Velenjski bombaš se je uril v tujski legiji
Celjski Špartanec Robnik
		"l.i	
90,6 95,1 95,9 100,3			
IMUj	DN INPE1		IK FEK
EMM
T i
On
UŽITEK V DOBRI KAVI. PRAŽAMA: 03/713-26665
ST. 75 - LETO 65 - CELJE, 24. 9. 2010 - CENA 1,25 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
Dež v soncu pokazal zobe
Po dežju se skoraj vsaka kozjanska vas spopada s svojim plazom. Pri Ocvirkovih pod Ka-lobjem so ostali brez ceste (na sliki), drugje jim je potrgalo napeljave ali
Zgodbe štirih, ki so dan in noč pomagali poplavljenim
^lf^ ^ -FotO: SHERPA ^
2
I DOGODKI
NOVI TEDNIK
uvodnik
Po prepolnih še prazne
Kje si, z|ata jesen? v0d0v0dne cevi
IVANA STAMEJCIC
Neverjetne količine dežja konec minulega tedna so več kot nazorno nakazovale, da je s poletjem konec. No, včeraj se je tudi uradno začela jesen. In ob napovedih vremenoslov-cev, da bo tudi prihajajoči konec tedna moker, so ugibanja, kateri konec Slovenije bi utegnil tokrat »plavati«, dobivala vse bolj zlovešče razsežnosti.
Ob pogledu na poplavljena polja in ceste, hiše, ki jim širom Slovenije iz vode kukajo le okna zgornjih nadstropij in strehe, pa na zevajoče rane plazovitih pobočij, ki menda zajemajo kar slabo petino države, se človek zdrzne. Kot da za nelagodje in zaskrbljenost ne bi bili dovolj že pretresi v gospodarstvu, napovedani pokojninska in zdravstvena reforma in nenazadnje dejstvo, da je velenjski župan Srečko Meh menda edini človek, ki mu je mar brezpravnih delavcev v Vegradu. Tistih brez stalnih delovnih dovoljenj, ki so v Slovenijo prišli s trebuhom za kruhom, zdaj pa se lahko (tudi v primeru stečaja družbe, ki bi ostalim zaposlenim »povrnil« vsaj nekaj denarja) od »obljubljene« dežele poslovijo popolnoma brez vsega. Da se tega zavedajo, dokazuje dejstvo, da so tiho, in da se mora v njihovem imenu Meh spraševati, kje je tukaj pravna in socialna država, če jim po mesecih zlorab v podjetju lahko ponudi le policijsko spremstvo ob odhodu preko meje.
Spomladi in poleti smo napovedovali, da nas čaka vroča jesen. Pri tem smo mislili na lokalne volitve in seveda sindikalne proteste. Kakšne hude politične vročice zdaj, pa čeprav je do začetka volilnega molka oziroma volilne nedelje le še 14 dni, sploh ni čutiti. Če že, se skuša kakšno točko protikandidatom odškrniti na račun zavzemanja za boljšo poplavno varnost Glede sindikalnih protestov pa Če se v četrtek sredi popoldneva še ne ve, kdo vse in na kakšen način bo v ponedeljek stavkal, potem sem brez nepotrebne zlobe prepričana, da nam kaj hudega že ne bo.
Aja, včeraj zjutraj nas je pozdravila z neba polna luna. Je morda ta kriva, da se mi že ves dan kolca po tistih časih, ko se je jeseni držal pridevnik zlata? Se jih sploh še spomnite? V pomoč le namig, tudi takrat je bila ena največjih skrbi povezana z vremenom. A le v toliko, da smo se spraševali, kateri konec tedna bo bolj sončen - zadnji v septembru ali prvi v oktobru. Od tega je bilo namreč odvisno, kdaj bo trgatev .
O škodi čez mesec
Po sklepu republiške uprave za zaščito in reševanje škodo v zadnjem neurju ocenjujejo kar v 124 občinah v Sloveniji.
Med njimi je tudi velika večina občin s širšega celjskega območja. Prizadeti oškodovanci lahko škodo na stavbah oziroma infrastrukturi prijavijo na občinsko komisijo za ocenjevanje škode. Ta mora zbiranje vlog oškodovancev in oceno škode zaključiti najkasneje do 20. oktobra, nato pa bodo še en teden trajali kontrolni pregledi regijskih komisij za ocenjevanje škode. Poleg škode v gospodinjstvih pristojni organi popisujejo tudi škodo na gozdnih cestah, vodotokih, kulturni dediščini, v gospodarstvu in na državnih cestah.
US
Dva
kandidata več
Občinski volilni komisiji občin Vransko in Braslovče sta na seznama kandidatov za župana v zakonitem roku uvrstili še dve imeni.
Na Vranskem je tako kandidat za župana tudi Stanislav Zdešar, v Braslovčah pa se za naklonjenost volivcev, da bi postala županja, poteguje tudi Marija Rančigaj.
MJ
PETEK
SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK
Prebivalci dobršnega del Celja in Štor so se včeraj zjutraj zbudili brez tekoče vode, vendar so v skoraj celotnem sistemu že dopoldne odpravili težave.
Kot je povedala Helena Koj-nik iz celjskega podjetja Vodovod- kanalizacija, so napako na vodovodnem sistemu zaznali ponoči. Zaradi hitrega iztekanja pitne vode oziroma praznjenja vodovodnega sistema je dežurna ekipa javnega podjetja Vo-ka sklepala, da je prišlo do večje okvare na enem izmed večjih cevovodov. Zato je takoj odšla na teren in začela s pregledom vodovodnega sistema. Običajno se v podobnih okoliščinah hitro najde napaka, saj na mestu okvare voda pušča vidne sledi. »Včeraj pa je prišlo do zelo specifičnega pojava, ko
Včerajšnje pomanjkanje vode s poplavo nima povezave, vseeno pa iz »poplavnih časov« še vedno velja opozorilo o obveznem pre-kuhavanju vode.
nad mestom okvare ni bilo zaznati nobenih vidnih znakov,« omenja Kojnikova. »Pri nadaljnjem pregledovanju celotnega vodovodnega sistema smo na razbremenilnem objektu kanalizacije zaznali prelivanje čiste vode. Ker ni nobenih padavin, smo sklepali, da vsa voda z mesta okvare izte-
ka v kanalizacijo. Zato smo pregledali jaške na danem kanalu in tako našli mesto, kjer je voda iz vodovodnega sistema odtekala v kanalizacijski sistem. Tako smo locirali okvaro v Cankarjevi ulici v Celju.«
Takoj nato so seveda začeli napako odpravljati, tako da
se je oskrba z vodo v Celju in Štorah že dopoldne počasi normalizirala. Brez vode so bili v zgodnjih popoldanskih urah samo še stanovalci na predelu od Cankarjeve do Vodnikove ulice ter od Vodnikove do križišča s Kocbekovo ulico.
US, foto: SHERPA
Stavka obupa
Glede na napovedi, je danes peti dan stavke Vegrado-vih delavcev. V začetku tedna so zaposleni želeli le avgustovske plače, od srede pa zahtevajo poplačilo vseh obveznosti, ki jih delavcem dolguje velenjska družba.
V	bistvu stavka praktično vseh tisoč Vegradovih delavcev, po sto pa se jih dnevno zbira pred upravno stavbo v Velenju. Zaposleni s stavko zahtevajo celo plačo za avgust, stavkovna zahteva pa je tudi, da direktor Boris Medved pove točen datum, kdaj bodo delavci dobili poravnano plačilo za polovico letošnjega junija in za julij. Poleg tega so od direktorja že pisno zahtevali, naj svoje besede in obljube podkrepi s prilivom na tekoče račune. Pred dnevi je sicer veljala napoved, da bodo v Vegradu do konca tedna skušali zagotoviti izplačilo avgustovskih plač, vendar pa zaposleni, glede na slabe izkušnje, tem napovedim ne verjamejo najbolj.
V	prvih dneh stavke je sicer večina prejela po 240 evrov akontacije, a še ta denar je mnogim zadržala banka zaradi odplačevanja kreditov, za katere so delavci verjeli, da jih je
Vegrad nakazal banki. Delavci, ki so brez rednih prihodkov že več mesecev, so obupani, nekaterim med njimi še vedno velenjska občina poskrbi za topel obrok, za malico stavkajočim pa sindikalna organizacija.
Po navedbah v. d. sekretarja velenjske sindikalne organizacije Srečka Catra je Medved napovedal, da če do konca septembra ne bo uspel zagotoviti normalnega poslovanja Vegrada, bo sam predlagal stečaj Vegrada, ki je zdaj v postopku prisilne poravnave. Vmes je bilo slišati, da bi delavci delali tudi po 12 ur, če bi v vodstvu Vegrada izpolnili stavkovne zahteve. Kot napovedujejo v sindikatu, bodo delavci nadaljevali s stavko, ker se bojijo, da bodo ostali samo pri doslej izplačanem denarju, če bodo pristali na kakršen koli drug dogovor.
US
Doslej niso stavkali v Vegradovem podjetju Vemont, a stavko solidarnostno podpirajo, tudi tako, da se je del zaposlenih priključil stavkajočim pred stavbo uprave v Velenju.
Ljudje ne bodo
■ ■	■ v	■
prikrajšani
EDBl ■SEH E][I1 ED;
Včeraj ni prišlo do dogovora z vladno stranjo, zato bodo v ponedeljek stavkali javni uslužbenci. Pri nekaterih organih državne uprave in zavodih smo preverili, kaj bo stavka pomenila za državljane.
Ti v nobenem primeru ne bodo ostali pred zaprtimi vrati, saj se bo stavka izvajala na delovnih mestih. Zaposleni bodo spoštovali vse omejitve, ki jih posameznim skupinam zaposlenih v času stavke zapovedujejo predpisi. Policisti in cariniki v napovedih zagotavljajo strokovno, temeljito in zakonito delo. Kot pravijo v policijskem sindikatu, državljani posledic stavke ne bi smeli
čutiti, saj ni naperjena proti njim, temveč proti vladi. Iz izkušenj iz preteklih stavk je pričakovati zlasti zastoje na mejnih prehodih, kjer policisti in cariniki obljubljajo temeljit pregled. V primeru manjših kaznivih dejanj policisti ne bodo kaznovali z globami, temveč le opozarjali, kar zakon dopušča. Poudarjajo še, da državljani ne bodo ogroženi, nasprotno, policisti se bodo nadzora lotili še bolj podrobno in temeljito. Stavki se bodo pridružili tudi zaposleni v celjski poklicni gasilski enoti, pri čemer zatrjujejo, da ta ne bo na škodo ljudi. Poklicni gasilci bodo na voljo za vsa po-
sredovanja, ne bodo pa ta dan izvajali drugih aktivnosti.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture se stavki ne bo pridružil, prav tako ne sindikat delavcev v zdravstveni negi. V celjski mestni upravi se bodo glede stavke odločili danes.
V UE Celje se bodo trudili opravljati dela in naloge, ki so za ljudi nujna. Podobno bo tudi na davčnih uradih, kjer bodo opravljali le nujne naloge na področju kontrole ter davčnega knjigovodstva in izterjave.
BA, MJ, MBP
Rešene sončne elektrarne
Vlada je sprejela dopolnjeno uredbo o energetski infrastrukturi, s katero bodo odpravljeni zapleti s sončnimi elektrarnami. Uredba med drugim ureja naprave za proizvodnjo električne energije, za katere ni potrebno gradbeno in uporabno dovoljenje pred njihovo priključitvijo na elektroenergetsko omrežje. Zanje bo treba podati določena dokazila o varnosti. Lastniki sončnih elektrarn, ki so se v vmesnem obdobju znašle pred rušenjem, imajo zdaj 90 dni časa za ureditev potrebne dokumentacije, da bi se lahko priključili na električno omrežje.
AB
Nesrečni marijagraški ovinek, ki je kriv za veliko gorja v Laškem, naj bi le začeli urejati.
Državne
protipoplavne
»finte«
Na Celjskem smo, tudi zaradi številnih naravnih nesreč, slišali že mnogo obljub o pomoči države
Ob vsej katastrofi, ki se je minuli konec tedna zgrnila nad Slovenijo, se neredko zgodi, da se na Celjskem posmehnemo. Seveda ne zaradi nesrečnih ljudi, ki so se znašli v vodi in so nam njihove stiske žal še predobro znane, ampak zato, ker smo vajeni ob- in popoplavnega dogajanja. Torej vajeni obljub, napovedi, trepljanja po ramenih, po drugi strani pa smo že ničkolikokrat poslušali opozorila o slabih protipo-plavnih ukrepih, za katere bi morala skrbeti država. In na Celjskem tudi vemo, da je obljube mogoče slišati še dan potem, ko voda odteče, ko pa se, če nekoliko karikiramo, zemlja osuši, je pot do vsaj delne uresničitve teh obljub precej dolga.
Lep primer je september 2007, ko se je narava znesla praktično nad vsemi občinami na Celjskem, pod plazom sta ugasnili dve mladi življenji, voda je ogrožala kar nekaj hiš _ O škodi so poročali iz 28 od 33 občin na Celjskem. Najprej smo slišali strahotne številke. Prijavljene škode je bilo bistveno manj, še manj priznane. Govorimo o občinskih objektih, neuradno pa je veljalo, da so v občinah na Celjskem prijavili manj kot 30 milijonov evrov škode. V številko ni bilo
vštetih 25 milijonov evrov škode na povodju Savinje in Sotle, zajeta ni bila niti škoda v gospodarstvu, na zemljiščih in zasebnih objektih.
Zato so dejanske številke o škodi seveda visoke, podobno »visoke« pa so bile tudi obljube in napovedi o tem, koliko denarja bodo občine v Sloveniji dobile za odpravo posledic na občinskih cestah, pri sproženih plazovih in drugi občinski infrastrukturi. Skupno naj bi občinam po sklepu tedanje vlade za odpravo posledic v treh letih namenili skoraj sto milijonov evrov, od tega skoraj 40 za obnovo občinske infrastrukture in kar 50 milijonov za izvedbo vzdrževalnih del na vodotokih. Za slednje se ve, da je kar nekaj milijonov »po-tunkala« kriza, saj so z rebalansi državnega proračuna ta denar precej oklestili, podobno pa velja očitno tudi za občine.
Pomagaj si sam
Pojasnila v občinah, ki so bile pred tremi leti najbolj ranjene, so zelo raznolika. Kot kaže, so še najbolj zadovoljni v Šmartnem ob Paki, kjer so zaradi divjanja Hudega potoka utrpeli večmilijonsko škodo. In država je v dveh letih poskrbela oziroma plačala sanacijo Hudega potoka. Kot je omenil župan Alojz Podgoršek, so opravljena dela v Nivoju dobro izvedli. Del denarja od milijona evrov, ki so jih prejeli v Šmartnem in predstavlja polovico obljubljenega triletnega zneska, so namenili za sanacijo dveh plazov, medtem ko jo eden še čaka.
V občini Nazarje je poplava pred tremi leti povzročila precejšnjo škodo, ocenili so jo na več kot tri milijone evrov. V Nazarjah so doslej prejeli samo prvo obljubljeno pomoč v višini slabih 500 tisoč evrov. Tudi zaradi izkušenj so raje sa-
mi poskrbeli za protipoplav-no zaščito, pravi župan Ivan Purnat. »Sami smo poglobili in očistili strugo Drete, v Šmartnem razširili strugo in zgradili nekaj nasipov ter postavili pregrade na več pritokih. Tudi zato smo zadnje neurje pričakali bolj mirni,« je še omenil Purnat. V resnici se je izkazalo, da so izvedena dela omilila najhujše.
Tudi v Mestni občini Celje niso stali križem rok. To jih je naučila praksa. Državnega denarja v MOC ni bilo veliko, tudi za sanacijo po poplavi ne. »Gre za vedno isto >finto<: država obljubi, da bo financirala ukrepe, potem pa reče, da občina nima projektov. In zgodba se konča,« je povzel izkušnje iz več občin na Celjskem Roman Kramer, vodja Oddelka za okolje in prostor na MOC. Zato so v Celju takoj po poplavi v letu 2007 naročili idejno zasnovo in nato izvedli vse potrebne postopke za pripravo projekta »zagotovitev poplavne varnosti v porečju Savinje - 1. faza« za pridobitev sredstev sofinanciranja kohezijskega sklada 2007-2013. Poenostavljeno povedano gre za projektno dokumentacijo za lokalne pro-tipoplavne ukrepe, za 5. oktober pa je že napovedano odpiranje ponudb za izdelovalca vloge in pripravo razpisne dokumentacije. Vloga naj bi bila pripravljena do konca leta ter nato v prvi polovici prihodnjega tudi izdana odločba, protipoplavni ukrepi pa naj bi se izvajali v letih 2011-2014.
V prvi fazi protipoplavnih ukrepov je predvidena tudi ureditev Savinje na območju marijagraškega ovinka v Laškem. Zanj sta v kohezijskih sredstvih po besedah Kramer-ja tudi že zagotovljena dva milijona evrov.
Občine za zadrževalnike
Res je, da so dokumentacijo pripravljali skupaj z državo, pravi Kramer. »Treba je vedeti, da pač ciklus traja tako dolgo, in če sam ne delaš, ni nič.« Kot primer je navedel zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini, za katere država že deset let pripravlja
dokumentacijo. Menda naj bi bila pripravljena do konca prihodnjega leta, v kar številni, ki so tako ali drugače vpleteni v to zgodbo, skoraj ne verjamejo. Tudi zato velja namera, da bodo v Celju pozvali župane, da bodo v občinah sami pripravili vse potrebno oziroma namesto države izdelali DPN - podobno kot je storila MOC za Šmar-tinsko jezero.
Če se vrnemo k napovedim: v MOC gre za 34 milijonov, v Laškem pa za nekaj čez dva milijona evrov vreden projekt, ki poleg urejanja marijagraš-kega ovinka v Laškem predvideva celotno protipoplavno ureditev mestne občine Celje. O tem smo sicer že pisali, povzamemo pa lahko, da je predvidena ureditev nasipov na praktično vseh vodotokih, delno tudi zalednih vodah, gradnja štirih suhih zadrževalnikov, tudi protipoplavnih zidov in nasipov _ Pri tem računajo na dobrih 29 milijonov evrov kohezijskih sredstev, preostanek, torej 5,2 milijona evrov, pa je stvar državnega proračuna (ta denar je MOC državi pripravljena posoditi). »S tem projektom smo res že daleč, v bistvu se bo gradnja začela v prvi četrtini prihodnjega leta. Je pa tudi res, da so na ministrstvu v zadnjem času začeli bolje delati, vsaj pri našem projektu,« je izpostavil Kramer.
In zdaj moramo popraviti začetek teksta: tako bo država obljube, ki jih je dal predsednik vlade Borut Pahor v soboto v Laškem, izpolnila. Le da na račun poplave 2007 in starih izkušenj in angažiranja v Celju. Zdaj bi bilo menda dobro, kot so se hah-ljali sogovorniki, ko bi za ta vrstni red vedela tudi premier in minister za okolje Roko Žarnic, ki očitno za »celjski projekt« nista vedela.
BA, US Foto: TimE
Popravek
V precej »nesrečnem« položaju se bodo po poplavah znašli kmetje, saj naj bi pridelkov, ki se dajo zavarovati za primer naravnih nesreč, ne upoštevali v popisu škode. Ob tem so že znana opozorila o težavah kmetov pri zavarovanju v primeru naravnih nesreč. Kmetje so tudi letos želeli zavarovati svojo pridelavo, a so nekatere zavarovalnice zaradi slabih finančnih rezultatov v preteklih dveh letih zainteresirane kmete zavračale. Zato je kmetijsko-goz-darska zbornica predlagala, da Uprava RS za zaščito in reševanje skupaj z oceno škode na stvareh in infrastrukturi opravi tudi oceno škode na kmetijskih posevkih. KGZS pričakuje, da bo država namenila pomoč tudi za takšne primere.
Pišem vam, navezujoč se na članek v Novem tedniku z dne 17. 9. 2010, št.73, str. 3. Na tej strani je članek z naslovom Prožinski vasi ne morejo ugoditi, napovednik na naslovni strani pa se glasi Izletnik ne more ugoditi Prožinski vasi. Ker menim, da sta naslov članka in tudi najava na prvi strani zavajajoča, sem s odločil, da vam pošljem dodatno pojasnilo o zahtevah in željah krajanov Prožinske vasi.
V peticiji oziroma v naših zahtevah, ki smo jih poslali v sredini junija županu, podžupanoma in občinskem svetu Občine Štore, kakor tudi na predstavitvi županovih rešitev na shodu na avtobusni postaji v Prožinski vasi, 8. 9. 2010, smo jasno izrazili, da krajani Prožinske vasi želimo posebni prevoz za otroke iz Prožinske vasi - šolski avtobus, ter avtobusno postajo in obračališče na Lipi za redno avtobusno linijo. Ideja, da bi redna linija kar takoj vozila in obračala na Lipi, je županova različica rešitve, ki je za njega mnogo ugodnejša, predvsem pa cenejša - brezplačna, pa tudi mnogo županovega truda in dela ne potrebuje. Naše zahteve, šolski prevoz in postajališče z obračališčem na Lipi, pač zahtevajo dodatna denarna sredstva, ki pa se jih župan otepa, saj denar raje namenja za druge stvari kot pa za varnost otrok in krajane Prožinske vasi.
Rešitve, ki jih predlaga Izletnik Celje, so nam povsem sprejemljive in so povsem iste, kot so naše želje in zahteve, zato smatram, da sta zgoraj omenjeni naslov in najava članka povsem napačna in zavajajoča. Primerneje bi bilo Izletnik Celje lahko ugodi želji krajanov Prožinske vasi, ne more pa njihovem županu.
Zaradi zgoraj napisanih dejstev pričakujem, da se v vašem časopisu objavi popravek prispevka. Da pa ne bo prišlo do nepotrebnih nesoglasij med krajani Prožinske vasi in Izletnikom Celje, je moje pojasnilo poslano tudi pristojnim na Izletnik Celje.
VALTER POPOVIČ, Prožinska vas
4
GOSPODARSTVO
O cetis'
Zlati inovatorji v Hišnih aparatih
Gospodarska zbornica Slovenije je minuli teden podelila priznanja za inovacije, nastale v letu 2009. 17 zlatih, 24 srebrnih in 12 bronastih priznanj je rezultat nacionalnega finala, v katerem je na regionalni ravni sodelovalo več kot 290 inovacij in več kot 700 inovatorjev. Kar nekaj priznanj so izro- proizvajajo v Nazarjah. Ino-
čili tudi podjetjem s Celjskega, in sicer so se kar dveh, zlatega in srebrnega priznanja, razveselili v nazarskih BSH Hišnih aparatih. Zlato so prejeli za novi sekljalnik »kockaste« oblike, ki je predstavnik ino-vativne, kompaktne in oblikovno dovršene linije kuhinjskih aparatov Styline, ki jih
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, Peter Kovačič, Roman Pačnik, Mirko Brezovnik, Jure Pešec (vsi ino-vatorski tim MCM4 BSH Hišni aparati) z generalnim direktorjem GZS Samom Hribarjem Miličem
vatorski tim MCM4 sestavljajo Jure Pešec, Darko Rudež, Bogdan Kreča, Peter Kovačič, Roman Šabec, Mirko Brezov-nik, Roman Pačnik, Marko Lenošek, Jože Skončnik, Matej Berzelak, Aleš Sempri-možnik, Gregor Ročnik. Zlato in srebrno pomenita veliko priznanje razvojnemu oddelku podjetja BSH Hišni aparati, ki je hkrati kompe-tenčni center celotne skupine BSH za razvoj motornih in termičnih malih gospodinjskih aparatov. Razvojni oddelek zaposluje več kot 70 visoko usposobljenih strokovnjakov in razvija vse ma-
le motorične aparate za pripravo hrane in večji del aparatov za pripravo napitkov. Oba izdelka sta se že izkazala na zahodnoevropskem in ruskem trgu, kjer dosegata izjemne rezultate.
Z dvema srebrnima priznanjema za inovacije v slovenskem merilu se ponašajo v SwatyComet. Po eno inovacijo so s srebrnim priznanjem nagradili v podjetjih Cetis, EM Tehnologija, Container ter velenjskem Gorenju, seveda pa so podjetja s Celjskega prejela tudi več bronastih priznanj. Zbornica bo do konca septembra izbrala inovacije, ki so bile nagrajene v preteklih letih in ki ustrezajo tudi kriterijem Evropske komisije, ter jih predlagala za kandidaturo za evropskega izumitelja leta.
US
Vsak evro šteje S položnicami na Abatočke
Družba za nizke in visoke gradnje Ceste mostovi Celje je pred kratkim podpisala tri pomembne pogodbe: s konjiško občino za celovito ureditev Starega trga s parkom v Slovenskih Konjicah, z Občino Vitanje za gradnjo Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij in z brežiško občino za gradnjo športne dvorane Brežice.
Vrednost vseh treh projektov je ocenjena na približno 7 milijonov evrov. V teh za gradbenike težkih časih je to veliko. »Danes je vsako delo veliko,« je ob podpisu pogodbe v Konjicah poudaril predsednik upravnega odbora delniške družbe Marjan Vengust. »To delo je še posebej zanimivo, ker gre za obnovo starega mestnega jedra, kar je poseben izziv,« je izrazil veselje ob pod-

Marjan Vengust
pisani pogodbi. Zanimiv in gradbeno zahteven projekt je tudi Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Seveda je pomemben vsak pridobljen posel: »Trg je nepredvidljiv. Za vsak posel se je treba potruditi in dati najboljšo ponudbo. V tem trenutku je na gradbenem trgu konkurenca izredno velika. Poleg tega ponudbe tako nihajo, da so velikokrat nerazumno nizke. To moramo sprejeti, se prilagoditi. Pomembno je, da lahko ponujamo zelo raznolike projekte,« je Vengust pojasnil uspešno pridobivanje poslov v svojem domačem okolju.
Kriza pustila sledi, odpuščali niso
A krizni časi so svoje sledi pustili tudi v tej družbi. Zaradi prelaganja naložb na boljše čase in tudi zaradi pogostih težav z zemljišči in pritožb nad izbiro izvajalcev na javnih razpisih je letošnja realizacija približno 10 odstotkov nižja od načrtovane. »V prvih sedmih mesecih smo načrtovali za 41 milijonov evrov prihodkov, dosegli smo jih 37. Veliko projektov smo pridobili, a so na čakanju zaradi pritožb. Tako je bilo z vrtcem v Podčetrtku in s športno dvorano v Brežicah, kjer je bil izbor opravljen že pred tremi, štirimi meseci, pogodbo za športno dvorano pa smo podpisali šele zdaj.«
Kljub težavam števila zaposlenih niso zmanjševali. V Skupini CM Celje jih je še vedno 950. »Zaradi manj dela nismo odpuščali. Pri velikih avtocestnih projektih glavnino dela naredijo stroji, pri visokih gradnjah, obnovah in manjših posegih, ki zdaj prevladujejo, pa je več ročnega dela in so torej tudi večje potrebe po delavcih.«
Kljub borbi za vsak, tudi najmanjši posel Marjana Vengu-sta skrbi dogajanje v Vegradu: »Tudi CM Celje je v preteklosti dobro sodelovalo z družbo Vegrad in imamo kar nekaj ne-poplačanih terjatev. Kako bo s poplačilom teh dolgov, ne vem, vem pa, kako je bilo v primerih prisilk ali stečajev v preteklosti. Za nami so slabe izkušnje s Hudournikom, z Alejo in mnogimi drugimi. V vseh takšnih primerih smo tudi mi utrpeli škodo.« Na vprašanje, ali gre v primeru terjatev do Vegrada za velik denar, je odgovoril: »Denar je vedno velik. Če se nam zdi, da sto tisoč evrov ni velik denar, se spomnimo, da je to bilo nekoč 25 milijonov tolarjev. To so veliki denarji. Pri Vegradu gre še za veliko večje zneske.«
MILENA B. POKLIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Od minulega tedna lahko stranke v 60 Tuševih trgovinah po vsej Sloveniji plačujejo tudi položnice. Storitev so v Tušu ponudili v sodelovanju z Abanko, ki se je prva med bankami odločila, da uporabnikom omogoči priročno plačevanje položnic in se jim s tem še bolj približa.
Tako lahko stranke v Tu-ševih trgovinah enostavno, hitro in na enem mestu poleg nakupov opravijo tudi plačila svojih položnic. Posamezna blagajna, ki omogoča storitev, je označena z znakom Abatočka. Plačilne naloge do največjega zneska 500 evrov na eni položnici lahko na blagajniškem okencu stranke plačujejo z gotovino, provizija za plačilo posamezne položnice pa znaša 0,65 evrov. Plačilo polož-
nic je mogoče v okviru delovnega časa posamezne tr-
govine Tuš, plačilna transakcija pa bo izvršena nasled-
nji delovni dan banke.
US, foto: SHERPA
Novo storitev sta v celjskem Planetu Tuš v praksi »uprizorila« Marija Kordiš, direktorica Službe bančne operative v Abanki Vipi, in David Kovačič, direktor maloprodaje podjetja Engrotuš.
se na Petro
Do 15. oktobra izkoristite 15% popust na vso električno energijo!
/ 080 22 66
WWW.PETROL.SI
Popust velja 6 mesecev od sklenitve pogodbe. Posebna ponudba za vse nove fizične in male poslovne uporabnike velja do 15. oktobra 2010.
PeUol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50,1527 LJubljana / www.petiol.sl SRer
Energija za življenje
Naš komentar je, da smo brez komentarja. (Foto: Nina Romih)
Priložnostni ribič?
Deskanje po njivah in priložnostni ribiCi
Treba se je znati nasmejati tudi v hudih časih - In potoki so reke postali _
Le zakaj bi se pustil motiti ^
S poplavami ali plazovi in vsemi nevšečnostmi, ki so v preteklih dneh prizadele ljudi, se ne gre šaliti. A kljub temu je bilo na terenu tudi nekaj »kekcev«, ki so v trenutkih, ko so nekateri reševali svoje premoženje in celo življenja, našli čas za svojevrstna početja. Da sploh ne omenjamo deskanja po poplavljenih travnikih, saj ko človek to vidi, ne ve, ali bi se smejal ali zajokal od ogorčenja! Vendar pravijo, da je humor pol zdravja in če se človek tudi v hudih trenutkih zna malo pošaliti ali nasmejati, je skrbi vseeno manj in si je lažje pomagati ter probleme rešiti.
So pa te dni tisti, ki o ribolovu nimajo pojma, postali priložnostni ribiči. V slogu »če ne pride ribič k ribi, pride riba k ribiču« so jih te dni ulovili kar nekaj, saj so reke ribe dobesedno naplavile po krajih in vaseh. Kot ribe pa so na plan prišli tudi politiki, polnih ust nas-
vetov in rešitev, ki jih bo voda itak spet odnesla. Do naslednjih volitev _ Skorajda zmagovalna fotografija v smislu zgoraj napisanega prihaja iz Laškega (glej zadnjo stran NT). »Potoki, postanimo reke« je zdaj res ne-po srečen volilni slogan za eno izmed političnih strank. Še dobro, da v njem ni bilo besed potres, plaz _ ali da niso rek spreminjali v oceane _
Medtem ko si je večina vzajemno pomagala in pozabila na sosedske spore, pa je bila na primer prva trgovina v Šentjurju vsa pod vodo, le nekaj metrov stran v konkurenčni trgovini pa so
na suhem veselo sprejemali stranke _ Po dolgem času se je tudi zgodilo, da so bili nekateri fotografov na terenu veseli. A žal le za kratek čas, dokler jim nismo povedali, da nismo iz zavarovalnice, ampak iz časopisa.
Mnogim je v oči - zagotovo bolj kot druge dneve - padel še en jumbo plakat (slika objavljena na naslovnici NT v torek) v Laškem: »Čiste vode povodja Savinje. Za danes in jutri.« Kot da bi se snovalci teh sloganov hecali bolj kot mi v temle tekstu, kajne?
SŠol
Foto: SHERPA GrupA
Nakupovalna mrzlica? Verjetno bolj reševanje tistega, kar se rešiti da.
V Prožinsko vas šolski avtobus
Vaščanom Prožinske vasi, ki so na svojem nedavnem protestnem zboru zahtevali tudi šolski avtobus, je uspelo. Na sredinem sestanku je bilo dogovorjeno, da bo začel voziti šolski avtobus iz Prožinske vasi do osnovne šole v Štorah in nazaj 4. oktobra.
Tako so se dogovorili trije predstavniki krajanov Prožinske vasi, župan Miran Jurkošek in ravnatelj Franjo Rumpf, z reševanjem problematike pa so pohiteli po protestnem shodu vaščanov, ki so se
pritoževali še zlasti zaradi svojih prometno ogroženih šolarjev. Ti se morajo voziti z rednimi Izletnikovimi avtobusi ter izstopajo na postajališču ob nevarni glavni cesti med Celjem in Štorami, od koder nato do šole pešačijo čez nadvoz. Občina plačuje osnovnošolcem iz svojega proračuna mesečne vozovnice, kar je zanjo bistveno ceneje, kot bo posebni šolski avtobus.
Krajani Prožinske vasi imajo še dve zahtevi. Hočejo urejen prehod za pešce v domači vasi ter gradnjo
Z avtobusnim prevozom prav tako niso zadovoljni prebivalci štor-skega blokovskega naselja na Lipi, kamor lokalni avtobusi ne vozijo. Na Lipi si želijo, da bi po izgradnji nadvoza vozili redni lokalni avtobusi med Celjem in Lipo, saj morajo zaenkrat pešačiti na avtobusno postajališče vse do glavne ceste med Štorami in Celjem, v spodnje Štore. Izletnik, ki je pripravljen voziti na Lipo, zahteva tam urejeno avtobusno postajališče in obračališče, iz občinske uprave pa zdaj obljubljajo, da naj bi oba začeli graditi takoj po končani gradnji tr-govsko-poslovne stavbe na Lipi.
manjkajočega pločnika proti Što-ram, za katerega naj bi odkupili zemljišča in uredili dokumentacijo v začetku prihodnjega leta. Zaradi zahtevane ureditve območja prehoda za pešce v Prožinski vasi je občini uspelo odkupiti nujno po-
trebno zemljišče v soboto, republiška direkcija za ceste pa naj bi zato lahko objavila razpis za izvajalca že prihodnji teden. Voznike naj bi tam opozarjala na ogrožene pešce utripajoča luč.
BRANE JERANKO
Za srce
Ob svetovnem dnevu srca bo v soboto tradicionalni pohod treh občin na Kunigundo. Organizira ga društvo Za srce Celje skupaj s Koronarnim klubom Celje, Žalec in Vojnik ter z Društvom na srcu operiranih bolnikov Slovenije. Voden pohod bo ob 9. uri z Lopate (obračališče avtobusa), iz Galicije (zbirališče pri šoli Trnje) in iz Šmart-nega v Rožni dolini (pri cerkvi). Ob 11. uri bo na Gori predavanje o mediteranski dieti in slogu življenja, ki omogoča zdravo življenje v visoko starost.
iiifliiiiiii.RidioGelje.Goiii
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Ko je že dobro kazalo, se je hudo šele prav začelo
Igor Gorjup, poveljnik štaba civilne zaščite Občine Šentjur o nočeh brez spanja, nujnih klicih in pomoči
V vsakdanjem življenju je Igor Gorjup direktor šentjurskega javnega komunalnega podjetja. Umirjen gospod zna razmišljati trezno in preudarno. Ne ravno nepomembna lastnost človeka, ki že osmo leto poveljuje civilni zaščiti v občini Šentjur. Ko se oglasi alarm, adrenalin naredi svoje. »Tokrat se nam je zdelo, da smo jo dobro odnesli. V nedeljo zjutraj smo si želeli samo še v postelje,« se spominja. A številka 112 je takrat šele zares začela zvoniti.
Prva intervencija verjetno ni bila vaša prva aktivnost, povezana s poplavami pretekli teden?
Res je. Poskušali smo se čimbolje pripraviti. Že v sredo smo nabavili vreče in folijo. V tem času smo jih napolnili kakih 800. Okoliške prebivalce in predvsem nosilce industrije smo opozarjali že nekaj dni prej. V Acer furnirnici so še pravočasno odmontirali motorje, tako da so preprečili še večjo škodo. Kar se poplav tiče, je Slivniško jezero na srečo svojo vlogo dobro odigralo. Sicer bi vso vodo dobili naravnost v Šentjur.
Igor Gorjup
Pri črpanju vode iz podvoza vas je šokirala najdba utopljenca.
Gre za določene protokole pri poplavah in ena prvih stvari je zavarovanje prometnih poti z ustrezno signalizacijo. Podvoz je bil zaprt. Na strani je obdan z ograjo. V takih razmerah težko narediš še več, da preprečiš dostop. Tudi pri avtomobilih je bilo podobno.
Vedno se najde kdo, ki ga je treba vleči iz vode, ker ne upošteva zapore cest. Je pa ta primer res tragičen.
Že od sobote ponoči je bilo na terenu ogromno operativcev. Vas kdaj spreleti, v kakšne nevarnosti se podajajo?
Prejšnji konec tedna je bilo na terenu kar 240 pripadnikov civilne zaščite. Od tega so bili 204 gasilci. Trdno sem prepri-
čan, da so svoje delo, kot vedno doslej, opravili požrtvovalno in profesionalno. Je pa res, da ko gredo ponoči v neznane razmere, na uničene ceste in poplavljena področja, so vsi v potencialni nevarnosti. A ko gre zares, nihče nima časa razmišljati o tem. Vse pride za tabo.
Tudi utrujenost, predvidevam.
Od sobote do ponedeljka smo spali kakih šest ur. V soboto je bil prvi klic v sili ob 1.45. V nedeljo zjutraj se nam je zdelo, da imamo stvari pod kontrolo. Smo rekli, da gremo še na hiter ogled, potem pa domov spat. Takrat pa je številka 112 skoraj pregorela. Plazovi, udori, uničene ceste, ogrožene hiše. Nazaj s terena smo se vrnili pozno zvečer. Treba pa je priznati, da so v nedeljo resnično klicali zaradi kritičnih primerov. Morda bi dva od tridesetih lahko počakala kak dan, vse ostalo pa je bilo nujno. Zaradi nanosa in udo-rov smo imeli zaprte tri magi-stralke. Šentjur je bil prometno praktično ohromljen. To je huda obremenitev. Tudi zato, ker zanemarjaš svoje delovno mesto in delo, za katerega si plačan. Ampak reševanje ljudi je na prvem mestu.
Trenutna številka evidentiranih plazov se je dvignila na 70.
Res je. Od tega jih kakih deset ogroža stanovanjske objekte, izločili pa smo štiri, ki so res kritični. Res ne vem, kako bomo vse to sanirali. Dejstvo je, da gre za nove plazove. Kje je še tistih sto sta-
rih, za katere že prej ni bilo denarja za sanacijo! Potem pa človek pride na teren in ga ljudje napadejo, češ kako bi zdaj ne odneslo cele ceste, če bi pred sedmimi leti sanirali manjši plaz nad njo. In velikokrat imajo prav. Ampak denarja za to je pač vedno premalo. Nekaj gospodinjstev je še vedno odrezanih od sveta. V primerih, ko gre za starejše, za invalide, so to kar hude travme.
V takih izrednih situacijah ljudje čakajo na vsako novo informacijo. Ko je vsega preveč, vas medijska pozornost obremenjuje?
Ne prehudo. Težko je bilo bolj zato, ker sem bil na terenu in nas je situacija v svoji resnosti nekoliko presenetila. Razumeš, da potrebujejo podatke, ti pa jih prav takrat nimaš pri sebi, telefon ne »vleče« in podobno. Je pa res, da sem na koncu že vse podatke znal na pamet.
Kakšni so naslednji koraki?
Mi smo sicer opravili informativne oglede, zdaj je na terenu geolog. Strokovno bo presodil, kako posamezne udore še bolje zaščititi in predvsem, kako varno je bivanje v ogroženih objektih. Po potrebi bo v skrajnem primeru odredil tudi kakšno evakuacijo. Ljudem delimo folijo, da če zmorejo in znajo, sami pokrijejo razpoke, sicer bomo pri starejših in onemoglih tudi za to poskrbeli mi. Predvsem pa upam, da konec tedna ne bo hujšega.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Zmotljivi »bog« iz mesa in krvi
Poveljnik žalske civilne zaščite Dušan Pungartnik: »Ko kaže na črno, je treba videti svetlo.«
Biti sposoben prevzeti odgovornost, v tisočerih informacijah prepoznati pravo in v trenutku sprejeti odločitev so odlike prvega moža žalske CZ Dušana Pungartni-ka. Več kot štiri desetletja nosi gasilsko uniformo in več kot desetletje je poveljnik Štaba civilne zaščite Občine Žalec, sicer pa je zaposlen v žalskem komunalnem podjetju kot vodja enote za vzdrževanje javnih površin. Z novinarji in ostalo javnostjo želi komunicirati sam. Le tako ve, da so med ljudmi preverjene informacije.
Ve, da so gasilci ljudje, ki bi želeli takoj narediti vse. Tudi tisto, česar se nikakor ne da. Zato je potreben nekdo, ki zna »hladiti« njihove glave.
Pravite, da žalska civilna zaščita združuje ljudi, ki dihajo z enimi pljuči.
Priložnost za polno predi-hati pljuča je bila nedavna poplava. Intervencija je nastavila ogledalo naši usposobljenosti, saj še tako dobra vaja ne more nadomestiti resnične situacije na terenu, to je hitrega ukrepanja ob deroči reki in v blatu, ter preudarnega ravna-
nja z ljudmi. Bila je življenjska šola za tisto, kar smo, in tisto, kar zmoremo.
Ste narasle savinjske vode »krotili« iz enega štaba ali je bilo »operativnih« točk za spremljanje dogajanja na terenu več?
Oblikovali smo en štab s petimi sodelavci, gasilci. Štab smo imeli v prostorih PGD Griže. Dva sta sprejemala klice, dva vodila kronologijo, sam pa sem odločal in dajal informacije. Ni lahko spremljati in imeti stalnega pregleda, kam poslati več kot 400 gasilcev, kolikor jih deluje v 15 prostovoljnih društvih v občini. V hipu je treba vedeti, kje gasilci posredujejo ter kam jih napotiti.
In to je le osnova za dobro delo ^
Tako je. Nadalje jih je treba obveščati o stanju voda, jim zagotoviti potrebno opremo, poskrbeti za suho uniformo in škornje, na vsake štiri ure morajo jesti, kot velevajo »predpisi«, in navsezadnje poskrbeti, da bo na voljo dovolj kuhanega čaja. Pri tem je pogosto treba prevzeti vlogo motivatorja in videti svetlo, ko kaže na čr-
no.
^ in se pogovarjati z ljudmi.
Eni so prestrašeni, drugi iščejo pomoč, tretji pokličejo in zgolj želijo slišati glas na drugi strani slušalke in zato hitro postanejo spet pomirjeni, četrti bi se samo pogovarjali, peti pa _ kot na primer klic obupane občanke, ki se ji je zdelo, da bo voda s ceste vdrla v njeno garažo, za kar je nemudoma zahtevala 20 proti-poplavnih vreč. A da ne boste mislili, da jih nismo dostavili, toda pomoč so takrat bolj potrebovali ljudje v vodi do kolen. Dopovedati nekomu, da je pred njim nekdo še v večji nevarnosti, kot je sam, zna biti včasih nemogoče in nehvaležno.
Gasilci ste iznajdljivi »te-renci«, manj pa »birokrati«. Tokrat ste v obveščanju prehiteli sam regijski center za obveščanje.
Fantje nimajo težav po več ur, dni in noči stati v vodi in pomagati ljudem. Večje težave imajo s pisanjem poročil, k čemur nas priganjajo na regijskem centru za obveščanje. Gasilec ni in nikoli ne bo po-
Dušan Pungartnik
stal »birokrat« in prav je tako. Toda žalski gasilci smo se tokrat izjemno dobro znašli, akcijo znali prenesti na papir in sproti skrbeli za obveščenost in prenos informacij v regijski center. Z novinarji in ostalo javnost sem želel komunicirati sam, saj sem le tako lahko vedel, da posredujemo pre-
verjene informacije.
Kje ste imeli največ dela?
S strahom smo zrli v Savinjo, ob tem pa smo imeli največ dela z Ložnico in meteornimi vodami. V Arji vasi, ob desnem bregu Ložnice, smo poslopja reševali s protipo-plavnimi vrečami, na levi strani pa brežino strojno odprli
in omogočili razlitje Ložnice na polja in s tem obvarovali naselje. Trepetali smo za Le-vec, kjer so nasipi v slabem stanju. Hudo je bilo tudi v Pe-trovčah na sejmišču, kjer je voda zalila več hiš in smo jo črpali še nekaj ur zatem, ko so drugod že povsem izginile sledi poplav.
V nedeljo okoli druge ure zjutraj me je prvič resno zabolela glava. Obilne padavine v Zgornji Savinjski dolini so napovedovale najhujše. Grozil je poplavni val na Savinji. V hipu se je bilo treba odločiti, ali sprožiti alarm ali ne. Bil sem v veliki dilemi, ali ljudi sredi mirnega spanca dvigniti pokonci. Nisem se odločil za alarmiranje in odločitev je bila prava.
Se strinjate, da so jo ljudje tokrat odnesli bolje kot v prejšnjih poplavah?
Tokrat smo imeli več sreče kot leta poprej. Deloma je k temu pripomoglo povišanje protipoplavnih nasipov od Gotovelj mimo Ložnice proti Drešinji vasi letos spomladi. Razdelili smo skoraj vseh 3.500 protipoplavnih vreč. Največja zahvala pa gre hitremu ukrepanju občanov, ki so se tokrat izjemno dobro organizirali in obvarovali svoje imetje. Ob tem nas čaka še precej dela. Na povišanje tako čakajo nasipi od Arje vasi do Levca, da ne omenjam zgodbe s predolgo brado o gradnji zadrževalnikov.
MATEJA JAZBEC Foto: Grup A
INTERVJU
»Dvakrat v 24 urah? Saj ne more biti res!«
Poveljnik laškega štaba civilne zaščite Jože Senica: »Žal smo poplav vajeni. Smo pa nanje zato vsaj dobro pripravljeni.«
Medtem ko so Celjani zrli v Savinjo in se spraševali, ali bo šla čez, je bilo Laško v noči na soboto že pod vodo. »Zaplavalo« je še enkrat, v naslednji noči. Senica si je od petka do ponedeljka »privoščil« šest ur spanca.
Ste slutili tokratne poplave, glede na to, da imate z njimi že toliko izkušenj?
Nekje v podzavesti me je grizel črviček, kaj bo, če se bo deževje nadaljevalo. Zato smo se s petkove popoldanske otvoritve obnovljene ceste »občinarji« hitro pobrali v dolino, naravnost v štab civilne zaščite. Začeli smo s pripravami na najhujše, čeprav regijski center za naše kraje ni napovedoval poplav, vodostaj Savinje pa je bil daleč pod alarmantnim nivojem. Še zmeraj smo v štabu, ki šteje 10 izkušenih članov, upali _ a slutili, da toliko padavin ne pomeni nič dobrega.
So Laščani, vajeni voda, tudi sami poskrbeli za zaščitne ukrepe?
Ko smo se odločili za intervencijo, smo najprej poklicali gasilce, ti so bili že pripravljeni. Nato smo ugotavljali, da so ljudje že brez naših opozoril začeli z evakuacijo materialnih dobrin. Za razliko od prejšnjih poplav je voda počasneje naraščala in je bilo več časa za ukrepe. Ljudje se znajdejo. Bil je primer, da so bili starši daleč od doma, vendar so se hčere same organizirale in izpraznile lokal. Nato
smo po urah priprav nekaj pred tretjo zjutraj ljudi na možnost razlitja opozorili še s sireno. Takrat smo že imeli zalite podvoze pri pivovarni in v Marija Gradcu. Na Rimski cesti črpalke delajo brezhibno in podvoz zdrži vse, dokler se Savinja ne prelije. Voda je vdirala postopoma v kleti in tudi stanovanja, človek pa je bil brez moči, da bi to preprečil. Ljudje so zaskrbljeno gledali v nevarne valove reke, šele dan pa je pokazal vse posledice nočne povodnji. Vode so upadle, lotili smo se dela, potem pa spet dež in slabi obeti!
In zgodba se je v noči na nedeljo spet ponovila!
Po glavah nam je rojilo, pa saj ne more Savinja poplavljati dva dni zaporedoma, to se v Laškem še ni zgodilo! A zgodba se je po 24 urah od začetka dežurstva ponovila. Lilo je kot iz škafa. Nivo Savinje se je še spuščal, nato pa se v slabi uri dvignil za 30 centimetrov. Temne misli, črni scenariji _ V štabu smo bili štirje nenaspani z županom vred, zato sem predlagal poveljnikom gasilcev, da pošljejo utrujene fante spat, dežurni pa naj se me-njujejo, saj sem predvideval, da jih bomo potrebovali tudi v nedeljo in še kak dan. Noč je minila kot prejšnja, s to razliko, da je minevala veliko bolj počasi. Sprehajal sem se do merilne postaje, se vračal ves premočen. Spet smo čakali in čakali. V nedeljo ob pol osmih zju-


