka krajevna akupnost v našl občlnl Ima pokllc-nega tajnlka. Kakšno Je njegovo delo, kakšne ao njegove zadolžltve? Mnogo krajanov /e, kl ne vado odgovora na to vprašanje. Včaslh govorlmo, da dela tajnlk dobro, včaalh, da dela slabo. Z željo, da W Izvedell kaf več o njlhovem delu, amo nakatere Izmad njlh naproalll, naj spregovorljo aaml. Izpogovora pov-zamamo nekaj najbolj pomembnlh mlallln ugotovttev. Tako kot so med krajevnimi skupnostmi velike razlike, so razlike tudi v delu njihovih tajnikov. Za vse pa velja, da naj bo tajnik neke vrste motor - gonilna sila krajevne skup-nosti. »Tajnik mora biti na teko-čem z vso problematiko, je poudaril Miha Kapele iz Stare Ljubljane. »Dodobra mora ve-deti za delovanje sleherne družbenopolitične organizaci-je, za delo delegacij in za hiš-no samoupravo, v zadnjih le-tih pa tudi za SLO. V stalnih stikih mora biti s krajani in marsikdaj posredovati tudi pri njihovih povsem osebnih zadevah.« »Za slehernega krajana, ki pride na sedež KS, moraš naj-ti prijazno besedo,« je dodala Silva Jaklin iz Gradišča. »Včasih pride kdo brez prave-ga vzroka; pride preprosto za-to, da se z nekom pogovori in da ga nekdo posluša. Tudi za takega krajana si moremo naj-ti čas in največkrat nam ni žal, ko vidimo, da odhaja od nas pomirjen in zadovoljen.« »Praktično traja naš delav- nik ves dan,« je bilo enotno mnenje vseh, ki so sodelovali v pogovoru. Z delom začno zjutraj, tako kot vsi drugi, vendar pa to ne pomeni, da j lahko ob tretji ali četrti uri za- ik klenejo predale in gredo do- i mov. Težišče družbenopoli- tičnega dela je v popoldan- skih in večernih urah in v ve- čini primerov mora biti tajnik zraven. Tudi večina krajanov prihaja popoldne in z^ečer. Mogoče bi kazalo prema-kniti začetek delovnega časa na kasnejšo uro, deseto-ali enajsto dopoldne, da bi se ta-ko približali osemumemu de-lavniku? »Tako pa spet ne more biti,« menijo tajniki, »saj je vrsta opravil take nara-ve, da je povezana z delova-njem drugih delovnih organi-zacij in služb. Te pa v glav-nem delajo v dopoldanskih urah. »Večina tajnikov deluje tu-di v različnih družbenopoli-tičnih organizacijah v krajev-ni skupnosti,« je dejal Miha Kapele. »Zaradi tega imajo še veliko drugih zadolžitev in vrsto obveznosti.« V nekaterih krajevnih skupnostih imajo pripombe na delo tajnikov, češ, da ne opravljajo svojih nalog tako kot bi bflo treba. »To je pri-bližno tako kot na vseh dru-gih delovnih področjih. Neka-teri delajo bolje, nekateri slabše. Sicer pa je treba vedeti tudi za objektivne težave.« Tajnik ne more biti na de-lovnem mestu, če nima pre-gleda čez vso krajevno skup-nost. Vedeti mora kako kra-jevna skupnost »diha«. Ce je s te strani vse v redu, potem je mnogo zadev odvisnih od de-lovanja različnih organov in DPO v krajevni skupnosti. Te organe pa vodijo aktivisti -volonterji. Ce so delavni in opravljajo v redu svoje zadol-žitve, potem je tajnik tisti, ki jim samo pomaga urejati te-hnično stran njihovega dela. Ce pa se denimo predsednik nekega organa ali DPO ne zmeni za svoje delo, potem je največkrat tudi tajnik brez moči in zunanji opazovaiec lahko samo ugotovi, da kra- « jevna skupnost ne deluje kot bi morala. »Dogovorili smo se za nek delovni čas,« je dejal Tone Jančar z Novih Poljan, »in največkrat smo na delovnem mestu še pred določeno uro in tudi po njej. Krajana ne odslo-vimo, če pride takrat ko ni ta-ko imenovanih uradnih ur. Takšnih ur v bistvu sploh ne poznamo. Res pa je, da se kra-jani jezijo, če nas ni v pisami tudi takrat, ko nimamo delov-nega časa. Pa še nekaj. Na se-dežu KS delata običajno dva delavca: tajnik in vodja pisar-ne. Zgbdi se, da je eden od njiju odsoten, drugi pa mora nujno na sestanek ali po dru-gih opravkih. To je nerodno, krajani se hudujejo, mi pa si ne moremo pomagati.« Mnenja za prispevek o de-lu tajnikov krajevnih skup-nosti so prispevali: Silva Jaklin (Gradišče), Tone Jan-čar (Nove Poljane), Miha Kapele (Stara Ljubljana), Vida Mikui (KS Poljane), Ana Sedej Preželj (Ledina) in Darja Kunaver (Prule). Tajniki imajo v zadnjih letih še eno, zelo pomembno zadol-žitev. Skrbeti morajo za obrambne priprave in so upravitelji obrambnega načr-ta. To jim vzame veliko časa. Za obrambne priprave so si-cer odgovorni predsedniki svetov KS, tajnik pa je tisti, ki mora skrbeti, da vse poteka v redu. Na vprašanje ali bi kazalo kaj spremeniti pri njihovem delu, tajniki niso dali določe-nega odgovora. Narava dela je taka, da je v vsaki krajevni skupnosti nekoliko drugače. Vsi pa so poudarili, da so opi-sali svoje delo izključno z last-nega gledišča in da imajo dru-gi bržčas drugačno mnenje o njem. Niko Isajevič