Jože Senica
traj je voda dosegla svoj maksimum in se nato začela vračati v strugo. Končno.
Šele takrat ste lahko začeli s prvimi ocenami dvodnevnega divjanja Savinje. Ko je voda odtekla, so se sprožili plazovi.
Pojavila se je nova težava, ko je bilo treba na teren. Dostop do Laškega preko Rimskih Toplic je bil praktično nemogoč, zato sem vodil novinarske ekipe preko hribov in po slabih cestah, ki so bile ponekod zaradi plazov že zaprte. Potem se je
res vsulo! Telefoni so skoraj pregoreli - klici o plazovih so deževali z vseh koncev občine. Čez dan smo zabeležili kar 50 plazov, v naslednjih dneh smo prišli do števila 80. Eno družino smo morali preseliti. Ampak zame je bilo najbolj pomembno, da je deževje ponehalo in da je voda začela upadati.
Ves čas ste v najinih pogovorih, pa tudi preko radijskih valov, kljub zelo slabim novicam delovali pomirjujoče ^
V takšnih trenutkih je zelo pomembno ljudem dati prave informacije in napotke, kako ravnati. Da vedo, da je nekdo z njimi, če ekipe še ni bilo, da bo zagotovo prišla, da ne bodo sami. Hkrati morajo vedeti, naj ne ogrožajo svojega življenja, naj se ne približujejo narasli vodi, naj bodo čim bolj pazljivi.
Verjetno pa se ni lahko odločiti, kam boste odšli najprej oziroma kdo je najbolj potreben pomoči?
Zjutraj smo se na sestanku štaba sproti dogovorili, kako se bo odvijalo čiščenje in črpanje vode, določili smo prednostne naloge. Najprej so prišle na vrsto prometne povezave, nato javne zgradbe in vse ostalo.
Je štab z delom že zaključil?
Ne, še zmeraj ne, trenutno se rešuje plaz v Zidanem Mostu in se noč in dan trudimo, da bi tudi tam čim prej vzpostavili normalne razmere. Naj povem le še to, da sem se kot poveljnik trudil, da je štab deloval, kot je treba, da bi medije in ljudi korektno obveščal. Rad bi se zahvalil gasilcem, ki svoje delo opravljajo profesionalno in res vzorno, prav tako ostali člani štaba in prostovoljci. Zahvalil bi se tudi tistim, ki so na pomoč priskočili prijateljem in znancem, vsem, ki so se trudili na svojih poplavljenih domovih.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Ljudem se včasih prepozno prižge »lučka«
»Ne pričakujte, da boste vi lahko gledali televizijo, medtem ko bodo gasilci pri vaših vratih črpali vodo,« opozarja namestnik celjskega poveljnika CZ Danilo Praprotnik
Njegovo telefonsko številko smo novinarji v minulih dneh odtipkali tolikokrat, da jo znamo že na pamet. Ne glede na to, ali smo ga poklicali ob sedmih zjutraj, dveh popoldne ali ob desetih zvečer, mu nikoli ni bilo težko v eter Radia Celje in za Novi tednik posredovati informacij o »tekočih« razmerah v celjski občini.
Danilo Praprotnik je namestnik poveljnika štaba Civilne zaščite Mestne občine Celje že 16 let. Aktivno je spremljal zadnje tri celjske poplave, »o tisti iz leta 1990 pa tudi vem vse«. Vsaka poplava je bila drugačna, pravi, vsaka je imela svoje značilnosti. Za tokratno so bila značilna izrazita nihanja, valovanja. Prvi val se je zgodil v soboto ponoči in naslednji v nedeljo.
Čeprav so vremenoslovci obilne padavine napovedovali že ves minuli teden, se je v petek vse
Danilo Praprotnik
začelo dogajati zelo intenzivno. Kako so ljudje reagirali, ko so spoznali, da jim preti nevarnost?
Bili so prestrašeni, imeli so velike oči, kar je razumljivo. Spra-
ševali so me, ali bomo v Celju vklopili sirene, kdaj, ali sirene sploh imamo in podobno. V Celju imamo kar veliko težav z razumevanjem in odnosom ljudi do vprašanja proženja siren. Ljudje pričakujejo, da jih bomo kar prižigali, ko malo naraste voda. Naj povem, da ni definirano, ob kateri višini vodostajev bi morali prižgati sireno, ampak je to prepuščeno presoji odgovornih oseb in opazovalcev na terenu; osnovni kriterij pa je: neposredna nevarnost razlitja. Težavo predstavljajo tudi podatki o vodostajih drugih vodotokov v celjski regiji, ki kulminirajo v Celju, saj državni organi in inštitu-cije ne razpolagajo z njimi. Zato natančno ne moremo napovedati, kaj lahko pričakujemo in kdaj.
Koliko časa torej še imajo ljudje na voljo, da se umaknejo na varno, ko zaslišijo sireno?
Sirena pomeni neposredno nevarnost. Težko je točno napove-
dati, v kolikšnem času po aktiviranju sirene bo prišlo do razlitja vodotokov. Zelo trezno je treba presoditi, kdaj sprožiti sireno, da ne bomo zastonj vznemirjali ljudi. Če jo sprožimo, pa se potem nič ne zgodi, dobimo negativen odziv ljudi. Če zamudimo, smo pa spet »tepeni«. Pri čemer samo čakati na sireno ni dovolj. Ljudje morajo sami poskrbeti za lastno varnost in zaščito. Opažam, da so se Celjani tokrat večinoma vedli bistveno bolj samozaščitno kot v preteklih letih. Naučili so se poskrbeti zase. Videli smo, da so v mestu zelo hitro, že v petek, začeli umikati avtomobile na varno. Oblikovale so se tudi posebne skupine občanov na najbolj poplavno ogroženih območjih, kjer so ves čas spremljali dogajanje in nas obveščali.
A vsi verjetno niso takšni. Marsikdo še vedno pričakuje, da bodo gasilci ali člani civilne zaščite poskrbeli zanje. Ste imeli tudi takšne primere?
Na žalost. Vse manj je takšnih, ampak še vedno se najdejo tudi ljudje, ki pričakujejo, da bodo gasilci prišli trkat na njihova vrata in jih spraševat, ali se dobro počutijo, ali kaj potrebujejo. Nedopustno in vsega obsojanja vredno je razmišljanje, da bodo ljudje lahko gledali televizijo, medtem ko bodo gasilci pri njihovih vratih črpali vodo. Ko smo ob poplavi leta 2007 delili pitno vodo, so ljudje pričakovali, da jim jo bodo gasilci prinesli na dom. Ljudje se morajo tudi sami angažirati in si pra-
vočasno priskrbeti opremo: škornje, črpalke, protipoplavne vreče. To ni naša primarna naloga. Ljudje se na vreče spomnijo, ko jim voda že teče skozi vrata. To je z njihove strani zelo neodgovorno. V soboto ob polnoči sem dobival telefonske klice, kam lahko ljudje pridejo po vreče. Ja, kje so bili pa prej? Vsi ptiči so se že zdavnaj razbežali, ljudje pa so šele ob tej pozni uri ugotovili, da je zunaj poplava?! Tega si ne smejo dovoliti. Pri čemer kljub temu ocenjujem, da so občani večinoma veliko bolj pripravljeni na nesrečo kot v preteklosti.
Smo bili novinarji zelo nadležni? Smo vam šli kdaj čez rob?
Sploh ne. Ravno nasprotno. Zahvaliti se vam moram, ker ste nam tako vestno pomagali obveščati občanke in občane o razmerah v celjski občini. Res da nam je včasih že zmanjkovalo sape, toda klici novinarjev so bili vedno dobrodošli. To je zame pomenilo tudi pet minut predaha od vsega ostalega dela, ki sem ga moral opravljati.
Ste minuli konec tedna sploh kaj zatisnili oči?
Za tri ure pa res. Spal sem približno uro na noč.
Ste si zdaj že uspeli odpočiti?
Časa za počitek ni bilo. Zdaj je na vrsti pisanje poročil, država namreč zahteva pisno poročilo o vsaki intervenciji, čaka nas ocenjevanje škode in priprava na naslednje dni, ko se nam obeta nova pošiljka dežja _
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
8
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Pol leta strahu nad plazom?
Zaradi obilnih padavin, ki so konec tedna s poplavami prizadele večji del občine Laško, imajo v Zidanem Mostu še vedno težave zaradi plazu, ki je naselje Obrežje odrezal od sveta.
Plaz Majland je prebivalcem 32 hiš onemogočil normalen dostop v dolino. Tudi avtomobili so ostali na hribu, tako da vaščani pravzaprav nikamor ne morejo, četudi pridejo po ozki poti do glavne ceste. »Za prevoz avtomobilov se štab civilne zaščite Laško že dogovarja. Vendar bo vse skupaj zelo težko, saj bi bilo avtomobile možno v dolino spraviti le s helikopterji,« pove poveljnik Gasilskega društva Zidani Most Damjan Cigole.
Cesto, ki je bila že pred tem ozka, je plaz dobesedno odnesel, kamenje in zemlja pa sta zasula podvoz oziroma predor, tako da lahko prebivalci pridejo iz naselja v dolino po delno urejeni poti, a še ta vodi čez železniške tire. Sanacija plazu bo najverjetneje dolgotrajna, sploh ker gre za težko dostopen teren in ker se bo najverjetneje zataknilo tudi pri denarju. Krajani namreč povedo, da je vas Majland oziroma hrib v lasti države in v upravljanju Slovenskih železnic. Ko smo povprašali, kako bodo železnice pristopile k nastalemu problemu, so se najprej izmikali neposrednemu odgovoru, nato nam je tiskovni predstavnik Marko Tancar
povedal, da so za prebivalce že uredili varno pot čez tire. »Tu je tudi čuvaj Slovenskih železnic, ki prehod varuje 24 ur na dan. Območje je kot del javne železniške infrastrukture last države, SŽ pa ga upravljajo.« Na govorice o tem, da na tem hribu sploh ne bi smelo biti nikakršne gradnje, nismo dobili odgovora. Tancar je še dodal, da bodo Slovenske železnice sodelovale pri sanaciji, vendar so investicije v javnoželezniško infrastrukturo odvisne od proračunskih sredstev.
Dogovori bodo najverjetneje trajali še dolgo, saj naj bi do sanacije prišlo šele v šestih mesecih, medtem pa se krajani bojijo novega plazenja. »Bojimo se že tega konca tedna, ko je spet napovedan dež, saj se že kažejo razpoke, ki bi morebiti lahko povzročile novo plazenje proti levi in desni strani že obstoječega plazu. Težko je govoriti o ogroženosti ljudi, so pa gotovo temelji sla-
Vaščani Majlanda se bojijo novih padavin, ki so napovedane že za danes.
bo narejeni, vendar več o tem vedo geologi. Je pa res, da
V torek so imeli na Obrežju novo »alarmantno« stanje, ko je noseča vaščanka dobila popadke in so jo morali na nosilih spraviti najprej v dolino, čez železniške tire v reševalno vozilo in nato do bolnišnice. Na srečo se je vse dobro izteklo.
se nihče od nas, niti starejši, takšnega plazu ne spomni. Strah nas je, da bi se zasula še ta pot, ki je zdaj prehodna le peš,« v skrbeh dodaja Cigole, ki je prisostvoval tudi včerajšnjemu zboru krajanov, kjer so predstavniki civilne zaščite in strokovnih služb Obči-
ne Laško, varnostni inženir SŽ, predstavniki policije in drugi predstavili ukrepe v zvezi z zagotavljanjem prometne in druge varnosti na območju plazu ter na območju prehoda čez železniško progo, ki je zdaj edina možna pot, da pridejo vaščani do šole, službe.
Medtem je poveljnik štaba civilne zaščite Laško Jože Se-nica sporočil, da so nekaj delovnih strojev že prepeljali v Zidani Most, kjer bodo začeli izkopavati kamenje, s čimer bodo pripomogli k čim hitrejši sanaciji plazu. MOJCA KNEZ, foto: SHERPA
Pomagajo si s folijami
V občini Štore opravlja posebna občinska komisija evidentiranje in ocenjevanje škode po zadnji vodni ujmi. Med drugim se je pojavilo deset plazov, od tega trije pod stanovanjskimi hišami, vendar preselitev stanovalcev vsaj zaenkrat ni nujna.
Geomehanik, ki si je plazove ogledal takoj po njihovem nastanku, naj bi s ponovnim ogledom in oceni-
tvijo škode zaključil danes ter nato napisal poročilo. Pred dežjem, ki je napovedan za konec tega tedna, je
občinska uprava zaradi pretečih plazov včeraj nabavila zaščitne folije, s katerimi bodo njihovo napredovanje skušali omejiti.
Precej škode, ki naj bi jo v Štorah ocenili v desetih dneh, je tudi na poškodovanih cestah. Enega od plazov, na cesti Prožinska vas-Kranjčica, so začasno sanirali s tamponskim nasipom, upravljavec glavne ceste na Svetino pa je poskrbel za začasno rešitev tudi na delu te ceste, pod katerim je prav tako plaz.
BJ
Na obsoteljskih cestah je škoda na cestah velika. Takšnih prizorov, kot je na fotografiji iz okolice Šmarja pri Jelšah, ne manjka.
Šmarčani so škodo že ocenili
Gasilci na območju šestih obsoteljskih občin, ki si še niso dobro odpočili od vodne ujme, bodo ta konec tedna spet v pripravljenosti.
Občani se bojijo napovedanih novih padavin, saj se je med zadnjim obilnim deževjem pojavilo samo na območju občine Šmarje pri Jelšah okoli šestdeset zemeljskih plazov. Med temi jih je pet v neposredni bližini stanovanj-
skih ali gospodarskih objektov, k sreči pa ni bilo treba preseliti nikogar. Velika škoda je prav tako nastala na cestah, tako da so posamezne ceste še vedno neprevozne, ponekod pa so poskrbeli za začasne rešitve ter obvoz. Po-
dobne razmere so v drugih obsoteljskih občinah.
Zgolj v šmarski občini, kjer so z ocenjevanjem škode po vodni ujmi zaključili že predvčerajšnjim, znaša le ta po neuradni oceni 1,5 milijona evrov (v znesek je všteta škoda na kmetijskih zemljiščih).
BJ
Eden od desetih plazov v občini Štore ogroža gradbišče stanovanjske hiše na širšem območju Svetine. Ga bodo folije rešile?
»Mami, kako bomo to rešili?«
Dež šele v soncu pokazal zobe - Vsaka kozjanska vas s svojim plazom -Ljudje v boju z naravo izgubljajo upanje
Če so bili prebivalci hribovskih predelov šentjurske občine še v soboto hvaležni za svoje odmaknjene domačije, ki jim voda zlepa ne more do živega, se je že naslednje dni v skoraj vsaki kozjanski vasi življenje obrnilo na glavo. Uničilo je na desetine cest, domačije odrezalo od sveta, jim potrgalo vse napeljave in jim v najslabših primerih zagrozilo, da bo prvi dež dokončno uničil sadove njihovega dela. S svojimi stiskami se vsak spopada po svoje.
Doslej so v občini Šentjur nem takih, ki jih je težko spre-našteli že 70 plazov. V glav- gledati, saj onemogočajo ali
ovirajo prometne poti, trgajo različne napeljave ali ne dajo ljudem spati, ker se bojijo, da jih bo ponoči odneslo ali celo zasulo. Skupaj z občinsko ekipo in gasilci smo v teh dneh po dolgem in širom prevozili Kozjansko. Kako bo občina sanirala 70 novih plazov, ko prej ni mogla že stotnijo starih, ne ve nihče. V prvi fazi v glavnem
Ivan Šafran iz Kostrivnice
pokrivajo zemeljske razpoke in odkopavajo zasute ceste. Tiste, ki so se udrle v brezna, bodo še nekaj časa neprevozne. Geolog je obiskal najbolj kritična mesta, kjer zemeljska gmota ogroža stanovanjske objekte. Po prvih sondiranjih nevarnost ni nikjer tako velika, da bi morali stanovalce izseliti. Sicer se je število plazov trenutno ustavilo na številki 70.
Ivan Šafran iz Kostrivnice ima s plazovi že burno zgodovino. Tokrat mu je zgolj odneslo cesto in ga z vsemi prevoznimi sredstvi vred za tri dni odrezalo od sveta. Pred leti je zaradi strahu pred plazom že zgradil novo hišo. A kot pravi, se eni strahovi očitno nikoli ne končajo. »Delaš in se trudiš, na koncu pa nič nimaš. Saj ne veš, kako bi se odločil, da bi bilo prav,« je bil obupaval med delovnimi stroji, ki so za silo reševali cesto.
Ljudje pa _ Vsak po svoje. Eni zmerjajo vse po vrsti, češ kako jim nihče ne pomaga in je vsemu svetu z občino na če-
Helena Ocvirk iz okolice Kalobja
Helena Ocvirk je ena od šestih, povečini starejših prebivalcev odmaknjenega zaselka pod Kalobjem. V ponedeljek so ostali brez edine ceste, po kateri se je mogoče pripeljati z osebnim avtomobilom. »Ne vem, kako bo. Ampak na srečo se je vse skupaj ustavilo pred njivo in pred hišo. Pa ceste je ostalo tudi dovolj za stezo. Še sreča, da smo navajeni hoditi peš,« dobrovoljno zaključi sogovornica. Grenko misel, kako bodo pripeljali drva ali kako bi, bog ne daj, nujno prišli do zdravnika, raje potisne na stran.
lu vseeno za njihovo zdravje in življenje, drugi poprimejo za lopato in poskušajo sami rešiti, kar se rešiti da. In če prvi preklinjajo pristojne, ker še niso uredili cest, se drugi zahvaljujejo bogu, da je ostala vsaj steza in zdrave noge, da jo lahko uporabljajo. Na Kozjanskem se razsežnosti ujme v resnici kažejo šele zdaj. Ob razmočeni zemlji s tesnobo pričakujejo jutrišnjo deževno soboto. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Pri Gubenškovih v Krivici pri Prevorju je plaz udaril na srečo mimo hiše. Popokana fasada, odstopljene stopnice in povešena vrata so sicer zlovešče znamenje, vendar nič proti razdejanju pred hišo. Uničilo je vse napeljave od vode, elektrike, kanalizacije ter povsem odneslo cesto. Marija je skrušena: »Sin me je zjutraj vprašal: >Mami, kako bomo to rešili?< Nimaš besed, niti sanja se ti ne, kaj bi odgovoril. Še sreča, da je pri hiši gradbeni stroj, da smo lahko za silo rešili napeljave in cesto. Nikoli nismo moledovali na občini, čeprav je bil plaz na tem mestu že pet let v načrtu za sanacijo. Zdaj ne zmoremo več. Par cevi, vse skupaj nič, je zneslo 500 evrov premagajo jo solze. Pri hiši imajo očeta, invalida brez noge, ki je povrh vsega še dializni bolnik. Mama je popolnoma nepokretna.
^^ji^am Celjel
*	---~ Naročnik: Slov"en^^|iad|^>nSttanka
V tej in naslednjih treh sarskih stez in obnovo lokal- jeti strategijo razvoja obči- jemu kraju posvetil še več številkah Novega tednika nih cest, posodobili vrtce, ne, vključno z urbanistič- časa. Za kandidaturo sem se
bomo predstavili županske kandidate v 33 občinah Savinjske regije. Za začetek predstavljamo kandidate s konjiškega, dela Kozjanskega in iz Obsotelja.
slovenske konjice
obnovili telovadnico OŠ Loče, Dom kulture v Ločah, nadaljevali obnovo Žičke kar-tuzije
no strategijo.«
odločil na pobudo številnih krajanov in v dogovoru z
bistrica ob sotli
kozje
Stanislav Podplatan, 37
let, elektro energetik, vodja recepcije v Domu sv. Jožefa, NSi: »Rad imam konjiške kraje, zato želim prispevati k njihovem razvoju. Med najpomembnejši točki programa, ki bi ga kot župan uresničeval, uvrščam oživitev industrijske cone Konus ter gradnjo industrijske cone Tepanje. To bi nam omogočilo odpiranje novih delovnih mest in s tem razvoj občine. Pomembna je tudi ureditev zadev na širšem komunalnem področju - od kakovostne vodooskrbe do gradnje čistilne naprave in razrešitve problema ravnanja z odpadki. Menim, da sta potrebni do-kapitalizacija in reorganizacija javnega komunalnega podjetja. Zavzemam se za izboljšanje sodelovanja občine in krajevnih skupnosti, za sanacijo objektov vrtcev, oživitev starega mestnega jedra
Miran Gorinšek, 50 let, univ. dipl. inž. agronomije, župan, SLS s podporo SDS in DeSUS:
»Naše prioritete bodo pridobitev sredstev Kohezijske-ga sklada EU za gradnjo čistilne naprave in primarne kanalizacije v Slovenskih Konjicah ter gradnjo štirih novih vodo-hranov in zamenjavo dotrajanih vodovodnih cevi v skupni vrednosti 20 milijonov evrov. Od sprejema sprememb občinskega prostorskega načrta je odvisno urejanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko in poslovno gradnjo ter začetek urejanja poslovne cone Tepanje. V sodelovanju z DRSC načrtujemo ureditev štirih križišč in krožišča pri trgovini Hofer ter obvoznico proti Oplotnici. Nadaljevali bomo gradnjo kole-
Jure Arnuš, 30 let, računalniški tehnik, direktor turističnega podjetja, SD:
»Vodila mojega volilnega programa so solidarnost, varnost, partnerstvo ter sožitje z naravo. V občini bi bilo treba bolj spodbuditi t. i. mikro podjetja ter jim nuditi več možnosti za razvoj. S tem bi postopoma zmanjševali nezaposlenost. Ljudem bi rad pokazal, da je mogoče veliko doseči. Vložek, ki ga bo prispeval vsak posameznik, bo napredek za občino in sadove napredka bomo lahko uživali vsi. Želim, da ljudje občutijo, da ima vsak možnost pokazati svoje sposobnosti. Zato bi razvoj Občine Slovenske Konjice usmeril v tiste projekte, ki prinašajo največjo dodano vrednost za vsakega posameznika oziroma dobiček že na kratek rok. Občina potrebuje svež zagon tudi na področju turizma.«
zreče
Domen Vogelsang, 42
let, dipl. upravni organizator, vodja projektov, SD:
»Dobro poznam naravne danosti naših krajev, kadrovske potenciale in potrebe naših ljudi, saj od rojstva živim v tem okolju in imam za sabo dva mandata občinskega svetnika. Kvaliteta življenja v občini je v veliki meri odvisna od stanja njenega gospodarstva. Ustvariti želim pogoje, prijazne za razvoj vseh oblik gospodarstva. Lokalna skupnost mora prevzeti aktivnejšo vlogo pri spodbujanju sodelovanja vseh turističnih subjektov. Samo znanje naših ljudi nas lahko pripelje med najrazvitejše občine v Sloveniji. Zato bom spodbujal izobraževanje občanov. Pripravljen sem sprejeti odgovornost za kvalitetnejši in konkurenč-nejši razvoj občine; v prometnem, izobraževalnem, socialnem, gospodarskem ter turističnem pomenu.«
Slavko Vetrih, 54 let, strojni ključavničar, zavarovalni zastopnik, nepoklicni župan, SLS:
»Prisluhniti je treba ljudem, njihovim težavam in potrebam ter izzivom, ki jih ponuja življenje. Takšen pristop je ob pomoči dobrih sodelavcev in s sodelovanjem občinskega sveta odprl neslutene priložnosti, ki se odražajo predvsem v gradnji Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, po katerem Vitanje postaja prepoznavno daleč po svetu. Vseeno ta projekt ni bil prioriteta v našem delu. To so bile številne investicije v občinsko infrastrukturo, kar pomeni razrešitev glavnine problemov naših občanov in tako bi moralo ostati tudi v bodoče. Pot, po kateri stopa Vitanje, pelje občino zelo hitro naprej. Izkoristimo delavnost in iznajdljivost občanov, ne vra-čajmo se v preteklost in ne prepuščajmo se nepredvidljivosti.«
Iva Zorenč, 36 let, dipl. upravna organizatorka, zaposlena v Službi Vlade RS za podnebne spremembe, SDS:
»Zavzemala se bom za učinkovito občinsko upravo, ki bo v pomoč občanom, ki se pri nas ukvarjajo predvsem s kmetijstvom. To pomeni, da jim pomaga pri promociji in urejanju dokumentacije za trženje njihovih pridelkov. Na ta način bomo prepoznavni in bomo razvijali turizem. Pomagati želim pri razvoju domače obrti in podjetnikom, še posebej mladim, pri ustanavljanju podjetij in samozaposli-tvi ter pridobivanju certifikatov za opravljanje dejavnosti. Starejšim želim zagotoviti varnost in oskrbo v domačem kraju. Zavzemam se za začetek izgradnje vrtca, ki bi bil smiselno vključen v okvir šole. V društvih aktivno delam in tudi, če bom izvoljena za županjo, bom s tem nadaljevala, društva pa bodo deležna moje podpore ter pomoči.«
Dušan Andrej Kocman,
57 let, trgovski poslovodja, župan, neodvisni
»Pred osmimi in pred štirimi leti nisem dajal velikih obljub, a smo vendarle uspeli uresničiti veliko zastavljenih ciljev. Med najpomembnejše v novem mandatu sodi dejstvo, da z gradnjo nove obrtno-poslov-ne cone, ki se ravno začenja, zagotavljamo dolgoročne pogoje za razvoj podjetništva in obrtništva in da se bo v coni že v naslednjem letu gradil prvi objekt. Smo v fazi pridobivanja projektne dokumentacije za večnamensko športno dvorano v Kozjem in za prizidek k osnovni šoli. Kot kaže, bomo le prišli do menjave azbestnih vodovodnih cevi. Nujno bo potrebno priti do novih stanovanj, še vedno se trudimo za izgradnjo doma za starejše, nadaljevati bo potrebno s posodabljanjem komunalne infrastrukture in cest
Boris Podvršnik, 47 let, magister evropskih in državnih študij, župan, SDS: »V preteklem mandatu nam je s povezovanjem političnih, gospodarskih in drugih interesov uspelo udejanjiti večino predvolilnih obljub. Če bom vnovič izvoljen, se bom tudi v prihodnje zavzemal za najboljše uresničljive predloge in ideje, pri čemer ne bo pomembno, s katere strani bodo prihajali. Prednostni cilj bo ob pospeševanju gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, turizma, negospodarskih dejavnosti in civilne družbe, tudi pospeševanje podjetništva in malih podjetij, kar bomo dosegli z razširitvijo in preoblikovanjem poslovnih con. Potrebujemo predvsem sistematične odgovore na razvojne izzive, zato moramo z demokratičnim dialogom spre-
Mirko Polutnik, 59 let, strojni tehnik, vodja vzdrževanja transportnih vozil, neodvisni s podporo SDS: »Sožitje, povezovanje in sodelovanje - to nas lahko pripelje bližje k rešitvi čedalje težjih družbeno gospodarskih razmer. V Vitanju imamo še veliko za postoriti; v to bomo morali vložiti še veliko energije, da bomo dohiteli tiste, ki so nas prehiteli. Tudi mi si želimo bivati kakovostno! Ohranjanje kulturne in naravne dediščine, izboljšanje infrastrukture, podpora gospodarstvu in podjetništvu -to so cilji in naloge, ki jih mora uresničevati občina. V Vitanju moramo zagotoviti tudi več družabnega in kulturnega življenja, ki nas bo združevalo in povezovalo. Ker se nameravam kmalu upokojiti, bom lahko svo-
Stanislav Krajnc, 60 let, upokojenec, neodvisni s podporo LDS in DeSUS:
»Želim, da Vitanje postane urejeno in prijazno bivalno okolje. Prepričan sem, da bomo s programom, ki smo ga skupaj zastavili, prepričali volivce. Program je dober in predvsem realen. Trudil se bom, da bom izkušnje, ki sem jih v vseh teh letih pridobil, s pridom izkoristil pri načrtovanju hitrejšega razvoja. Programe je treba prilagoditi tako, da bomo na njihovi podlagi pridobili čim več državnih in evropskih sredstev. Zavzemam se za nadaljevanje in dokončanje KSEVT-a, ureditev obrtne cone in vodooskrbe, gradnjo novega zdravstvenega doma in boljšo cestno povezavo. Dobro sodelovanje župana, občinskega sveta in občinske uprave bo dajalo spodbudne rezultate, ki nam bodo v zadovoljstvo in ponos.«
Franjo Debelak, 47 let, inž. elektrotehnike, tehnični direktor podjetja Athos v Kostanjevici na Krki, neodvisni s podporo SLS in NSi: »Za kandidaturo sem se odločil, ker sem že dolga leta zelo aktivno vključen v delo občine Bistrica ob Sotli ter menim, da lahko kot župan še veliko naredim za to, da bo občina postala za občanke in občane prijazna, odprta in zanimiva, predvsem pa uspešna. Sem eden od tistih, ki so v to verjeli že od samega začetka, saj sem aktivno sodeloval pri njeni ustanovitvi. Za župana kandidiram s podporo občanov in liste svetnikov, pri tem me podpirata tudi SLS in NSi. S svojim geslom >Z Vami gradimo naprej< se skupaj s svojimi kandidati za svetnike zavezujem k nadaljevanju dobrih projektov ter zastavljanju novih projektov z aktivnejšem sodelovanjem in boljšim komuniciranjem z občankami in občani.«
Darko Čebular, 53 let, strojni delovodja, zavarovalni zastopnik, SDS:
»Cilji so: izgradnja doma starejših občanov, večnamenske športne dvorane, obrtniško-podjetniške cone, daljinskega ogrevanja na biomaso-odkup steklarne, priklop Lesičnega na čistilno napravo, pridobivanje sredstev iz ministrstva za kmetijstvo, povezati kmete pri prodaji pridelkov in ekoloških pridelkov, vzpodbujati turizem in širiti ponudbo, urediti trg Kozje in Pilštanj ter krajevna središča, povečati projektno učinkovitost, si prizadevati za urgentno zdravstveno službo _ Asfaltiranje cest: bližnjica Kozje-Vetrnik, Kozje-Zdole (saniranje), Buče-Ve-rače (razširitev), grad Pod-sreda-Osredek (preplasti-tev), obnovitev starega mostu v Podsredi. Sanacija republiških cest: Kozje-Buče, Podsreda-Koprivnica, Dob-ležiče-Virštanj.«
Danijel Štus, 50 let, steklo-brusilec, upokojenec, SD:
»Samo razvito gospodarstvo, nova delovna mesta, turizem, kmetijstvo in razvita javna infrastruktura lahko pripeljejo Občino Kozje ob bok razvitih občin v Sloveniji. To so strateška področja, ki jim bomo socialni demokrati posvečali največ pozornosti. Prihodnji mandat bo za občino Kozje investicijsko najbolj razgiban in zahteven doslej. Prioriteto imajo izgradnja infrastrukture v poslovni coni, izgradnja večnamenske športne dvorane ter aktivnosti na področju izgradnje doma za starejše. Prav tako projekti na področju energetike, energija iz obnovljivih virov, varčna raba energije, okolja, prostorski in stanovanjski razvoj, modernizacija lokalne in državne cestne in komunalne infrastrukture.«
Peter Misja, 42 let, srednja železniška šola, inštruktor strojevodij, neodvisni:
»Kot prednostno nalogo, ki sem jo zapisal v predvolilnem času in jo poskušam dosledno izpolnjevati, štejem predvsem dobro komunikacijo med občinskim svetom, občinsko upravo, krajevnimi skupnostmi, društvi in vsemi občani v občini Podčetrtek. Med prioritete v naslednjem mandatu štejem dokončanje investicije izgradnje novega vrtca, ureditev statusa gradu v Podčetrtku in prizadevanje za čimprejšnjo dokončanje projekta Vonarsko jezero. S sodobno infrastrukturo in urejenostjo naših krajev ter intenzivnim črpanjem Evropskih sredstev želimo ostati najlepša in ena izmed najuspešnejših občin.«
rogaška slatina
VOLILNE PREDSTAVITVE KANDIDATOV, STRANK IN PROGRAMOVV VOLILNIH PROPAGANDNIH SPOROČILIH V NOVEM TEDNIKU IN NA RADIU CELJE
POKLIČITE MARKETING NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE 03-42-25-100
CENIK JE NA www.nt-rc.si
čevem in parkirno hišo pred zdravstvenim domom. Največji projekt je izgradnja kul-turno-turističnega središča, v katerem bi predstavili zgodovino Rogaške Slatine. V kulturnem centru bi uredili center večpredstavnostnih umetnosti. Za turizem je pomembna dokončna obnova Zdraviliškega parka. Zgradili bi večstanovanjski objekt, poslovilno vežico v sv. Florija-nu in po potrebi povečali zmogljivost podjetniškega inkubatorja. Veliko pozornosti želim nameniti tudi promociji Rogaške Slatine kot enovite turistične destinaci-je.«
bi iz zibeli. V programu izpostavljam podporo delovnim mestom, gradnjo doma za upokojence, varne hiše, podporo drobnemu gospodarstvu, podeželju in kmetijstvu, vse v povezavi z turističnim gospodarstvom. Nujno je potrebno urediti razmere v zdravstvenem domu, pridobiti zdravnike in zobozdravnike ter vrniti dežurstvo. Večjo podporo vsem društvom, ti so gibalo bitje srca naše občine! Z vami, ljudje, bi Rogaški Slatini ter okoliškim krajem rad vrnil dušo.«
rogatec
Branko Kidrič, 48 let, magister, dipl. inž. gradbeništva, župan, SLS in SDS s podporo LDS, DeSUS in NSi:
»Program za naslednji mandat je konkreten in je razdeljen na 4 področja, znotraj katerih je 15 večjih projektov. Na cestni infrastrukturi bi zgradili krožišče v Teka-
Andreja Flucher, 41 let, magistrica državnih in evropskih študij, direktorica finančno-ra-čunovodske službe v Steklarni Rogaška, SD:
»Ponujam novo vizijo Rogaške Slatine. Občine, ki bo močna, samozavestna, zazrta v prihodnost. Usmerjena k ljudem, ki tu živijo in delajo; prijazna do tistih, ki jo obiščejo. Zato bomo poskrbeli za nove zdravnike in zobozdravnike v mestu, prav tako za dostop do storitev zavoda za zaposlovanje, centra za socialno delo, upravne enote ter brezplačne pravne pomoči. Ustvarili bomo partnerstvo z lokalnim gospodarstvom in turizmom ter novo enotno blagovno znamko Rogaške Slatine. Ustanovili bomo izobraževalni center in visoko šolo za naše mlade. Rogaško Slatino bomo povezovali in prisluhnili potrebam občanov in občank. Z novim sistemom za hitro reševanjem pobud občanov bo Rogaška Slatina bliže ljudem.«
Anton Plevčak, 51 let, inž. gradbeništva, kontrolor evropskih naložb v kmetijska gospodarstva v agenciji za kmetij ske trge in razvoj podeželja, neodvisni:
»Moje 12-letno delo v občinskem svetu mi daje notranjo moč, pogum in voljo, da grem osebno med ljudi, predstavim sebe in listo za prihodnost Rogaške in podeželja. Če bom izvoljen, želim biti dostopen in odprt ljudski župan, ki povezuje, saj to nosim v se-
je treba dati vzpodbudo zasebnikom, ki imajo primerne objekte ali prostor. Nujno bi bilo zgraditi plavalni bazen, pozabiti tudi ne smemo na varstvo okolja. Načrtov je še veliko, vendar je vse odvisno od finančnega stanja, ki ni rožnato. Rogatec je med najbolj zadolženimi občinami v samem vrhu.«
šmarje pri jelšah
Martin Mikolič, 51 let, univ. dipl. inž. strojništva, župan, NSi:
»V kolikor bom izvoljen za župana, se bom v novem mandatu zavzemal za nadaljevanje izvajanja nalog, ki smo jih pri vsakoletnem sprejemanju proračuna opredelili v načrtu razvojnih programov. Razvojni programi opredeljujejo planirane investicije za štiriletno obdobje. Naj naštejem samo nekatere: reševanje prometne ureditve v Rogatcu (z izgradnjo obvoznice glavne ceste bo potrebno urediti promet mimo trškega jedra), ustvarjanje pogojev (predvsem prostorskih) za razvoj turističnega gospodarstva, vključno z nude-njem nočitvenih kapacitet, urejanje predšolske in osnovnošolske infrastrukture (glede na to, da so nekateri objekti potrebni sanacij) ter seveda skrb za skladen razvoj na območju celotne občine.«
Franc Očko, 65 let, strojni ključavničar, upokojenec, Stranka slovenskega naroda: »Posebej bi se zavzel za nova delovna mesta, iskal bi možnost, da pripeljem tujega investitorja. Izkoristil bi znanje tujega jezika in vezi, ki jih imam iz časov svojega bivanja v tujini. Vzpodbuditi ljudi za samo-zaposlovanje in jim nuditi pogoje, da lahko svoje ideje uresničijo! Želim, da se povrne življenje v center Rogatca. Velik izziv so obnovljivi viri energije, tu mislim zlasti na postavitev sončnih elektrarn, zato
va delovna mesta in višjo kakovost bivanja. S posodobitvijo zaščitne opreme gasilcev in civilne zaščite bomo povečali varnost, socialno ogroženim pa moramo nuditi možnost zaposlitve.«
Janko Šket, 47 let, ekonomski tehnik, kmetovalec, SDS: »V svojem mandatnem obdobju bom največ pozornosti posvečal razvoju gospodarstva v občini ter ustvarjanju novih mest, da bodo ljudje lahko delali in živeli bolje na račun lastnega dela ter ne na račun socialnih podpor. Občina Šmarje je ena redkih občin, kjer obrtni coni še nista zaživeli, kot bi morali, zato je potrebna pospešitev vseh potrebnih postopkov za njuno oživitev. Občina Šmarje lahko v kontekstu turizma ta širok spekter dopolni z angažiranjem vinogradnikov, kmetov, obrtnikov ter drugih zainteresiranih, ter jim tako pomaga bolje tržiti njihove izdelke. Ocenjujemo, da je mogoče povečati občinski proračun in sicer z ustvarjanjem pogojev za rast obrtništva in podjetništva ter tako povečati število delovnih mest v občini.«
Jožef Čakš, 56 let, višji knjižničar, direktor JZ Knjiž-nica-kulturni dom Šmarje pri Jelšah in župan, SLS s podporo NSi:
»V prihajajočem mandatu bi želel zaključiti nekaj pomembnih projektov, ki so že v občinskih razvojnih programih in za katere že imamo sklepe o sofinanciranju iz EU sredstev in tiste, ki so v fazi prijav na različne razpise. S pridobljenimi in občinskimi sredstvi bi želel nadaljevati investicije, ki bodo dvignile kvaliteto življenja na celotnem območju naše občine. Prav tako bi nadaljeval s potrebnimi pomočmi razvoju kmetijstva, kot pomembni gospodarski panogi v naši občini ter zagotavljanju možnosti razvoja malega gospodarstva v obrtnih conah Šmarje in Mestinje. Izjemno pomembna bo tudi skrb za predšolsko varstvo (novi vrtec v Šmarju), urejanje cest, pločnikov, kanalizacij in drugih dejavnosti na področju komunale v vseh KS
Marko Ketiš, 42 let, geodetski tehnik, inž. informacijskega sistema v Zdravstvenem domu Celje, neodvisni:
»Najprej moramo določiti prioritete razvoja občine tako, da iz že sprejetih NRP določimo prednostne. Nujno je treba takoj povečati vodohran Šentjanž, saj so njegove kapacitete premajhne in služi le še kot pretočni jašek. V primeru okvare na črpalkah je lahko pol občine brez vode. Turizem mora postati gospodarska dejavnost, ki bo omogočila dodatne zaposlitve. V investicije občine je potrebno vključiti zasebni kapital v okviru javno-zasebnega partnerstva. Dokončani projekti bodo nudili no-
Bojan Stupica, 46 let, univ. dipl. inž. strojništva, vodja projektov, SD:
»Prizadeval si bom za razvoj gospodarstva in povečanje števila delovnih mest v občini. Investitorje bomo pritegnili tako, da jim bomo podarili komunalno urejena zemljišča, oni pa se bodo zavezali zaposliti naše občane. Prizadeval si bom za ureditev prometa na relaciji Grobelno-Ro-gatec, kajti le urejena prometna infrastruktura pomeni gibalo razvoja gospodarstva, kmetijstva in turizma. Mladim bom pripravil prostor za ustvarjanje in druženje ter re-vitaliziral bazen v Šmarju. Varovana stanovanja za starostnike bomo zgradili v javno-zasebnem partnerstvu in jih dali v upravljanje javnemu zavodu Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah.«
12
LOKALNE VOLITVE 2010
NOVI TEDNIK
KANDIDATI ZA VOLITVE V MESTNI OBČINI CELJE
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/07 - ZLV-UPB3, 45/08 - ZLV-H), v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US) je Občinska volilna komisija Mestne občine Celje sestavila naslednji
SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA MESTNE OBČINE CELJE
Kandidati so:
1. JANKO POŽEŽNIK
datum roj.: 2. 8. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, EFENKOVA 8
poklic: DIPL. POLITOLOG IN OBRAMBOSLOVEC,
delo: DIREKTOR POKLICNE GASILSKE ENOTE
predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
4. PRIM. JANA GOVC ERŽEN
datum roj.: 25. 1. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, CVETLIČNA ULICA 29 poklic: DR. MED., SPEC. SPLOŠ. MED., delo: PREDSTOJNICA ZDRAVSTVENE POSTAJE predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
2. DR. BRANKO LOBNIKAR
datum roj.: 13. 10. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, GOSPOSKA ULICA 32
poklic: DOKTOR KADROVSKEGA MANAGEMENTA,
delo: UNIV. PROFESOR
predlagatelj: ZARES - NOVA POLITIKA
5. MAG. ANDREJA RIHTER
datum roj.: 15. 8. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, SPOMINSKA ULICA 12 poklic: MAG. ZGOD. ZNAN., UNIV. PROF., delo: POSLANKA DRŽAVNEGA ZBORA predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
3. BOJAN ŠROT
datum roj.: 9. 2. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 56
poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK, delo: ŽUPAN IN ODVETNIK predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Volitve bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010.
Številka: 041-01/2010 Celje, 24. septembra 2010
Občinska volilna komisija Mestne občine Celje Trg celjskih knezov 9, Celje

M.P.
Predsednik Matevž Žugelj

Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/07 - ZLV-UPB3, 45/08 - ZLV-H), v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US) je Občinska volilna komisija Mestne občine Celje sestavila naslednji
SEZNAM
list kandidatov za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Celje
v volilnih enotah številka 1, 2 in 3
VOLILNA ENOTA ST. 1
obsega območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ljubečna, Ostrožno, Lava, Hudinja, Trnovlje in Teharje.
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
1. LIPA
predlagatelj: LIPA
1.	BOJAN LEŠER, roj. 14. 9. 1950 občina: Celje
NASLOV: CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 79 poklic: HOTELSKI TEHNIK delo: SVETOVANJE PRI VODENJU
2.	DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
predlagatelj: DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
1.	EMIL KOLENC, roj. 9. 4. 1937 občina: Celje
naslov: CELJE, UL. HEROJA ROJŠKA 13 poklic: UNIV.DIPL. EKONIMIST delo: UPOKOJENEC
2.	BRIGITA ČOKL, roj. 8. 10. 1954
občina: Celje
naslov: CELJE, CVETLIČNA ULICA 13 poklic: UNIV. DIPL. EKONIMISTKA delo: RAČUNOVODKINJA IVAN BRATANIČ, roj. 25. 2. 1941 občina: Celje
naslov: CELJE, MENCINGERJEVA 14 poklic: UNIV. DIPL. EL. INŽENIR delo: UPOKOJENEC DRAGICA MARČIČ, roj. 27. 10. 1940 občina: Celje
naslov: CELJE, UL. FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 27
poklic: VIŠJA UČITELJICA delo: UPOKOJENKA ERNEST ROJC, roj. 22. 11. 1941 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA BRATOV FRECETOV 7
poklic: STROJNI DELOVODJA
delo: UPOKOJENEC
BRIGITA VOLMUT, roj. 4. 6. 1950
občina: Celje
naslov: CELJE, LOČJE 2
poklic: UNIV. DIPL. DEFEKTOLOGINJA
delo: UPOKOJENKA
BERNARD KRIVEC, roj. 25. 7. 1928
občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA ROKA DROFENIKA 5
poklic: UNIV. DIPL. EKONIMIST delo: UPOKOJENEC
8.	TEREZIJA MURKO, roj. 18. 9. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, LOPATA 20 poklic: TRANSPORTNA KOMERCIALISTKA delo: UPOKOJENKA
9.	STANISLAV SENIČAR, roj. 1. 4.1942 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, TUMOVA 33 poklic: SOCIOLOG delo: UPOKOJENEC
10.	LJUDMILA PLANINŠEK, roj. 5. 8. 1945 občina: Celje
naslov: TEHARJE, BUKOVŽLAK 37 poklic: INŽENIRKA delo: UPOKOJENKA
11.	IVAN ŠALEJ, roj. 17. 7. 1943 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, OTEMNA 3 B
poklic: INŽENIR LESARSTVA delo: UPOKOJENEC
3. CELJSKA NEODVISNA LISTA
predlagatelj: MARJAN VENGUST IN SKUPINA VOLIVCEV 1. MARJAN VENGUST, roj. 9. 1. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, KAČEVA ULICA 2A poklic: DIPL.GRADB.INŽ. delo: DIREKTOR
2.	IVAN FERME, roj. 8. 9. 1935 občina: Celje
naslov: CELJE, VALVASORJEVA 24 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
3.	HELENA KOVAČIČ, roj. 11. 10. 1957 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, VENGUSTOVA 2
poklic: EKONOMISTKA
delo: SAMOSTOJNA REFERENTKA
4.	ZDENKO LEDNIK, roj. 12. 4. 1961 občina: Celje
naslov: CELJE, BEZENŠKOVA 17 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
5.	ŽELJKO VRANKIČ, roj. 25. 7. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, DOBOJSKA 27 poklic: MAG. STOMATOLOGIJE delo: ZOBOZDRAVNIK
6.	OLGA ŽUŽEK, roj. 17. 5. 1958 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 35 A poklic: KOMERCIALISTKA delo: DIREKTORICA
7.	RAFAEL BRANCE, roj. 29. 10. 1949 občina: Celje
7.
naslov: CELJE, TRNOVELJSKA 100 poklic: PODJETNIK delo: DIREKTOR
8.	MILAN ZUPANČIČ, roj. 23. 2. 1931 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA MILKE KERINOVE 11 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
9.	DANICA PLEMENITAŠ, roj. 29. 11. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, BUKOVŽLAK 93 poklic: GOSTINSKA TEHNICA delo: GOSTINKA
10.	ALOJZ ORNIK, roj. 25. 9. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, HEROJA LACKA 1 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.TEHN.PROM. delo: TEHNIČNO STROKOV.SODELAV.
11.	STANISLAV COLNER, roj. 20. 8.1938 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V R.D., GORICA 3B poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
4. ZARES - NOVA POLITIKA
predlagatelj: ZARES - NOVA POLITIKA
1.	LANA STOJAN, roj. 2. 3. 1975 občina: Celje
naslov: TEHARJE, TEHARJE 18 poklic: DIPL. POSLOVNI SEKRETAR delo: PODJETNICA
2.	NIKOLAS MEHLE, roj. 8. 12. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, GRADNIKOVA 10 poklic: PROMETNI TEHNIK delo: DELOVODJA
3.	ZDENKO ROŽMAN, roj. 6. 5. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, LOKROVEC 42C poklic: UNIV.DIPL.INŽ.KEMIJSKE TEHNOLOGIJE
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
4.	ALJA ŠTEFANČIČ, roj. 13. 1. 1947 občina: Celje
naslov: TEHARJE, TEHARJE 18 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.ARHITEKTURE delo: UPOKOJENKA
5.	ZVONE DRAGAN, roj. 12. 5. 1939 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA CIRILA DEBEL JAKA 13B poklic: EKONOMIST DIPLOMAT delo: VELEPOSLANIK V POKOJU
6.	JOŽEF CVELFER, roj. 27. 10. 1966 občina: Celje
naslov: CELJE, PUCOVA 4 poklic: INŽENIR STROJNIŠTVA delo: VODJA SISTEMOV ZA AGRESIVNE MEDIJE
7.	MAJDA ERJAVEC, roj. 13. 9. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, IRŠIČEVA 5 poklic: STROJNA TEHNICA delo: REFERENTKA
8.	JANEZ BOMBEK, roj. 25. 2. 1945 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, VENGUSTOVA 4 poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
9.	MATJAŽ PEN, roj. 27. 9. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, MEŠKOVA 3 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.KEM.TEH. delo: VODJA PREDSTAVNIŠTVA
10.	LEA MUŠKOTEVC, roj. 28. 12. 1977 občina: Celje
naslov: CELJE, HEROJA ROJŠKA 67 poklic: ZDRAVSTEVNA TEHNICA delo: NABAVNA REFERENTKA ZA TUJINO
5. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
1.	JANKO POŽEŽNIK, roj. 2. 8. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, EFENKOVA 8 poklic: DIPL. POLITOLOG IN OBRAMBOSLOVEC delo: DIREKTOR
2.	MARJAN FERJANC, roj. 15. 6. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA BRATOV VEDENIKOV 3 poklic: MAG. ZNANOSTI delo: DIREKTOR
3.	MAG. JELENA KONDA, roj. 29. 6. 1970 občina: Celje
naslov: CELJE, DOBROVA 19 A
poklic: MAG. ZNANOSTI
delo: SVETOVALKA ZA OBČO UPRAVO
4.	LEON PODLINŠEK, roj. 22. 5. 1946 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 26 A poklic: ORGANIZATOR DELA delo: UPOKOJENEC
5.	VLADKA DEŽELAK, roj. 5. 5. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, LOPATA 20 E
poklic: ABSOLVENTKA EPF
delo: VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE
6.	ROBERT OPREŠNIK, roj. 31. 3. 1974 občina: Celje
naslov: CELJE, GORIŠKA 10
poklic: PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC
KOVIN
delo: SKLADIŠČNIK
7.	MILAN KROFLIČ, roj. 9. 1. 1976 občina: Celje
naslov: CELJE, ČRTOMIROVA 9 poklic: POSLOVNI SEKRETAR delo: VODJA GASILSKE IZMENE
8.	NADA NAPOTNIK, roj. 21. 9. 1946 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, PREKORJE 86 poklic: KOMERCIALISTKA delo: UPOKOJENKA
9.	GAL SAFRAN, roj. 18. 6. 1990 občina: Celje
naslov: CELJE, VALVASORJEVA 32 C poklic: ŠTUDENT PF delo: ŠTUDENT
10.	ANDREJ TURNŠEK, roj 8. 9. 1966 občina: Celje
naslov: CELJE, DUŠANA KVEDRA 16 poklic: ENERGETIK delo: TEHNOLOG
11.	DEJAN ŽELE, roj. 13. 6. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, ZOFKE KVEDROVE 12 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: MORS
6.	SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
predlagatelj: SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
1.	MITJA GORŠEK, roj. 20. 9. 1969 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, LESKOVEC 11 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: ADMINISTRATOR
2.	MARKO DOLINŠEK, roj. 8. 5. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, ZGORNJA HUDINJA 25 poklic: OSNOVNA IZOBRAZBA delo: PODJETNIK
3.	TAMARA FIŠTER, roj. 3. 6. 1978 občina: Celje
naslov: CELJE, OB GOZDU 3 poklic: TRGOVKA delo: GOSTINKA
4.	ANDREJ LESKOVŠEK, roj. 3. 2. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 131 A poklic: KOVINAR delo: VARNOSTNIK
5.	IRENA GORENŠEK, roj. 9. 10. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 5 A poklic: OBLIKOVALKA delo: ARANŽERKA
7.	ZELENI SLOVENIJE
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE
1.	MAJDA TOMŠIČ, roj. 1. 6. 1961 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAČRET 16 E poklic: KOMERCIALISTKA delo: KOMERCIALISTKA
2.	NATAŠA LEŠNIK, roj. 7. 12. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAČRET 70 poklic: DIPL. EKONOMISTKA delo: VODJA AVTOPARKA
3.	MARKO ŠPEC, roj. 11. 11. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAČRET 72 poklic: PROMETNI TEHNIK delo: DIREKTOR
4.	VINKO ANDOLJŠEK, roj. 11. 8. 1952 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, SLATINA V ROŽNI DOLINI 10 D poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: VIŠJI NADZORNIK
5.	VANJA MRAVLJAK ŽONTA, roj. 28. 1. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, OB KOPRIVNICI 67 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: VODJA PISARNE
6.	MARINKA KERSTEIN, roj. 31. 7. 1964 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, JEZERCE 7
poklic: MEDICINSKA SESTRA delo: MEDICINSKA SESTRA
7.	ZLATIBOR ČURKOVIČ, roj. 17. 7. 1964 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, GASILSKA 4 poklic: PROMETNI TEHNIK delo: PROMETNIK
8.	LUCIJAN METLIČAR, roj. 23. 10. 1974 občina: Celje
naslov: CELJE, DOBROVA 24 poklic: TRGOVEC delo: TRGOVEC
9.	URŠA ŠALAMON, roj. 14. 7. 1976 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAČRET 16 A poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: POSLOVNA SEKRETARKA
10.	BRANKO BUHINJAK, roj. 10. 7. 1956 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, CESTA V TEHARJE 23
poklic: VODOVODNI INSTALATER delo: VZDRŽEVANJE IN MONTAŽA HIDRO OPREME
8.	SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA
predlagatelj: SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA
1.	MAJDA OROŽEN, roj. 15. 3. 1958 občina: Celje
naslov: TRNOVLJE, TRNOVELJSKA CESTA 51
poklic: ADMINISTRATIVNA TEHNICA delo: VODJA PREVOZOV, PROKURISTKA
2.	MARJAN OROŽEN, roj. 1. 8. 1958 občina: Celje
naslov: TRNOVLJE, TRNOVELJSKA CESTA 51
poklic: PROMETNI TEHNIK delo: PROMETNIK
9.	SU - SLOVENSKA UNIJA
predlagatelj: SU - SLOVENSKA UNIJA
1.	ALENKA VODONČNIK, roj. 27. 4. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, TRNOVELJSKA CESTA 22 poklic: DIPL. PROFESORICA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
2.	JULIJA ŽVEPLAN DOLAR, roj. 13. 11. 1970 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, ZAČRET 66 A poklic: UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA delo: DIREKTORICA
3.	JOŽE PLEŠNIK, roj. 2. 5. 1962 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, RUPE 13
poklic: DIPL. EKONOMIST
delo: VODJA POKLICNE GASILSKE
IZMENE
4.	BOJAN JEREB, roj. 12. 5. 1954 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 18
poklic: DIPL. SOCIALNI DELAVEC delo: SVETOVALEC ZA SOC. IN ZDRAVSTVO
5.	MATEJA TOFANT, roj. 13. 8. 1978 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, PREKORJE 77 B poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: VODJA NABAVE
6.	DEJAN HAJSINGER, roj. 11. 1. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, HEROJA ROJŠKA 23 poklic: ELEKTRO TEHNIK delo: DIREKTOR
7.	IRENA ZBIL, roj. 23. 1. 1970 občina: Celje
naslov: CELJE, PUCOVA 9 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: PODJETNICA
8.	ROBERT BEZENŠEK, roj. 19. 4. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, DUŠANA KVEDRA 43 poklic: GINAZIJSKI MATURANT delo: UPOKOJENEC
10.	SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1. MAG. MARKO ZIDANŠEK, roj. 11. 11. 1968
občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, ZAČRET 16 poklic: MAGISTER ZNANOSTI delo: DIREKTOR
2.	PETER PIŠEK, roj. 16. 9. 1967 občina: Celje
naslov: LOPATA, LOPATA 17 poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR delo: DIREKTOR
3.	JELKA ČUK, roj. 7. 10. 1965 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, GORICA PRI ŠMARTNEM 32 poklic: DIPL. UPR. ORGANIZATORKA delo: ANALITIČARKA PRODAJE
4.	FRANC KAČ, roj. 11. 2. 1942 občina: Celje
naslov: TEHARJE, BUKOVŽLAK 3 poklic: UPOKOJENEC delo: UPOKOJENEC
5.	MAG. ALENKA OBRUL, roj. 21. 7. 1971 občina: Celje
naslov: TRNOVLJE PRI CELJU, GAJI 35 poklic: MAG. EKONOMSKIH ZNANOSTI delo: PODSEKRETARKA ZA INV. IN JAVNA NAR.
6.	MAKSIMILJAN NAGLIČ, roj. 1. 9. 1938 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, ROŽNA ULICA 7 poklic: KOMERCIALNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
7.	MELITA ŠENDLINGER, roj. 27. 4. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, JERETINOVA ULICA 10
poklic: EKONOMISTKA
delo: ZAVAROVALNA KOMERCIALISTKA
8.	ALENKA SAJOVIC, roj. 30. 9. 1980 občina: Celje
naslov: CELJE, DOBROVA 8 poklic: DIPL. PROF. GEO. IN SOC. delo: MLADA RAZISKOVALKA
9.	MARKO GOMINŠEK, roj. 21. 8. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA ALME KARLINOVE 28 poklic: INŽ. KMETIJSTVA delo: DIREKTOR
10.	ANDREJA SNEDIČ JURAK, roj. 8. 3. 1960 občina: Celje
naslov: LOPATA, LOPATA 19 E poklic: MAG. MANAGAMENTA delo: UČITELJICA VOŽNJE
11.	ROMAN KRAMER, roj. 10. 9. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, OB KOPRIVNICI 53 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA delo: VODJA ODDELKA
11.	NEODVISNA LISTA MLADI ZA NAŠO PRIHODNOST
predlagatelj: Mag. Petra Kodela Felicijan
1.	ROK KRAMER, roj. 26. 1. 1984 občina: Celje
naslov: CELJE, OB KOPRIVNICI 53 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: DIREKTOR
2.	NADJA PIRTOVŠEK, roj. 25. 9. 1970 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 150 B poklic: EKONOMISTKA delo: PODJETNICA
3.	BOŠTJAN JANČIČ, roj. 28. 1. 1976 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 48 A
poklic: AVTOKLEPAR
delo: AVTOKAROSERVISNA DEJAVNOST
4.	KATJA JAZBEC, roj. 16. 5. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 150
poklic: PRODAJALKA
delo: GRAFIČNA OBLIKOVALKA
5.	MOJCA KRAJŠEK, roj. 5. 12. 1980 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 63
poklic: EKONOMSKA TEHNICA
delo: NEZAPOSLENA_
12.	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	PRIM. JANA GOVC ERŽEN, roj. 25. 1. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, CVETLIČNA ULICA 29 poklic: PRIM. DR. MED., SPEC. SPLOŠ. MED.
delo: PREDSTOJNICA ZDRAVSTVENE POSTAJE
2.	CVETKA JURAK, roj. 18. 5. 1955 občina: Celje
naslov: CELJE, GORICA PRI
SMARTNEM 34 G
poklic: UNIV. DIPL. ORGANIZATORKA delo: VODJA ZDRAVILIŠČA
3.	MAG. PETER PUHAN, roj. 21. 8. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA ALME KARLINOVE 22
poklic: MAG. POSLOVODENJA IN ORG. delo: DIREKTOR
4.	IGOR TOPOLE, roj. 17. 1. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, ERJAVČEVA ULICA 2 A poklic: PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE delo: RAVNATELJ OSNOVNE ŠOLE
5.	ERIKA HARTMAN, roj. 15. 3. 1948 občina: Celje
naslov: TEHARJE, BUKOVŽLAK 60 poklic: PROMETNA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
6.	BENJAMIN STROZAK, roj. 30. 1. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, JANŠEVA ULICA 11 poklic: ELEKTRO TEHNIK delo: DIREKTOR
7.	BRANKO TERNOVŠEK, roj. 5. 8. 1950 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, ŽAGARJEVA ULICA 4
poklic: DIPL. EKONOMIST
delo: PODJETNIŠKI SVETOVALEC
8.	NINO COKAN, roj. 29. 6. 1973 občina: Celje
naslov: CELJE, GORIŠKA ULICA 6 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: ORGANIZATOR PRIREDITEV
9.	PRIM. DR. IVAN ERŽEN, roj. 23. 6. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, CVETLIČNA ULICA 29 poklic: ZDRAVNIK SPECIALIST delo: DRŽAVNI SEKRETAR
10.	ROBERT HOSTNIK, roj. 18. 2. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA BRATOV DOBROTINŠKOV 3 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: VODJA ODDELKA
11.	ALEKSANDER CMOK, roj. 17. 12. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, BEVKOVA 15 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: ODVETNIK
13. UPOKOJENSKA IN EKOLOŠKA LISTA CELJE
predlagatelj: Upokojenska In Ekološka Lista Celje
1.	HARALD FLIS, roj. 3. 5. 1943 občina: Celje
naslov: CELJE, UL. MILKE KERINOVE 3 poklic: KOVINAR-FINOMEHANIK delo: UPOKOJENEC
2.	JOŽEF SMODILA, roj. 21. 2. 1944 občina: Celje
naslov: CELJE, GORIŠKA ULICA 8 poklic: UNIV.DIPL.GRADB.INŽ. delo: UPOKOJENEC
3.	BARBARA ČERNE, roj. 13. 8. 1975 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, NA GRIČU 7 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: NOVINARKA
4.	DUŠAN REPAR, roj. 16. 1. 1952 občina: Celje
naslov: OSTROŽNO, CESTA NA OSTROŽNO 83
poklic: INŽ. VARSTVA PRI DELU delo: TEHNOLOG
5.	MARTA JANČIČ, roj. 9. 11. 1958 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 48 A poklic: GRAVERKA delo: GOSPODINJA
6.	MARJAN TRŽAN, roj. 3. 3. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, ZATIŠJE 23 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA delo: KOMERCIALIST
7.	ALENKA ČERNE, roj. 11. 5. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, STEGENŠKOVA 6 poklic: EKONOMISTKA delo: PODJETNICA
8.	STANISLAV PETROVIČ, roj. 5. 5. 1946 občina: Celje
naslov: CELJE, LOPATA 20 G poklic: SLIKAR GRAFIK delo: UPOKOJENEC
9.	OLGA KOŽEL, roj. 1. 7. 1977 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, UL. 15. JUNIJA 5 poklic: PROFESORICA SLOVENŠČINE delo: UČITELJICA SLOVENŠČINE
10.	IVAN KORENAK, roj. 22. 12. 1949
občina: Celje
naslov: CELJE, LOPATA 71 poklic: BIO ZDRAVILEC delo: UPOKOJENEC 11. MILAN KOMPLET, roj. 1. 2. 1964 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, BREZOVA 9 A poklic: AVTOKLEPAR delo: OBRTNIK
14. LISTA CIVILNIH INICIATIV CELJA
predlagatelj: Boris Šuštar
1.	ALENKA GOLEŽ, roj. 1. 1. 1958 občina: Celje
naslov: TRNOVLJE, GAJI 11
poklic: PROFESORICA
delo: SREDNJEŠOLSKA UČITELJICA
2.	ALBIN APOTEKAR, roj. 20. 11. 1967 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, PEPELNO 6
poklic: DIPLOMIRANI EKONOMIST delo: SVETOVALEC
3.	BRIGITA UŽMAH, roj. 5. 10. 1954 občina: Celje
naslov: TEHARJE, BUKOVŽLAK 8 poklic: TRGOVSKA POSLOVODKINJA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
4.	FRANC CAJHEN, roj. 6. 10. 1950 občina: Celje
naslov: TEHARJE, BUKOVŽLAK 89 poklic: KLJUČAVNIČAR delo: UPOKOJENEC
5.	MONIKA ARČAN, roj. 29. 5. 1988 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, LOČE 9
poklic: KEMIJSKA TEHNICA delo: KEMIJSKA TEHNICA
6.	TOMAŽ KIDRIČ, roj. 11. 3. 1979 občina: Celje
naslov: OSTROŽNO, UL. MATEVŽA HACETA 9
poklic: ELEKTROTEHNIK-ENERGETIK delo: KOMERCIALIST
7.	VOJKO OSTROŽNIK, roj. 17. 1. 1964 občina: Celje
naslov: HUDINJA, JANŠEVA 4 poklic: ELEKTRIKAR delo: SERVISER
8.	BOGOMIR JAMNIKAR, roj. 4. 5. 1949 občina: Celje
naslov: PREKORJE, PREKORJE 40 A poklic: STROJNI TEHNIK delo: VZDRŽEVALEC
9.	MARICA MOSORKA, roj. 7. 5. 1949 občina: Celje
naslov: TEHARJE, BUKOVŽLAK 82 poklic: OSNOVNA ŠOLA delo: UPOKOJENKA
10.	VANJA GORENŠEK, roj. 27. 1. 1957 občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, TIRANOVA ULICA 6 poklic: TEHNOLOGINJA POŠTNEGA PROMETA
delo: VODJA POŠTNE ENOTE
11.	RAJKO DE MARTI, roj. 27. 4. 1962 občina: Celje
naslov: LAVA, GORIŠKA 2 poklic: POKLICNA ŠOLA delo: UPOKOJENEC
15. ZVEZA ZA PRIHODNOST
predlagatelj: ZVEZA ZA PRIHODNOST
1.	MAG. ALENKA PUSTINEK, DR. MED., ROJ. 11. 2. 1949
občina: Celje
naslov: CELJE, VALVASORJEVA 6 poklic: SPECIALISTKA DERMATOVENEROLOGIJE delo: ZDRAVNICA DERMATOVENEROLOGINJA
2.	DRAGO GORUČAN, DR. VET. MED., roj. 10. 2. 1963
občina: Celje
naslov: LJUBEČNA, OPEKARSKA 6 poklic: DR. VETERINARSKE MEDICINE delo: VETERINAR
3.	ALOJZ BREŽNIK, roj. 22. 4. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, TRNOVELJSKA CESTA 66 poklic: TEHNOLOG delo: UPOKOJENEC
4.	ALOJZIJA ŠALE, roj. 6. 8. 1947 občina: Celje
naslov: TEHARJE, VRHE 50 poklic: UPRAVNA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
5.	BRANKO KOŠTOMAJ, roj. 27. 7. 1963 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 44
poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: SOCIALNI OSKRBOVALEC
6.	RUŽICA SEVŠEK, roj. 24. 6. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, OZKA POT 5 poklic: STROJNA TEHNICA delo: KOORDINATORKA DNEVNEGA CENTRA
7.	JANJA KLADNIK, roj. 8. 2. 1978 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA II. GRUPE ODREDOV 10
poklic: TEHNICA STORITVENIH
DEJAVNOSTI
delo: OPERATERKA
8.	MILAN PUSTINEK, roj. 10. 9. 1947 občina: Celje
naslov: CELJE, VALVASORJEVA 6 poklic: SPECIALIST KLINIČNE PSIHOLOGJE
delo: KLINIČNI PSIHOLOG
9.	DARINKA BURGER, roj. 6. 7. 1966 občina: Celje
naslov: CELJE, OB KOPRIVNICI 48
poklic: ZLATARKA
delo: SOCIALNA OSKRBOVALKA
10.	MARIJA JUŠKOVIC, roj. 17. 1. 1937 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 5 A poklic: FRIZERKA delo: UPOKOJENKA
11.	FRANC LESJAK, roj. 5. 10. 1938 občina: Celje
naslov: CELJE, VALVASORJEVA 4 poklic: PROMETNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
16. ZDM - STRANKA ZA DELOVNA MESTA
predlagatelj: ZDM - STRANKA ZA DELOVNA MESTA
1.	DOROTEJ ČUČEK, roj. 5. 10. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA BRATOV FRECE 8 poklic: PRAVNIK delo: PRAVNIK
2.	BARBARA DEŽNAK VIDMAR,
roj. 13. 9. 1961 občina: Celje
naslov: CELJE, ŽAGARJEVA ULICA 1 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: NEZAPOSLENA
3.	DAMJAN ŽNIDARČIČ, roj. 11. 2. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, PRVOMAJSKA 50 poklic: UNIV. DIPL. SOCIOLOG delo: REHABILITACIJSKI SVETOVALEC
4.	ZVONKA COCEJ, roj. 11. 1. 1968 občina: Celje
naslov: CELJE, LOKROVEC 14 poklic: TRGOVKA delo: PRODAJALKA
5.	BOŽIDAR BRATINA, roj. 30. 7. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, ZGORNJA HUDINJA 71 poklic: ELEKTRONIK delo: DIREKTOR
6.	EMIL SREDENŠEK, roj. 31. 7. 1955 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA HEROJA ROJŠKA 61 poklic: GRADBENI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
7.	FRIC KRAJNC, roj. 3. 8. 1942 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA HEROJA ROJŠKA 70 poklic: GRAFIČNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
8.	STANISLAVA STAŠA MALGAJ,
roj. 6. 8. 1981 občina: Celje
naslov: CELJE, RAZGLEDNA ULICA 1 poklic: PROFESORICA ANGLEŠČINE delo: KOMERCIALISTKA
9.	MATJAŽ ŽAGAR, roj. 1. 4. 1973 občina: Celje
naslov: CELJE, TEHARJE 17
poklic: EKONOMSKO KOMERCIALNI
TEHNIK
delo: DIREKTOR
10.	BOJAN STERNAD, roj. 26. 2. 1955 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 31
poklic: PROMETNI TEHNIK delo: KOORDINATOR
11.	ZDENKA TAUSES, roj. 15. 5. 1978 občina: Celje
naslov: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI, BREZOVA 41 A
poklic: UNIV. DIPL. PRAVNICA delo: PRAVNICA
17.	NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
1.	ROMAN KRAJNC, roj. 14. 11. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, MEŠKOVA ULICA 5 poklic: MAGISTER PROMETNIH ZNANOSTI delo: UČITELJ
2.	SUZANA TAJNIK, roj. 2. 12. 1985 občina: Celje
naslov: CELJE, GORIŠKA 1
poklic: UNIV.DIPL.INŽ.TEHNOLOGIJE
PROMETA
delo: SVETOVALKA NA ODDELKU
3.	DAMIJAN SENICA, roj. 29. 4. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, LOPATA 32B poklic: UČITELJ VOŽNJE delo: UČITELJ VOŽNJE
4.	BRIGITA TERŽAN, roj. 1. 2. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, LOPATA 64
poklic: TRGOVSKA POSLOVODKINJA
delo: PRODUKTNA KOMERCIALISTKA
5.	JANEZ KOS, roj. 12. 10. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, MEŠKOVA ULICA 2
poklic: INŽENIR
delo: TEHNIČNI DIREKTOR
6.	DANICA KRAJNC, roj. 11. 9. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, ERJAVČEVA 7 poklic: PRODAJALKA delo: PRODAJALKA
7.	MITJA REPAR, roj. 12. 4. 1979 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 83 poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
8.	GVIDO PAR, roj. 31. 8. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, LOKROVEC 31 poklic: INŽENIR delo: UČITELJ
9.	JOŽEF BREŽNIK, roj. 25. 10. 1941 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 15 0A poklic: AVTOKLEPAR delo: UPOKOJENEC
18.	SD - SOCIALNI DEMOKRATI
predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
1.	BRANKO VERDEV, roj. 24. 5. 1955 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 37 A poklic: INŽENIR STROJNIŠTVA delo: PROKURIST
2.	MARIJANA KOLENKO, roj. 22. 9. 1961 občina: Celje
naslov: CELJE, LEVČEVA 10 poklic: UNIV. DIPL. PEDAGOGINJA delo: RAVNATELJICA OSNOVNE ŠOLE
3.	ANDREJA KRAJNC, roj. 20. 4. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, PUCOVA 1 poklic: MEDICINSKA SESTRA delo: MEDICINSKA SESTRA
4.	STANISLAV MELE, roj. 16. 5. 1945 občina: Celje
naslov: CELJE, PRVOMAJSKA 28 B poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ŽIV. TEHNOLOGIJE delo: UPOKOJENEC
5.	SREČKO ČATER, roj. 31. 3. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 8 poklic: AGRONOM delo: UPOKOJENEC
6.	TATJANA BUDJA, roj. 27. 10. 1967 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 50 A poklic: DIPL. EKONOMISTKA delo: TRGOVSKA POTNICA
7.	VLADIMIR FURLAN, roj. 4. 8. 1978 občina: Celje
naslov: CELJE, GORIŠKA ULICA 10 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE delo: RAZISKOVALEC
8.	TOMAŽ GORENŠEK, roj. 22. 8. 1952 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, ILIRSKA ULICA 2 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: VODJA PRODAJE
9.	METKA HOJNIK VERDEV,
roj. 10. 1. 1959 občina: Celje
naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 37 A
poklic: UNIV. PROF. SLOVENSCINE delo: PROFESORICA SLOVENŠČINE
10.	BOŽIDAR PUNGARŠEK, roj. 22. 12. 1955 občina: Celje
naslov: CELJE, BEZENŠKOVA ULICA 31 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: TAJNIK
11.	VIDKO GRADIŠNIK, roj 12. 4. 1952 občina: Celje
naslov: CELJE, CVETLIČNA ULICA 12 poklic: EKONOMIST delo: DIREKTOR
19. GŽS - GLAS ŽENSK SLOVENIJE
predlagatelj: GŽS - GLAS ŽENSK SLOVENIJE
1.	JASNA GRČAR, roj. 30. 1. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, TRNOVELJSKA CESTA 80 poklic: UPRAVNA TEHNICA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
2.	VOJKO GRČAR, roj. 21. 1. 1968 občina: Celje
naslov: CELJE, TRNOVELJSKA CESTA 80 poklic: STROJNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
V volilni enoti se voli 11 članov mestnega sveta.
Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval.
VOLILNA ENOTA ST. 2
obsega območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Center, Aljažev hrib, Gaberje, Nova vas in Dečkovo naselje.
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
1. LIPA
predlagatelj: LIPA
1.	SONJA JAVORNIK, roj. 29. 9. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, MARIBORSKA CESTA 68
poklic: PRODAJALKA
delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
2.	DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
predlagatelj: DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
1.	JOŽEF ZIMŠEK, roj. 11. 3. 1944 občina: Celje
naslov: CELJE, CELOVŠKA 9
poklic: UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA
delo: SVETNIK UPRAVE
2.	ANA MARIJA JUSTIN, roj. 23. 6. 1937 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA DOBROVO 90 poklic: SREDNJA ŠOLA delo: UPOKOJENKA
3.	BOJAN SEDLAR, roj. 28. 12. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, GRČARJEVA 1 poklic: DIPL.INŽENIR delo: DIREKTOR
4.	VLASTA BERK, roj. 27. 7. 1955 občina: Celje
naslov: CELJE, ROBOVA 3
poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA
delo: VIŠJA REFERENTKA
5.	KAREL STOKAVNIK, roj. 31. 7. 1944 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 5
poklic: STROJNI DELOVODJA delo: UPOKOJENEC
6.	MARIJA KRPAN, roj. 3. 1. 1932 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 1 poklic: POSLOVODKINJA delo: UPOKOJENKA
7.	MARIJAN SNEDIČ, roj. 21. 2. 1934 občina: Celje
naslov: CELJE, GRUNOVA 13 poklic: ELEKTRO MEHANIK delo: UPOKOJENEC
8.	BOJAN GEREČNIK, roj. 31. 7. 1961 občina: Celje
naslov: CELJE, OPEKARNIŠKA 12 C poklic: TELEFONIST delo: BREZPOSELN
9.	FRIDERIK KRALJ, roj. 26. 6. 1943
občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 1 poklic: VIŠJA UPRAVNA ŠOLA delo: UPOKOJENEC
10.	ŠTEFAN JAGER, roj. 15. 2. 1933 občina: Celje
naslov: CELJE, MIKLOŠIČEVA UL. 11 A poklic: SREDNJA ŠOLA delo: UPOKOJENEC
11.	EMIL PEPELNJAK, roj. 15. 4. 1930 občina: Celje
naslov: CELJE, CELESTINOVA 13 poklic: INŽ. ORGANIZACIJE DELA delo: UPOKOJENEC
3. CELJSKA NEODVISNA LISTA
predlagatelj: MIRAN GRACER IN SKUPINA VOLIVCEV
1.	MIRAN GRACER, roj. 29. 3. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, OKROGARJEVA 2 poklic: PODJETNIK delo: DIREKTOR
2.	ROMAN GRACER, roj. 8. 2. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, OKROGARJEVA 4 poklic: SAMOSTOJNI PODJETNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
3.	POLONA MAROVT, roj. 11. 6. 1982 občina: Celje
naslov: CELJE, TOMAŽIČEVA 2 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: POSL. DIREKTORICA
4.	SIMON DVORŠAK, roj. 8. 1. 1978 občina: Celje
naslov: CELJE, RAZLAGOVA ULICA 9 poklic: PROF. GLASBE delo: DIRIGENT
5.	KARL SENEGAČNIK, roj. 31. 10. 1954 občina: Celje
naslov: CELJE, SMREKARJEVA 2 poklic: DIPL.PROM.INŽ. delo: VODJA PRODAJE
6.	IRENA MAVČIČ, roj. 7. 12. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, SPOMINSKA ULICA 7
poklic: EKONOMISTKA
delo: SAMOSTOJNA REFERENTKA
7.	BOJANA ZORKO, roj. 27. 7. 1961 občina: Celje
naslov: CELJE, RAZLAGOVA 17
poklic: UČITELJICA
delo: PREDMETNA UČITELJICA
8.	JOVICA BILBIJA, roj. 8. 7. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAIGHERJEVA 30
poklic: PROM.INŽ.
delo: VODJA AVTOPREVOZA
9.	ERIKA ŠPEGEL, roj. 25. 4. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, SLOMŠKOV TRG 7 poklic: GOSTINSKA TEHNICA delo: GOSTINKA
10.	ALENKA GORŠIČ ERNST, roj. 10. 3. 1968 občina: Celje
naslov: CELJE, GLEDALIŠKI TRG 6 poklic: SPECIALISTKA FLAVTISTKA delo: SOLO FLAVTISTKA V ORKESTRU
4. ZARES - NOVA POLITIKA
predlagatelj: ZARES - NOVA POLITIKA
1.	DR. BRANKO LOBNIKAR, roj. 13. 10. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, GOSPOSKA 32 poklic: DOKTOR KADROVSKEGA MANAGEMENTA delo: UNIV.PROFESOR
2.	MATIJA GOLNER, roj. 28. 9. 1970 občina: Celje
naslov: CELJE, RAZLAGOVA 7 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.ARH. delo: DIREKTOR ARHITEKT
3.	SABINA KOSMATIN, roj. 13. 10. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, ROBOVA 7
poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA
delo: KOMERIALISTKA
4.	TANJA ČAJAVEC, roj. 10. 8. 1977 občina: Celje
naslov: CELJE, PLETERŠNIKOVA 1 poklic: UNIV.DIPL.UMET.ZGOD. IN SOC.KULTURE
delo: PROJEKTNA KOORDINATORKA
5.	UROŠ TRKAJ, roj. 20. 7. 1977 občina: Celje
naslov: CELJE, OKROGARJEVA 5 poklic: UNIV.DIPL.PRAVNIK delo: SVETOVALEC ZA OKOLJE IN PROSTOR
6.	MATEJA ŽVIŽEJ, roj. 30. 3. 1976 občina: Celje
naslov: CELJE, DRAPŠINOVA 11 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: KNJIŽNIČARKA
7.	ZORAN DIMOVIC, roj. 14. 7. 1978 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAIGHERJEVA 6 poklic: MAG. ZNANOSTI ELEKTROINŽENIR delo: DIREKTOR
8.	URŠULA HACE, roj. 5. 8. 1978 občina: Celje
naslov: CELJE, C. NA DOBROVO 109 poklic: UNIV.DIPL.EKON. delo: SVETOVALKA
9.	ANTON CIZEJ (ZVONE), roj. 15. 11. 1959 občina: Celje
naslov: CELJE, PLEČNIKOVA 26 poklic: UNIV.DIPL.INŽ. delo: PROJEKTNI MENEŽER
10.	SELVIRA ŽELEZNIK, roj. 17. 11. 1981 občina: Celje
naslov: CELJE, GOSPOSKA 7 poklic: KUHARICA delo: NATAKARICA
11.	SANELA SINANOVIC, roj. 29. 7. 1979 občina: Celje
naslov: CELJE, MILČINSKEGA 13 poklic: DIPL.ORG.MENEŽERKA delo: PROJEKTNA SVETOVALKA
5. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
1.	SONJA RAMŠAK, roj. 24. 6. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, POD KOSTANJI 8 poklic: DIPL. UPRAVNA ORGANIZATORKA delo: VIŠJA SVETOVALKA
2.	BRIGITA TRATNIK, roj. 1. 8. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, NOVI TRG 8 poklic: DIPL. UPRAVNA ORGANIZATORKA delo: NEZAPOSLENA
3.	ZDRAVKO LOGAR, roj. 27. 2. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, SKETOVA 8 poklic: KOMERCIALNI TEHNIK delo: DIREKTOR
4.	ZORA KOSOVIČ, roj. 13. 8. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, OPEKARNIŠKA 10 B poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: NADZORNICA
5.	MATJAŽ ŽELEZNIK, roj. 24. 6. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, MILČINSKEGA 12 poklic: UČITELJ GLASBE delo: PROFESOR KLAVIRJA
6.	NATALIE FUREK, roj. 16. 9. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, RAZLAGOVA 17 poklic: STROJNA TEHNICA delo: STROKOVNA SODELAVKA
7.	MILOŠ ROVŠNIK, roj. 10. 2. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, CELOVŠKA 11 poklic: DIPL. UNIV. EKONOMIST delo: VODJA PRODAJE
8.	DAMJANA FERME, roj. 17. 8. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 9 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: NEZAPOSLENA
9.	JANKO KOŠTOMAJ, roj. 17. 9. 1952 občina: Celje
naslov: CELJE, MARIBORSKA 28 poklic: DIPL. UPRAVNI ORGANIZATOR delo: SVETOVALEC
10.	ANJA ŽELEZNIK, roj. 16. 10. 1984 občina: Celje
naslov: CELJE, POD KOSTANJI 8 poklic: EKONOMISTKA delo: NEZAPOSLENA
11.	BOŽIDAR KEJŽAR, roj. 6. 9. 1979 občina: Celje
naslov: CELJE, KOVINARSKA 11 poklic: KUHARSKI POMOČNIK delo: NEZAPOSLEN
6. SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
predlagatelj: SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
1.	DIMITRIJ REŽUN, roj. 4. 2. 1970 občina: Celje
naslov: CELJE, BREZOVA ULICA 14 poklic: INŽ. ELEKTROENERGETIKE delo: INŽENIR ZA INVESTICIJE
2.	TEODOR GOZNIKAR, roj. 3. 6. 1979
občina: Celje
naslov: CELJE, MIKLOŠIČEVA 7 poklic: SREDNJA IZOBRAZBA delo: PODJETNIK
3.	MARIJA CESAR-TOPLIŠEK,
roj. 1. 4. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA DOBROVO 65 poklic: EKONOMSKO-KOMERCIALNA TEHNICA
delo: FINANČNI KNJIGOVODJA
4.	DAMJAN GROBELNIK, roj. 24. 11. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, MIKLOŠIČEVA 1 poklic: VIŠJA STROKOVNA IZOBRAZBA delo: VODJA SPREJEMNE PISARNE
5.	VOJKO TOPLIŠEK, roj. 24. 12. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA DOBROVO 65 poklic: VARNOSTNIK delo: VARNOSTNIK
6.	BOJANA OBLAK, roj. 11. 2. 1982 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA GRAD 64 poklic: KOMERCIALISTKA delo: VODJA POPISA IN IZTERJAVE
7.	MATEJ ROMIH, roj. 28. 11. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, CANKARJEVA 3 poklic: ZDRAVSTVENI TEHNIK delo: ZDRAVSTVENI TEHNIK
8.	BOGDAN STANIČ, roj. 22. 6. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 4 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: SPREJEMNA PISARNA
9.	URŠKA MIHEVC, roj. 17. 9. 1980 občina: Celje
naslov: CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 12 B
poklic: EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
delo: NABAVNI REFERENT
10.	DEJAN KLUKEJ, roj. 11. 3. 1970 občina: Celje
naslov: CELJE, TRAVNIŠKA 4 poklic: GOSTINSKI TEHNIK delo: PODJETNIK
11.	KARMEN LORENČAK, roj. 18. 2. 1982 občina: Celje
naslov: CELJE, GLEDALIŠKI TRG 2 poklic: OPTIK, TURISTIČNA TEHNICA delo: NEZAPOSLENA
7. ZELENI SLOVENIJE
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE
1.	FRANC VIVOD, roj. 15. 5. 1944 občina: Celje
naslov: CELJE, MIKLOŠIČEVA 5 poklic: ZLATAR delo: UPOKOJENEC
2.	KAJA ROZMAN, roj. 6. 3. 1988 občina: Celje
naslov: CELJE, TRAVNIŠKA 14 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA
3.	ROMINA ROJC, roj. 13. 11. 1987 občina: Celje
naslov: CELJE, UL. BRATOV VOŠNJAKOV 3 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA
4.	MITJA VERONEK, roj. 28. 7. 1959 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAIGHERJEVA UL. 6 poklic: ELEKTRO INŽENIR delo: STROKOVNI SODELAVEC
5.	TAMARA GRZINČIČ, roj. 23. 12. 1939 občina: Celje
naslov: CELJE, OKROGARJEVA 7 poklic: UČITELJICA delo: UPOKOJENKA
6.	SANJA PODGORŠEK, roj. 21. 9. 1987 občina: Celje
naslov: CELJE, POD GABRI 1 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA
7.	ALEŠ KOBLIČ, roj. 19. 12. 1987 občina: Celje
naslov: CELJE, UL. BRATOV VOŠNJAKOV 8 poklic: DIJAK delo: DELAVEC
8.	SABINA STEVANOVIC, roj 29. 7. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, OKROGARJEVA 7 poklic: TRGOVKA delo: TRGOVKA
9.	SLAVICA VEDLIN, roj. 19. 4. 1968 občina: Celje
naslov: CELJE, DEČKOVA CESTA 25 A poklic: KMETIJSKA TEHNICA delo: SELEKTORKA V GOVEDOREJI
10.	MIODRAG STEVANOVIC, roj. 21. 5. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, OKROGARJEVA 7 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: NABAVNI REFERENT 11. DUŠAN VEDLIN, roj. 5. 4. 1970 občina: Celje
naslov: CELJE, DEČKOVA 25 A poklic: AVTOMEHANIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
8.	SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA
predlagatelj: SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA
1.	IZTOK APAT, roj. 24. 1. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, MIKLOŠIČEVA ULICA 1 poklic: OSNOVNA ŠOLA delo: PROKURIST
2.	BRANKO KRK, roj. 7. 4. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, MARIBORSKA 80 poklic: KLJUČAVNIČAR delo: NEZAPOSLEN
9.	SU - SLOVENSKA UNIJA
predlagatelj: SU - SLOVENSKA UNIJA
1.	ALJA VERBIČ, roj. 1. 8. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, CELOVŠKA 9 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: EKONOMISTKA ZA ANALIZE
2.	ZDENKA DOLINAR, roj. 29. 12. 1952 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 6 poklic: MEDICINSKA SESTRA delo: UPOKOJENKA
3.	SREČKO ŠKOBERNE, roj. 22. 12. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, PODJAVORŠKOVA 7 poklic: SLIKAR - GRAFIK delo: UPOKOJENEC
4.	TANJA GOSAK, roj. 20. 4. 1959 občina: Celje
naslov: CELJE, PODJAVORŠKOVA 3 poklic: POSLOVNA SEKRETARKA delo: POSLOVNA SEKRETARKA
5.	NINA ŠKOBERNE, roj. 5. 12. 1977 občina: Celje
naslov: CELJE, PODJAVORŠKOVA 7 poklic: DIPL. MEDICINSKA SESTRA delo: PATRONAŽNA SESTRA
6.	DAVORIN ŠTROS, roj. 6. 4. 1952 občina: Celje
naslov: CELJE, OKROGARJEVA 3 poklic: PROMETNI INŽENIR delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
7.	MARJAN KRAJNC, roj. 28. 8. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 11 poklic: AVTOKLEPAR delo: UPOKOJENEC
10.	SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.	DARJA TURK, roj. 10. 9. 1979 občina: Celje
naslov: CELJE, STANETOVA ULICA 12 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE
2.	BRANKO NEZMAN, roj. 26. 4. 1961 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 5
poklic: DIPL. INŽ. RADIOLOGIJE delo: RADIOLOG
3.	PRIM. MAG. FRANČIŠKA ŠKRABL
MOČNIK, DR. MED., roj. 3. 6. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, SPOMINSKA 13 poklic: ZDRAVNICA - PRIMARIJ delo: STROKOVNA DIREKTORICA
4.	MAG. GORAZD VERTOVŠEK,
roj. 23. 1. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, AŠKERČEVA ULICA 11
poklic: MAG. ZNANOSTI
delo: VODJA POSLOVNE ENOTE
5.	ANA KOLAR, roj. 14. 6. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, CELOVŠKA 2 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: UPOKOJENKA
6.	FRANJO DOLENC, roj. 22. 9. 1971 občina: Celje
naslov: CELJE, STANETOVA ULICA 17 poklic: DIPL. ORGANIZATOR MENEŽER delo: VZDRŽEVALEC
7.	MARIJA SAJOVIC, roj. 29. 3. 1965
občina: Celje
naslov: CELJE, POD GABRI 17 poklic: UPRAVNA TEHNICA delo: TAJNICA
8.	JANEZ BROMŠE, roj. 13. 4. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 8 poklic: GRADBENI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
9.	PETRA MANOJLOVIC, roj. 13. 6. 1986 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 3
poklic: ŠTUDENTKA KEMIJSKE
TEHNOLOGIJE
delo: ŠTUDENTKA
10.	CARMEN HRIBERŠEK, roj. 10. 11. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, PUNCERJEVA 12 poklic: KOMERCIALNA TEHNICA delo: KOMERCIALISTKA
11.	JERNEJ ČREMOŠNIK, roj. 11. 11. 1984 občina: Celje
naslov: CELJE, POD GABRI 17
poklic: GRADBINEC
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
11.	NEODVISNA LISTA MLADI ZA NAŠO PRIHODNOST
predlagatelj: Mag. Petra Kodela Felicijan
1.	ANDREJA GROBELŠEK, roj. 8. 3. 1981 občina: Celje
naslov: CELJE, SELIŠKARJEVA ULICA 4 poklic: UNIV.DIPL. SOCIALNA PEDAGOGINJA delo: SVETOVALNA DELAVKA
2.	KLAVDIJA ZORKO, roj. 25. 12. 1986 občina: Celje
naslov: CELJE, UL. BRATOV MRAVLJAKOV 5
poklic: DIPL.UNIV.EVROPSKIH ŠTUDIJ delo: ŠTUDENTKA
3.	LEON GRIL, roj. 6. 11. 1977 občina: Celje
naslov: CELJE, SPOMINSKA ULICA 8 poklic: MAG. FARMACIJE delo: PRODUKTNl VODJA
4.	ANDREJ PINTARIČ, roj. 24. 5. 1976 občina: Celje
naslov: CELJE, VODNIKOVA 9 poklic: KOMERCIALNO EKONOMSKI TEHNIK
delo: VODJA PREDSTAVNIŠTVA
5.	LEA FELICIJAN, roj. 19. 6. 1987 občina: Celje
naslov: CELJE, POD LIPAMI 30 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA
6.	MATEJA KOCIJAN, roj. 29. 5. 1980 občina: Celje
naslov: CELJE, PREŠERNOVA ULICA 25 poklic: PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE delo: PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE
7.	SIMON SVETLIN, roj. 3. 3. 1986 občina: Celje
naslov: CELJE, PODJAVORŠKOVA 9 poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
8.	JASNA VODEB, roj. 29. 1. 1983 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA ULICA 7 poklic: DIPLOMIRANA EKONOMISTKA delo: FINANČNICA
12.	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	PRIMOŽ POSINEK, roj. 2. 5. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, POD GABRI 21 poklic: DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA delo: VODJA RAZVOJNEGA SEKTORJA
2.	KATARINA KERK, roj. 2. 4. 1973 občina: Celje
naslov: CELJE, ZVEZNA ULICA 6 poklic: ORG. POSLOVANJA V TURIZMU delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
3.	MIRAN ŠPEGEL, roj. 30. 6. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, FRIDERIKOVA ULICA 1 poklic: MAG. POSLOVNIH VED delo: VODJA PROIZVODNJE
4.	MATEJKA BREČKO, roj. 15. 1. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, NOVI TRG 5 poklic: UNIV. DIPL. SOC. DELAVKA delo: SAMOSTOJNA SVETOVALKA
5.	SREČKO PLEVNIK, roj. 7. 2. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA V LOKROVEC 9
poklic: STROJNI TEHNIK delo: DIREKTOR
6.	VERICA PRISTOVNIK, roj. 22. 4. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠARANOVlČEVA ULlCA 6 poklic: TRGOVSKA POSLOVODKlNJA delo: SAMOSTOJNA OPERATIVNA DELAVKA
7.	JOŽE SPEVAN, roj. 7. 3. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, STANETOVA ULlCA 32 poklic: UNlV. DlPL. EKONOMlST delo: UPOKOJENEC
8.	TJAŠA CAFUTA, roj. 7. 10. 1989 občina: Celje
naslov: CELJE, POD GABRl 21 poklic: gimnazijska MATURANTKA delo: ŠTUDENTKA
9.	PETER KUS, roj. 11. 6. 1946 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAlGHERJEVA 7 poklic: ekonomski TEHNlK delo: UPOKOJENEC
10.	LUDVIK KOLAR, roj. 2. 8. 1940 občina: Celje
naslov: CELJE, ADAMlČEVA ULlCA 2 poklic: strojni TEHNlK delo: UPOKOJENEC
11.	SLAVOLJUB MARKOVIC, roj. 6. 7. 1940 občina: Celje
naslov: CELJE, MlKLOŠlČEVA ULlCA 1 poklic: ČEVLJAR delo: UPOKOJENEC
13.	UPOKOJENSKA IN EKOLOŠKA LISTA CELJE
predlagatelj: UPOKOJENSKA lN EKOLOŠKA LlSTA CELJE
1.	MICHAEL ŽUREJ, roj. 14. 8. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, OPEKARNlŠKA 10 B poklic: lNŽ. STROJNlŠTVA delo: komercialist
2.	VIKTORIJA INKRET, roj. 31. 10. 1955 občina: Celje
naslov: CELJE, MARlBORSKA 32
poklic: DlPL.GRADB. lNŽ.
delo: SAM. PODJETNlCA POSAMEZNlCA
3.	MATJAŽ PINTER, roj. 2. 5. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, POD KOSTANJl 16 poklic: KUHAR delo: UPOKOJENEC
4.	MARIJA CARMEN TRGLAVČNIK,
roj. 7. 10. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, LlNHARTOVA 16 poklic: URARKA delo: UPOKOJENKA
5.	FRANC KANDORFER, roj. 1. 6. 1944 občina: Celje
naslov: CELJE, JAMOVA 1 poklic: oblikovalec delo: UPOKOJENEC
6.	SONJA GREGURIC, roj. 1. 3. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, OKROGARJEVA 12 poklic: profesorica RAZR. POUKA delo: Učiteljica
7.	ŽELJKO OKLOBDŽIJA, roj. 12. 6. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, SAVlNJSKA 3 poklic: ELEKTRlKAR delo: ELEKTRlKAR
8.	SLAVICA LIPOVŠEK, roj. 30. 4. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPlNOVA 8 poklic: gimnazijska MATURANTKA delo: tajnica
9.	EDVARD REHAR, roj. 8. 1. 1948 občina: Celje
naslov: CELJE, TRG CELJSKlH KNEZOV 5 poklic: FlNOMEHANlK delo: UPOKOJENEC
10.	LEA PUČKO, roj. 3. 4. 1977 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAlGHERJEVA 8 poklic: KOMERlCALlSTKA delo: ADMlNlSTRATORKA
11.	MIROSLAV TELIČ, roj. 5. 10. 1940 občina: Celje
naslov: CELJE, GRČARJEVA 4 poklic: kovinar delo: UPOKOJENEC
14.	LISTA CIVILNIH INICIATIV CELJE
predlagatelj: Boris Šuštar 1. BORIS ŠUŠTAR, roj. 19. 6. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, KOTNlKOVA 2 poklic: elektrotehnik delo: UPOKOJENEC
2.	KARMEN BAILAT, roj. 5. 4. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAlGHERJEVA 13 poklic: specialna PEDAGOGlNJA delo: VlŠJA SVETOVALKA
3.	FRANC ŠELIGO, roj. 28. 2. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, GRUNOVA 5 poklic: komercialist delo: UPOKOJENEC
4.	TATJANA KOŠIR, roj. 9. 3. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, GRUNOVA 2 poklic: poklicna ŠOLA delo: UPOKOJENKA
5.	SLAVKO PAVLIČ, roj. 4. 3. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, POPOVlČEVA 20 poklic: GRAFlČNl TEHNlK delo: UPOKOJENEC
6.	MAJDA KVAR, roj. 19. 1. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, BOROVA 5 poklic: KOMERClALlSTKA delo: tajnica
7.	VIDA KOMPAN, roj. 12. 6. 1947 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAlGHERJEVA 13 poklic: ekonomistka delo: UPOKOJENKA
8.	JOŽICA ČELIK, roj. 28. 4. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, KOTNlKOVA 1 poklic: OSNOVNA ŠOLA delo: NEZAPOSLENA
9.	TANJA DOBRAVC, roj 21. 7. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, SKETOVA 2 poklic: EKONOMSKA TEHNlCA delo: ADMlNlSTRATORKA
10.	MATEJ KOMPAN, roj. 15. 8. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAlGHERJEVA 13 poklic: VRTNAR delo: NEZAPOSLEN
11.	KARMEN STIPLOVŠEK, roj. 19. 10. 1984 občina: Celje
naslov: CELJE, SKETOVA 2 poklic: POSLOVNA SEKRETARKA delo: ADMlNlSTRATORKA
15. ZVEZA ZA PRIHODNOST
predlagatelj: ZVEZA ZA PRlHODNOST
1.	DENIS PADJAN, roj. 24. 4. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, RAZLAGOVA 6 poklic: DlPL. EKONOMlST delo: direktor
2.	MANJA ŠKORC KORES, roj. 17. 4. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, RAZLAGOVA 9 poklic: UNlV. DlPL. PRAVNlCA delo: VlŠJA SVETOVALKA
3.	FRANC VALNER, roj. 6. 4. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, KOČEVARJEVA 4 poklic: strojni TEHNlK, EKONOMSKl TEHNlK
delo: DlREKTOR
4.	SILVA ŠTURBEJ, DR. MED., roj. 31. 12. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, SMREKARJEVA ULlCA 6 poklic: specialistka DERMATOVENEROLOGlJE delo: ZDRAVNlCA DERMATOVENEROLOGlNJA
5.	ALENKA ZAGORIČNIK, roj. 15. 2. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, OROŽNOVA 4 poklic: medicinska SESTRA, SOC. DELAVKA delo: medicinska SESTRA
6.	ROK NOVAK, roj. 9. 4. 1991 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPlNOVA 15 poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
7.	NATALIJA MAJETIC, roj. 30. 11. 1970 občina: Celje
naslov: CELJE, POD GABRl 23 poklic: bolničarka delo: bolničarka
8.	MAJDA KRAJNC, roj. 7. 3. 1955 občina: Celje
naslov: CELJE, POD LlPAMl 22 poklic: ZLATARKA delo: lNFORMATORKA
9.	RUDOLF ŠTAMPE, roj. 13. 5. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAlGHERJEVA 7 poklic: lNŽ. strojništva delo: zasebnik
10.	MIRKO-FRIC ŠKORC, roj. 22. 9. 1942 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA DOBROVO 60 A poklic: GRAFIČNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
11.	JOLANDA PODPEČAN, roj. 6. 11. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, MARIBORSKA 68 poklic: UPRAVNA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
16.	ZDM - STRANKA ZA DELOVNA MESTA
predlagatelj: ZDM - STRANKA ZA DELOVNA MESTA
1.	STANKO ESIH, roj. 7. 8. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, PLEČNIKOVA 19 A poklic: PRAVNIK delo: DIREKTOR
2.	ZLATKA ŠOŠTERIČ, roj. 1. 1. 1961 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGATA 1 A poklic: SOCIALNA DELAVKA delo: PRODAJNA ZASTOPNICA
3.	MILOŠ SENICA, roj. 7. 7. 1974 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAIGHERJEVA 26 poklic: UNIV. DIPL. GOSPODARSKI INŽENIR
delo: TEHNIČNI DIREKTOR
4.	HELENA PRAZNIK, roj. 29. 6. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, KREKOV TRG 5 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: POSLOVNA SEKRETARKA
5.	MARKO URANKER, roj. 17. 4. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA DOBROVO 81 poklic: STROJNI TEHNIK delo: GALVANIZER
6.	BENJAMIN KROBAT, roj. 4. 8. 1970 občina: Celje
naslov: CELJE, GLAVNI TRG 5 poklic: DIPL. EKONOMIST SPECIALIST delo: VODJA PRODAJE
7.	SIMONA KOREN, roj. 31. 5. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, PLEČNIKOVA ULICA 12 A poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: KNJIGOVODJA
8.	FEKRI BEDETI, roj. 18. 7. 1952 občina: Celje
naslov: CELJE, KOVINARSKA 7 poklic: GOSTINEC delo: DIREKTOR
9.	ROK PINTER, roj. 19. 3. 1988 občina: Celje
naslov: CELJE, JAVORJEVA ULICA 1 poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
10.	NENAD STOJAKOVIC, roj. 11. 8. 1966 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA ULICA 5 poklic: METALURŠKI TEHNIK delo: VODJA IZMENE
11.	VLASTO SKALE, roj. 23. 3. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, MILČINSKEGA 4 poklic: GLASBENIK delo: UPOKOJENEC
17.	NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
1.	ANDREJ CIMPERŠEK, roj. 19. 10. 1985 občina: Celje
naslov: CELJE, RAZLAGOVA ULICA 11C poklic: ZDRAVSTVENI TEHNIK delo: ŠTUDENT
2.	IVAN KOVAČEC, roj. 2. 1. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, GOSPOSKA ULICA 3 poklic: PRAVNIK delo: UPOKOJENEC
3.	TANJA HORJAK, roj. 4. 7. 1981 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 5 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: ŠTUDENTKA
4.	BOGOMIR MOJSILOVIČ, roj 1. 1. 1939 občina: Celje
naslov: CELJE, DRAPŠINOVA 15 poklic: DIPL. SOCIOLOG delo: UPOKOJENEC
5.	ŠPELA ZALOŽNIK, roj. 19. 3. 1985 občina: Celje
naslov: CELJE, MARIBORSKA 76A poklic: BOLNIČARKA NEGOVALKA delo: NEGOVALKA
6.	DRAGAN MARIČ, roj. 7. 11. 1985
občina: Celje
naslov: CELJE, POD KOSTANJI 12 poklic: ZDRAVSTVENI TEHNIK delo: ŠTUDENT
18.	SD - SOCIALNI DEMOKRATI
predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
1.	MAG. ANDREJA RIHTER, roj. 25. 8. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, SPOMINSKA 12 poklic: MAG. ZGOD. ZNAN., UNIV. PROF. delo: POSLANKA DRŽAVNGA ZBORA
2.	STANE ROZMAN, roj. 4. 1. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, MIRNA POT 4 poklic: UNIV. PROF. ZGOD. IN SOCIOLOG. delo: DIREKTOR
3.	PRIMOŽ BRVAR, roj. 11. 12. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAIGHERJEVA 7 poklic: DIPL. ZDRAVSTVENIK delo: DIREKTOR
4.	MAG. OLGA BEZENŠEK LALIC,
roj. 6. 3. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, JAMOVA 8
poklic: MAG. SOCIOLOGIJE IN SOC.
DELA
delo: DIREKTORICA
5.	MAKSIMILJAN KLEMEN, roj. 23. 9. 1944 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKAPINOVA 2 poklic: UNIV. PROF. MAT. IN FIZIKE delo: PROFESOR MATEMATIKE
6.	NATAŠA MEDVED, roj. 20. 6. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, GLAVNI TRG 18 poklic: DIPL. MEDICINSKA SESTRA delo: ODGOVORNA MEDICINSKA SESTRA
7.	MARKO SJEKLOČA, roj. 5. 3. 1954 občina: Celje
naslov: CELJE, OKROGARJEVA 3 poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOG delo: NEZAPOSLEN
8.	ŽELJKO CIGLER, roj. 27. 10. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, DEČKOVA CESTA 50 poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOG delo: VIŠJI SVETOVALEC
9.	MAG. INGA ULOKINA, roj. 15. 3. 1982 občina: Celje
naslov: CELJE, KOVINARSKA ULICA 16 poklic: MAG. MUS., AKAD. GLASBENICA delo: VIOLINISTKA
10.	MARKO MELIK, roj. 18. 10. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, KRAIGHERJEVA 11
poklic: DIPL. EKONOMIST
delo: PREDSTAVNIK SVETA DELAVCEV
11.	LUDVIK STEPANČIČ, roj. 3. 7. 1954 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA NA DOBROVO 51 A poklic: UNIV. DIPL. INŽ. KEM. TEHNOLOGIJE
delo: VODJA INFORMATIKE IN RAZVOJA
19.	GŽS - GLAS ŽENSK SLOVENIJE
predlagatelj: GŽS - GLAS ŽENSK SLOVENIJE
1.	ČARLI GRMIČ, roj. 4. 9. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, POD KOSTANJI 12 poklic: REŠEVALEC - MASER delo: PODJETNIK
2.	SIMONA KOLENC, roj. 9. 5. 1976 občina: Celje
naslov: CELJE, POD GABRI 25 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA delo: BLAGAJNIČARKA, FINANČNICA 3 MATJAŽ KAVČIČ, roj. 29. 3. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, DRAPŠINOVA 5 B poklic: STROJNI TEHNIK delo: STROJNI TEHNIK
V volilni enoti se voli 11 članov mestnega sveta.
Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval.
VOLILNA ENOTA ST. 3
obsega območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Savinja, Karel Destov-nik-Kajuh, Slavko Šlander, Medlog, Dolgo polje in Pod gradom.
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
1. LIPA
predlagatelj: LIPA
1.	MARIJA DEZIRE DRAKSLER,
roj. 11. 6. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA 38 poklic: EKONOMISTKA delo: EKONOMISTKA
2.	DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
predlagatelj: DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
1.	JOŽEF BUČER, roj. 20. 3. 1935 občina: Celje
naslov: CELJE, VEGOVA 12 B poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
2.	ŠTEFANIJA PRESKER, roj. 21. 12. 1948 občina: Celje
naslov: CELJE, ČOPOVA 23 poklic: UNIV. DIPL. ORGANIZACIJE DELA
delo: UPOKOJENKA
3.	IZIDOR SALOBIR, roj. 6. 3. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, BABNO 31 A poklic: UNIV. DIPL. EKONIMIST delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
4.	ANTONIJA ZATLER, roj 25. 5. 1941 občina: Celje
naslov: CELJE, TRŽAŠKA 7 poklic: DIPLOMIRANA PRAVNICA delo: UPOKOJENKA
5.	JOŽEF PREVOLŠEK, roj. 9. 4. 1952 občina: Celje
naslov: CELJE, ČOPOVA 23 poklic: SREDNJA ŠOLA delo: UPOKOJENEC
6.	ZORA KOREN, roj. 3. 8. 1945 občina: Celje
naslov: CELJE, IPAVČEVA 4 poklic: PROMETNA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
7.	FRANČIŠKA AŠKERC, roj. 28. 7. 1941 občina: Celje
naslov: CELJE, KOŠNICA 29 C poklic: SREDNJA ŠOLA delo: UPOKOJENKA
8.	VIKTOR ZUPANC, roj. 17. 8. 1933 občina: Celje
naslov: CELJE, KAMNIŠKA 6 poklic: INŽ. ORGANIZACIJE DELA delo: UPOKOJENEC
9.	JOŽEFA HERMAN, roj. 25. 1. 1941 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 3 poklic: VIŠJA ŠOLA delo: UPOKOJENKA
10.	MILAN KOLAR, roj. 24. 12. 1936 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA 53 B poklic: SREDNJA ŠOLA delo: UPOKOJENEC
3. CELJSKA NEODVISNA LISTA
predlagatelj: ŠTEFAN JUG IN SKUPINA VOLIVCEV
1.	ŠTEFAN JUG, roj. 1. 6. 1944 občina: Celje
naslov: CELJE, IPAVČEVA 2 poklic: VIŠJI ORG. ŠPOR. REKREACIJE delo: UPOKOJENEC
2.	MIHAEL ZVER, roj. 14. 8. 1952 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 32
poklic: EKONOMIST
delo: VODJA MARKETINGA
3.	EVA ŠPOLJAR, roj. 23. 9. 1955 občina: Celje
naslov: CELJE, TRŽAŠKA 15 poklic: KOMERCIALISTKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
4.	MARKO ZUPAN, roj. 22. 3. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA 93
poklic: ZDRAVNIK
delo: PREDSTOJNIK ODDELKA
5.	JOŽEF - KONRAD RATEJ, roj. 5. 5. 1943 občina: Celje
naslov: CELJE, NUŠIČEVA 8 poklic: UNIV.DIPL. INŽ. delo: UPOKOJENEC
6.	ALEKSANDRA HRIBAR - KOŠIR,
roj. 14. 9. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, KERSNIKOVA 32 A poklic: MAG. IN PROF. ANGL. IN NEM. delo: PREDAVAT. ANGL. IN NEM. JEZIKA
7.	TOMAŽ FLUDERNIK, roj. 16. 12. 1973 občina: Celje
naslov: CELJE, KERSNIKOVA 5A poklic: SAMOSTOJNI PODJETNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
8.	BORUT ALUJEVIČ, roj. 16. 5. 1942 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 10 poklic: UNIV. DIPL. DRAMSKI IGRALEC delo: UPOKOJENEC
9.	POLONA KOLŠEK, roj. 28. 7. 1984 občina: Celje
naslov: CELJE, VOJKOVA 16
poklic: PROF. UNIV.DIPL.PEDAG.
delo: PROF. NEMŠČINE IN PEDAGOGIKE
10.	BOGDAN POVALEJ, roj. 15. 5. 1946 občina: Celje
naslov: CELJE, VRUNČEVA 25 A poklic: UČITELJ TELESNE VZGOJE delo: SEKRETAR ŠPORTNE ZVEZE
11.	VOJTEH BRATEC, roj. 21. 4. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 56 poklic: TRGOVEC delo: KOMERCIALIST
4. ZARES - NOVA POLITIKA
predlagatelj: ZARES - NOVA POLITIKA
1.	EVA KNEZ MRAZ, roj. 12. 4. 1966 občina: Celje
naslov: CELJE, UL.HEROJA BRAČIČA 15 poklic: UNIV.DIPL.PRAVNICA delo: VIŠJA SVETOVALKA
2.	ANDREJA BANIČ ZEBEC, roj. 21. 8. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKVARČEVA 9 poklic: DIPL.EKON. delo: REFERENTKA
3.	JERNEJ OSOLE, roj. 24. 9. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, MAISTROVA 8 poklic: DIPL.EKONOMIST delo: NEZAPOSLEN
4.	TADEJA BOBNIČ, roj. 24. 10. 1984 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 9 poklic: UNIV.DIPL.EKONOMISTKA delo: ŠTUDENTKA
5.	MINEA NOVAK, roj. 1. 9. 1983 občina: Celje
naslov: CELJE, LOŽNICA PRI CELJU 3 poklic: TURISTIČNA TEHNICA delo: ŠTUDENTKA
5. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
1.	URŠKA TOPLAK, roj. 14. 10. 1980 občina: Celje
naslov: CELJE, KETTEJEVA 20 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNICA delo: SVETOVALKA
2.	MAJDA SMODEK, roj. 20. 3. 1968 občina: Celje
naslov: CELJE, KOŠNICA PRI CELJU 25 C poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: NEZAPOSLENA
3.	IVAN KAUČIČ, roj. 24. 1. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, KOŠNICA PRI CELJU 51 H poklic: ZLATAR delo: TISKAR
4.	HERTA KOŠTOMAJ, roj. 7. 8. 1942 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 28 poklic: KEMIJSKA PROCESNICA delo: UPOKOJENKA
5.	VANČO TEGOV, roj. 14. 12. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA V. PREKOMORSKE B. 10 poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOG delo: RECEPTOR - INFORMATOR
6.	ANTON GRILANC, roj. 13. 5. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 64 poklic: INŽ. STROJNIŠTVA delo: VODJA SLUŽBE
7.	MILAN PEUNIK, roj. 8. 4. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, NA OTOKU 12 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: NEZAPOSLEN
8.	FRANC IKOVIC, roj. 9. 12. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 44 poklic: GRADBENI TEHNIK
delo: KOMERCIALIST
9.	IRENA LOČNIKAR, roj. 24. 2. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, KERSNIKOVA 6 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA delo: VODJA PRODAJE
10.	URŠKA ORLIČ, roj. 5. 4. 1980 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 26 poklic: KOMERCIALISTKA delo: POSLOVODJA
11.	BERNARD MAUER, roj. 26. 9. 1954 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 29 poklic: GRAFIK delo: NEZAPOSLEN
6.	SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
predlagatelj: SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA
1.	IZTOK VUKOVIČ, roj. 17. 9. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, MEDLOG 16 poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC delo: KOMERCIALIST
2.	PETRA HORVAT, roj. 4. 5. 1980 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 60 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: NEZAPOSLENA
3.	IGOR LUKIC, roj. 28. 2. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, ČOPOVA 25 poklic: STROJNI MEHANIK, ELEKTROTEHNIK
delo: VARNOSTNIK - INTERVENCIJA
7.	ZELENI SLOVENIJE
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE
1.	URŠKA DRUGOVIČ, roj. 1. 2. 1966 občina: Celje
naslov: CELJE, NA OTOKU 13 poklic: UNIV. DIPL. BIOLOGINJA delo: VODJA OBRATOVANJA ČISTILNIH NAPRAV
2.	BOŠTJAN JELENKO, roj. 17. 7. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, ČOPOVA 14 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: VODJA NABAVE
3.	IZTOK KOS, roj. 14. 11. 1978 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 20 A poklic: EKOLOŠKI TEHNIK delo: ZDRAVSTVENI TEHNIK
4.	BARBARA ŠKEDELJ, roj. 3. 8. 1971 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 58 poklic: KOMERCIALISTKA delo: KOMERCIALISTKA
5.	SIMONA ŠERUGA, roj. 29. 5. 1973 občina: Celje
naslov: CELJE, MEDLOG 48 poklic: SREDNJA MEDICINSKA ŠOLA delo: MEDICINSKA SESTRA
6.	MARKO LOVŠE, roj. 12. 10. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, NA OTOKU 13 poklic: ZOBOTEHNIK delo: ZDRAVSTVENI TEHNIK
7.	ANDREJA HOCHKRAUT, roj. 6. 8. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA V. PREKOMORSKE BRIGADE 9 poklic: SOCIALNA DELAVKA delo: DIREKTORICA
8.	HERMINA ŠKET MATKO, roj. 8. 11. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, JENKOVA 16 A poklic: VIŠJA UPRAVNA DELAVKA delo: STROKOVNA SODELAVKA ZA UPRAVNE ZAD.
9.	NATAŠA ŠINKO, roj. 10. 9. 1976 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 56 poklic: UPRAVNA TEHNICA delo: FINANČNA REFERENTKA
8.	SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA
predlagatelj: SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1. LIDIJA RAMŠAK, roj. 27. 6. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, KERSNIKOVA 32 A poklic: TRGOVKA delo: NEZAPOSLENA
9.	SU - SLOVENSKA UNIJA
predlagatelj: SU - SLOVENSKA UNIJA
1.	SUZI KVAS, roj. 22. 4. 1971 občina: Celje
naslov: CELJE, ZVODNO 25 B poklic: PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA
delo: DIREKTORICA
2.	VLADIMIR OČKO, roj. 22. 6. 1954 občina: Celje
naslov: CELJE, VRUNČEVA 37 poklic: GRADBENI TEHNIK delo: DIREKTOR
3.	DARINKA DOLNIČAR, roj. 3. 11. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA 55 A poklic: KOMERCIALISTKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
4.	JERNEJA VOLFAND, roj. 22. 2. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, MALGAJEVA 2 poklic: STROJNA TEHNICA delo: VODJA PROGRAMOV
5.	MIRAN VITEZ, roj. 22. 5. 1954 občina: Celje
naslov: CELJE, VRUNČEVA 25 A poklic: TURISTIČNI TEHNIK delo: RECEPTOR
6.	NATALIJA CENE, roj. 27. 4. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, KOŠNICA 51 G poklic: TRGOVSKA TEHNICA delo: PRODAJALKA
7.	SABINA JURŠA, roj. 28. 4. 1968 občina: Celje
naslov: CELJE, MALGAJEVA 2 A poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: PRODAJALKA
8.	ROZIKA ŠTABUS, roj. 14. 8. 1948 občina: Celje
naslov: CELJE, KOŠNICA 51 G poklic: TRGOVKA delo: UPKOJENKA
9.	MATIS FILIPIČ, roj. 8. 2. 1977 občina: Celje
naslov: CELJE, NAZORJEVA 23 poklic: VRTNARSKI TEHNIK delo: USLUŽBENEC
10.	MATIC ZORKO, roj. 27. 5. 1981 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBJANSKA 54 poklic: ELEKTRO TEHNIK delo: ŠTUDENT
10. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.	BOJAN ŠROT, roj. 9. 2. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 56 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: ŽUPAN IN ODVETNIK
2.	BORISLAV JAGODIČ, MAG. FARM., roj. 5. 3. 1944
občina: Celje
naslov: CELJE, KOPITARJEVA 5 poklic: MAGISTER FARMACIJE delo: FARMACEVT
3.	MAG. MILENA ČEKO PUNGARTNIK,
roj. 10. 4. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, VEGOVA 2 poklic: MAGISTRICA ZNANOSTI delo: DIREKTORICA
4.	FRANCI FILIPČIČ, roj. 18. 3. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 78 poklic: STROJNI TEHNIK delo: VODJA PROIZVODNJE
5.	JOLANDA VASIC, roj. 18. 3. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, VOJKOVA ULICA 15 poklic: METALURŠKA TEHNICA delo: VODJA ŠKODNE ADMINISTRACIJE
6.	ANTON PRIMOŽIČ, roj. 27. 5. 1940 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 4 poklic: DIPL. INŽ. MATEMATIKE delo: UPOKOJENEC
7.	LUCIJA KOŠTOMAJ, roj. 27. 9. 1979 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA ULICA 53 A poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: TAJNICA
8.	ALOJZ OCVIRK, roj. 14. 9. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, JAPLJEVA ULICA 21
poklic: CVETLIČAR
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
9.	SREČKO ERJAVEC, roj. 9. 1. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, HRAŠOVČEVA ULICA 4 poklic: GRAFIK
delo: DIREKTOR
10.	BARBARA KRAJNC, roj. 29. 3. 1976 občina: Celje
naslov: CELJE, KOPITARJEVA 5 poklic: DIPL. MEDICINSKA SESTRA delo: NEGA STAROSTNIKOV
11.	DARKO ŽVIŽEJ, roj. 10. 12. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 11
poklic: ZLATAR
delo: VODITELJ TV ODDAJE
11.	NEODVISNA LISTA MLADI ZA NAŠO PRIHODNOST
predlagatelj: Mag. Petra Kodela Felicijan
1.	MAG. PETRA KODELA FELICIJAN,
roj. 25. 12. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, KOŠNICA PRI CELJU 19 A poklic: MAG. ZNAN. DRŽ. IN EVR. ŠTUDIJ delo: VODJA SPLOŠNE SLUŽBE
2.	UROŠ SKALE, roj. 20. 2. 1975 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA 48
poklic: KMETIJSKI TEHNIK
delo: PRODAJALEC FITOFARMACEVT. SR.
3.	ANDREJA ŽAFRAN, roj. 17. 4. 1988 občina: Celje
naslov: CELJE, KERSNIKOVA 52 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA
4.	MIHA ZIMŠEK, roj. 15. 8. 1988 občina: Celje
naslov: CELJE, BREG 8 poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
5.	JERNEJ POTEKO, roj. 23. 4. 1988 občina: Celje
naslov: CELJE, BABNO 25 A poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: ŠTUDENT KMET. - ZOOTEHNIKE
6.	LUCIJA ČANŽEK, roj. 22. 8. 1980 občina: Celje
naslov: CELJE, PEČOVNIK 54 poklic: ZDRAVSTVENA TEHNICA delo: NEZAPOSLENA
7.	MARJANA VOLF, roj. 1. 9. 1959 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 18 B
poklic: EKONOMISTKA
delo: DELO V FOTOKOPIRNICI S.P.
12.	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	ZDENKO PODLESNIK, roj. 28. 6. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, OBLAKOVA ULICA 12 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: DIREKTOR
2.	PRIM. MARTA KRIŽNAR ŠKAPIN,
roj. 22. 5. 1941 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKVARČEVA ULICA 1 poklic: PRIM., DR. DENTALNE MEDICINE delo: UPOKOJENKA
3.	DR. BRIGITA KOKLIČ, roj. 14. 1. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 33 poklic: DOKTORICA KEMIJSKIH ZNANOSTI
delo: SKRBNICA SISTEMOV VODENJA
4.	BOŠTJAN DERMOL, roj. 22. 3. 1976 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 88 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: ABSOLVENT
5.	BOŽENA KOKALJ, roj. 1. 10. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, TKALSKA ULICA 14 poklic: KOMERCIALNA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
6.	JOŽEF TURNŠEK, roj. 24. 4. 1938 občina: Celje
naslov: CELJE, VOJKOVA ULICA 2 poklic: DIPL. EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
7.	ANTONIJA JUNKOVIC, roj. 16. 5. 1936 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 27 poklic: PRODAJALKA delo: UPOKOJENKA
8.	RADE KNEŽEVIC, roj. 19. 8. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 4 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE delo: PREDSEDNIK UPRAVE
9.	ALOJZ MELAVC, roj. 24. 12. 1942 občina: Celje
naslov: CELJE, ŠKVARČEVA ULICA 6 poklic: ELEKTRO TEHNIK delo: UPOKOJENEC
10.	METKA KNEŽEVIČ, roj. 15. 11. 1982 občina: Celje
naslov: CELJE, VRUNČEVA ULICA 35 A poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: ADMINISTRATORKA
11.	MILAN FLIS, roj. 12. 8. 1938 občina: Celje
naslov: CELJE, VOJKOVA ULICA 4 poklic: GRADBENI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
13.	UPOKOJENSKA IN EKOLOŠKA LISTA CELJE
predlagatelj: UPOKOJENSKA IN EKOLOŠKA LISTA CELJE
1.	MILAN KOVAČIČ, roj. 8. 3. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, NA OTOKU 17 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK
2.	EDVARD STEPIŠNIK, roj. 14. 9. 1943 občina: Celje
naslov: CELJE, PREŽIHOVA 3 poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
3.	IRENA MIKLAV, roj. 4. 8. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, ČOPOVA 25 poklic: VIŠJA MEDICINSKA SESTRA delo: UPOKOJENKA
4.	ALEŠ ŽIGON, roj. 29. 11. 1971 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA 61 poklic: ELEKTROMEH.ELEKTR. delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK
5.	BOŽA TOPIC, roj. 16. 7. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, NUŠIČEVA 8 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: EKONOMSKA TEHNICA
6.	MIHAEL VIZJAK, roj. 8. 9. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, ČOPOVA 23 poklic: ELEKTROMEHANIK delo: UPOKOJENEC
7.	MIROSLAVA ISKRAČ, roj. 8. 11. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, KAJUHOVA 7 poklic: UPOKOJENKA delo: UPOKOJENKA
8.	LENART HORVATIČ, roj. 30. 10. 1947 občina: Celje
naslov: CELJE, POLULE 77A poklic: GRAFIK delo: UPOKOJENEC
9.	BERNARDA ULAGA, roj. 5. 9. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, BABNO 20 poklic: UPOKOJENKA delo: UPOKOJENKA
10.	JURIJ BELUŽIČ, roj. 17. 4. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, KERSNIKOVA 4A poklic: ZLATAR delo: NEZAPOSLEN
11.	MILAN GOMBAČ, roj. 29. 2. 1956 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA 36 poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
14.	LISTA CIVILNIH INICIATIV CELJA
predlagatelj: Boris Šuštar
1.	ALJOŠA BONAJO, roj. 22. 4. 1966 občina: Celje
naslov: CELJE, CESTA V LAŠKO 22 poklic: UNIV.DIPL.EKONOMIST delo: PODJ. IN FINAN. SVETOVALEC
2.	BLAŠKA FERME, roj. 9. 1. 1964 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 10 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: RAČUNOVODSKA USLUŽBENKA
3.	MILAN FERME, roj. 28. 8. 1957 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 10 poklic: POKLICNA ŠOLA delo: UPOKOJENEC
4.	BERNARDA JESENEK, roj. 17. 5. 1966 občina: Celje
naslov: CELJE, KOŠNICA PRI CELJU 53 poklic: KMETIJSKA TEHNICA delo: POSLOVODJA
5.	JAKA ŠKOBERNE, roj. 1. 5. 1982 občina: Celje
naslov: CELJE, NAZORJEVA 5 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT
LOKALNE VOLITVE 2010
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
6.	VOJIN KESER, roj. 24. 1. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, ČOPOVA 17 poklic: POKLICNA ŠOLA delo: UPOKOJENEC
7.	ANA GAŠPARIČ, roj. 16. 7. 1988 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 10 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: ŠTUDENTKA
8.	JANKO NUNČIČ, roj. 27. 5. 1982 občina: Celje
naslov: CELJE, UL.HEROJA BRAČIČA 22 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: SERVISER
9.	IDA LAHARNAR, roj. 27. 9. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 8 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: NEZAPOSLENA
10.	KATJA FUNTEK, roj. 5. 4. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, MEDLOG 12 poklic: UNIV.DIPL.AGR. delo: PROFESORICA
11.	ZVONIMIR LAHARNAR, roj. 4. 1. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 8 poklic: PREMIKAČ NA ŽELEZNICI delo: UPOKOJENEC
15.	ZVEZA ZA PRIHODNOST
predlagatelj: ZVEZA ZA PRIHODNOST
1.	LIDIA MAJERIČ, roj 27. 9. 1951 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 33 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: UPOKOJENKA
2.	ZLATKO JOSIP LUKAŠČIK,
roj. 8. 12. 1934 občina: Celje
naslov: CELJE, STRITARJEVA 15 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. KEMIJE delo: UPOKOJENEC
3.	TOMAŽ MAROVT, roj. 11. 9. 1954 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA 45 poklic: INŽ. GEODEZIJE delo: GEODET ZASEBNIK
4.	ANDREJA LIPIČNIK, roj. 12. 10. 1982 občina: Celje
naslov: CELJE, LISCE 23 B poklic: PROFESORICA delo: PEDAGOGINJA
5.	BRANISLAV MIHAJLOVIČ, roj. 9. 12. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, BRODARJEVA 10 poklic: SREDNJA GOSTINSKA delo: OBRTNIK
6.	KAROLINA DAKUŠIČ, roj. 9. 7. 1942 občina: Celje
naslov: CELJE, BRODARJEVA 29 poklic: MEDICINSKA SESTRA delo: UPOKOJENKA
7.	JANJA STOJNŠEK, roj. 28. 4. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, KERSNIKOVA 22 poklic: MEDICINSKA SESTRA delo: MEDICINSKA SESTRA
8.	IVAN MAJERIČ, roj. 18. 9. 1944 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 33 poklic: PROMETNA ŠOLA delo: UPOKOJENEC
9.	ANDREA LAVRENČIČ, roj. 10. 12. 1979 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 33 poklic: VZGOJITELJICA delo: PEDAGOGINJA
10.	LEONIDA KOLAR, roj. 10. 4. 1958 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA 56 poklic: VISOKA POSLOVNA ŠOLA delo: POSLOVNA SEKRETARKA
11.	ZDENKA KRAJCAR, roj. 9. 10. 1934 občina: Celje
naslov: CELJE, DEČKOVA 33 poklic: TKALKA delo: UPOKOJENKA
16.	ZDM - STRANKA ZA DELOVNA MESTA
predlagatelj: ZDM - STRANKA ZA DELOVNA MESTA
1.	MILAN KOS, roj. 23. 12. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 31 A poklic: TRGOVEC delo: DIREKTOR
2.	SEBASTJAN KLINC, roj. 30. 9. 1973 občina: Celje
naslov: CELJE, KOŠNICA 44 poklic: KOMERCIALNI INŽENIR delo: VODJA OBRATA
3.	BRANKA ZUPANC, roj. 15. 2. 1963 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 128 B poklic: STROJNA TEHNICA delo: SOCIALNA NEGOVALKA
4.	HASAN IBRIC, roj. 24. 9. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, OBLAKOVA ULICA 14 poklic: SPECIALIST POSLOVNE EKONOMIJE
delo: VODJA KAZNI, DEPOZ. IN SOD.TAKS
5.	JERNEJ ROJC, roj. 23. 7. 1974 občina: Celje
naslov: CELJE, MALGAJEVA ULICA 2 poklic: EKONOMIST delo: DIREKTOR
6.	MOJCA KOS, roj. 10. 4. 1960 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 25 poklic: TRGOVKA delo: TISKARKA
7.	SAŠO FARČNIK, roj. 17. 7. 1987 občina: Celje
naslov: CELJE, PEČOVNIK 13 poklic: GOSTINSKI TEHNIK delo: KUHAR
8.	RAJKO NOVAK, roj. 10. 6. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA ULICA 48 poklic: DIPL. UPRAVNI ORGANIZATOR delo: VODJA AVTOPARKA
9.	CVETKA SKALE, roj. 10. 5. 1967 občina: Celje
naslov: CELJE, RONKOVA ULICA 23 poklic: DIPL. MEDICINSKA SESTRA delo: MEDICINSKA SESTRA
10.	MILAN ANGELOVIC, roj. 21. 5. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 58 poklic: VOZNIK
delo: VOZNIK - MEDNARODNA ŠPEDICIJA
11.	DANIJEL KMETEC, roj. 11. 12. 1961 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 140 A poklic: AVTOMEHANIK delo: DIREKTOR
17.	NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
1.	SANDI KRIVEC, roj. 7. 5. 1972 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 131B poklic: SPECIALIST UPRAVNIH ZNANOSTI
delo: SAMOSTOJNI SVETOVALEC
2.	TOMAŽ RAZNOŽNIK, roj. 28. 12. 1965 občina: Celje
naslov: CELJE, ZOISOVA ULICA 1 poklic: UNIV.DIPL.INŽ.KEM. PROC. TEHNO
delo: SAMOSTOJNI TEHNOLOG
3.	KLARA RAZNOŽNIK, roj. 24. 3. 1979 občina: Celje
naslov: CELJE, ZOISOVA ULICA 1 poklic: PROFESORICA GLASBE delo: PROFESORICA GLASBE
4.	DANIJEL POLUTNIK, roj. 22. 10. 1950 občina: Celje
naslov: CELJE, ČOPOVA 17 poklic: KUHAR delo: KUHAR
5.	ZOFIJA SLAMNIK, roj. 16. 4. 1949 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 34C poklic: TRGOVKA delo: UPOKOJENKA
6.	DOMINIK OCVIRK, roj. 18. 5. 1977 občina: Celje
naslov: CELJE, JAPLJEVA 21 poklic: ŽIVILSKI TEHNIK delo: ŽIVILSKI TEHNOLOG
7.	LJUDMILA KINK, roj. 25. 7. 1937 občina: Celje
naslov: CELJE, NUŠIČEVA 2A poklic: KNJIŽNIČARSKA MANIPULANTKA delo: UPOKOJENKA
18.	SD - SOCIALNI DEMOKRATI
predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
1.	JANJA ROMIH, roj. 26. 8. 1962 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 24 poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOGINJA delo: VODJA SEKTORJA
2.	BOJAN STOJANOVIC, roj. 15. 5. 1979 občina: Celje
naslov: CELJE, JENKOVA 8 A poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOG delo: VODJA PROJEKTOV
3.	IVAN DOMITROVIČ (JANEZ),
roj. 23. 6. 1946 občina: Celje
naslov: CELJE, KOSOVELOVA 5 poklic: PREDMETNI UČITELJ delo: RAVNATELJ OSNOVNE ŠOLE
4.	MATEJA AJDNIK KOROŠEC,
roj. 15. 9. 1969 občina: Celje
naslov: CELJE, TRUBARJEVA ULICA 18 poklic: UNIV. DIPL. PREVAJALKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
5.	DAMIR IVANČIC, roj. 3. 12. 1980 občina: Celje
naslov: CELJE, ULICA V. PREKOMORSKE BRIGADE 6 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: ODVETNIK
6.	SVETOZAR MILJEVIC, roj. 2. 7. 1948 občina: Celje
naslov: CELJE, ČOPOVA ULICA 25 poklic: ELEKTRO TEHNIK delo: UPOKOJENEC
7.	METKA ZORKO, roj. 24. 11. 1955 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 8 poklic: UPRAVNO ADMIN. TEHNICA delo: TAJNICA
8.	RIKARD MAJCEN, roj. 7. 8. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, JAPLJEVA 3 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: DIREKTOR
9.	MARIJA CANKAR, roj. 27. 7. 1947 občina: Celje
naslov: CELJE, MAISTROVA 32 A poklic: UNIV. PROF. ŠPORTNE VZGOJE delo: UPOKOJENKA
10.	MARKO TUKARIC, roj. 5. 5. 1940 občina: Celje
naslov: CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 62 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. KEMIJSKE TEHNOL.
delo: UPOKOJENEC
11.	JANEZ GROBELNIK (IVO),
roj. 17. 10. 1920 občina: Celje
naslov: CELJE, BOŽIČEVA 4
poklic: TRGOVSKI ZASTOPNIK delo: UPOKOJENEC
19. GŽS - GLAS ŽENSK SLOVENIJE
predlagatelj: GŽS - GLAS ŽENSK SLOVENIJE
1.	DANICA KERKOŠ, roj. 13. 7. 1953 občina: Celje
naslov: CELJE, BRODARJEVA 41 poklic: ADMINISTRATORKA delo: UPOKOJENKA
2.	MILOŠ SAGADIN, roj 12. 6. 1954 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 14
poklic: TRENER
delo: ŠPORTNI REFERENT
3.	BRIGITA ŠORLI, roj. 8. 3. 1981 občina: Celje
naslov: CELJE, ZAGRAD 140 A poklic: VIŠJA STROK.POSL. SEKRETARKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
4.	GREGOR NOVAK, roj. 15. 3. 1981 občina: Celje
naslov: CELJE, NA ZELENICI 9 poklic: AVTOMEHANIK delo: VODJA SERVISA
V volilni enoti se voli 11 članov mestnega sveta.
Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval.
Volitve bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010
Številka: 041-01/2010 Celje, 24. septembra 2010
Občinska volilna komisija Mestne občine Celje Trgteljskih knezov 9, Celje
Predsednik Žugelj

Da bi voz potegnili iz blata
Celjska neodvisna lista, ki ima za seboj že štiri mandate v celjskem mestnem svetu, bo sodelovala tudi na tokratnih lokalnih volitvah.
Najboljši volilni rezultat je lista dosegla na volitvah pred 16 leti. Tedaj je imela v mestnem svetu tri svetnike, v zadnjih treh mandatih pa po enega. Tokrat pričakujejo, da bodo vsaj ponovili, če ne izboljšali rezultat iz leta 1994.
Celjska neodvisna lista po besedah Mirana Gracerja, nosilca kandidatne liste v 2. volilni enoti in aktualnega mestnega svetnika, ponuja nekatere rešitve, ki bi lahko »potegnile voz iz blata«. Med glavnimi poudarki liste so takojšnja ureditev finančnega stanja v Mestni občini Celje ter vseh mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, znižanje cen parcel in komunalnega prispevka pri gradnji gospodarskih oziroma proizvodnih objektov, čimprejšnja izdelava razvojne strategije Celja _
V tretji celjski volilni enoti je nosilec kandidatne liste Štefan Jug ter v prvi Marjan Ven-gust.
BA
O poplavni varnosti
O poplavni varnosti so v torek na okrogli mizi v Zagradu spregovorili tudi celjski županski kandidati. Okroglo mizo je sklical Odbor za zaščito pred poplavami Krajevne skupnosti Pod gradom. Udeležili so se je Janko Požežnik, Jana Govc Eržen in Branko Lobnikar, medtem ko sta se Andreja Rihter in Bojan Šrot opravičila.
Prisotni so od kandidatov želeli slišati predvsem, kaj bodo naredili za večjo poplavno varnost občanov Celja ter kako bodo motivirali okoljskega ministra, da protipoplavnih ukrepov ne bo le obljubljal, realizacije pa ne bo, kot se je dogajalo v preteklosti. Kandidati so v odgovorih izpostavili, da je bil dialog občine z državo v preteklih letih preslab, pogrešajo tudi dialog s sosednjimi občinami, saj se je treba reševanja problema poplavne varnosti lotiti celovito, torej na celotnem porečju Savinje. Opozorili so tudi, da smo za poplave v veliki meri krivi ljudje sami in da ni treba samo čakati na državne ukrepe, ampak lahko za poplavno varnost kaj postorimo tudi sami. Navzoči so nato na županske kandidate apelirali, naj k reševanju poplavne varnosti že zdaj pripomorejo tudi sami, in sicer tako, da že pred volitvami začnejo lobirati pri odgovornih na državni ravni, da bi se protipoplavni ukrepi začeli čim prej izvajati.
BA
Le rezultatsko brez napredka _
Celjski nogometaši so v Domžalah izgubili, pa čeprav so imeli dva igralca več.
Poraz je tragičen predvsem zaradi dejstva, da so proti vodilnim na lestvici prikazali odlično igro v 1. polčasu, nizali priložnosti, tudi zaradi drugačne postavitve, ki jo je zasnoval novi trener Damjan Romih. Pred osrednja vezi-sta je postavil tri hitre igralce, ki so uspevali razbijati trdno domžalsko zasedbo, a kaj, ko so priložnosti ostale neizkoriščene. V zadnjih sekundah prvega dela je s 35 metrov Juninho z izjemnim pro-jektilom zadel zgornji kot celjskih vrat. Sodnik Vinčič je Pekiča izključil v 40., Ju-ninha pa v 73. minuti. Celjani so valili napade, toda žoga ni hotela v mrežo. Še najbližje zadetku so bili Bezjak, Štraus in Čadikovski.
Damjan Romih je bil potrt le glede rezultata, predstava njegovih varovancev pa ga je morda celo presenetila: »Domžale so tudi s tem, ko so zmagale kljub izključitvam, pokazale, zakaj so na vrhu lestvice. Zame so moji fantje zmagovalci glede
Celje (4-2-3-1): Mujči-novič - Gobec, Klun, Ka-čičnik, Bakarič - Mujako-vič, Brezič - Bezjak, Štraus, Močič - Čadikovski. Igrali so še Klebčar, Purišič, Popovič.
Roku Štrausu je Damjan Romih namenil pomembnejšo vlogo.
na to, kaj se je dogajalo v zadnjih dneh, ko je bil zamenjan trener in ko so bili organom pregona prijavljeni tujci. Danes so prikazali pravi karakter in veliko željo po zmagi. Odgovornost za poraz prevzemam nase, kajti v ključnem trenutku sem razpoloženega Štrausa zamenjal s Klebčar-jem, saj sem mislil, da bo prinesel preobrat. Nakana mi ni uspela.« Nesrečni zadetek je padel v 46. minuti 1. dela. »Mujčinovič ni kriv, šlo je za evrogol. Žal je spet zatajila naša realizacija pri izjemnih priložnostih. Morda kdo meni, da je treba igralce sprostiti. Ni
res, od tega trenutka morajo razmišljati, kako bodo bza-grizli< proti Kranjčanom.«
Domžalski strateg Darko Birjukov ni ovinkaril: »Celjska ekipa je odigrala zelo dobro in ji čestitam. Imeli smo nekaj sreče, da nismo prejeli zadetka. Kasneje bi lahko povedli z 2:0. Pekič je dejal, da je bil drugi rumeni karton upravičen, prvi pa ne.« Zelo nevaren strel in nekaj uporabnih predložkov je uspelo Sebastjanu Gobcu: »Težko se je sprijazniti s porazom, kajti bili smo za razred boljši od vodilnega moštva na njegovem štadionu. Tri-
glav je igral neodločeno z Mariborom in to pove dovolj o našem motivu pred jutrišnjo tekmo.«
Ogorčeni
Rudar je doma remiziral z Olimpijo. Z igralcem manj je povedel, nato pa je bil izključen trener Bojan Prašni-kar, ko je Olimpija izenačila. Šlo naj bi za prepovedan položaj, ki pa ga je težko določiti oziroma so odločali ce-
lo centimetri. Zato čudi oster odziv vodstva velenjskega kluba na sojenje. V klubu se sprašujejo, ali gre za naključje ali slab dan sodniške trojke ali pa za tiho dejavnost sodniške organizacije z nalogo pomagati Olimpiji iz krize.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
LESTVICA 1.SNL
1.	NAFTA
2.	DOMŽALE
3.	MARIBOR
4.	HIT GORICA
5.	RUDAR
6.	LUKA KOPER
7.PRIM0RJE
8.	CMCEUE
9.	TRIGLAV 10.0UMPIJA
2	22:13 22
1	12: 3 22
O	17: 5 18
4	14:17 14
4	12:16 10
1 6	11:16 10
3 4	16:16 9
3 4	14:15 9
3 5	10:23 9
3 5	12:16 6
Nogometni klub Kovinar iz Štor je s svojim delovanjem začel pred 80 leti. Ob praznovanju visoke obletnice bo jutri na štadionu na Lipi odigrana revialna tekma med veterani Kovinarja in splitskega Hajduka, ki se bo začela ob 16. uri.
Celjski Spartanec
Robnik
Bogdan Robnik se ni udeležil ultramaratona od Celja do Logarske doline, temveč je od Mozirja spremljal ženo Natašo, ki je osvojila tretje mesto.
Pred 2.500 leti so Grki porazili številčnejšo perzijsko vojsko in Filipides je tekel od Maratonskega polja do Aten, sporočil veselo novico, nato pa izdihnil. Še prej je Filipides tekel po pomoč do Sparte.
Zgodba je dobila nadaljevanje na prvih olimpijskih igrah moderne dobe, ko je bil na sporedu maraton, tek na dobrih 42 kilometrov. V Atenah pa bodo že 28. pripravili Spartathlon, eno najtežjih preizkušenj v teku na svetu. Proga je dolga 246 kilometrov. Danes zjutraj ob 7. uri je bil na štartu med 450 atleti iz 32 držav tudi celjski ul-tramaratonec Celjan Bogdan Robnik. Na progi je 22 kontrolnih točk, preteči pa jo je treba v 36 urah. »Vesel bom, če bom na cilju po 35 urah in 59 minutah. Kar bo hitreje, bo odlično. S tekom se ukvarjam 10 let. Letos sem pretekel 3.000 kilometrov,« nam je povedal Robnik pred odhodom v Grčijo.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
_■ _^ •	i l.^_i	—
Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Št. 75 - 24. sentember 2010 -
Špela Cvikl
_i	_h_ i
Valentina Krasniqi
NOVI ITEDN^K
SPORT
21
Poljaki poslali neuporaben DVD
Z avtobusom na dolgo vožnjo in štart v ligi prvakov
Vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je nemalo presenetilo z zadnjo potezo.
S trenerjem Borisom De-ničem je sklenilo enomesečno sodelovanje. Prvi razlog leži v dejstvu, da je Zvoni-mirja Serdarušica doletela enomesečna kazen in da ne bo mogel voditi tekem v domači konkurenci. Po drugi
strani hrvaškega stratega mučijo zdravstvene težave. Doslej ga je nadomeščal Tomaž Ocvirk ob pomoči Hermana Wirtha. Oba sta zdaj potisnjena v ozadje, ker naj bi bila aktivno vpeta v delo z mlajšimi selekcijami.
Denič, ki je svojo kakovost dokazal kot trener Slovana, je prvič celjsko moštvo vodil v sredo proti Ribnici v dvorani
Zlatorog, prej pa je dejal: »Prišlo je do spleta okoliščin. Vodilni možje Celja Pivovarne Laško so me poklicali in vprašali, če bom pomagal, dokler se stvari glede Serdarušica ne uredijo. Pristal sem, tudi zaradi tega, ker z Noko sodelujeva v slovenski reprezentanci. Zelo ga spoštujem in nisem imel nobenih pomislekov, da ne bi prišel v Celje. Upam, da bom zaupanje Celja Pivovarne Laško upravičil in da bo v tem mesecu čim manj prask, ko bomo vsako tekmo igrali na zmago. V nedeljo bom na klopi v Kielcah, toda moštvo bo vodil Serdarušic.« Mnogi, ki so napovedali Deničev prihod že pred tednom ali dvema, pričakujejo, da bo kasneje postal Serdarušicev pomočnik. Sam pravi, da se s tem ne obremenjuje in da mu je bistveno vpijanje znanje od velikega učitelja.
Boris Denič
Noke, ki naj bi imel težave s slinavko in ščitnico, se je lotila še viroza, toda v sredo je spremljal tekmo iz prostora za pomembneže, včeraj pa je predstavil svoje videnje trenutnega stanja pred štartom lige prvakov, ki se je pravzaprav začela že v sredo z zmago Sankt Peterburgu proti Bosni: »Na treh tekmah državnega prvenstva smo prikazali nekaj dobrih faz v obrambi in napadu, pa tudi dosti slabosti. Novinci iz dneva v dan napredujejo, kar me navdaja z optimizmom. V naši skupini sta zanesljiva pot-
nika v nadaljevanje Kiel in Barcelona, preostali štirje pa mejijo med željo, da jim bo to uspelo, in strahom, da jim ne bo. Rhein-Neckar Löwen se lahko odlično pripravlja skozi močno državno prvenstvo. Chambery je v francoskem superpokalu izsilil podaljšek z Montpellierjem. Kielce imajo kopico kvalitetnih igralcev. Ne glede na vse to, mi bomo iskali svojo možnost za uvrstitev med najboljšo četverico. Domače zmage bodo premalo, točke bo treba iskati tudi v go-steh.«
Carlos Prieto, eden izmed stebrov celjske obrambe
Proti Ljubljančanom in Mariborčanom
Jutri se bo začelo tekmovanje v 1. slovenski ligi za judoiste.
Prvi turnirji bodo v Celju, Ljubljani in na Ptuju. Na Lopati v športnem centru Budokan Fabjan bo domači Z'dežele Sankaku gostil mariborski Branik Broker in ljubljansko Olim-pijo. Prvi boj se bo začel ob 10. uri. V 1. ligi so še Drava, Gorišnica, Železničar, Impol, Šiška in Duplek.
DŠ
Lokalni derbi brez zmagovalca
V 7. krogu 2. slovenske nogometne lige je bil v Slovenskih Konjicah lokalni derbi Dravinje in Šmartne-ga. Tekma se je končala brez zmagovalca, z rezultatom 1:1.
Čeprav sta se udarili prvo in zadnje moštvo na lestvici, srečanje tega ni pokazalo. Dravinja je imela v zadnjih dneh zelo zahteven razpored, saj je ob prvenstvenih tekmah odigrala tudi pokalno tekmo (120 minut s Koprom), Šmar-čani pa so se lahko osredotočili le na prvenstvo. Tako kot po celotni Sloveniji je bilo
močno razmočeno tudi igrišče Dravinje, a je sodnik Peter Šart odločil, da bodo tekmo odigrali kljub katastrofalnim razmeram. Te so v prvem polčasu preprečile, da bi katero od moštev razvilo igro.
V nadaljevanju je 200 gledalcev videlo dva zadetka. V 67. minuti so po zadetku Gorana Alenca povedli gostitelji in bili v izrednih pogojih že blizu zmage. A gostje so v zadnjih 20 minutah vse stavili v napad, kar se jim je poplačalo v 90. minuti. Priložnost za izenačenje je izkoristil napadalec Denis Kramar,
ki je z zadetkom postavil končni rezultat 1:1 in Šmartnemu priigral veliko točko.
Izkazalo se je, da so gostje odlično izkoristili vremenske pogoje, saj bi se ob drugačnih razmerah najbrž tehtnica nagnila na stran Dravinje, ki je v začetku sezone v izvrstni formi. Tega se je zavedal tudi branilec Šmartnega Tilen Kompan: »Vedeli smo, da odhajamo na zelo težko gostovanje, saj Dravinja igra kot prerojena. Po drugi strani pa smo se zavedali, da so domači igralci le nekaj dni prej odigrali težko pokalno srečanje,
kjer so v 120 minutah tekme s Koprom potrošili veliko moči. Dravinja je na lestvici prva, mi zadnji, a dokazali smo, da lestvica ne pove vsega in so lahko vse ekipe konkurenčne. Pogoji za igro so bili sicer nemogoči. Ni mi jasno, kako je glavni sodnik dovolil, da se tekma odigra. V prvem polčasu je bilo samo >nabija-nje< žoge, zatem pa smo se le navadili na razmere. Čeprav so domači povedli, smo jih nato povsem stisnili na njihovo polovico in jih dobesedno
Svoje mnenje je dodal direktor kluba Roman Pun-gartnik: »Celja eno leto ni bilo v ligi prvakov, to obdobje se je zdelo dolgo kot večnost. Tekma v Kielcah zame ni ključnega pomena, kajti v naši skupini lahko vsak premaga vsakega. S Poljaki smo se dogovorili za izmenjavo posnetkov, toda malce smo sumili v njih. Mi, simpatični in pošteni Slovenci, smo jim poslali posnetka dveh naših tekem, oni pa nam DVD, ki je neuporaben. Imeli smo rezervno inačico in poslali snemalca na dolgo pot, da je posnel zmago Kielc v državnem prvenstvu.« Poljski prvak je Miedz Legnico ugnal z 31:19.
V 18. izvedbi lige prvakov bo lovoriko branil 16-kratni nemški prvak Kiel. Celjska zasedba je močna (draga), poletna. Do kod pa lahko seže, bomo morda odgovor dobili že v nedeljo _
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
panorama
NOGOMET
1. SL, 10. krog: Domžale -CM Celje 1:0 (1:0); Juninho (45+), Rudar - Olimpija 1:1 (0:0); Djermanovič (56); Salkič (65), Triglav - Maribor 2:2 (0:2), Nafta - Gorica 3:0 (2:0), Primorje - Koper 3:1 (2:1).
ROKOMET
1. SL, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica 39:29 (23:14); Rnic, Gajič, Žvižej 6, Kozlina 4, Prieto, Marguč, Toskic, Metličic, Zorman 3, Pajovič 2; Ošlak 7, Abrahamsberg 6. (KM)
nadigrali. To smo kronali tik pred koncem in nedvomno zasluženo domov odnesli točko. Da zadnje moštvo na lestvici nadigra prvo, je nekaj izjemnega. S tem smo dokazali, da se lahko kosamo z vsakim. Zdaj smo osredotočeni na Dravo in verjamem, da ob dobri igri lahko presenetimo lanskega prvoligaša.«
Dravinja, ki ostaja vodilna ekipa 2. SNL, bo v nedeljo gostovala pri Muri.
MITJA KNEZ
Foto: SHERPA
Dvoboj desetic - levo Brane Vodonivec (Dravinja) in Tomaž Veler (Šmartno).
Znan razpored
preloženih
tekem
Tekme 15. kroga v 1. ligi malega nogometa v ŠRC Hattrick na Skalni kleti so se razpletle po pričakovanjih.
Izidi: Marinero - Tristar 3:5, Maček tisk - Pelikani 2:6, Š&P Koper - Kalimero 8:2. Pelikani imajo ob tekmi manj 34 točk, kolikor jih je zbral tudi Š&P Koper. Sledijo Maček tisk in Tristar po 16, Kalimero 13, Marinero 4 točke. Urnik 16. kroga v ponedeljek, 27. septembra: Marinero - Tristar (18.20), Maček tisk - Pelikani (19.10), Š&P Koper - Kalimero (20). Preložene tekme: Tristar - Marinero (29. 9., 17.30), Pelikani
- Ka1imero (30 9 20 50) Tristar - Marek tisk (6 10 17 30)
Sportni
koledar
Petek, 24. 9.
MALI NOGOMET
1. SL, 2. krog, Rogatec: Do-bovec - Litija (20).
Sobota, 25. 9.
NOGOMET
1. SL, 11. krog: CM Celje -Triglav (18), Maribor - Rudar (20.15).
3. SL - vzhod, 6. krog, Sladki Vrh: Paloma - Zreče, Ver-žej - Simer Šampion (16).
Štajerska liga, 6. krog, Rogatec: Mons Claudius -Podvinci, Ruše: Pohorje - Rogaška, Šmarje - Gerečja vas, Črna na Koroškem: Peca - Šoštanj (16).
MCL, MNZ Celje, 4. krog, Laško: Pivovar - Krško B, Brežice - Radeče, Vransko - Žalec (16).
ROKOMET
1.	SL, 3. krog, Novo mesto: Krka - Gorenje (18).
Nedelja, 26. 9.
NOGOMET
2.	SL, 8. krog: Šmartno -Drava, Murska Sobota: Mura - Dravinja (16).
3.	SL - vzhod, 6. krog, Štore: Kovinar - Šentjur (16).
ROKOMET
Liga prvakov, 1. krog, Kielce - Celje Pivovarna Laško (14 45)
22
CEUE I

NOVI TEDNIK
Urgenca srce novogradnje, garažna hiša jabolko spora
Celjski mestni svetniki so na svoji zadnji seji v tem mandatu po hitrem postopku sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki predvideva širitev in modernizacijo Splošne bolnišnice Celje. Zdaj bo bolnišnica lahko pristopila k izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki zagotavlja pridobitev in koriščenje sredstev za izgradnjo novih bolnišničnih površin.
Vodstvo bolnišnice si je več kot desetletje prizadevalo za širitev, država je tudi že zagotovila denar za naložbo, zato je bila odločitev mestnih svetnikov, da odlok sprejmejo, pričakovana in nujna. A brez pripomb in pomislekov vseeno ni šlo. Največ se jih je nanašalo na predvideno garažno hišo na severnem delu bolnišničnega kompleksa ob Oblakovi ulici. Nekateri svetniki so razmišljali, da bi bilo garažno hišo bolj pametno zgraditi izven kompleksa bolnišnice, spet drugi so bili mnenja, da je ta
na predvidenem mestu nujna za ureditev trenutnih nevzdržnih prometnih razmer na območju bolnišnice.
Garažni hiši pa nasprotujejo tudi prebivalci Oblakove ulice, ki so celo zbirali podpise proti njeni izgradnji na predvidenem mestu. Bojijo se namreč, da se bo z umestitvijo garažne hiše prometna kaotičnost na tistem območju še povečala in s tem poslabšala kakovost bivanjskih razmer. Strokovne službe občine zatrjujejo, da je strah neutemeljen, saj bo ga-
ražna hiša na predvideni lokaciji kvečjemu izboljšala prometne razmere v Oblakovi ulici. Parkiranje ob njej se bo namreč ukinilo, zmanjšalo se bo tudi število vozil, ki iščejo parkirne površine. Križišče na Ljubljanski cesti naj bi semaforizirali, uredili četrti krak krožišča pri garažni hiši Glazija do Ipavče-ve in Oblakove ulice _
Rušili in na novo gradili
Sicer bo štirietažna parkirna hiša s 434 parkirnimi mesti služila tako zaposlenim kot bolnikom in obiskovalcem. Graditi jo nameravajo v zadnji gradbeni fazi v javno zasebnem partnerstvu. Pred izgradnjo parkirne hiše bo prišlo na vrsto rušenje nekaterih ob-
Stari del celjske bolnišnice bo končno dočakal širitev in modernizacijo.
stoječih bolnišničnih objektov (ginekološkega oddelka, operacijskega bloka, del infekcijskega oddelka, oče-
Voda do vrha Šentjungerta
V celjski občini se z vodo iz javnega vodovoda oskrbuje skoraj 99 odstotkov gospodinjstev. Pred nedavnim se je tem pridružilo še 15 gospodinjstev v zgornjem delu Šentjungerta v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini.
Na tem območju so zgra- su suše pa so zasebni viri tu-
no z vsemi objekti, s cevovodi in hišnimi priključki zgradili že leti 2002. Ta gradnja je predstavljala osnovo, na podlagi katere je bilo možno izvesti vodooskrbo še za srednji in zgornji del naselja vse do območja cerkve sv. Kunigunde. V Mestni občini Celje si želijo, da bi v bližnji
prihodnosti vsem gospodinjstvom v občini zagotovili oskrbo z zdravo pitno vodo. V občini je trenutno še okoli 500 ljudi, ki še nimajo javnega vodovoda. Večina od teh je ravno v KS Šmartno v Rožni dolini.
BA
Foto: SHERPA
snega oddelka in gradnja novih. »Srce novogradnje bo skupna urgenca na nekaj več kot dva tisoč kvadratnih metrih. Poenotili bomo operacijske dvorane, ki so danes razmeščene po celotni bolnišnici. Skušali bomo tudi enotno oblikovati pediatrični oddelek. Predvsem pa je pomembno, da bodo vsi pacienti bivali
v novih modernejših prostorih,« pravi direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc.
Nov bolnišnični del bodo gradili naslednjih sedem let. Naložba je ocenjena na dobrih 45 milijonov evrov. Tretjino vrednosti bodo pokrili z evropskimi sredstvi.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
dili 1.700 metrov dolg cevovod, nov vodohran in dogradili črpališče v obstoječem vodohranu. Prebivalci zgornjega dela Šentjungerta so se doslej oskrbovali s pitno vodo iz kapnice oziroma iz lokalnih vodovodnih virov, kjer kakovost vode ni na tako visoki ravni, kot je v javnem vodovodnem sistemu, v ča-
di pogosto presahnili. Zdaj prebivalci zgornjega Šentjun-gerta in dela Kunigunde teh težav ne bodo imeli več. Nov vodovod so v petek tudi uradno predali namenu. Naložba je mestno občino stala okoli 160 tisoč evrov.
V spodnjem delu Šentjun-gerta so vodovod s priključkom na celjski sistem, vključ-
L. 5
VODOVOD - KANAKZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.o.o._
Lava 2a. 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vihka-celja.si www.vo-ka-caijs.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadniii voda do zdrave pitne vode in prijaznega olcolja.
Posluhec vabi
Palček Posluhec iz dežele kraljice Glasbe te dni že pripravlja vse potrebno za delo z malčki v istoimenskem glasbenem vrtcu v Celju.
Vsaj v Šentjungertu so se v teh dneh razveselili vode.
Otroci od 4. do 7. leta starosti, ki imajo radi glasbo, se v njegovi družbi tudi letos ne bodo dolgočasili. Pripravil jim je namreč vrsto aktivnosti, od igranja glasbeno-didak-tičnih igric, petja ob spremljavi Orffovega inštrumenta-rija, do spoznavanja glasbenih pojmov in inštrumentov različnih skupin. Tako bodo razvijali ritmično-melodični posluh ter veselje do glasbe.
Palčku »pomaga« Jolanda Ipšek Ulrych, glasbena pedagoginja in uspešna zborovod-kinja na IV. OŠ Celje. V tamkajšnji glasbeni učilnici imajo otroci vse pogoje za uspe-
šno preživljanje urice glasbenega vrtca. Razdeljeni so v starostne skupine in za vsako je poseben program, ki se iz leta v leto nadaljuje. Otrokom Posluhec naloži domačo nalogo v obliki pobarvanke, s katero starši spoznajo vsebino dela. Najstarejši skupini Posluhec prinese tudi blok flavtice, na katere se za zaključni junijski nastop pred starši naučijo vrsto pesmic.
Skupine bodo s Posluhcem začele delati prvi teden oktobra, prijave pa sprejema na telefonskih številkah 03 5443-473 ali 041 263-473.
CT

ra
95.1 9S.9 U0.3 90.t MHi
OS LAVA vabi na tradicionalno zaključno prireditev projekta
»POZDRAV PTIC MIRU«
Soustvarjalci projekta:
otroci vrtca Zarja - enota Iskrica na Lavi, učenci OŠ Lava, III. OŠ, IV. OŠ, OŠ Frana Roša in OŠ Štore ter dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Srednje šole za strojništvo in mehatroniko. Srednje zdravstvene šole, Simnazije Celje - Center.
SOBOTA. 25. september 2010, ob 10.30
v mestnem središču »na zvezdi«.
Pridružite se nam in postanite ambasador miru!



Savinjski mostiscarji petic v vodi
S sončnimi žarki obsijan svet ob vodi daje slutiti, da želi narava zabrisati sledi visokih in pogubnih poplav pred tednom. Drugače je s spominom ljudi. Spodnjesavinj-čani živo pripovedujejo o grozi ob naraščanju Savinje, Bol-ske, Ložnice, Trnavce, Me-rinščice ter drugih potokov in hudournikov. V Kaplji in Dolenji vasi, na območju med Preboldom in sosednjo Grajsko vasjo v občini Bra-slovče, so se podobno kot nekdaj mostiščarji borili z vodo. V zadnjih dveh desetletjih že petič.
Dnevi Cirile Orožim iz Kaplje vasi minevajo ob žubore-nju Bolske. Reka je tako rekoč njena prva soseda. Življenje ob njej in z njo je vzela za svoje. Še dobro se spominja, kako vijugasto in leno se je nekdaj vila, dandanes pa kot da je spremenila svoj obraz in se skrila za najbolj grdo masko. »Padalo je tako močno, da se je kar kadilo, in Bolska je dr-
Potočnikova je prestala že pet poplav. Voda je še v nedeljo zjutraj segala meter visoko.
gasilci skozi okno. Kljub temu, da ji je reka že večkrat ogrozila življenje, se ne bi odselila. Preveč navezana je na svojo zemljo in živali, pravi.
Umik v Prebold
Nekaj hiš stran se je 76-let-na Slava Potočnik z naraslo vodo srečala že petič. Živ spomin ima na poplave v letih 1990, 1994, 1998, na povodenj pred tremi leti in na nedavni beg pred vodo. »Doma sem ostala prvi dan deževja. Drugo noč, s sobote na nedeljo, me je sin odpeljal v Prebold, kjer sem prenočila. Preveč težkih spominov imam, da bi lahko mirno prenašala in gledala to razdejanje.« Njen sin Boris pove, da so v teh letih pridobili izkušnje in že v petek pred napovedano hudo uro začeli
spravljati stvari na varno ter jih povsod, kjer se je dalo, vsaj za pol metra dvignili od tal. »Prvi dan se je nevarno dvigovala voda zaradi deževja, drugi dan so udarile meteorne vode. Vmes, ko ni deževalo, smo hiteli črpati vodo, čistiti mulj in blato. Zalilo je garažo, centralno peč in mnogo orodja.« Za poplavljanje Bolske in Tr-navce »krivi« Žovneško jezero, katerega razlitje povzročajo narasle vode, krivi so nepravilni posegi v strugo reke, saj je regulacija odpravila njeno vijuganje in s tem možnosti, da bi se ob preveliki količini varno razlila po površju, zanemarjanje njene brežine in neizgradnja zadrževalnikov vode.
MATEJA JAZBEC Ffoto: Grup A
la, da ne znam povedati, kako.« Drugi dan močnega deževja so ob dveh ponoči z družino zrli skozi okno in čakali,
kaj se bo zgodilo. Iz hiše niso upali stopiti. »Voda je segala meter visoko do vhodnih vrat. Notri na srečo ni vdrla. Kam
naj bi šla v tistem trenutku?« se spominja Cirila in kot edino možnost omenja čoln. Iz postelje jih je tisto noč »vrgla« gasilska sirena v domu le nekaj metrov stran čez cesto. Domači gasilci so jih opozorili na nevarnost, spremljali iz ure v uro naraščajočo Bolsko in se pripravljali na morebitno reševanje »ujetih« iz hiše. »Ni bilo potrebe, da bi nas selili, ujeti pa smo ostali do popoldneva. Vmes so nam dostavili kruh,« še pravi. »Bilo je hudo, na trenutke celo smešno,« se spominja smeha in mahanja z
Spomini na poplave v zadnjih dveh desetletjih ne bodo nikoli zbledeli.
Cirili Orožim je voda zalila kurilnico, uničila drva, v nič so šli pridelki z vrta ^
Po pregledu na poplavljenih območjih in okvirnih ocenah je v občini Prebold največ škode nastalo na stanovanjskih in gospodarskih objektih, cestah in na komunalni infrastrukturi ter kmetijskih zemljiščih. Prva ocena škode znaša okoli 200 tisoč evrov. Na manj kot pol milijona evrov ocenjujejo škodo v občini Žalec, od tega je je na cestah nastalo za 115 tisoč evrov. Na Polzeli škodo ocenjujejo na 120 tisoč evrov. S proženjem plazov imajo težave skoraj v vseh občinah Spodnje Savinjske doline. Nihče od njih zaenkrat neposredno ne ogroža stanovanjskih hiš, največ težav pa povzročajo na posameznih cestnih odsekih. Natančnejša škoda bo znana, ko bo ocenjena po predpisani metodologiji. V primerjavi s prejšnjimi leti je škoda nižja tudi po zaslugi samozaščitnega ravnanja občanov in ponekod sanacije oziroma povišanja protipoplavnih nasipov, zlasti na žalskem območju Ložnice.
Castna obCanka je Darinka Pavletič Lorenčak
Na slavnostni seji ob prazniku občine Polzela so najbolj zaslužnim občanom podelili priznanja.
Naziv častne občanke je za življenjski prispevek in pečat, ki ga je vtisnila s svojim bogatim umetniškim ustvarjanjem, prejela akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak. Grb občine je prejela Mija Novak za širjenje glasbene kulture, zlasti zborovskega petja na Polzeli. Plakete občine so prejeli avtor knjige Malteški vitezi na Polzeli Rok Hrženjak, Martina Ograjenšek za ustvarjalni prispevek na področju kulturnega delovanja in Društvo upokojencev Andraž za aktivno delovanje ter skrb za družabno, zdravo in prijazno udejstvovanje članov.
MJ, foto: TT Občinski nagrajenci z županom Polzele Ljubom Žnidarjem
- Št. 75 - 24. september 2010
iiiniifiiif.novitednik.com
24

NOVI TEDNIK
Veliki upi in grenak priokus
Mestna občina Velenje je ob številnih spremljajočih prireditvah v ponedeljek pripravila še slovesnost ob svojem prazniku. Žal ne na načrtovani lokaciji, v Vili Bian-ci, kjer so zaključna dela preprečile še obilne padavine, a ni bilo nič manj slovesno v dvorani glasbene šole. Posebej je odmeval nagovor župana Srečka Meha, ki se od te funkcije po dolgih letih poslavlja; ponosen na svoje Velenje, hkrati pa vidno prizadet zaradi nekaterih zgodb, ki pišejo usodo številnim Velenjčanom. Velenjska občina se je na slovesnosti s podelitvijo priznanj in grbov zahvalila prizadevnim občanom.
Srečku Mehu se na čelu v velenjski občini. »Števil-
Velenja izteka četrti mandat, kar pomeni, da občino vodi že polnih 16 let. Mnogi župani se radi kitijo z nazivom »očetje občine«, a Meh je eden redkih, ki si ta naziv brez pomisleka tudi dejansko zasluži. Zato si na slovesnosti tudi ni vzel časa za naštevanje, kaj vse je bilo v njegovih mandatih v občini postorjeno. »Spremembe so naš stalni spremljevalec,« je povedal Meh, ki ni mogel mimo težkih časov - ti so pečat pustili tudi
ni delavci, uslužbenci, upokojenci, brezposelni postajajo žrtve tistih, ki so jim zaupali. Stečaji podjetij se vrstijo, kriza se iz gospodarstva širi v javni sektor. Tečejo ostre razprave o šestem bloku šoštanjske elektrarne, o prihodnosti velenjskega premogovnika,« je med drugim povedal Meh ter se v nagovoru dotaknil tudi lanskih dogajanj v Gorenju, izgube podžupanje, hudega neurja v letu 2007 _ Vendar, je poudaril, so Ve-
lenjčani vedno znali stopiti skupaj, biti solidarni in si pomagati. »Iskreno si želim, da bi Velenje vedno ostalo takšno, kot je bilo, takšno kot je - mesto s sanjami,« je še povedal Meh, preden je na oder povabil letošnje občinske nagrajence.
Grbi, plakete in
županova
priznanja
Grbi Mestne občine Velenje so tokrat šli v roke Mihi Kroflu, ki si ga je prislužil za vidno vlogo pri izgradnji Velenja ter za prispevek pri gospodarskem razvoju občine, Adolfu Lipniku za dolgoletno uspešno delo na področju kulturnega in literarnega ustvarjanja ter prispevek k društvenemu življenju, Atletskemu klubu Velenje, ki deluje že 50 let, pa za promocijo športa med mladimi ter za prispevek k prepoz-
Prejemniki grbov: z leve Erna Krofl (v imenu moža Mihe), Adolf Lipnik in Marjan Hudej v družbi z županom Mehom
navnosti mesta. Podeljene so bile tudi plakete, ki so jih prejeli Alojz Hudarin za delo v športnih in drugih organizacijah ter za vlogo pri razvoju turizma v Velenju, Jože Kandolf prav tako za delo na področju turizma in prispevek k prepoznavnosti Velenja ter Šaleški študentski klub za uspešno delo-
vanje na področju mladinske kulture, športa in izobraževanja. Priznanja župana MOV so šla v roke Kristine Kovač iz medobčinske zveze prijateljev mladine, ki sodeluje še v številnih drugih programih za otroke in mladino, Milana Mariča, ki se je izkazal s filmskim in fotografskim
ustvarjanjem, Anice Satler iz Andragoškega društva Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Iva Stropnika, literarnega in kulturnega ustvarjalca, ter Kari-tasu Župnije Velenje - Blaženi Anton Martin Slomšek, ki pripravlja številne humanitarne akcije.
POLONA MASTNAK
Pika bo jutri delila zlate pike
Še danes in jutri bo v Velenju kraljevala nagajiva deklica Pika Nogavička, ki je v teh dneh sprejela že številne obiskovalce.
Pikin festival sta v nedeljo odprla velenjski župan Srečko Meh in šolski minister Igor Lukšič, kljub slabemu vremenu pa so že prvi dan z dogajanjem napolnili večino prizorišč. Ves teden je obiskovalcem na voljo več kot sto Pikih ustvarjalnic, brez števila
zabavnih kotičkov, vrstijo se tudi otroške predstave. Tako bo še danes, posebej pestro pa bo jutri, v soboto, ko bo napočil zadnji dan že 21. Pi-kinega festivala.
Ponovno bodo od 10. ure pri velenjskem jezeru, a tudi v Beli dvorani in okolici us-
tvarjalnice, videti bo mogoče mini živalski vrt, si ogledati igrane in lutkovne predstave, nastopali bodo člani pouličnega gledališča. Organizatorji pripravljajo še številna presenečenja, pred zaključno svečanostjo pa bo zapel Peter Vode. Prav tako ob 10. uri se bo pri stari elektrarni začelo gasilsko tekmovanje za zlato piko, istočasno še prireditev ob svetovnem dnevu turizma Dobrodošli v našem mestu. Na jezeru bo ob 11. uri še rega-ta za zlato piko, začel se bo tudi mini festival najboljših otroških plesnih skupin. Ob 17. uri se bo Pika za leto dni poslovila na zaključku festivala, ko bo podelila festivalska priznanja zlate pike.
PM
Foto: SHERPA
www.radiocelje.com
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/896 12 56
peUODOUODINKANAUZACIJA
tel. vodovod: 03/898 9il 20 tel. kanalizacija: 03/8989100
l/ISOKflKflKOI/OSrsrORITEl/
ZNANJE,USn//IRJflLNOSr,INOI/flTll/NOSr ZflNESLJII/OSr,UČINKOI/ITOSr
KkiQlfPtf^B 1.71 l.iT¥iin
Vedeževanje 090 42 24
Vabimo vas k vpisu v
visokošolski strokovni študijski program
SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO
(izredni študij) v študijskem letu 2010/2011
Informacije: tel. št.: 03/428 79 00 e-mail: info@rss-ce.si internet: www.rss-ce.si
Brez zgodb so predmeti le kičasti spominki
Zavod Etno-eko v Ipavčevi hiši v Šentjurju z bogatim programom ob evropskem tednu dediščine
»Pravi odnos do dediščine ni nekaj samo po sebi umevnega. Gre za stvar vzgoje in izobrazbe. Žal ga lahko človek tudi z najboljšimi nameni precej polomi,« je prepričana Janja Sivec, etnologi-nja in kulturna antropologinja iz šentjurskega zavoda Etno-eko. V tednu dediščine v Ipavčevi hiši bodo še poudarili svoje poslanstvo - zgraditi most med stroko in lju-biteljstvom.
Kozjansko je s svojo odmaknjenostjo kljub neugodnim časom po drugi svetovni vojni in potresu, ki je marsikatero staro hišo zrušil do tal, še danes bogat vir materialne kmečke kulture 20. stoletja. Iz tega je nastala znamenita Šmido-va zbirka na Planini, medtem ko je manjše ljubiteljske zbiralce mogoče najti praktično v vsaki vasi. Janja Sivec opozarja, da ni vse zlato, kar se sveti. »Lepo je, da imajo ljudje do tega odnos, da ohranjajo dediščino na takšen ali drugačen način, a to je mnogo premalo. Tega se premalo zave-
dajo tudi strokovne ustanove z muzeji na čelu. Zgodbe so tiste, ki vsak posamezni predmet osmislijo, ga nekam umestijo in mu dajo zgodovinsko vrednost. Brez tega je vse samo okrasek, ki marsikje že prerašča v kič.«
Vsak je lahko odličen interpret
Zavod Etno-eko zato kot nevladna organizacija želi postati vmesni člen med stroko in lju-biteljstvom. »Žal eni in drugi čakajo na korak nasprotne strani, ga običajno ne dočakajo in drug do drugega nimajo pra-
vega odnosa.« Medtem se z neznanjem dela tudi velika škoda. »Pri ljubiteljskem zbiranju je prvi problem nestrokovno shranjevanje. Pročelja hiš in senikov pač niso primerno mesto. Druga velika težava je povsem nesistematično grmade-nje. Ljudje zbirajo brez vizije, brez rdeče niti in predvsem brez zapisnikov.« Če se večina ljudi predvsem ob zadnji birokratski besedi temeljito namrdne, je Sivčeva odločna: »Ne zavedamo se, da ljudje, ki o tem kaj vedo, izginjajo. In da samo papir ohranja spomin. Stvari je treba zapisati. Kot sem
Program tedna kulturne dediščine v Ipavčevi hiši, ki ga pripravlja Zavod Etno-eko, se bo začel jutri z odprtjem razstave. Večer bodo obogatili ljudski pevci in godci ter drugi ljubiteljski ustvarjalci. V ponedeljek bo predstavitev etnološkega diplomskega dela o šentjurskem Zgornjem trgu. Torek bo v znamenju zgodb in pripovedi iz lokalnega okolja. V sredo bo predavanje o ljubiteljstvu kot temelju ohranjanja lokalne dediščine. V četrtek bodo izvedli delavnice na temo ljudske pesmi, medtem ko se bo v petek končalo z aktivnostmi, vezanimi na zaščito in obnovo materialne dediščine, predvsem lesenih eksponatov.	StO
Janja Sivec
rekla, bodo vsi ti predmeti brez zapisanih zgodb v prihodnosti brez vsake vrednosti.« Prav zato v zavodu organizirajo tečaje konzervatorstva, restavra-torstva in predvsem interpretacije dediščine. »Prav vsak med nami je lahko odličen osebni interpret dediščine. Vsi smo poklicani, da jo ohranjamo in v obogateni obliki prenašamo na naslednje rodove,« zaključi Sivčeva.
SAŠKA T. OCVIRK
Praznik v znamenju NSQ
Praznik Občine Šentjur je letos zaznamovala skupina New Swing Quartet, ki je v Šentjurju dobila stalno razstavo. Tako se simbolična pot te legendarne skupine z imenom Pesem Južne železnice začne in končuje v Šentjurju.
Po odprtju spominske sobe 30-letnici vsestransko uspešne-
Gasilci si zaslužijo nove prostore
V zadnjih poplavah se je v Laškem spet pokazalo, kako neprecenljiva je vloga gasilcev, ki ponekod nimajo ustreznih pogojev. V Rimskih Toplicah nov objekt, kjer bodo največ prostora imeli ravno domači gasilci, že stoji, prav tako bodo v boljših pogojih delali gasilci v Zidanem Mostu. Spomladi je bil položen te- Rimske Toplice poplavljene.
meljni kamen za več kot pol milijona vreden večnamenski objekt v Rimskih Toplicah, ki je zdaj že pripravljen na odprtje. Načrtovano sobotno slovesnost je žal zmotila povo-denj _ gasilci pa so seveda odhiteli na teren, saj so bile tudi
V novem objektu bodo imeli garaže za svoja vozila, tuše in ostale prostore, v osrednjem delu pa še sejno sobo. Prav tako bodo Rimljani dobili novo knjižnico, prostore za krajevno skupnost, kulturno društvo in večnamen-
sko dvorano. Prireditve bo mogoče pripravljati tudi na velikem parkirnem prostoru ob objektu.
V Zidanem Mostu bodo gasilci dobili prizidek, ki ga laška občina ureja ob Kulturnem domu Svoboda. Potem ko so lani v domu obnovili dvorano, so se letos lotili še ostalih prostorov, vendar jih je čakalo več dela, kot so pričakovali. Spodnji prostori so bili močno vlažni, zato je bilo treba sanirati tla in stene s posebnimi ometi. S podrtjem ene
stene so pridobili več prostora za knjižnico, v vseh prostorih pa so morali zamenjati vodovodno in električno napeljavo. Na novo so urejeni še prostori za KS. Prizidek bo v celoti namenjen gasilcem, ki bodo tam dobili garažo za dve vozili, sejno sobo in sanitarije. Odprtji objektov, ki jih je laška občina uredila tudi s pomočjo sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, bosta v naslednjih dneh.
POLONA MASTNAK
v prostorih Tica v Ulici skladateljev Ipavcev v Zgornjem trgu so na svečani akademiji podelili letošnja občinska priznanja. Ob tej priložnosti so s podpisom listine o prijateljskem sodelovanju obnovili vezi med Šentjurjem in srbsko občino Požega. V kulturnem programu so nastopili Marijan in Majda Petan ter Big band Šentjur.
Med nagrajenci občine je Društvo upokojencev Šentjur, ki je prejelo Ipavčevo plaketo za 60-letnico delovanja in uspešno vključevanje starejših v razne oblike dejavnosti na področju kulture, športa in humanitarnega dela.
Pisna priznanja so dobili Planinsko društvo Dramlje ob
ga delovanja, Ivanka Uduč za literarno ustvarjanje in prizadevno udejstvovanje v KS Planina ter Martina Ratej za izjemne športne dosežke, ki jih je dosegla kot dolgoletna članica Atletskega kluba Šentjur.
Med najboljšimi učenci, ki so dobili pisna priznanja s knjižno nagrado, pa so Mojca Už-mah iz Slivnice pri Celju, Tanja Kopinšek iz Dramelj, Tinkara Golob iz Hruševca, Maja Globočnik s Ponikve, Blaž Kolar iz OŠ Franja Malgaja v Šentjurju in Sabina Selič iz Šolskega centra Šentjur. Karin Rajh s Planine je poleg šolskega priznanja dobila še priznanje kot najboljša učenka šentjurske glasbene šole.
StO
»Blagovnška čorba« v osmih loncih
Kakšen je recept za »bla-govnško čorbo«, vam noben pravoveren kuhar z Blagovne zlepa ne bo izdal. Važen je rezultat in ta je od osmih ekip najbolj uspel drugi ekipi Športno mladinskega društva Blagovna. Razlogov za druženje in zabavo približno dvesto domačinov je bilo več kot dovolj, še posebej, ker so zdaj bogatejši za balinišče, vredno 12 tisoč evrov.
StO
Foto: SHERPA
www.novitednik.com
Krajevna skupnost Šentjur - mesto bo svoj praznik nocoj obeležila še posebej slovesno, saj se letos spominjajo 20. obletnice podelitve naziva mesto. Kipec sv. Jurija so letos namenili Kmetijski šoli Šentjur oz. šolskemu centru ob 100-letnici ustanovitve. Listino mesta prejmeta Silvo Košak in Društvo upokojencev Šentjur. Priznanje mesta s finančno nagrado bodo podelili še zlatima maturantoma Maji Škornik in Andražu Arzenšku. Svečana akademija bo ob 20. uri v Športni dvorani Hruševec. V programu, ki ga bo vodila Bernarda Žarn, bosta nastopila Pihalni orkester Šentjur in Mešani pevski zbor Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini.
VABUENI NA OTVORITEV CMCefje
NOVEGA ENERGETSKO UČINKOVITEGA STANOVANJSKEGA
BLOKA ŽIBERNIK - ROGAŠKA SLATINA
v četrtek,
30.9.2010, ob 12. uri.
Stanovanja vam bomo z veseljem pokazali In odgovorili na vaša vprašanja.
26
NOVI TEDNIK
V nov blok prihaja življenje
V Rogaški Slatini, kjer so zgradili nov blok v Žiberni-ku, je občina v petek predala najemnikom trinajstih ne-profitnih stanovanj sklepe o dodelitvi ter ključe.
Stanovanja so dobili v najem najvišje uvrščeni prosilci z aprila objavljenega javnega razpisa, občina pa bo rešila letos stanovanjski problem še šestih prosilcev v svojih drugih stanovanjih. V novem bloku, katerega investitor je družba Ceste mostovi Celje, je vsega skupaj 48 stanovanj, vendar bodo preostala prodali na trgu. Občina je v sedem stanovanj v tem bloku vložila 357 tisoč evrov, s 350 tisoč evri pa je za šest stanovanj poskrbel republiški stanovanjski sklad, ki je pravico do razpolaganja prenesel na občino. Najemnikom novih neprofitnih stanovanj je izročil ključe župan mag. Branko Kidrič.
BJ
V	Sveti Florijan po novi cesti
V	občini Rogaška Slatina so uradno predali namenu prenovljeno lokalno cesto Cerovec-Zgornje Sečovo-Sve-ti Florijan. Najprej so slovesnost pripravili v Cerovcu, naslednji dan še v Svetem Florijanu.
Cesta je povezava mesta s Rogatcem, ki je po asfaltira-KS Sveti Florijan ter obenem nja v 80. letih niso posebej pomožna povezava občine z obnavljali. Letos so jo razši-
rili in preplastili ter poskrbeli še za del javne razsvetljave in pločnikov, postavili so tudi šest avtobusnih postajališč. Rekonstrukcija ceste v dolžini 2,5 kilometra, ki jo je opravila družba Nivo Celje, je stala 300 tisoč evrov.
BJ
Strmol v novem
sijaju
V dvorcu Strmol v Rogatcu so odprli na novo opremljeno grajsko sprejemnico, ki so jo opremili z originalnim pohištvom iz starih časov.
Gre za dva prostora v tretjem nadstropju dvorca, ki so
ju opremili s sedežno garnituro, starinskimi slikami, igralno mizo za družabne igre ter drugo opremo, ki bo obiskovalcem ponazorila nekdanje življenje v grajskih stavbah. Postavitev, ki jo je strokovno pripravila Branka Primc iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, so pripravljali tri leta, predmete so kupili od zbira-
teljev ter v starinarnicah. Opremo, ki bo obenem služila za občinske in tudi državne protokolarne dogodke, je plačala Občina Rogatec. V obmejnem dvorcu Strmol so že imeli takšne dogodke na državni ravni, v bližnji prihodnosti naj bi prišlo do podobnega državniškega srečanja.
BJ
Služila bo celotni občini
Zadnja seja šmarskega občinskega sveta v tem mandatu je bila v Šentvidu pri Grobelnem, kjer so si svetniki obenem ogledali novo športno dvorano. Gradnjo telovadnice, ki bo služila celotni občini, je občina načrtovala eno desetletje.
Potem ko so pred dvema letoma pridobili sklep ministrstva za šolstvo in šport o so-
Občinski svet je na zadnji seji sprejel cenik za uporabo nove šentviške športne dvorane. Za športna društva in klube, ki so financirani iz občinskega proračuna, bo stal najem dvorane 12 evrov na uro ter za vse druge 15 evrov. Za tekme bo cena najema za vse uporabnike 16 evrov na uro, najem dvorane za prireditev pa bo stal dvesto evrov. DDV ni vračunan.
financiranju gradnje dvorane, so jo začeli graditi lani poleti. Po dokončanju so tik pred začetkom letošnjega šolskega leta prejeli uporabno dovoljenje, zato jo več kot sto otrok iz podružnične šole ter enote vrtca že uporablja. »Telovadnica naj bi dopoldne služila šoli in vrtcu, popoldne krajanom in vsem drugim občanom Šmarja pri Jelšah. Z njo naj bi razbremenili edino večjo dvorano, ki jo imamo v Šmarju pri osnovni šoli, zato upam, da jo bodo občani z veseljem koristili,« pravi Zlatka Pilko, ki ima v občinski upravi na skrbi družbene dejavnosti.
Telovadnica, ki omogoča igranje košarke, odbojke, rokometa in badmintona, je stala več kot milijon evrov, od česar je iz občinskega proračuna približno ena tretjina. Zaradi občutljivega predvolilnega časa so uradno odprtje prestavili na 5. november.
BJ
Društveni prapor je razvil Martin Mikolič, župan in član društva, ob njem Jože Polajžer, predsednik društva.
V Rogatcu že medi 110 let
Ustanovitev Čebelarskega društva Rogatec sega v davno leto 1900. Ustanovitelj in prvi predsednik društva je bil Simon Sekirnik, nadučitelj iz Donačke Gore. Takrat je društvo štelo šest članov, ki jim je čebelarska organizacija z Dunaja podarila 10 panjev, eno emajlirano točilo in stiskalnico za vlivanje satnic. Danes društvo šteje 18 članov, ki jim predseduje Jože Polajžer. V okviru praznika Občine ne Rogatec, tudi sam čebelar,
Rogatec je društvo obeležilo 110. obletnico. Na proslavi v kulturnem domu so bili prisotni tudi gostje, med njimi Martin Mikolič, župan Obči-
Boštjan Noč, predsednik Ce-belarske zveze Slovenije, in naddekan Andrej Grobelnik, ki je v župnijski cerkvi sv. Jerneja daroval mašo za čebelar-
je. Boštjan Noč je opozoril na vseslovensko akcijo Ohranimo čebele in poudaril, da bi morala Slovenija za promocijo turizma uporabljati logotip čebele. Za kulturni program so poskrbele ljudske pevke in moški kvartet iz Rogatca ter otroški pevski zbor pod vodstvom Mihaele Pihler. Razvili so društveni prapor in podelili priznanja.
PB
Poskrbeli zase in za okolje
V Vojniku so jo dobro odnesli
V Slovenskih Konjicah so v torek slovesno odprli obnovljen vodovodni sistem in sekundarno kanalizacijo. S pomočjo evropskih sredstev se je obnova začela že leta 2008. Od takrat so v mestnem jedru zamenjali približno tri tisoč metrov vodovodnih cevi in več kot tisoč metrov meteorne in fekalne kanalizacije.
Vrednost projekta je 1,3 milijona evrov. Na 3. razpisu evropskega sklada za re-
gionalni razvoj je zanj občina pridobila 720 tisoč evrov, pričakujejo pa, da se bodo ta sredstva povečala na več kot 800 tisoč evrov, saj bo tudi končna vrednost celotnega projekta presegla 1,5 milijona evrov.
Velik pomen evropskih sredstev v času krize pri tem in podobnih projektih je na slovesnosti poudaril tudi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš. »S tem projek-
tom ste odgovorno poskrbeli zase, za potomce in za okolje,« je dejal in ocenil opravljena dela kot dobro podlago nadaljnjega razvoja.
Zaključek tega projekta v Slovenskih Konjicah pomeni tudi začetek novega - celovite ureditve Starega trga, ki je bil med zamenjavo vodovoda in kanalizacije v celoti prekopan. Zanj so na 5. razpisu Konjičani pridobili skoraj 900 tisoč evrov evropskih sredstev.	MBP
V občini Vojnik je bilo pretekli konec tedna angažiranih 230 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, ki so večkrat intervenirali, opozarjali občane na prihajajočo nevarnost in jim pomagali pri varovanju premoženja, jih oskrbovali z vrečami peska in označevali neprevozna območja.
Po zadnjih ocenah je bilo poplavljenih 20 objektov, v glavnem kleti in pomožnih objektov. Sprožili so se številni plazovi, nekateri deli cest so zato ostali neprevozni, vendar so vse ovire s cest že odstranjene. Najhuje je bilo ob porečju reke Hudinje, in sicer v zgornjem delu struge na območju naselij Socka in Nova Cerkev, ter naprej proti naselju Višnja vas, kjer je bilo resno ogroženih več stanovanjskih hiš. V naselju Nova Cerkev pa je poplavilo 4 stanovanjske hiše. Hudinja se je razlila tudi v Arclinu, kjer je poplavilo nekaj
objektov in nasadov. Večji problem so imeli tokrat s plazovi, največ so jih našteli v KS Frankolovo in KS Nova Cerkev, skupaj približno deset, štirje pa bodo potrebovali večjo sanacijo. Resno ogrožena so štiri gospodinjstva na Frankolovem, vendar prizadeti zaenkrat ostajajo v svojih hišah.
Župan občine Vojnik Beno Podergajs je že podal prve grobe ocene škode: »Protipo-plavni ukrepi, ki smo jih izvedli, in ureditev brežin ter vodotokov Hudinje, Tesnice in Do-brnice so se tokrat izkazali kot prava naložba. Pa vendar imamo v Vojniku težave predvsem s plazovi.« Skupno je v občini poškodovanih okoli 60 km cest. Pristojne občinske službe so skupaj s komisijo za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč še vedno na delu, zato bo natančna škoda znana v prihodnjih dneh.
MK
Festival lepopisja
V protokolarnih prostorih Žičke kartuzije bo v nedeljo ob 15.30 že 6. festival lepopisja. Letos so udeleženci ustvarjali na temo ekologije. Po odprtju razstave in razglasitvi najboljših del bo voden ogled Žičke kartuzije, ki se bo nadaljeval v najstarejšem gostišču na Slovenskem, v Gastužu. Tam bodo še eko kviz in kaligrafske delavni-
ce. Predstavile se bodo tudi ekološke kmetije. Prireditev je posvečena tudi vseslovenskemu dnevu odprtih vrat
ekoloških kmetij (26. september) ter svetovnemu dnevu turizma (27. september).
MBP

090 42 24
4


ekrro
T U R N Š E K
ste pripravljeni na digitalno televizijo? - Ml SMO
Bodite korak pred drugimi in preklopite na digitalno televizijo. Ta vam ponuja izboljšan sprejem in čistejšo sliko, ostrejši zvok, večje število programov (več kot 128), možnost izbire med različnimi programskimi paketi, HD programe, izbirnik v slovenskem jeziku ter enostaven in uporabniku prijazen način izbiranja. Poleg tega boste z digitalno televizijo laliko v začetnem paketu, ki je zajet v plačilo mesečne naročnine za kabelsko televizijo, spremljali čez 73 televizijskih! programov. Z nadaljnjimi doplačili boste lahko v osnovnem paketu spremljali še več TV programov. Izberete lahko še paket s programoma HBO in HBO Comedy ter programe v IHD tehniki, ki omogočajo ogled v visoki ločljivosti.
V	kolikor se odločate za nakup digitalne televizije, vam v Elektro Turnšek svetujejo, da izberete digitalni kabelski sprejemnik ali televizor, ki podpira standard DVB-C in IVIPEG4.
Internet do 96 Mbps tudi na Icabelsicem omrežju podjetja Elelctra Turnšelc
V	veliko veselje nam je, da lahko našim strankam ponudimo večje hitrosti interneta na obstoječem kabelskem sistemu. V mesecu avgust smo nadgradili našo tehnično opremo in v septembru omogočili nove večje hitrosti interneta. Naš trenutno največji internetni paket na področju Celja je 96 Mbps /10 Mbps za samo 61 EUR mesečno. Izberite svojo želeno hitrost.
Plačevanje položnic - brez provizije
V	našem podjetju imamo organizirano tudi blagajno za naše storitve, kjer lahko naše stranke brez provizije plačajo položnico. Delovni čas blagajne vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 ure in vsako soboto od 8.00 do 12.00 ure.
Z Uiber paketi Elektra Turnšek do nižjega računa
Kabelski operater Elektro Turnšek se nahaja v poslovni stavbi Emo na Mariborski cesti 86 v Celju. V tridesetih letih delovanja smo pridobili znanje in izkušnje, ki so dragocene pri svetovanju strankam. Prijazno osebje našega podjetja vam je pripravljeno	pomagati
kadarkoli, zato ne odlašajte. Povprašate nas lahko vse, kar vas zanima. Če pa nikakor ne najdete časa, da bi nas obiskali, nas pokličite. Z veseljem vas bomo obiskali na vašem domu in vam svetovali.
NASVET
STROKOVNJAKA!
Uroš Matjaž, vodja naročniškega oddelka, svetuje, kako znižati stroške in plačati manj za telekonnunikacije: »Naši U iber paketi so prilagojeni našinn strankann in v kolikor boste uporabljali samo TV storitev in telefonijo imamo za vas U iber paket T21 za samo 21 EUR mesečno. Preverite koliko plačujete sedaj! V kolikor pa želite višje internetne hitrosti za primeren denar, pa vam svetujem T33 za 33 EUR mesečno.«
Znižajte svoj račun za telefon
Ste eden tistih, ki še vedno telefonira prek »žice«, pa si želi nižji telefonski račun? Ne odlašajte in izkoristite priložnost. Če se boste odločili za paket, ki vključuje internet, digitalno televizijo in telefon, boste poleg ugodne cene deležni še nekaterih drugih ugodnosti. Znotraj slovenskih kabelskih omrežij, v katere smo vključeni tudi v našem podjetju, boste lahko klicali po vsej Sloveniji neomejeno brezplačno, poleg tega pa boste ceneje klicali tudi v druga omrežja znotraj Slovenije in v tujino.
Veseli bomo vašega obiska.

Elektro Turnšek najdete v Celju na Mariborski 86 v poslovni stavbi Emo. Za vse dodatne informacije pa jih lahko pokličete na tel. št. 03/42 88198 ali jim pišete na elektronski naslov info@turnsek.net. Vso podrobnejšo ponudbo pa si lahko ogledate tudi na spletni strani www.turnsek.net.
28
KULTURA
NOVI TEDNIK
Nagrada prav posebnim pravljicam
Avtorica Bina Štampe Žmavc zanje nagrajena z večernico
Celjska pesnica in pisateljica Bina Štampe Žmavc je včeraj na letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti prejela letošnjo nagrado večernica, ki jo podeljuje ČZP Večer za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo, ki je izšlo lani. Žirijo je med knjigami petih nominirancev najbolj prepričala njena knjiga Cesar in roža.
Bina Štampe Žmavc je tako, potem ko je bila za svoja mladinska leposlovna dela za večernico nominirana že šestič, nagrado le prejela. »Seveda sem nagrade vesela, lagala bi, če bi rekla drugače. Nisem je pa pričakovala niti v sanjah. Po tolikih nominacijah sem bila prepričana, da bom ostala večna nominiran-ka in da nagrade nikoli ne bom dobila,« je ob novici, da
bo dobila večernico, povedala Bina Štampe Žmavc.
Žirija v svoji utemeljitvi pravi, da gre za drugačne pravljice, v katerih manjka element klasične pravljično-sti. Za kakšne pravljice gre?
Gre za knjigo posebnih pravljic. Kot avtorici mi je o tem težko govoriti, literarni strokovnjaki so zato, da knjige ocenijo in razlagajo. Gre preprosto za pravljice. Ne da v njih ni nič pravljičnega, o, ja, je. Ampak ta pravljičnost je obrnjena in nekako nepričakovana. Pravljice so v povsem drugačni optiki, obrnjeni od tega, kar običajno pričakuješ. In zato so morda na nek način presenečenje.
V pravljicah pričakujemo čudežna bitja, nenavadne zasuke in srečne konce. So te tudi takšne?
Ne, niso. Toda bralci naj nikar ne mislijo, da to niso pravljice. So pravljice, le da vzpo-
stavljam drugačne pravljične fabulativne konstrukcije, kot
so jih bili doslej vajeni. Kljub temu so zelo berljive. Zago-
tavljam, da so zelo berljive.
Že imate kakšne odmeve od ciljne publike - mladih?
Neposrednih odmevov nikoli ne dobiš, razen če greš v šole. Slišala pa sem, da se prav dobro obnesejo.
Če sem prav štel, so Cesar in rože že vaše 17. prozno delo za mlade ^
Ne vem točno. Vem, da je vseh knjig okoli 40, od proze do poezije in to brez antologij.
Večino svoje energije in domišljije prelijete v dela za mlade. Kaj pa literatura za odrasle? Napisali ste nekaj imenitnih pesniških zbirk.
Imam šest pesniških zbirk za odrasle, od tega sta bili dve zbirki sonetov nominirani za Jenkovo in Veronikino nagrado. Še vedno pišem za odrasle. Prav zdaj čaka pri Mladinski knjigi na izid nova zbirka sonetov, ki bo izšla naslednje leto. Pišem tudi dramske tekste za odrasle. Prav zdaj sem končala poemo za odrasle o antični temi Orfe-ja in Evridike.
Posebej, se zdi, ste močni v formi soneta, kar je razmeroma redko v sodobni poeziji na Slovenskem.
Forma soneta me ne utesnjuje. Od šestih zbirk za odrasle so tri sonetne zbirke in tri
običajne. Sonetna forma mi daje veliko širino in svobodo in zato jo tudi uporabljam. Če bi se morala truditi, šteti zloge, se utesnjevati, potem tega ne bi uporabljala. Sonet daje širok ritem, ki zelo lepo »sede« v slovenski jezik. Mislim, da je trenutno zelo priljubljen. Odkar je Jesih izdal svojo prvo zbirko sonetov, je to zelo popularna oblika, ki jo uporabljajo skoraj vsi pesniki. A pišem tudi v svobodnem verzu. Vse je odvisno od razpoloženja in teme. Dogaja se mi, da me forma sama pokliče, torej se o njej ne odločam vnaprej.
Med številnimi scenskimi deli za mlade kar ne moremo pozabiti vaše Krave v cirkusu. Legendarna je. Pripravljate še kaj podobnega, scenskega?
Z velikim veseljem bi kaj takšnega napisala. A v Celju so kar pozabili name. Od »krave« naprej me ni nihče povabil, da bi z njim delala. Še posebej me zanimata balet, plesna umetnost. Morate vedeti, da je eden mojih sinov poklicni klasično izobražen plesalec, baletnik, v službi v SNG balet Maribor. Tako sem s plesom v zelo tesnem stiku, vsak dan.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: osebni arhiv Bine Štampe Žmavc
Vojko Belšak, Renato Jenček in Andrej Murenc v prizoru iz predstave
Klasike za jubilejno sezono
S premiero drame Smrt trgovskega potnika se začenja 60. leto poklicnega delovanja SLG Celje
»Odločitev o rdeči niti, ki jo bomo repertoarno potegnili v tej sezoni, je bila razmeroma preprosta. Ob 60-let-nici našega gledališča sem se odločila za izbor del, ki so zaznamovala svetovno in slovensko dramatiko,« je ob začetku sezone, ki jo nocoj odpira premiera drame Artur-ja Millerja Smrt trgovskega potnika v režiji Janeza Pipana, povedala upravnica in umetniška vodja SLG Celje Tina Kosi.
Tudi sicer bodo jubilej primerno obeležili. V gledaliških listih za letošnje predstave bodo objavljali članke, ki se navezujejo na zgodovino gledališča. Že v prvem, ki je izšel
ob današnji premieri, je članek Tine Kosi, ki opisuje amatersko gledališko dejavnost v slovenskem jeziku v Celju pred profesionalizacijo gledališča v letu 1950. Dodan je še članek o zgodovini gledališke stavbe, ki prinaša zanimive, tudi pozabljene podatke. Ob naslednjih uprizoritvah bodo v gledaliških listih objavljali prispevke Mojce Kreft, ki bo v štirih člankih povzela 60 let poklicnega gledališkega ustvarjanja v Celju. Temu bodo ob vsaki novi uprizoritvi dodali še razstavo, na prvi, ki je že na ogled, so fotografije in dokumenti predstav, ki so jih uprizorili v prvih 15 letih delovanja. Pri izboru gradiva je
SLG Celje pomagal zgodovinski arhiv.
Za uvod Smrt
trgovskega
potnika
Prva premiera je namenjena pravi gledališki klasiki, drami Arturja Millerja Smrt trgovskega potnika, za katero pra-
vijo, kot je povedal režiser Janez Pipan, da na zemeljski obli ne mine dan, ko je ne bi nekje igrali. Je eden največjih klasičnih dosežkov ameriške dramatike 20. stoletja, postala je kultna in velja za antologijsko dramo o zlomu ameriškega sna in propadlih iluzijah posameznika.
Drama govori o stanju neke družine v času krize. Willy Lo-man, igra ga Renato Jenček, je izčrpan trgovski potnik, ki se v svoji glavi sooči z vsem življenjem, s tegobami, z re-miniscencami dogajanj v življenju družine z vsemi vzponi in padci ter razkriva upanje, želje, sanje, laži, nesposobnost uresničenja ameriškega sna in propadle iluzije. »Gre za popotovanje po notranjem svetu, ki zaradi izžetosti in razočaranja nad lastnim življenjem in razpadom družine junaka pripelje v samomor. Gre za dramo, ki prerašča zgolj socialno kritiko. Gre za dramo o popolnem propadu in izginotju vseh posameznikovih iluzij,« med drugim o tem delu pravi dramaturginja Tatjana Doma. Da gre za izjemno delo svetovne dramatike, pravi tudi režiser Pipan, ko opozori na absurd, da je Loman svoj najboljši posel v življenju sklenil takrat, ko je »prodal svoje življenje«, s tem, da je sklenil življenjsko zavarovalno polico. In s svojo smrtjo družini zagotovil denar za preživetje. »Gre za dramo, ki ne potrebuje nikakršne aktualizacije. Še danes je aktualna z zgodbo o človeku, ki izgubi službo, ker ga
ne rabijo več. Sesuje se mu ves svet, življenje, za kakršno si je prizadeval. Današnje intimne zgodbe so najbrž zelo podobne tej. Uvrstitev te drame na spored je po mojem zelo pogumno dejanje, saj je to zelo zahteven tekst, ki zahteva zelo dobre igralce in ostali ansambel. Upam, da smo dosegli vsaj minimalne standarde, potrebne za izvedbo take drame. Po drugi strani je to tudi pomembno dejanje, saj je drama danes v Sloveniji končno dočakala svoj čas in ne bomo govorili več zgolj o ameriških, ampak tudi kakšnih izgubljenih slovenskih sanjah.«
Zaupanja, ki so mu ga izkazali z dodelitvijo izjemno zahtevne vloge Willya Lomana, je zelo vesel tudi Renato Jenček: »To je res obsežen tekst. Veli-
V Smrti trgovskega potnika se bosta celjskemu občinstvu prvič predstavila nova člana ansambla SLG Celje - Branko Završan in Blaž Setnikar.
ko časa sem potreboval, da sem si ustvaril potreben referenčni prostor za gradnjo te vloge. Zatem so se stvari počasi sestavljale. Potem sem doumel, da Willyju ne morem zlesti pod kožo, če ne bom delal po koščkih, po posameznih svetovih glavnega lika, ki se prepletajo in slednjič zlijejo. Najbolj zanimivo mi je bilo razstiranje lastnega pogleda na dušo tega človeka
BRANKO STAMEJČIČ Foto: DAMJAN ŠVARC
Dramo Smrt trgovskega potnika so ustvarili prevajalec Zdravko Duša, režiser Janez Pipan, dramaturginja Tatjana Doma, scenograf Marko Japelj, kostumografinja Bjan-ka Adžic Ursulov, avtor glasbe Rok Golob, lektor Jože Volk in oblikovalec luči Andrej Hajdinjak. Igrajo: Renato Jen-ček, Lučka Počkaj, Vojko Belšak, Andrej Murenc, Damjan M. Trbovc, Jagoda, Branko Završan, Zvone Agrež, Rastko Krošl, Blaž Setnikar, Ana Ruter, Suzana Grau in drugi.
ne zamudite
^ koncerta zasedbe Trombone Connection na prvem kulturnem galopu nove sezone v Centru konjeniškega športa Celje v soboto ob 20. uri. Koncert v organizaciji Hiše kulture Celje bo predstavil muziciranje izvrstnega kvarteta pozavn Akademije za glasbo Ljubljana. Mladi po-zavnisti Taja Tuljak, David Kajič, Luka Logar in Simon Tomažič so Trombone Connection ustanovili leta 2007 na pobudo profesorja Dušana Kranjca, sicer umetniškega vodje zasedbe. Zasedba je v teh letih postala eden bolj znanih sestavov akademije in uspešno širi svoje glasbeno poslanstvo na koncertih in festivalih po vsem svetu. Pester repertoar, prepričljiv nastop in svežina izvedbe so njihove kvalitete. Za svoj celjski debi so pripravili pester repertoar priredb znane klasike in popularne glasbe. Vstopnine ni, obvezna je rezervacija miz.
^ melodij iskrenega srca, ki jih bo predstavil Miha Alujevič v soboto ob 20. uri v Mestnem kinu Metropol.
Za tokratni koncert je zbral izvrstno skupino glasbenikov, pianista Igorja Feketijo, basista Andreja Hočevarja, kitarista Marka Zaletelja, bobnarja Aleša Kajtno in harmonikarja Zmaga Štiha. Napoveduje izvedbo najlepših melodij, iskreno simfonijo glasbe in besede. Miha Alujevič je po končanem šolanju v Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, na oddelku za džez in zabavno glasbo, nadaljeval šolanje na dunajski glasbeni šoli, posebej blizu so mu izvedbe zimzelenih melodij in melodije iz muzikalov. Del izkupička koncerta bodo sodelujoči namenili v dobrodelne namene. Vstopnina 13 (predprodaja); 15 EUR (na dan koncerta).
Velenjski bombaš se je uril v tujski legiji
V Nemčiji obsojen na 12 let zapora zaradi treh ropov - Trenutno je v priporu
Velenjski bombaš je 50-let-ni Celjan z že kar debelo policijsko kartoteko. Gre seveda za primer nastavljene ročne bombe, ki so jo 1. septembra našli na vhodnih vratih poslovne stavbe Vegrada v Velenju. Ročna bomba M75 je vojaško orožje, za kar veljajo pri uporabi posebna pravila, v prosti prodaji je ni. Preiskava je kriminaliste pripeljala do 50-letnika, ki je sicer živel tudi v Nemčiji. No, pravzaprav je tam bolj bival v zaporu. Kar 12 let. Menda zaradi treh hujših ropov.
Po vrnitvi domov ga morda čaka podobna usoda, saj so ga ovadili zaradi ogrožanja varnosti in nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom. Zato mu grozi več kot 10 let zapora. Čeprav je policija v javnost dala tudi posnetke osumljenca in od ljudi dobila kar nekaj klicev in podatkov, so bili le-ti neuporabni. Na posnetkih se namreč vidi, da je moški prišel v ob-
Hiša, ki so jo kriminalisti pregledali v torek.
tonacije, nameščene na bombo, ki se zaradi določenih okoliščin ni aktivirala, je osumljeni želel povzročiti škodo in doseči efekt zastraševanja vodstva uprave Vegrad,« še pojasnjuje Senica. Na vprašanje, kako je storilec povezan z Vegra-dom, odgovarja, da 50-letnik ni bil delavec ali izvajalec kakršnih koli del v tem podjetju niti ni bil v nobenem dolžniško upniškem razmerju z Ve-gradom. »Motiv zaenkrat še ni znan, preiskava v smeri ugotovitve tega še traja,« dodaja Senica. Ali je res, kar so poročali nekateri mediji, da obstaja verjetnost, da je naročnik kakšen podizvajalec, pa bo verjetno Senica povedal kasneje. Če bo preiskava seveda to potrdila, 50-letnik bombe verjet-
no ni podtaknil kar tako sam od sebe. Bil je pa tega vešč, saj je bil kar nekaj časa v francoski tujski legiji. Po 1. septembru jo je bombaš ucvrl v Nemčijo, a se je kmalu vrnil. Ker so se bali, da bi moški pobegnil še v kakšno drugo državo, je preiskovalni sodnik izdal evropski priporni nalog. Tega so udejanjili v torek, ko se je 50-letnik vrnil v Slovenijo. V priporu je, ker obstaja nevarnost, da bi storil podobno dejanje. V zelo očitni hišni preiskavi na Ostrožnem so zasegli še nekaj kosov streliva za dol-gocevno orožje, več mobilnih telefonov ter druge predmete, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
jekt okoli 2. ure 1. septembra, si ogledal vhodna vrata in odšel. Čez nekaj časa se je vrnil in na vrata nastavil bombo. »Bomba M75 spada med univerzalne ročne bombe, name-
njene za napad in obrambo, njen smrtonosni domet je 12 metrov,« je razlagal vodja celjskih kriminalistov Jože Seni-ca. »S pomočjo improvizirane naprave za zakasnitev de-
Kaj se je dogajalo z narkotiki?
Vodstvo celjskega zdravstvenega doma je pred dnevi celjski policiji prijavilo primer nenadne povečane porabe narkotičnih sredstev. Gre za ampule narkotikov, ki so bile pri enemu izmed pacientov porabljene v večji količini, kot je to terapevtsko običajno. Ker želijo zadevo raziskati, saj bi lahko bilo posredi tudi kaznivo dejanje, so se v preiskavo vključili še kriminalisti. Obisk policistov v zdravstvenem domu pa po tamkajšnjih hodnikih zelo odmeva. Vendar direktor Stanislav Kajba pojasnjuje, da bi radi razjasnili, kako je pacient dobil več ampul, saj večja količina vodi tudi v odvisnost. Obstaja pa verjetnost, da sploh ne gre za kaznivo dejanje, temveč je večje število ampul eden izmed zdravnikov predpisal le, ker je pacient zaradi slabšega zdravja trpel hude bolečine. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za več kot tisoč ampul, zato naj bi bila stvar še toliko bolj sumljiva _
SŠol
Več kot očitno je bilo, da se na Ostrožnem nekaj dogaja ^
Našli še enega utopljenca
Na Celjskem moramo te dni poročati o še eni smrtni žrtvi. Včeraj, nekaj minut pred 11. uro so nazarski prostovoljni gasilci iz Savinje izvlekli utopljenca. Moško truplo so našli v naselju Krnica v občini Luče. Okoliščine smrti še niso znane. To je že drugi utopljenec v tem tednu. Kot je znano, so v ponedeljek moško truplo našli tudi v podvozu v Šentjurju. 50-letni Laščan, ki je bival v šentjurskem samskem domu, naj bi v vodo nesrečno padel, saj znakov nasilja ni bilo.
SŠol
Psa v Šmartinskem jezeru
Celjski gasilci so poleg reševanja in pomoči vsem, ki so imeli težave zaradi ujme, v nedeljo posredovali tudi na Šmartinskem jezeru. V naselju Loče sta namreč v jezero padla dva psa, ki zaradi gladke nabrežine nista mogla iz vode. Trije poklicni gasilci iz Celja so psa iz vode rešili s čolnom. Akcija je trajala dobro uro.
Sreča, da v vozilu ni bil nihče mrtev. (Foto: PGE Rogaška Slatina)
Vlak prepolovil vozilo
V torek, nekaj minut po 13. uri, se je v Rogaški Slatini zgodila huda prometna nesreča. V posebno vozilo za odvoz odpadkov je na nezavarovanem železniškem prehodu trčil tovorni vlak. V nesreči so bili poškodovani trije ljudje, vendar nihče ni bil v smrtni nevarnosti.
halo, 113
Pijana tresknila na tla
Celjski policisti bodo kaznovali pijano peško. Ta je v sredo na cesti med Novo vasjo in Šmartinskim jezerom v Celju potiskala kolo, se zatem spotaknila in padla. Peški je alkotest pokazal 1,64 mili-grama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je več kot tri promile alkohola. Zaradi poškodb so jo reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico.
Zlomil si je nogo
V četrtek zjutraj se je v podjetju Valji na Železarski cesti v Štorah zgodila delovna nesreča. 51-letni delavec se je poškodoval med rezanjem kalupov. Prvo pomoč so mu nudili sodelavci, zatem še celjski reševalci. jU Moški ima zlom goleni, q trenutno se zdravi v celj- Ij^ ski bolnišnici. Zjutraj je (C do nesreče prišlo še v Gajih, kjer se je pri padcu poškodoval eden izmed Ji delavcev, ki je urejal oko- 'jč lico.	^
SŠol.!^
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 25. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 26. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Maja Štamol Droljc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 27. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack -izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Maja Štamol Droljc, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje županskih kandidatov, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 28. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje županskih kandidatov, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 29. september
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje županskih kandidatov, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Filmsko platno, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
ČETRTEK, 30. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje županskih kandidatov, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio)
PETEK, 1. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
Torta je vendarle bila
Celjski radijci smo po treh letih, namesto da bi praznovali svoj rojstni dan, 19. septembra spet »plavali«. Računali smo, da se bomo veselili in s poslušalci razdrli kakšno šalo, pa smo, žal, v nedeljo morali na teren.
No, to, da smo morali na teren, nam ni bilo hudo, hud je bil razlog, zaradi kate-
rega smo morali »zavihati rokave«. Pa smo na koncu, ko je voda odtekla, vendarle bili zadovoljni. Naši poslušalci so bili dobro obveščeni o vsem, kar se je v soboto in nedeljo dogajalo na Celjskem in spet smo dokazali, da naše radijske postaje nič ne more vreči iz tira. Torto pa si smo si privoščili z enodnevno zamudo.
Na zvezdi spet pozdrav ptic miru
Radio Celje je lani 55 let svojega delovanja praznoval skupaj z učenci in učitelji celjske osnovne šole Lava. Pripravili smo veliko prireditev sredi mesta in se ob pomoči številnih glasbenih gostov poklonili mednarodnemu dnevu miru.
Osnovna šola Lava bo, skupaj z nekaterimi celjski vrtci ter osnovnimi in srednji šolami, prireditev pripravila tudi letos. Tradicijo je treba spoštovati, sploh če v se-
bi nosi sporočilo, povezano z mirom. Na osrednjem prizorišču na zvezdi ter še drugod v mestnem središču bodo učenci in dijaki med 10. in 12. uro pripravili številne
delavnice, kjer bodo iz različnega materiala izdelovali ptice miru in jih delili mimoidočim, peli bodo pesmi o miru, nekateri pa bodo odšli na pohod miru na Stari grad. Dogajanje bo spremljal tudi Radio Celje in zagotovo tudi veliko Celjanov. Saj najbrž ni nikogar, ki mu za mir ne bi bilo mar.
Nova radijska moč
Sredi avgusta je voditeljske vrste na Radiu Celje okrepila Jolanda Železnik. Za zdaj jo lahko poslušate le vsakih štirinajst dni ob nedeljah popoldne.
Jolanda je sicer direkto- dijskim mikrofonom. Ko je
rica v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, vendar se že skoraj deset let druži z ra-
pred kratkim ugasnila ena od manjših radijskih postaj na Celjskem, kjer je delala ho-
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	GET OUTTA MY WAY - KYLIE MINOGUE	(2
2.	SUMMER SONG - LEDDRA CHAPMAN	(6)
3.	BEAUTIFUL MONSTER - NE-YO	(4)
4.	WHITE KNUCKLE RIDE -JAMIROQUAI	(1)
5.	TE AMO - RIHANNA	(7)
6.	CLUB CAN'T HANDLE ME -FLO-RIDA FEAT. DAVID GUETTA	(1)
7.	ON YOUR HEAD - TIFFANY PAGE	(4)
8.	DYNAMITE - TAIO CRUZ	(3)
9.	CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS (3)
10.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY	(2)
DOMAČA LESTVICA:
1.	OBJEM - PAPIR	(4)
2.	PROTI SONCU - OMAR NABER	(5)
3.	TISTE LEPE DNI - NEISHA	(1)
4.	ADRENALIN - HEAVENIX	(5)
5.	TU IN ZDAJ - ALYA	(2)
6.	COLOR DELUXE - SHYAM	(3)
7.	HOČEM ŠE... - KATRINAS & CHERIE LUCAS	(2)
8.	VIPGLOS - REVOLUTE	(3)
9.	LJUBIM TE - NINA OSENAR	(4)
10.	PREDNOSTI NOROSTI IN NASILJA - MELODROM	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BUTTERFLY BUTTERFLY - A-HA SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GARY BARLOW
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
V VAKUUMU - FLIRRT TVOJA STVAR - TIDE
Nagrajenca:
Peter Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Sonja Recko, Pod gabri 21, Laško
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
(5)
(2) (4)
1.	DOVOLJ MI JE - UNIKAT
2.	NAJ NE BEŽI MLADOST -ZREŠKA POMLAD
3.	KO SE PRAVLJICA KONČA -VIKEND
4.	S TEBOJ ALI BREZ TEBE - POLKA PUNCE	(1)
5.	MOJ HARMONIKAR - ISKRICE (3)
Predlog za lestvico:
UŽIVAJ ZDAJ - ŠESTICA
SLOVENSKIH 5 plus
1.	DOLENJC IN SAVINJČAN - LOJZE SLAK IN STRAŠNA JOŽETA (5)
2.	OKTOBRA SE VESELIM -JODEL-EXPRESS	(4)
3.	JESENI NAPROTI - ANS. ERAZEM (2)
4.	JESEN - GALOP	(1)
5.	PRAV VSAK IMA NEKOGA -RIBNIŠKI PUŠELJC	(3)
Predlog za lestvico:
REKLA BI NE - VERITAS
Nagrajenca:
Pavla Krajnc, Valnetinčičeva 31, Laško Marija Krsnik, Podhumska 6, Laško
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
norarno, je poklicala v Celje in dejala, da jo je radijsko vzdušje tako zasvojilo, da ne more več brez njega. In zdaj, upamo, uživa vsako drugo nedeljo s poslušalci Radia Celje.
Eden izmed ugaslih kraterjev Etne
Med mafijo in vulkanom
Obisk Sicilije z lastnim avtomobilom je naporna zadeva. A dobrih tisoč štiristo kilometrov vožnje je hitro poplačanih z obiljem zanimivih krajev, v katerih je mogoče uživati že vse od prvih pomladnih dni.
Sicilijo mnogi povezujemo z mafijo in tudi mene je nekajkrat spreletela misel o razvpiti kriminalni združbi, ki naj bi začela nastajati v revni notranjosti otoka pred več kot dvesto leti. A turisti so pred mafijo varni. Še najbližje so ji v mestecu Corleo-ne, od koder so prihajale najbolj zloglasne mafijske družine. K slavi mesteca so pripomogli še roman Boter in filmi, ki so bili posneti po njem. Corleone leži v gričevnati notranjosti, dobrih šestdeset kilometrov južno od otoške prestolnice Palermo.
V mestu so pred desetletjem odprli antimafijski dokumentacijski center (CISMA), kjer so zbrane številne fotografije in dokumentacija o boju proti mafiji. Ta kljub pogostim aretacijam verjetno ne bo nikoli končan, toda pomembno je, da so se tudi domačini vedno bolj pripravljeni spopadati s tem problemom.
Sladica z vulkana
Etna, največji delujoči vulkan v Evropi, je botroval že številnim katastrofalnim izbruhom. Nazadnje leta 2002, ko je uničil nekaj hotelov in smučarskih žičnic. Ja, prav ste prebrali, daleč na jugu in na delujočem ognjeniku je mogoče pozimi smučati. 3.323 metrov visoki vrh je lahko zasnežen vse do maja.
odlično čokolado vseh mogočih okusov - celo z dodatkom pekočih feferonov. Na Siciliji je priljubljen posladek tudi mandljevo mleko. Pripravljajo ga tako, da zmes iz zdrobljenih mandljev in sladkorja raztopijo v vodi.
Atraktivna železniška proga
Etno in njeno nepredvidljivo delovanje je mogoče občudovati s cest, ki obkrožajo vulkan, ali pa se nanjo povzpeti z gondolsko žičnico. Za spremembo si velja omisliti vožnjo z vlakom! Slikovita železniška proga Etno v celoti obkroža. Vlak je prvič zapeljal po njej že leta 1895. Ponekod strjena lavina polja segajo vse do železniških tirov, drugje so pobočja obarvana v živo zelene odtenke citrusov, mandljevih dreves, oljk in trte. Na svoji poti se vlak povzpne skoraj tisoč metrov visoko. Potem sledi spust v dolino Alcantara, po kateri se prebija reka, ki je v črne kamnine izdolbla slikovito sotesko. Vanjo se je mogoče spustiti in se po vodi podati med navpične črne bre-
Tenerife
VILLA DE ADEJE BEACH 3*r
Odhodi iz Ljubljane vsak petek I od 15.10.2010 dalje
Otok Krk, Baška
HOTEL CORINTHIA BAŠKA 3' Termin: 7.10. - 10.10.
avtobusni prevoz vključen v ceno
Umbrija 3 dni, odhod 8.10.
Beograd Express, 2 dni, odhod 9.10.
polpenzion
mi
3 x polpenzion
198€
98€
www.palmaji
MB:02/4t03900 VE: 03/89 M 370 CE: 03/42 84 304
Beograd, Topola in etno vas Stanišiči, 3 dni, odhod 1.10.	od 179€
Večni Rim z avtobusom, 4 dni
209€
Praznik Mandarin I V oktobru
že od 149 €
gove. Voda je tudi v poletnih mesecih zelo hladna, zato si je priporočljivo izposoditi neoprensko obleko.
Sicilija od nekdaj leži na pomembnih trgovskih in vojaških poteh. Najmogočnejše civilizacije so pustile zgovorne sledove in danes je na različnih koncih mogoče občudovati lepo ohranjene grške templje, rimske vile z mozaiki, mogočne cerkve in srednjeveška mesta. Obale se marsikje ponašajo z lepimi
peščenimi plažami, v notranjosti pa prevladujejo rodovitni griči, slikovita naselja, stisnjena vrh hribov in daleč v pomlad cvetoči travniki. V njihovi družbi odlično uspevajo tudi kaktusi opuncije, katerih rdeči a bodičasti plodovi so lahko izvrsten sadni priboljšek. Ker je notranjost otoka turistično manj razvita, je tod težje najti prenočišče. Najcenejši so avtokam-pi, toda ti se nahajajo samo ob obali.
IGOR FABJAN
Sneg z vulkanskih pobočij je bil za domačine nekdaj prava dragocenost. Uporabljali so ga za ohranjanje živil. Med drugim naj bi s snegom in sadnim sirupom začeli pripravljati prvi sladoled. Prelili so ga s sadnim sirupom in osvežujoč posladek je bil tu. Danes je poleg sladoleda povsod na voljo granita - zdrobljen led prelit s sadnim sokom. Na Siciliji za ta namen uporabljajo veliko različnih prelivov, med drugim je mogoče dobiti tudi granito z okusom kave. Siciljanci znajo pripravljati še druge odlične sladice. Ena izmed najbolj znanih je kasata - skutin kolač z oreščki in kandiranim sadjem. Mesto Modica pa je znano po »laboratorijih čokolade«. Tako pravijo slaščičarnam, v katerih ponekod že več kot stoletje izdelujejo
Na vzhodnem delu otoka se dviguje Etna.
DNEVI DALMATINSKE KUHINJE
24.09.2010 - 10.10.2010
Večer s klapo Zelenjak, petek 01.10.2010 ob 20.00.
Podaljšajte si poletje in okusite vonj po morju. Pridružite se nam v hotelu Hum na dnevih dalmatinske kuhinje.
HOTEL HUM LAŠKO
u
THERMANAIašMo
Obvestilo: Dan odprtih vrat Thermane Laško 26.09.2010 je zaradi poplav odpovedan!
Informacije: Thermana d.d., Laško www.thermana.si | 03 734 88 00 | 080 81 19
Castellammare je eno najbolj slikovitih obalnih mest.
32
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
I I i I I I I L 1 I I I I I I I I IJ I I I LI I I I UUJ I .......I I I I ■■■I I M I I I uj


031 692
Jesenska akcija bojlerjei/, di/oplaščnih cistern, zalogounikou in peči
Podjetje KOB termoinštalacije Koželj Andrej, s.p., a jlentjurja je družiiuho podjetje, hi je že več hot 50 let prisotno na trgu.
Mjihoi/i] jlai/na proizi/odnja je usmerjena v izdelavo serijskih izde/koi/, fcot so peči za centralno ogrevanje na trda goriva ~ tudi z i/^rajenim bojierjem, fcoi/ms/ie cisterne za fturilno olje - tudi di/oplosčnc za vkop, bojlerji za ogrevanje sanitarne i/ode iz nai/adne in inojtpločei/ine, firanifniki -zalo^oi/niki tople vode iz navadne in ino* piočei/ine, hidro/orji iz nai/adne in inojtpfočei/ine in ofjni jaški, prai/ tab iz navadne m inox piočevine. Ena izmed cistern
podjetja K06 temioins'talacije Koželj Andrej, s.p., je postavljena celo blizu Tri^lai/a, saj je zamdi svojih prednosti veliko bolj primerna in vzdrzijiva kot druge vrste cistern, fe boste pozorno gfedafi, jo boste namreč videli pri Zasavski koči no Prehodavcib.
lUovost na trgu so vložki za kamine z možnostjo centralnega ogrevanja.
Poleg serijskih izdelkoi/ izdelujejo tudi druge kovinske izdelke, kot so rezemarji za gorivo, rezervoarji za vodo iz inoxa - stoječi in za montažo na tovorno vozilo, kovinski zabojniki, pohodni jas"ki in se veliko več.
Izdelujejo pa tudi Izdelke po naročilu, prilagojene željam in potrebam naročnika. Kakovost je njihova primarna skrb, zato imajo vsi varilci v podjetju pridobljen certi/ihat za varjenje na Inštitutu za varilstvo.
I/ septembru in oktobru so pripravili ugodno ponudbo. M podatkov boste našli na njihovi spletni strani u/u/iv.kob-kozelj.si, dosegljivi so tudi na tele/onski številki Q3m915 90 med 7. in uro, pa tudi izven delovnega časa na tele/onski številki Oai/630 761.
^UI [I J
(IL
STPSnVl:
dSfenjepvilcivniti iHosIorav, hii sUmnanj
Ul'UUACEHW
JlJüSentjui	, .....
pranje jrielkmiitekstls
UllU fbla^frifefijemHhjIsVsiirinlhileklnrn
uäoMUHiniEnii.reNoönTit&oweiiiADniBi
lidlml
^^■HV PPIP1I ■ nv •IP>b* k^SIJ* ■ IV^VJI

-AitufvMnLikh	ra bdiiilj
-^tdilivi iDlilnJh llrinhn iphkarll -Aicijritintiht mitr^cy« «i tt^tjl ■PtfMnt kidrtfvvij) :* petUdj*
limaisv APf>l,E. D«LL. •PAMoe itiriitiin »n uporttji tthnicnut nt^rm
teh: 03 781 2603
■lffll|l«l-]IEtlK4llltl-pia«E.E«B llllO-flVa'-PIEMlIlllkJ'riBM.Blfl
Celje: 041/710-480
Rogaška Slatina: 041-767-536
VMUftr» KßEmwm^wcihitTwiuuiuMaiHUfjj.ic
AGMNEMECd.o.o.
Sedraž 3,3270 Laško
Tel,: 03/56-4B-043 Fax.: 03/56-43-S40 e mail; agm.nemec@k3belnet.net
GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM
liimU€UE VilHOVSIK
/M.
tZVBlfiA VOKVOfifllH IN (»iTMlMIH NAKUAVIfRSANACIiAKOMmiC
nmUGOE fOdWliB Ujl Pm^mib vis iVi, itore. gsm: MI SSZ 907
KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŽNIH OKEN, BREZPLAČNI OGL£DI IN SVETOVANJ^ KONKURENČNE CENE.
gim: 041675 621 teLOJ/7810240 8Jm:04167?1S3 03/7810241 e-pošta: matejcaivek^gmail.coni
INFORMACIJE
m-ITT, , , ,T, M , I M M I , , , J , u J .miIm,,I,,..|,|
POKIICITE NAS!
MEDIKMIKO
KoriLvc in svcEovnnje d.o.o. Telefon: 03 S434230, i .	Git^oriifcva S	Mob.: 0^1 478 Ö10,
\	joon Celje	mrjikuiikfi^sioj.tn:!
^ • samnplääiiSka ifermatovonemlo^kä aitibulajita ' itdravstv^no dežurstvo na priredil vali - saitiopläiniSki reiev'aJjii pKVOxi
dM «08 1	VITA-TERM OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE retJfa*.:QW 0W 6« ww.vttBterm.sl
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO jlklklll AILI TOPLOTNE ČRn\LKE V V ^ 1 LAN OGREVALNI IN H LADILNI SISTEM 1 ilS^m^i^^Ji^	
/DHAvl IISČL lASKO I 11 ^ I-?!. I. W \
MANUALNA TERAPIJA
lirvA)A; E>R. A. VERSININ oRTürfo RrtrMATOit)^
FTTEX a.OJi.., tX)wiiska 170 A, 1tXK) LguaijANK m.; 0.1/754-57-00,0.11 566Z62;iPtiT:viiviv.nrE}(.M:E i«tiSiA: nTt\Bi-2.NCT
Mdtjaž Železni k
UglffUvanjf klavirjev gsm lMT 714 240


glasbeni center
Cosposfca2.">,300O Celje lel.: (B 540 4Ü Oft. faks: U3 543 40 60
MAC-ŽELEZNIH d.o.o.
icl.: 03 941 32 6ä
Najboljša rzbira okvirjev v mestu.
GaEtFijaOtvir.JniürErailLp. Sl9iKl<iv9iaaJ<KH]<eljc,kB
Dtlovnrfas: ponedeljek-pstsk 3-Hin6-19 sobota a-12
Streilfl za večgenerad}t
www^ärelwflKlalkaä w! 62] 385 meakaJwcai^SoU«
ŠTOBE
in IIMEHO fff IZÜEUVO PKEDRACUMA NA KLJUC POKUCiTE UHim STFIOKOVNJJ^KA IK STIt£H£. G. EM4LA BUCARJ« NA G&M: 041 622
MI fl Snfm PREUOZI in OOl/OZI CEIIE
^^Ifl socialno CEifejtjctaJjiih.nifnih pai/iiij) iji Duenüt.
ap(iratoif.odifoMfia(iepDFiij{i
Sim: 05r/SST788 040/37 T 7 93
'jriltfäillllnif i;, Jnloqinj of. ilShUHtelk
ZiAtArMVljm^.
ÄVv/H/w T^nšek - KoFxtia:
eiKTtit!^ tr Acooce^t
lekttooehenlXa


ssCTia plinskih peti
JUNKERS* BUDERUS
*V(ESSMANN*UNICAL
»SAUNIRDUVAL
Stanko FarteJj s.p,
Gusposka- Ltfica 3 JÜOQ eetje'
gsm: 041/66 J4'6S l.el: 03/5^417
w ww.elektroms h a n1)i a ■ sp-.ši e lek tfomeha n i'ka. fa rteijgJvolja. de t
051fm-bb0
www ICN*UF-VI!STOV£ei:.SI WWW.mSTDVSBt.SI n^ffW^RSTOVSEK.SI JURČIČEVA 7. 3310 ŽALEC
jt^nn» m jTMirvF
PftE&RftDME STINE,SfUSCENt STIOPOVI, MANSAROE, PCXAMNJt PARHETOV IN LftMlUAroV, fBENÖVA StANOVANJ HlS. SilKOPLEiKAfiStVO, FASADEftSTVO
TO-LE
PESKANJE
PESKANJE:
-	v peskalnih komorah -na tereriu
-	bdrvnihrčrnih kovin, plastike, lesd...
-	izdelkov poljubnih velikoiti
OSTALO:
-	pgJirtrlje manjSih delov
VibjE BTa, 331 o Žjilet; W1 / 7$J 176i e-mjJl: (oftMdesiilMvOlji .rtet
[p
Štefan Sala man ^.p.
eomlbfcoaoa parketarstvo. pečarstvo, 5303 gomilsko	talne, stenske in
töl.; 03/5726 2a1	stropne o&loge,
gsm: 041 377020	nepremičnine
, ^ -izd. kov. nadstreškov .170, razw tH kov. kon str.
kljucavnjcarstvo dvoriščnih vrat in ograj
-IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV IZDELKOV
SaSÄeS, 3312 Prebold
ključa vnicsrstvo-herodsz@siol .net
GSM: 041 7Ö 33 80 tel.: 03 70S 30 4B
: i>e< I HI« diHo^^tiitüVb'iV
....... ......
tisii»N i ■! t^HÜg iiiiöräüf:(TiiDijDvo^ii diif
itEifRviiÄn ?! lA'MiTiriiVHivväDVXn'D Eviii cöi
KOS TER MOtKJTAlACUE Mt IQ/7M Ufia: DII/4» TH, hn « W U tt
MIZAflSKA DELAVNICA
KROBfiTWAM>.p.lng,les. MedlDg25,3«»f:BjJe telj»*,:03^*7 Ji U GSM 041/73« 71 e-ngslpv: hunJiFatutttgrnallcofn
keffock*^
»IZOEUtVA IN OBNOVA KEKDlCfÜLiaV
•IZDEUVAPOHliTVA PONAROftLt)

gradnje
Pačmicom i 3000 Celje eSM:03}/S70-057 ^moil: guboM&gm^U^
Ivo Gubo, irp.
Po IS tcrihjclovnth iinkuScnj v Avsiiiji, fMjnuniD z Vimi v CcLjuJ
Obnova SEUiovanj m mansard Izdelava dem it fa.i;ad Zunanja ureditev

V www.ki
DdKTORjI TRADICIONALN KITAJSKE MEDICI
www.kitajskamedicina.si
Mariborska 122,3000 Celje T«1,:(M0 720189
Zelene ulica 17,2000 h/farlbor TeL: 040 417463 aJl 05 912 4343
^ tofllohio-littlatijskltifaiad;
l^deljMdiiHJi^ev: Ple^ai^kidela;
MSjuiiadeii v^rddbejiiStvu;
Zabukovšek
ZABUKOV^K In furtnfrji d.n.o,
Liporabljomo naslednje materi aJe: Jub, fragmst, roefix, bau mit.
darko mavfič s
C.Jioijjrutili nlndi IJt, iinljiii' W.;W7«MM,7«!i77 fB:M7«MI)I,7«M75	,
utartii^iKimjl JCflHliAr
[zdfl^vB dsdnllun
laamlnl zms, jis^f, TJ senäl, E spwon, i
tfliRit, i
i i II]
assm
(3© PQllQü ©QDuD
ŠIVILJSTVO
KRPIC/^
-	münjH ekspresma popravila
-	o%ind kraj^nje jeanja -oženje oblači!7nnenj^ zadrg..
MaribDrika (esta &6
iOOOCriJe,T«l.:03^S4-13 295	-- .,
ODPIRALNI CAS:	popravila usn;erih oblačil
ponedeljek - petek »bau	r^dcljslnprainiki
136:0C1 ■ 19:00
07:00-13:00 ZAPITTO
KK
________UnUHKf
y oniKi tii^N iTMi Htm
■	STim«c™t™£atEOV»*Z*DCALA . KvMIt^Tju^ SiemA UN 0«MlFU£
i«WEKi:kl5M DbtU
■	JCVMITtTHE KQKWHIWE LEtf
■	03™.ftZAKDmAlUNEl£CE
•T
MARJAH TCRŽAH.^:,
Mat[|>orska54
(>.[). 1D13, 3103 CEUe	-L*STiNPi«iKiflwmtKraBztsnwiKEO(>Tii(i-
Tel.: 01f491-3e-00, Fax: 03/491-38-01
□ELOUNI delavniki od S.IKI-19-Da. sqboLß ^00-1 ?.00
SHI^OfllKLHBS¥VO
mANC MAKMAfl^	-PVCinHLU5larti™i»M!lv(j ' qrnlranje, pRlunjE In fizc^lmijt iti ogledi - fl)«i|iia h firj)^ vtni
■ ijifljva iwVlsnilnud^titfliw, fasad,	-linnkivrtini
C.L.M.otlnjln21.3rMS«nl|uf	isnrnnntonrhjilikl»
T.l.i(Uf7«1Z90 F(li»:0är74Stl»S	iHlwnwirillllllli:™
fr«nc.mnl«afle®!äoJ.fl»t	obdeiSvJnvwsjjItHi
www.mijtiranc.ii	-fUtdäia üiAla
KCJVIfcVIEX El*
KRDVSTVQ - KUEPAnST VD
,	VPANÖKO io
Juri] Podbrsgar | 330SvnANSKO
□ 4*1 417 743 I kowinexpIPHiaLnet
m ® ff ® ^ff
d&ii.
SERVIS - PRODAiA - REZERVNI DEL)
gsm:041 637 674	Lsvä 3. 30M caljß
^PIAGGIO
USENA OKMA IN VKQDhIA VftATA ZA VAŠ OOM
tanera mtcoi/anjc, |ini«|diw, monti», (leinfliitaw - «s fw wüih reOall
Kontakti:
Tel. [)J?0560B Fa* 03S72639D
Mojuimno
KORUN
e-mail; iniz2rstvo.kcrun@i$iol.net; spiet: www.mizar$tvo-kgrLjn.si
I
h.
' PREKRIVA NJE VSEH VRST KRITIN • IZOLA TOR5TVO •STAVSNO HLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLEO
'TESARSTVO	IN SVETOVAftJE
mONISLAV ČANŽEK d.dLO.
l5|n ^Oified
Iv WkiKWSTW, HtEMR
PeiovjeJf.moiiov tef,; OJ/577- !2-31 i<Xx: OlJB! -«7-4?
mpbJiB/:« f/i5J9-S37 , iUEMRGTVO t-pottoi tmitlsIav.taKek^i-l.ii
............ I I I II I I! n riTi I n rrrrn-rri i i i i | i i i J | i i i i | i ii i
- Št. 75 - 24. september 2010 -rr^
IvUJl
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
prejeli smo
Poplava, poplave, poplave _
Skoraj polovica NT št. 74 je popisana zaradi zadnje ujme poplav, ki so zajele Slovenijo in tudi celjsko regijo, tako da je največkrat uporabljena beseda ali naslov članka ravno beseda poplava. Tudi Radio Celje je s terena zelo natančno poročal o stanju na terenu iz vseh krajev poplavljene celjske regije. Največjo zaslugo moramo pri reševanju ljudi in premoženja pripisati prostovoljnim in poklicnim gasilcem ter civilni zaščiti. Zelo sem pa razočaran nad zelo skromnim odzivom Slovenske vojske, saj če se spomnim nazaj v »gnili« socializem, je »okupatorska« JLA vedno masovno priskočila na pomoč, kjerkoli in kadarkoli so jo ljudje potrebovali tudi v primerih, ko je šlo za manjše nesreče od te poplave. Kar pogrelo me je, ko sem v ponedeljek pri Dnevniku slišal, da sicer sodeluje v Ljubljani na Barju samo 20 vojakov, in malo kasneje, da je Hrvaška vojska poslala 200 pripadnikov na pomoč v Sisak, ki ga je komaj začelo poplavljati. Če bi SV dala na razpolago vsaj toliko ljudi in opreme, kot jo imamo na misijah v tujini, bi lahko bilo rešeno veliko več premoženja in tudi ljudje, ki so bili odrezani od sveta, bi lahko prej prišli do pomoči. Vsa čast pripadnikom prostovoljnih gasilskih društev iz cele Slovenije in gasilcem celjske regije in posebna zahvala gasilcem PDG Škofja vas, ki so kot vedno tudi tokrat bili zelo aktivni. Radoveden sem, koliko prostih dni bo vsak gasilec dobil v svoji redni službi za svojo humano poslanstvo in delo brez plačila, kot je bilo to včasih navadno, da je gasilec imel prosti dan, če je ponoči sodeloval pri gašenju
požara. Slovenski vojski so lahko gasilci veliki vzorniki.
JOŽE JURC, Škofja vas
Problem preživeti
Smo v času, ki je za mnoge velik problem preživetje. V Rogaški Slatini že imamo revščino pri vsakem sedmem prebivalcu, pri čemer ljudem primanjkuje sredstev za golo preživetje. Vsakodnevno se s takimi srečujem, saj sem prišel do tega krutega spoznanja, ko sem sprejel državno priznanje o priglasitvi za humanitarnega naj prostovoljca v Krajevni organizaciji Rdečega križa Rogaška Slatina. Veliko jih je, ki so izgubili službo, saj so propadla velika uspešna podjetja, kot so: Steklarska nova, pomožne delavnice zdravilišča in steklarne, Kors, pekarna in slaščičarna Merx, prevozniško podjetje Donat, gradbena dejavnost Ingrad, mizarstvo, gozdarstvo, Libela in še manjša podjetja.
S tem je več kot tisoč delavcev izgubilo službo, pri čemer mnogi od teh čakajo na upokojitev, primanjkuje pa jim sredstev za golo preživetje. Vsi si bomo morali prizadevati, predvsem bogataši, da bodo revni lahko preživeli, saj vemo, da prihajajo še težji časi. Nujno je, da v Rogaški Slatini ustanovimo kuhinjo, kamor bi prostovoljci prispevali oziroma darovali revežem za pripravo toplega obroka. Ne smemo si zatiskati oči, poglejmo okoli sebe, pomagajmo sočloveku, da mu ne bo treba kruha iskati v smetnjakih, kot se to dogaja tu pri nas.
ALOJZ-SLAVKO JERIČ, Rogaška Slatina
pohvala
Gasilci reševali psa
Po koncu tedna, ko so nas prizadele poplave, smo končno dočakali sončen ponedeljek. Ravno zaradi tega sem se odločila, da se odpravim
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z uiuiu/Oiii^dadoMdo stavostL
na sprehod okoli Šmartinske-ga jezera. Ta dan ni bilo tam veliko ljudi, ampak me to ni motilo, zato sem se podala na sprehod vse do močvirja (ekosistem potok - vrbina). Za kratek čas sem se ustavila, da si malo ogledam naravo. Takrat sem v močvirju opazila dva prestrašena psa, ki se nista mogla rešiti. S svojimi nežnimi očmi sta me tako pogledala, da sta se mi zasmilila v dno srca. Videla sem, da se nikakor ne moreta rešiti, eden od njiju je bil bolj prestrašen in je taval sem in tja ter zraven »jokal«, kot bi mi hotel povedati, naj ga rešim, saj se sam ne zna. Ker sem imela zraven svojega psa in ker nikakor nisem našla načina, kako naj ju rešim, sem poklicala mamo, da bi jo vprašala za nasvet, kaj naj naredim. Mama je poklicala gasilce, ki so se zelo hitro odzvali najinim prošnjam ter naju še večkrat poklicali, da sva jim povedali točno lokacijo, kje sta pomoči potrebna psa. Ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z živalmi, sem počakala ob jezeru, da bi izvedela, kako so rešili situacijo. Eden od gasilcev naju je poklical in nama povedal, da so uspešno rešili psa ter našli tudi njuna lastnika.
Rada bi se zahvalila gasilcem, ker so tako hitro ukrepali, saj se po mojem mnenju psa sama ne bi rešila, ker sta bila preveč prestrašena. Nekako nimam srca, da bi lahko mirno odšla naprej in pustila psa tam. Če bi ju lahko sama rešila, bi ju, a je bilo pretežko zame in do njiju ni bilo lahko priti. Gasilci se večkrat izkažejo in pomagajo tako, kot se spodobi, kar so tudi tokrat dokazali. Tako bi si jih morali vzeti za zgled nekateri ljudje, ki zelo kruto ravnajo z živalmi in jim je vseeno za njih, kar večkrat tudi slišimo. Lepo bi bilo, da bi se nekateri ljudje zavedali, da so živali najbolj nedolžna in čista bitja, saj imajo čisto srce in niso pokvarjene.
NINA PILIH, Škofja vas
rri
kI
ritozna knjiga
Članstvo v AMZS
Ko sva se v ponedeljek popoldne z bratrancem vračala iz Ljubljane, je njegov avto obstal na avtocesti v smeri proti Celju. K sreči naju je
prijazen Darsov delavec nekaj minut zatem odpeljal na prvo odstavno mesto, kjer sva lahko brez skrbi poklicala AMZS in naročila vleko. Vendar se je pri naročanju vleke zataknilo. Gospa, ki je prevzela klic na AMZS-jevi številki za pomoč - 1987, je najprej povprašala, kaj je narobe z avtom. Bratranec je razložil, da pedalka za plin enostavno ne deluje več. Nato jo je zanimalo, če ima kupon-ček za brezplačno vleko in kdo je član AMZS-ja. Bratranec je pojasnil, da je članica njegova mati, ki trenutno ni v vozilu, medtem ko ima ku-ponček v avtu poleg sebe. Gospa na drugi strani je razložila, da mora biti član AMZS-ja upravitelj avtomobila in da v nasprotnem primeru ku-ponček ne velja. Bratranec je povprašal po ceniku vleke in vrtoglava cena ga je odvrnila od njihove pomoči.
Zdaj se povsem ogorčena sprašujeva, kako je možno, da ob sklenitvi članarine tako pomembne zadeve ne razložijo bodočim članom. Verjamem, da se ta zelo pomembna, a za njih malenkostna opomba skriva v kakšnem drobnem tisku in je delavcem odveč, da ljudem sporočijo »pravila igre«. Še bolj je za-
nimivo, da pri včlanitvi ni treba predložiti vozniškega dovoljenja, saj ga bratranče-va mati sploh nima in torej tudi ne more upravljati avtomobila. Izgleda, da delavcev na AMZS-ju niti najmanj ne zanima, koliko ljudi bo lahko brezplačna kupončka za vleko in nadomestno vozilo izkoristilo, temveč le to, koliko ljudi bodo pridobili na svojo stran in koliko denarja bodo zaslužili. Člani pa obljubljenih ugodnosti žal ne bodo mogli koristiti, čeprav so plačali članarino. Vsak, ki je že kdaj nemočen obstal na cesti, si želi takojšnjo pomoč in če sam neposredno ni član AMZS-ja, kuponček za brezplačno vleko pa ima s sabo v avtomobilu, se lahko le obriše pod nosom in skuša občutek prevaranosti in opehar-jenosti čim prej potlačiti daleč v podzavest.
Sama tega ne bom storila, zato želim obvestiti AMZS-jeve člane, kakšne so njihove resnične pravice pri sklenitvi članstva. Na AMZS-je-vih delovnih mestih povprašajte, kako je možno, da lahko član postane nekdo, ki sploh ne zna upravljati avtomobila.
KAJA HORVAT, Petrovče
Ali razumemo svoja čustva?
Pred kratkim mi je znanec pripovedoval svojo izkušnjo izpred let, ko je delal na projektu izgradnje tunela. Stopil je v slabo osvetljen tunel, po nekaj metrih je čutil napad panike, ki se je kazal s hitrim bitjem srca, potenjem z močnim vonjem, prikovanimi nogami. Kljub zbadanju kolegov in občutku nemoči ter avtomatični želji, da bi pobegnil iz tunela, je zelo zavestno in počasi nadaljeval pot. Ni skušal premagati panike, le hodil je, dokler po nekaj kritičnih metrih hoje niso znaki strahu popustili. Ta strah se ni pojavil nikoli več.
Tudi z vsemi drugimi neprijetnimi čustvi, kot so jeza, zamera, žalost, zaskrbljenost, ljubosumje, se lahko soočamo na podoben način. Zavestno in raziskujoče. Pri ravnanju s čustvi pogosto prevladujeta prepričanji, da se je s čustvi potrebno bojevati, jih premagati ali pa jih prezreti in se z njimi ne ukvarjati. Tako so se s čustvi soočali včasih, na srečo se miselnost in vedenjski vzorci ravnanja s čustvi spreminjajo. Zasluga za to gre tudi vse
večji uveljavitvi pojma čustvena inteligentnost ter razumevanju vsebin, ki jih ta pojem obsega.
Za razvoj čustvene inteligence je ključno, da znamo razbirati sporočila naših negativnih čustev in poiskati vzroke za njihov nastanek. Ko svoja negativna čustva bolje razumemo, se tudi lažje soočimo z njimi in jih odpravimo. Veliko naših današnjih neprijetnih čustev ima globlji vzrok v otroštvu, ko smo pono-tranjili svoje prve izkušnje in oblikovali mnenje o sebi in okolju. Morda nosimo v sebi prepričanje, da nismo v redu ali vsaj ne dovolj dobri v primerjavi z drugimi. Ta dostikrat skriti miselni vzorec potem oblikuje izkušnje z drugimi ljudmi, dogodke, sa-mopodobo in vedno bolj povečuje nezadovoljstvo.
Nekateri ljudje ugotavljajo, da se jim neprijetne izkušnje v življenju ponavljajo, pa ne vedo natanko, zakaj. Tudi v teh primerih je treba pogledati, katera prepričanja so v ozadju ravnanj in odločitev, ki jih sprejemajo.
Dobra novica je, da lahko tudi ta skrita in neustrezna prepričanja spremenimo. Z malo truda in nekaj znanja. Prav zato je razvoj čustvene inteligentnosti vse bolj priljubljen, saj mnogo ljudi že razume, da si kvaliteto svojega življenja lahko obliku-
jejo s spremembo načinov razmišljanja in delovanja. S tem pa odpremo vrata tudi trajnejšemu zadovoljstvu in veselju do življenja.
RENATA BOKAN
V^se o odnosih, čustvih in osebni rasti - na enem mestu
^^ŠOU ČUSTVENE INTEUGENCE vabi k jesenskemu \
brezplačna predavanja in predstavitev programa
Čustvena inteligenca v praksi
CELJE, I. OŠ, Vrunčevaob 18. uri:
Ali razumemo svoja čustva?	28.september in 14.oktober
Kako razvijati dobre in uspešne odnose?	6. oktober
www.custvena-inteligenca.org ali 041 628 748
MSLI OGLASI - INFORMACIJE
I,',!. WO; I
VOZILA
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Gotovina. Telefon 041 708-497. 3486
S pomočjo starodavnih magijskih metod - ritualov lahko v celoti spremenite svoje življenje!
Trajna pridobitev ljubezni katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu ... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid!
tel: 040 191 488
spletna stran: www.parapsiholoqija.si
Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG
V ŠENTJURJU, naselje Pešnica, prodam stanovanjsko hišo, letnik 1975, velikost približno 250 m2, na parceli 911 m2, vsi priključki, bližina šole, vrtca, trgovin _ Cena 205.000 EUR. Telefon 041 638-268. 4036
PRVDAM
TRAKTORSKO kosilnico na kardan (za zadaj) in lupilnik za koruzo ugodno prodam. Telefon 031 721-011. 404i MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez.
Telefon 041 818-899, popoldan. 4078 MLIN Unior, za sadje in grozdje, prodam.
Telefon 5453-332.	4093
KMETIJSKE stroje, rovokopač Skip, prodam. Možna menjava. Telefon 031 767-927. š 585 DVA pluga, 12 in 10 col, oba dvobrazdna in prikolico Amigo, nosilnost 300 kg, prodam. Informacije po telefonu 041 794-328.	4089
VILE za okrogle bale, nove, prodamo. Telefon 041 807-853.	š 591 PREDSETVENIK, širina 2,35 m, malo rabljen, prodam. Telefon 031 727-606. 4130 PLUG Imt, 10, 12 col, cisterno Creina, 1.200 l, klinaste brane, prodam. Telefon 041 904-078. 4138
NOVOGRADNJA, velikost 7-8 m, na parceli, velikost 3.000 m2, odlična, sončna lega, vsi priključki, asfaltiran dostop, bližina zdravilišča Laško, prodam. Telefon 041 543-318.
š 544
DVE manjši parceli, za postavitev brunarice, prodam. Telefon 040 211-346. p
DVOSOBNO stanovanje, 57 m2, v Žalcu, prodam. Telefon 041 425-962. 4103 DVOSOBNO stanovanje (74 m2, 10 m2 klet ter skupni prostori), v Veselovi ulici v Celju, ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 801-988.	4114
VDDAM
KUPIM
KMETIJSKI stroj, traktor, motokultivator, priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
3698
PRVDAM
GRADBENO parcelo, dostop z glavne ceste, prodam. Telefon 041 836-398. š 541 BUKOV gozd, 5.000 m2, v vasi Spodnji Bo-drež, Grobelno, prodam za 7.000 EUR. Telefon 030 924-600.	4118
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
Hišo, Šentvid pri Grobelnem, primerno tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539.	3548
GRADBENO parcelo, 1.350 m2, v Kulturniški ulici v Celju, obrtna cona Trnovlje jug, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, 12-10 m, cena 70 EUR/m2, prodam. Telefon 030 924-600. 4118
KUPIM
VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim.
Telefon 031 400-673. 2972 MLADA družina kupi hišo ali parcelo v okolici Celja. Telefon 041 679-573. 3951
VDDAM
BRASLOVČE - Letuš, v bližini Letuša na pobočju Dobrovelj, na vrhu hriba na mirni in osameli okolici se prodaja stara kmetija, ki obsega staro stanovanjsko hišo, hlev, kaščo, kozolec in neaktivno kurjo farmo ter 1.707 m2 stavbnega zemljišča in 167.000 m2 kmetijskega zemljišča. Dovoz in dvorišče sta asfaltirana.
Cena: 350.000 EUR Info: 041 329 179 violeta.stojs@sz-atrij.si
PISARNIŠKE poslovne prostore, različnih velikosti, oddamo v najem na Mariborski cesti - nekdanja upravna stavba Ema. Informacije po telefonu 041 777-704 ali tanja@turnsek.net. Marta Turnšek, s. p., Mariborska 86, Celje.
GARSONJERO, popolnoma opremljeno, v Novi vasi, 6. nadstropje, oddam v najem -takoj - trimesečno predplačilo, cena najema 220 EUR. Telefon 041 637-874. n DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje, na Hudinji v Celju, oddam za daljše obdobje. Telefon 040 377-554. 3954 TREM študentkam oddam trisobno stanovanje v stanovanjski hiši v Celju. Kličite po 18. uri na telefonsko številko 041 726-560.	3962
V	CENTRU Celja oddam opremljeno majhno
stanovanje ali sobo s kopalnico, primerno za dve ali eno osebo. Telefon 041 733-265.	4083
MANSARDNO stanovanje, z uporabo vrta, oddam poštenemu upokojenemu paru ali upokojenki za potrebno pomoč in oskrbo. Več v iskrenem pogovoru. Telefon 572-0597.	4096
V	CENTRU Maribora, blizu fakultet, oddam 3 opremljene sobe. Telefon 040 215-262.	4124
NA Lipi v Štorah oddamo enoinpolsobno stanovanje, vseljivo takoj. Telefon 041 574-653.	4129
TEČAJ TREBUŠNEGA PLESA
KJE: DVORANA ZLATOROG CELJE; ZAČETEK: 7. 10. 2010 TERMIN: ČETRTEK, 20.30-22.00; PRIJAVE: do 1. 10. 2010
po telefonu 041 551- 818 Djamila Nudim tečaje po celi Sloveniji, kot tudi animacijski program za razne prireditve, poroke, rojstne dneve ^ Več o meni na : www.orientaldjamila.si dJamila.orient@yahoo.com • orientldjamila@yahoo.com
S TEM OGLASOM IMATE 10% POPUSTA PRI VPISU
ENOSOBNO stanovanje, v Novi vasi, Celje, opremljeno, pogoj predplačilo, oddam. Telefon 041 624-914.	4134
V CENTRU Žalca oddam v najem enosob-no stanovanje. Telefon 040 333-055.
4139
V CENTRU mesta oddam opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 031 227-425. 4141
mm
n
mmimSMM
PRVDAM
LEPO ohranjeno Meblovo rjavo omaro za dnevno sobo (330-236) ugodno prodam. Telefon 041 369-422. 4019 STARE lesene skrinje, omare, elemente in nočne omarice ugodno prodam. Telefon 031 450-172.	Ž 106
POMIVALNI stroj Elektrolux inox, malo rabljen, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 659-901.	4144
ZAMRZOVALNO skrinjo, električni štedilnik, kotno sedežno, mini pomivalni stroj, zamrzovalno omaro, televizor, okroglo mizo s 3 stoli, pralni stroj, peč na drva in hladilnik prodam. Telefon 040 869-481. 4142
PRVDAM
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. (Omejena količina brezovih drv).
Telefon 051 359-555; www.drva.info.
p
KRATKA, cepana drva, na paleti, prodam. Cena za klaftro je 190 EUR + prevoz. Telefon 031 346-299. 3470 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p
PRVDAM
CELJE, Otok, Vojkova ulica. Prodamo enosob-no stanovanje, 41,64 m2, 6. nadstropje. Stanovanje je prazno in vpisano v zemljiško knjigo. Cena po dogovoru. Telefon 041 970-698.	p
TRISOBNO stanovanje, Vrunčeva 1, prodam. Cena po dogovoru. Telefon
5441-281	3936
Mediafin d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost Izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

PVDARIM
SEDEŽNO, kotno, lepo ohranjeno, možna dostava, podarim. Telefon 040 807471, 041 945-589.	4086
DREVESA: podiranje, obžagovanje, tudi nižanje večjih dreves v strnjenih naseljih, odvoz. Janez Dolinar, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže. Telefon 031 786-975. Ž 58
Zaposlimo
POSLOVODJO
panoga kmetijstvo - trgovina
Informacije
041 742-915
Kmetijska zadruga Polzela, z.o.o.,
Polzela 11, 3313 Polzela
36
MSLI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
Zaposlimo
•natakarja z izkušnjami
(strežba hrane) in kuharja z izkušnjami.
GSM 041 625 913
AGM Nemec d.o.o.. Sedraž 3,3270 Uško
DRVA, bukova, na Dobrni, prodam. Možna dostava z razrezom. Telefon 041 480486, (03) 781-8171.	4066 KAKOVOSTNA gabrova drva, 47 EUR/m3, prodam. Telefon 031 791-021, Vransko. p BUKOVA drva prodam. Telefon 031 506383. Š 583 SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 581-677. 4131
KUPIM
4091
PRODAM
Še nikoli objavljene recepture - PARACELSUS hujšanja po naravni metodi
Trajni učinek, 100% zanesljivo, za vsako starostno obdobje in spol ob hkratni obravnavi imunskega sistema.
Tel: 040 191 488
spletna stran: www.parapsihologija.si E-mail: l.presnig.parapsiholog@gmail.com
KOZLA, starega 10 mesecev in 5 koz, burske pasme, prodam. Kumer, Pečovnik, telefon 051 226-268.	4094 DVE breji ovci, stari 2 leti in ovna, starega 1 leto, prodam. Telefon 041 707-748. 4092 TELICO simentalko, težko 130 kg, prodam. Kupim teleta, starega do 10 dni. Telefon 5716-516. Ž 103 DVE telički in bikca, vsi simentalci, prodam.
Telefon 051 350-513. 4097 TELICO simentalko, staro 9 mesecev, prodam. Telefon 031 639-370. l 388
PRAŠIČE, težke od 110 do 200 kg, prodam.
Telefon 031 582-624. Š 594 VEČ bikcev simentalcev, težkih od 170 do 200 kg, prodamo. Telefon 031 443-117.Š 595 VEČ brejih krav in brejih telic prodam. Informacije po telefonu 041 290-750. š 598 TELIČKI simentalki, stari 14 dni, prodam. Telefon 041 904-078, (03) 5792-173. 4137
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
PlaSlo takoj. Telefon 040 647-223. š 459 VSE vrste krav in telic, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286.
Š 476
SUHA drva, razžagana, bukev, akacija, gaber, na paleti, kupim. Telefon 031 400-386.
PRAŠIČE, odojke, domače vzreje, težke od 30 do 100 kg, prodam. Možna dostava, odojke po želji tudi očistimo. Telefon 031 524-147.	3869
ZAJCE nemške lisce prodam. Telefon 041 232-594.	3721
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje ali nebreje mladice linije 12 ter izločene svinje, prodam. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. 3769 PUJSKE, težke od 20 do 70 kg, prodam.
Telefon 041 836-398. š 541 NESNICE, rjave, grahaste in črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PUJSKE, 30 do 40 kg ter prašiče, 80 do 110 kg, prodamo. Možna dostava. Dobravc, Zgornje Roje 22, Šempeter. Telefon 031 617-892..	3939
JARKICE, rjave, črne, grahaste, beli susex, leghorn, pred nesnostjo in enoletne kokoši, rjave in bele, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopiitanje. Telefon 700-1446. 3940 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 80 kg, prodam.
Telefon 031 544-653. š 557 DVE telički, sivo rjavi, breji, težki po 550 kg, prodam. Telefon 041 430-427, 5720-478.	4018
Do 36 mesecev na osnovi 00, pokojnine
PE CEUE, Ul. XIV. diriiije 14,
03/4257000 PE MARIBOR, Parfiianska 34, 02/2341000
BONAFIN, d.0.0., ShwoMka 27,1000 IjuUjana
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam ali menjam za seno ali slamo v kockah. Prodam še par odraslih pavov. Telefon 051 238-773.	4087
TELIČKO, 130 kg, prodam ali z doplačilom menjam za bikca. Telefon 041 519-888.	4106
BIKCA simentalca, starega 9 tednov, težkega približno 140 kg, prodamo. Telefon (03) 5805-616, 031 237-193. 4110 ZAJCE, različne plemenske pasme, prodam.
Telefon 041 232-594.	4112
TELICO, brejo 7 mesecev, prodamo. Telefon 031 795-048, zvečer.	4123
TELICO simentalko, za zakol, prodam. Telefon 031 290-956.	4125 ŽREBICO posavko, staro 2 leti, prodam.
Telefon 031 268-365. 4081 TELICO simentalko, težko približno 500 kg, prodam. Telefon 570-7782. ž 101 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in telico, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 031 836-735.	4135
BREJE telice, po izbiri, prodam. Telefon 041 794-275.	4132
I
m		IJSI	
iT	£		LKI
PRODAM
Tibetanska receptura, stara nad 5.000 let, ponovno odkrita 1.1937, prevedena 1.1974, zoper vse vrste rakavih obolenj.
Tel: 040 191 488
spletna stran:
www.parapsihologija.si
E-mail:
l.presnig.parapsiholog@gmail.com
GROZDJE, mošt, vino, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanjski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 3698 CIPRESE, smaragd in navadne, za žive meje, ugodno prodam. Telefon 041 573-863.	3738
CIPRESE smaragd, višine 50 do 60 cm, po 3,9 EUR, 80 do 90 cm, po 7 EUR, prodam. Telefon 031 585-848. 3756 JABOLKA, izredno lepa, domača, okusna, različnih sort, obrana ali za prešanje, ugodno prodam. Telefon 031 747-930. 3818 BELO in rdeče grozdje zelo ugodno prodam. Telefon 041 522-430. 3884
GROZDJE, belo in rdeče, na lepih, sončnih legah šmarsko virštanjskega vinorodnega okoliša, sort: chardonnay, sauvignon, renski in laški rizling, kraljevina in rumeni plavec in modra frankinja in žametna črnina, prodam. Na željo kupca grozdje zmeljemo in specljamo. Telefon 031 575-777. š 543 GROZDJE: šipon, laški rizling, zeleni silvanec, žametna črnina, modra frankinja, prodam. Telefon 041 793-834. 3942 GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
BELO mešano grozdje prodam. Telefon (03) 5452-932, 041 403-266. 4016 RUMENO šmarnico prodam po ugodni ceni 0,25 EUR. Telefon 031 621-283. 4015 GROZDJE jurka, približno 500 kg, cena 0,45 EUR, okolica Celja, prodam. Telefon 031 531-746.	4033
GROZDJE, belo, rdeče, prodam. Telefon 031 501-669.	š 573
MEŠANO belo in rdeče grozdje, okolica Ponikve pri Grobelnem, prodam. Telefon (03) 748-2303, kličite po 19. uri. 4030 NA Tinskem prodamo po ugodni ceni kakovostno sortno belo in rdeče grozdje. Telefon (03) 5795-535 ali 070 897-014. 3960 GROZDJE, belo, rdeče, prodam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735.	3910
GROZDJE, belo, mešano, žlahtnih sort, v okolici Šmarja, prodam. Telefon 5821139, 041 264-336.	3895 GROZDJE na brajdi, jurka, približno 800 kg, prodam. Telefon 051 621-738. 4043 BELO in rdeče grozdje in neškropljena jabolka prodam po ugodni ceni. Telefon 041 256-625. 4047 GROZDJE jurka prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 980-634, kličite samo resni.
4068
RDEČE grozdje, frankinja in žametna črnina in belo, kakovostnih sort, prodamo. Telefon (03) 5805-616, 031 237-193. 4110
IZDELAVA
ASTROLOŠKE
KARTE
Za brezplačno svetovanje pokličite
Mercury, Klopčič Sonja, s.p., Ljubljana
H!TRO NAROČITE
TELIČKO, težko približno 600 kg, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 031 572-870.4039 BIKA, težkega 180 kg in telico, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 5738-192. 4070 TELICE, plemenske, različne starosti, nekaj je že visoko brejih, prodam. Telefon 031 506-383.	š 583
PRAŠIČE, mesnate pasme, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 506383.	š 583 TELIČKO, 250 kg in kravo s teličko, 120 kg, prodam. Telefon 041 283-075. š 581 ŽREBICO, staro 6 mesecev, rjavo belo, mirno, zelo lepo, prodam za 590 EUR. Telefon 041 596-149. š 579 NEMŠKI ovčarki, rodovniških staršev, stari 4 mesece, prodam. Telefon 041 832-552. 4100 PAR ponijev prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 421-126. 4095
mmm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in deiu na območju 33 občin na Ceijskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^^ ^'^s prilogo tv-okno! ^^ ^^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednibi
GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Telefon 041 834-904.	4067
ČRNINO - mošt prodam 50 % ceneje. Telefon 031 211-270.	4069
GROZDJE, belo, laški rizling, šipon, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 031 719-461.	4084
KROMPIR za ozimnico prodam. Telefon 5794-155.	š 584
MOŠT, zelo kakovostne sorte, prodam. Telefon 031 506-383.	š 583 GROZDJE, mešano belo in laški rizling, prodam. Telefon 031 572-314. 4101
IZPLAČILO TAKOJI 03/490 0336
I Žnide['sd.o.ii..UI. Vila Kraigherja 5. Maribnr |
KAKOVOSTNO grozdje, sorte laški rizling, sauvignon in mešano belo, naprodaj. Grozdje pripeljemo na dom. Telefon (03) 5823-290, 031 276-272. š 586 GROZDJE: jurka, izabela, cepjeno, približno 200 kg, prodam.Telefon 570-8702. Ž104 CEPLJENO belo in rdeče grozdje ter belo in rdeče vino prodam. Telefon 041 654-156.	ž 102
MEŠANO belo: traminec in rdeče grozdje, prodam. Večje količine pripeljemo domov. Virštanjski okoliš, možna je tudi menjava za brejo telico ali bikce. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175. š 687 GROZDJE šmarnico prodam po ugodni ceni.
Telefon 031 662-868.	4105
SILAŽNO koruzo in hlevski gnoj, v okolici Braslovč, prodamo. Telefon 040 193-064. 4107 SILAŽNO koruzo prodam. Telefon 051 233-559.	š 592
GROZDJE, rdeče, žametna črnina in modra frankinja, ugodno prodam. Možnost dostave na dom. Telefon 041 281-387. p SILAŽNO koruzo, 3 ha, prodam. Telefon 041 314-340.	4119
GROZDJE jurka, z brajde, neškropljeno, prodam za 0,34 EUR. Oberete sami. Telefon (03) 5793-453, zvečer. 4127 GROZDJE, šmarnica in belo mešano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-410, 041 784-761. 4126 ŠMARNICO in jurko prodam. Telefon 031 434-714.	4133
GROZDJE: laški in renski rizling, prodam.
Telefon 041 836-745. š 593 GROZDJE, belo in rdeče (modra frankinja, žametna črnina) prodam. Možnost dostave. Telefon 041 851-411. š 597 JABOLKA, neškropljena: jonatan, krivope-celj, carjevič in druga, tudi za prešanje, prodam. Lahko nabirate tudi sami. Telefon 041 918-949.	š 596 KAKOVOSTNO belo vino prodam, cena 0,50 EUR. Telefon 070 541-629. 4136 GROZDJE na brajdi, 5 sort, 700 kg, prodam ali menjam za drva. Telefon 041 710-193. 4146 RDEČE in belo grozdje, sorte modra franki-nja, žametna črnina, sauvignon, laški rizling, kraljevina, chardonnay in šipon (šmarsko-virštanjski okoliš), prodam. Možna dostava, cena po dogovoru. Telefon 031 478-841, 041 886-935, (03) 580-5209. 4145
OSTALO
PRODAM
GROZDJE, črno, belo in prašiče, različne teže, možna dostava, prodam. Telefon 041 263-627.	4077
BUKOVA, drva, metrska, suha in jabolka za prešanje, domače sorte, neškropljena, prodam. Telefon 041 909-990. 4085 BIKCA simentalca, 200 kg, teličko, 100 kg, svinjske polovice in krožne brane, prodam. Telefon 031 557-754. š 582 MALO rabljen lesen vinski sod (akacija) ugodno prodam. Telefon 041 685-659. 4088 MERILEC krvnega tlaka Omron, nadlahtni, z adapterjem za elektriko, prodam za 45 EUR. Telefon 5732-245. 4102 BIKCA simentalca, težkega približno 300 kg in na roke narezane domače ocvirke, s kožo ali brez, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 4109 DVA soda, 240 l in domača jabolka za prešanje, prodam. Telefon 041 633137, (03) 5773-124, zvečer. 4117
Ženltna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505495,0906286(i,99[üMn)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
38-letni fant želi spoznati iskreno dekle za resno zvezo. Telefon 031 504-807. 3564 44-letni moški, z dežele, nealkoholik, želim spoznati pošteno žensko za skupno življenjsko pot, staro do 45 let. Telefon 040 865-707.	4072
SIMPATIČNA, 39-letna ženska želi poštenega prijatelja, lahko tudi s kmetijo. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 4080 IŠČEM žensko srednjih let ali dekle, ki bi šla na majhno kmetijo. Telefon 041 267-481.	š 580
DVA hrastova soda, 300 l, dve leseni kadi, 600 in 700 l in zamrzovalno omaro z dvojnimi vrati, na 6 predalov, prodam. Telefon 041 736-147, 031 200-424. 4048 450 l cisterno, iz nerjavečega jekla, za vino (primerna tudi za vretje) in sadno žganje, ugodno prodam. Telefon (03) 577-0303.	4076
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n PREMOG in drva, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n SLIKE na lesu, žgane, stenske ure, keramične, z reliefno podobo in starinskega izgleda ter okrasne kozolce, izdelujem. Informacije po telefonu (03) 5738-083, 041 372378. Marjan Mačkovšek, s. p., Mala Breza 57, 3271 Šentrupert.	4063
POTREBUJEM pomoč pri spravilu različnih kmetijskih pridelkov. Telefon 031 211-270.	4069
AKCIJA! Brezplačen odvoz in prevzem izrabljenih in poškodovanih vozil. Avtoodpad Škor-janec, PE Gaji 42 a, 3000 Celje, telefon (03) 426-0886, 051 643-781.	n
IZVAJAMO različna krovskoJ<leparska dela, s pločevinastimi in opečnimi kritinami. Ugodni jesenski popusti. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. kozjanskega odreda 23, Rogaška Slatina.	š 590
PRODAM, zasadim sadne, okrasne rastline, uredim okolico, strokovno obrezujem sadno drevje, žive meje. Kontaktna oseba: Drago Strmšnik, telefon 031 266363. Andreja Strmšnik, s. p., Dole 2, 3230 Šentjur.	n
CEMENTNE estrihe in druga gradbena dela izvajamo. Vršimo strokovni nadzor in svetujemo. Gior, d. o. o., Višnja vas 40, Vojnik, telefon 040 665-507. 4128
Vedeževanje
Astrologija 090 42 24


Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. Srce tvoje se je ustavilo, bolečin več ne trpiš, spomin nate pa večno bo ostal.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, zeta, svaka in strica
PETRA VATOVCA
iz Gorice 16, Šmartno v Rožni dolini (31. 5. 1948 - 9. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Hvala, ker ste v dneh slovesa delili z nama bolečino in žalost. Hvala za izrečeno sožalje, darovane sveče, svete maše in denarne prispevke, Društvu upokojencev Šmartno in Splošni bolnišnici Celje -oddelku za anestezijo, intenzivno medicino. Zahvaljujeva se gospodu župniku Magdiču. Iskrena hvala tudi gospodu Branku Ferjancu za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem, pogrebni službi Ropotar in gospodu za odigrano Tišino.
V globoki žalosti: žena Marjana, mama Albina in ostalo sorodstvo
4153
Celje
Poročili so se: Urška SEN-ČAR iz Hrastnika in Dejan HOČEVAR iz Trbovelj, Helena Kristina MASTNAK in Matija ABSEC, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Petra ZA-
LOKAR iz Rifengozda in Rok ŠVAB iz Vojnika, Maja UP-LAZNIK iz Žalca in Andrej PANTAR iz Ljubljane, Marjana MARKUN in Damjan KNEZ, oba iz Ljubljane.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Alenka ZA-PUŠEK in Roman FERLEŽ, oba iz Lutrja, Urška AVB-REHT s Polzele in Lucijan BRANCE iz Arclina.
V
Žalec
Poročila sta se: Petra TRATNIK iz Dolenje vasi in Jernej GOLIČ iz Prebolda.
Mozirje
Poročili so se: Petra FILI-POVIČ in Boštjan MAJER-HOLD, oba iz Ljubljane, Jožica PURNAT iz Florjana pri Gornjem Gradu in Peter LENKO iz Tera.
Velenje
Poročili so se: Elma RIBANOVIČ iz Novega mesta in Senad DERVIŠEVIČ iz Velenja, Mojca ZGONC in Oki BLATNIK, oba iz Velenja, Suzana UGOVŠEK iz Velenja in Janez MATAVŠ iz Mislinje.
Celje
Umrli so: Marija MLAKAR iz Štor, 86 let, Avrelija KAS-TELIC iz Celja, 82 let, Lju-benko SUPIČ iz Velenja, 72 let, Franjo PERC iz Celja, 81 let, Franc MALI iz Šempetra, 70 let, Branko PEČNIK iz Velike Pirešice, 60 let, Martin HERIČ iz Boletine, 77 let, Alojzij LESJAK iz Celja, 76 let, Kristina SLOKAN z Lopate, 69 let, Marija VOK iz Celja, 77 let, Jožefa JAV-ŠOVEC iz Velenja, 90 let, Josip BANFIČ iz Velenja, 81 let,
Ciril ANDRES iz Celja, 79 let Vjera KOBOLA iz Zvodnega 88 let, Jožef PEKLAR iz Ko šnice pri Celju, 70 let, Peter VATOVEC iz Gorice pri Šmartnem, 62 let, Milan KONŠČANSKI iz Celja, 46 let, Frančišek HOFBAUER iz Celja, 83 let, Milan STER-NAD iz Celja, 76 let, Berta GRUBIČ iz Celja, 68 let, Matilda MARKOVIČ iz Žalca, 85 let, Katarina ŠTRK z Ljubeč-ne, 96 let.
Laško
Umrli so: Zora BOŽIČ iz Rimskih Toplic, 84 let, Andrej TRČEK iz Ljubljane, 72 let, Vida MLAKAR iz Celja, 87 let, Angela LIPOVEC iz Ljubljane, 93 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Danijel MAR-TINČIČ iz Vodul, 54 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Vida GORUČAN iz Platinovca, 87 let, Marija SLEDIČ z Donačke Gore, 34 let, Terezija DOLŠAK - BRU-NŠEK iz Mozirja, 91 let, Franc CVETKO iz Topol, 85 let, Alojzija PREVOLŠEK iz Rogatca, 84 let, Ana NIK-OLIČ iz Ješovca pri Kozjem, 99 let, Silvester TKAVC iz Je-rovske vasi, 72 let.
Žalec
Umrli so: Rok NEMIVŠEK iz Marija Reke, 19 let, Terezija VRABIČ z Brega pri Polzeli, 67 let, Ivana PODLUNŠEK iz Ločice ob Savinji, 86 let.
Mozirje
Umrla sta: Simon BEZOVNIK iz Strmeca, 24 let, Boris VAČOVNIK s Poljan, 36 let.
Velenje
Umrli so: Rozalija SLAT-INŠEK z Ljubnega ob Savinji, 78 let, Štefan FIDERŠEK iz Maribora, 81 let, Bojan ROŽMAN iz Velenja, 51 let, Anica KREJAN iz Maribora, 83 let, Valter VODEB z Brega pri Polzeli, 67 let, Franc HLEBEC iz Sevnice, 77 let, Ivanka TRŽAN iz Laškega, 79 let, Bela KRENOS iz Velenja, 84 let.
Bolečina je velika in skeli, solza dan za dnem spolzi po licu, ker srce si te videti želi, tebe pa od nikoder ni.
V S P O M I N
CVETKI PINTAR
(1946 - 2005)
Minilo je pet let, kar je ostalo spoznanje, da resnica je in ne sanje. Tvoja nežna roka in ljubezen odšli sta na potovanje, nam pa pustili večno žalovanje. Hvala vsem, ki upočasnite korak pri njenem prezgodnjem grobu, položite cvetje in prižigate svečko v spomin.
Njeni najdražji
4154
Z A H V A L A
Ob smrti ljubega moža in očeta
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja.
Žalujoča žena
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata in dedija
DANIJA MARTINČIČA
iz Sv. Uršule
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem obrtnikom in vsakemu posebej za moralno in finančno podporo. Hvala tudi vsem, ki so nam v neizmerni žalosti stali ob strani. Zahvala tudi Srednji zdravstveni šoli Celje, pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred in poslovilne besede.
Žalujoči: žena Vida, hčerka Katarina in sin Damijan z družino
Š 599
Z A H V A L A
ob izgubi
SLAVICE KOSTEVC
iz Podjavorškove ulice 13 v Celju (9. 10. 1933 - 31. 8. 2010)
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem podjetja Mollier, d. o. o. Celje, sosedom, Društvu finančnih in računovodskih delavcev Celje ter društvu upokojencev Dolgo polje za izražena pisna in
ustna sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Hči Karmen in vnuk Nejc
Celje, 21. septembra 2010
4140
Z A H V A L A
Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in nonota
RUDIJA HOHNJECA
iz Podčetrtka (14. 4. 1939 - 16. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu Term Olimia, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospe Blanki Špes, ki je poklicala reševalce, hvala reševalni ekipi pod vodstvom dr. Katarine Pezdevšek, ki je skušala aktivirati njegovo zastalo srce. Hvala policiji, ki je svoje delo opravila spoštljivo in sočutno. Hvala pogrebni službi Gekott. Hvala minoritskim patrom za opravljen pogrebni obred, duhovno vzpodbudo in pomoč. Hvala cerkvenemu zboru, pevskemu zboru Term Olimia, trobentaču in govorniku za besede slovesa.
Vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Slavica, hčerka Helena z možem Andrejem, vnukinji Izabela in Karlina
4143
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate v naših srcih bo vedno ostal.
Z A H V A L A
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in prijatelja
JOŽEFA KAMENŠKA
iz Spodnje Rečice 174 (4. 3. 1939 - 16. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani, ob slovesu izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Laško in kardiološkemu oddelku SB Celje ter sosedoma Mirku in Ediju za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, godbenikom in trobentaču za odigrano Tišino, praporščakom in rudarjem za častno stražo ter Komunali Laško za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi kolektivu tovarne Oddelo Prebold, obratu Špric Gus za izrečena sožalja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Jožica, hčerki Jožica in Zinka z družinama ter ostalo sorodstvo
L 389
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi nenadomestljivega moža, očeta, dedija, brata in strica
FRANJA KALAMIZE
iz Uniš pri Ponikvi (12. 6. 1944 - 12. 9. 2010)
iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za lepo zapete pesmi in govor.
Žalujoči: žena Fanika, sinova Bernard in Franjo z družinama, brat Ivo z družino, tašča Fanika in svak Toni z družino
RANCA FUNKLA
n
p
KINO
Spored od 24. do 27. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Svet igrač 3 - animirana družinska pustolovš
čina 3D - sinhroniziran
11.00, 17.10
Salt - akcijski triler
19.05
Plačanci - akcijski 18.50
Karate kid - družinska akcijska športna dra ma
12.50, 20.55, 23.45
Ljubezen na daljavo - romantična drama
14.25, 16.45, 21.10, 23.30
Charlie - domišljijska romantična drama
12.10,16.10, 18.30
Nevidno zlo: Drugi svet - grozljivka
16.30
Nevidno zlo: Drugi svet - grozljivka 3D
13.20, 19.30, 21.40, 23.50
Butec na večerji - komedija
11.05, 13.35, 16.05, 18.35, 21.05, 23.35
Čarovnikov vajenec - akcijska komična do
godivščina
12.00, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 Mačeta - akcijski kriminalni triler 20.45, 23.05
Odpleši svoje sanje - plesna romantična komedija 3D
13.00, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 Jej, moli, ljubi - drama 12.20, 15.10, 18.00, 20.50, 23.55
legenda: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
PETEK
18.00 Osebna prtljaga - drama NEDELJA
18.00 Tri - vojna drama 20.00 Osebna prtljaga - drama Kino Slovenske Konjice NEDELJA
10.00 in 18.00 Svet igrač 3 - animirana družinska pustolovščina sinh.
PETEK
18.00 Karate kid - družinska športna akcij ska drama
20.45 Plačanci - akcijska avantura SOBOTA
18.00 Skriti zaliv - dokumentarec 19.50 Karate kid - družinska športna akcij ska drama NEDELJA
10.30 Alvin in veverički 2 - animirano-igrana komična pustol. sinh.
16.00 Karate kid - družinska športna akcij ska drama
18.45 Plačanci - akcijska avantura 20.45 Skriti zaliv - dokumentarec
PRIREDITVE
Pika miga
mini festival najboljših otroških plesnih skupin
RAZSTAVE
]
PETEK, 24. 9.
od 9.00 do 18.00 Bela dvorana Velenje in
okolica_
Pikine ustvarjalne delavnice
od 9.00 do 18.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Dnevi kaktusov in sukulent
ogled razstave, delavnice, predavanja
10.00 (in 16.00) TRC Jezero Velenje -
Zeleni oder_
Pikin glasbeno-plesni vrtiljak
ob 17.00 še otroška predstava
10.30 (in 16.30) Muzej novejše
zgodovine Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika
18.00 TRC Jezero Velenje - Rumeni oder Pikina dogodivščina
Frčafele iz OŠMurska Sobota
19.30 SLG Celje
Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika
Abonma Premiera in izven
20.00 Športna dvorana Hruševec_
Akademija ob 20. obletnici mesta Šentjur
koncert pihalnega orkestra Šentjur in MePZ Zarja Akvonij
20.00 Hotel Evropa Celje_
Alen Vogrinec Vesel kavarniški večer
20.00 Kulturni dom Šentjur_
Galerija 3oKo
plesno-zvočnapredstava
21.00 Mestni kino Metropol This fire
plesni večer
SOBOTA, 25. 9.
od 9.00 do 18.00 Bela dvorana Velenje in okolica
Pikine ustvarjalne delavnice
10.00 Mesto Celje - na zvezdi_
Pozdrav ptic miru
prireditev ob Mednarodnem dnevu miru; sodelujejo učenci osnovnih šol, dijaki ter glasbeni gostje
od 10.00 do 13.00 Dom kulture Velenje Pika miga
mini festival najboljših otroških plesnih skupin
15.00 TRC Jezero Velenje_
Zaključna slovesnost festivala in podelitev zlatih pik
17.00 SLG Celje
Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika
Abonma Sobota popoldanski in izven
18.00 Ekomuzej hmeljarstva in
pivovarstva Žalec_
Ob 100. obletnici smrti pivovarja Simona Kukca
prireditev in odprtje razstave
19.00 Skomarje
Jaz mam en stari znucan koš
92. literarni večer v Skomarski hiši
20.00 Center konjeniškega športa Celje Kulturni galop
kvartet pozavn Trombone Connection Akademije za glasbo Ljubljana
20.00 Mestni kino Metropol_
Melodije iskrenega srca
dobrodelni koncert z vokalistomMi-ho Alujevičem; gostja Sanja Poljšak Pesan
21.30 Celjski mladinski center Lokalpunt
Koncert Aperion, DoT in Inmate
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica. Ke-lih iz Torne, do 23. 9.
Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9.; razstava Naših trideset let, predstavitev Osnovne šole Frana Roša, do 3. 10.
Osrednja knjižnica Celje: Knjiga umetnika (člani DLUC-a), do 10.10.
Likovni salon Celje: OR - premene umetnosti, do 17.10.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Kiparstvo danes, do 10.10.
Zgodovinski arhiv Celje: Holokavst, genocid do 30. 9.
Porta B KIT: revitalizacija gostilne Slovan Vransko, do 2.10.
Stari grad Celje - Pelikanov stolp: razstava Iris Anam Cara: Dotik svetlobe, do 26. 9.
Galerija Niko Ignjatič Celje: Asociacije, razstava Ane Rebič, do 8.10.
Fotosalon Celje: Jutra nad Celjem, razstava fotografij Matjaža Čatra, do 30. 9.
Galerija Nazarje: In memoriam, razstava Jožeta Horvata - Jakija, do 10.10.
Galerija Mozirje: razstava zdravilnih zelišč, do 27. 9.
Muzej Laško: Kranceljpint, razstava, do 2. 10.
Galerija Maleš Laško: razstava olj na platnu Milene Houška Pavlin, do 5.10.
Kulturni dom Svoboda Griže: razstava slikarja Jožeta Leskovška, do 26. 9.
Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Petra Krušiča, do 4.10.
ministrstvo za šolstvo in Sport
urad zamiadino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturnoinfotoan-KrT, da občane ozavestimo o naši kultumi dediščini. Vak mas« organiziramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kultume dedišane.
Kulturno iiifb točka je odprta (vstop prost):
-	pon,tor,£et,pet:8.00-14.00h
-	sreda: 12.00-18.0011
-	sobota: 10.00-12.00li(občasno)
Kontakt:
tel. a. 03 492 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab,si ww.portab.si
Kulturni dom Slov. Konjice: Mavrična doživetja; pregledna razstava ob 80-letnici Arpada Šalamona; do 21.10.
Kulturni center Rog. Slatina: Štefka Jesenek - Šeša: Vstopi v moj svet ustvarjanja, likovna razstava, do 29.9.; fotografska razstava Društvo plesnih dejavnosti Rolly: Fotoples, do 27. 9.
Anina galerija Rog. Slatina: Ena: razstava Monike Lorber do 3.10.
Galerija Velenje: razstava Od mucka do muce, ilustratorke Urške Stropnik Šonc, do 16. 10
Muzej Velenje: Pogled skozi objektiv Vlada Jeharta in Poklici v Šaleški dolini, do
7. 10.
Galerija Arsin Velenje: razstava Figura v postmedijskem času, do 27.10.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Moje zvezdarne; delo Pavla Kuna-verja, do 22.10.; fotografska razstava Mare Lakovič, Svet ki izginja - izgubljena ljudstva Azije in Afrike, do 22.10.
Knjižnica Velenje: Miki Muster - predstavitev stripovskega opusa; do 15.10.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
planinski kotiček
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 26. septembra na Bareto, Cuel de la Bareta, 1.522 m. S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti se z naročenim avtobusom odpravimo ob 5. uri. Prijave v društveni pisarni ali na telefon 041 729 925.
Petek, ob 21. uri: Sportbilly krši embargo, Spock Studios; koncert -klubski maraton Radia Študent (vstopnina 2 evra).
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
18.00 Dom kulture Velenje
NEDELJA,26. 9.
16.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Nedeljski muzejski mozaik
kostumirano vodstvo, oživitev ulice obrtnikov ^
17.00 Vojnik - pod šotorom Skupina Katrca
koncert ob prvi petletki delovanja
18.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur_
Illusion akustični večer
nastop prve šentjurske dekliške rock skupine; v primeru slabega vremena Center kulture Gustav
PONEDELJEK, 27. 9.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Drevo v pesmi
predavanje Božene Orožen ob sodelovanju Ljubiteljskega gledališča Teharje inplesne skupine Harlekin
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
BRirANSKI VOZNIK FORMULE ENA, ČLAN MOSiVAMcLAREN
TOČENJE SOLZ
KDOR EVOCIRA DOGODKE
ČUD, ZNAČAJ
SDUE-ZELENI KITAJSKI PORCELAN
SLAVILNA PESEM, HVALNICA
NICK NOLTE
NOGOMET. TRENER MILUTINOVIC
UTttJ-TARIZMA
MESTO V ZAHODNI MAKEDONIJI
TRINITRO-TOLUEN
VPREŽNI DROG KMEČKEGA VOZA
20
28
32
26
31
30
11
NEMŠKI GEOGRAF (CARL)
RUŠA, TRATA
KONGOVSKA JEZIKOVNA SKUPINA
10
NAGOVOR BOGA V MOLITVI PRI JUDIH
ZGORNJA OKONČINA VZDEVEK
ALEŠA KERSNIKA
ZOBNI KAMEN
PRISTANIŠKO MESTO NA JUGU IZRAELA
KOS SUKANCA
NJZpZEM. REŽISER (JORIS)
PREKLIC, ODPOVED ČESA
NEVARNA PADAVINA ZNAMKA FIN. HI-FI APARATOV
CTRAST, POŽELENJE
PERGAMON-SKIKRAU
NAGLAVNI ROBEC
27
PISEMSKI OVITEK SKRAJNI KONEC POLOTOKA
17
MOČ
NAS GLEDAL^ IGRALEC (RADO)
19
UDAREC Z I DLANJO OB DLAN


22
TA^ KOREN ČEBEU IBNA
KANADSKA PEVKA MORB-SETTE
IVAN LEVAR
SOLTET-RABOROVE KISLINE
RUS. PISEC (EVGENU)
24
AZUSKO LAHKO VOZILO
SMUČAR GORZA
ITALIJAN. PESNIK (UMBERTO)
FINSKO MOŠKO IM
ALPINIST GROŠEU
AM.ÄP. SMUČARKA (LINDSEY)
KORUZNI IRZ
SOL DUNE KISLDIE
GLAVNO MESTO
JAPONSKI
fo
GLAVO
E12A BUDAU
MIK,ŠARM
MENIČNO JAMSTVO
KORED-GRAF OTRD«
DANSKI BIOKEMIK (HENRIK)
DIVJA MAČKA
14
STVAR, PREDMET
25
VOJKO ANZEUC
MESTO V DRŽAVI NEW YORK
13
ROMAN WA^ ANDRIČA
29
12
15
JUŽNOAM. KUKAVICA VODHEU NA POP TV PUCER
23
HRVAŠKI PEVEC (GORAN)
RIMSKE TROJANE
16
SmDtSKO MESTO OB IZLIVU REKE OM
18
OSMI JUDOVSKI MESEC
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za 30 EUR Tradicionalne kitajske medicine
2.	nagrada: vstopnici za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri
3.-5.	nagrada: kosilo za 1 osebo v Gostilni Kmetec pri Starem gradu v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 30. septembra.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 17. septembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 73
Vodoravno: SESTAVA, INTERES, PIR, UZI, AAR, AR, MICHAEL, DEL, BAKKE, AFORIST, TARTANA, PAR, OPOLO, AHMED, OSMAN, PANK, ABRI, SCAT, PAM, AKNA, TINA MAZE, SRH, NK, EK, LOG, TESTATOR, MESAR, RADE, WATT, ALK, AA, ELEKTRA, WILLEM, BERAČ, DAFOE, LE, ANK, NA, RAINA, JA, BRONHITIS, GEA, JESENKO, OTS, ANT, DAN
Geslo: Igralci v filmu Boj za kri
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon za 20 EUR in za klasično pediku-ro v Wellnessu Aspara v Šentjurju, prejme: Veronika Flis, Vojkova 4, 3000 Celje.
2.	nagrado, darilni bon za 20 EUR v Wellnessu Aspara v Šentjurju, prejme: Mija Kržišnik, Cesta žalskega tabora 5, 3310 Žalec.
Ona: Ko se boste odločali med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo odločitev nagnila k poslovnosti. Je že tako, da imate radi finančno stabilnost, za ostalo pa boste poskrbeli kdaj kasneje.
On: Naj vam ne bo žal denarja, kajti posli so se začeli defi-nitivno obračati na bolje. A vsekakor je še daleč čas, ko si boste lahko privoščil bolj konkreten oddih in se posvetili konjičku.
POMOČ: BORAKS-sol tetraborove kisline, EVOKATOR-I(ilor evocira dogodite, OVREDNOTENJE-ocenitev, SELADON-sinjezeieni i<itajsi<i porceian
3.-5. nagrado, vstopnico za 1 osebo za celodnevno kopanje v Wellness centru Termalija, prejmejo: Branko Očko, Sp. Rečica 102, 3270 Laško; Katarina Brežnik, Cesta v Šmartno 13a, 3212 Vojnik in Viktorija Arzenšek, Pod-grad 18a, 3230 Šentjur.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
TEHTNICA
Ona: Poiskal vas bo sorodnik in prosil za uslugo. Ne odre-cite mu je, saj vam bo povrnil z obrestmi prej kot boste pričakovali. Predvsem pa bo ta usluga s področja, ki je vaša slabša stran!
On: Tokrat vam bo uspela zelo pametna poteza, ki bo sicer jemala veliko časa, vendar vam bo po drugi strani tudi veliko prinesla. Z odločitvijo v ljubezni le še malce počakajte, saj še ni povsem pravi trenutek.
Ona: Zdravje je zelo dragoceno, zato pazite, kako ravnate z njim. Če ne boste spremenili navad, se lahko vse precej zakom-plicira. S partnerjem se bosta odločila za obisk pri prijateljih, ki ga že dolgo odlašata.
On: Partnerka pripravlja prijetno presenečenje, kar vam bo spet dokazalo, kako močno vas ljubi. Pustite poslovne zadeve na strani in se posvetite njej, saj si to več kot zasluži.
DVOJČKA ^
Ona: Partner se vam bo na vsak način poskušal prikupiti. Le kaj ima za bregom? Brez skrbi, ni sicer tisto, kar si mislite, a vseeno bi ne bilo slabo, če bi malce popazili na njegove vse prepogoste izlete v neznano družbo.
On: Tudi sami se morate potruditi za boljše počutje, sicer boste živeli z nenehnim občutkom, da ste prikrajšani. Partnerka se vam bo na vsak način skušala prikupiti, a ji ne boste v celoti zaupali. Le kaj ima za bregom?
Ona: Nepričakovano boste srečali starega prijatelja, s katerim ste se nekoč prijetno zabavali in skupaj bosta obujala spomine na lepe stare čase! Izvedeli boste presenetljivo dejstvo iz preteklosti.
On: Ne prekinite dela, ki ste ga nedavno začeli, saj ste na pravi poti do uspeha. Pri tem vam bo v veliki meri pomagala dobra prijateljica, ki je imela v bližnji preteklosti opravka s prav podobnimi zadevami.
Ona: V razgovoru s prijatelji boste prišli do odkritja, da so vaše poslovne možnosti veliko boljše, kot ste si predstavljali. Sicer bo treba pošteno pljuniti v roke, vendar bodo rezultati več kot dobri.
On: Ne odpovejte se ciljem le zaradi tega, ker se zadnje čase počutite nekoliko brez moči. Mogoče ste potrebni le malo počitka, nato pa boste spet zajeli veter v svoja jadra. Vztrajanje se vam bo pošteno izplačalo.
STRELEC ^
Ona: Vaša zamisel se že obrestuje in se vam bo še naprej. Ne smete izgubiti zaupanja vase, ker boste le tako premagali težave. Partner vam bo stal ob strani, kar pa sploh ne bo slabo.
On: Čeprav je vse okoli vas mirno, še ni prišel čas, ko bo-stepovsemprepričani, da se vam je naložba obrestovala. Zato se nikar ne obremenjujte, raje se sprostite, ukvarjajte se s športom in si dobro odpočijte.
KOZOROG jSk
Ona: Sorodstvo vam bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boste vseeno morali ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podali na krajše potovanje^
On: Proti koncu tedna se vam obeta srečanje z osebo, ki že dalj časa močno buri vašo domišljijo, a si doslej enostavno niste upali narediti konkretne poteze za kaj več kot samo bežno prijateljstvo. Le pogumno naprej.
Ona: S povsem novim pristopom boste napravili na prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristili boste trenutno situacijo in prav hitro se boste znašli v prijetni moški družbi. Pazite na čustva.
On: Edino kar vam lahko nagaja pri načrtih je nevoščljivost ljudi, ki bi bili z vašim uspehom resneje ogroženi. Pazite se jih, saj sploh niso tako nenevarni, kot si morda domišljate. Drugače bo hudo ^
DEVICA ^
Ona: Stvari so se začele zapletati. Ker se tičejo predvsem vas, bo odločitev tudi povsem vaša, zato nikar ne pričakujte pomoči. V ljubezni se obeta manjše presenečenje, ki pa ste ga na nek način celo pričakovali.
On: Pri vas je tendenca spreminjanja na bolje zadnje čase konstantna, a je vprašanje, koliko časa bo to še trajalo. Vsekakor se bo nekoč moralo ustaviti, zato ostanite raje na realnih tleh.
[

Ona: Prijatelj vas bo povabil na prijeten sprehod v naravo, a z namenom, da razkrije čustva do vas. Lahko ste prepričani, da ste na pragu prijetnega in dolgotrajnega razmerja, ki lahko postane tudi kaj več.
On: Kdor čaka, dočaka. Star pregovor se je spet potrdil. Zdaj boste lahko mirneje gledali na prihodnost, kjer se že svetlika uspeh. Šele zdaj boste videli, da je lahko ljubezen veliko lepša, kot ste jo poznali.
Ona: Najprej boste tavali v temi in že skoraj obupali nad partnerjem, kasneje pa se vam bo le odprlo in odšli boste na romantičen potep v dvoje. Nekaj vas bo presenetilo, vendar pozitivno.
On: Čaka vas kopica opravkov, nekaterih čisto prijetnih, drugi pa bodo prava nočna mora. Spoprimite se najprej s prvimi, saj vam lahko zoprni problemi poberejo vso voljo za kakršnokoli dejavnost.


Bolje preprečiti
Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, pravi star pregovor, ki ga upošteva tudi v. d. dekanje Visoke zdravstvene šole v Celju doc. dr. Zlata Felc. Da ji le ne bo zmanjkalo kandidatov za študij ob taki promociji zdravja _
Foto: SHERPA


www.i-adiocelje.com
Množica na praznovanju abrahama Miša Toplaka
Vsi dobre volje Potoki postanimo reke
V sredini je Ptujčan Ivan Klarič, bivši nogometni vratar, atletski sodnik in tesen prijatelj Dejana Zavca, ki je vzljubil rokomet, ko je bil Mišo Toplak trener rokometašic v najstarejšem slovenskem mestu. Ko mu je Mišo predstavil Tomaža Vnuka (levo), je Klarič odvrnil: »Kak je resen vnuk tvoj?« Sledil je krohot, potem je simpatičen gost prepoznal enega najboljših slovenskih hokejistov vseh časov.
Ko ugrizne Zoran Jankovič
Takole je ugriznil v zdravo kozjansko jabolko župan Ljubljane, Zoran Jankovič, ob pomoči nasmejanega v. d. direktorja Kozjanskega parka, Iva Trošta in kozjanskega rezbarja Marka Kostajnška, ki je na eni od stojnic razstavil svoje izdelke. Za najširšo javnost zanimiv ugriz se je zgodil nad (vsaj zaenkrat še) Jankovicevim magistratom, na ljubljanskem gradu, kjer se je pred tednom predstavljala občina Kozje. Od jutra do večera je bilo slišati kozjansko petje ter videti kozjanske plese, društvo steklarjev (s sedežem v občini Kozje) je pripravilo razstavo članov, ustanovili so društvo po vsej Sloveniji razseljenih Kozjancev in še in še. Nekam kislo pa se je, vsaj ob stojnici držal župan Podčetrtka, Peter Misja (levo za Jankovicem), čeprav ga ne mučijo tako hude skrbi kot prvega moža Ljubljane. Na volitvah v Podčetrtku se bo kot vse kaže edini županski kandidat lahko pomeril zgolj sam s seboj.
www.novitediiik.com
TOČ
Toliko vrhunskih celjskih in slovenskih športnikov se le redko zbere. Celjan Mišo Toplak je za uvod v praznovanje abrahama povabil le moško družbo v svoj Top fit. S šestnajstimi leti in pol je zaigral za Rokometni klub Aero Celje v prvi jugoslovanski ligi, pri 19 letih je moral prvič na kemoterapijo. Kot trener je štiri »male« klube dvignil iz anonimnosti in jih pripeljal v evropsko tekmovanje, Dobovo, Trebnje (moški), Celje in Ptuj (ženske), štirikrat zapored so bile pod njegovim vodstvom slovenske prvakinje dijakinje Gimnazije Lava. Je edini Celjan, ki je vodil ljubljanski Slovan, pri RK Celje (še) ni dobil priložnosti. Čestitali so mu roko-metaši, nogometaši, hokejisti, košarkarji _
Foto: GrupA
Te dni kroži po spletu fotografija laških kandidatov SDS za lokalne volitve. Komentarji njihovega slogana po poplavi pa so pomenljivi: od tega, da so zdaj znani krivci za povodenj do tega, da so eni predvolilne napovedi že uresničili _ Vizionarji torej.	Foto: TimE
fechr^waket
še večja izbira tehnike

SAMSUNG
LE-32C350
SAMSUNG
PS-42C430
LCD televizor
•	Ločljivost: 1366 x 768,
•	Priključki: 1 x SCART, 1 x HDMI, 1 x digital optical audio, 1 x PC, 1 x USB 2.0
Plazma televizor
•	Ločljivost 1024 x 768, mega kontrast,
•	Osveževanje 600Hz sub-field, odzivni čas: 0.001 ms,
•	Priključki: 2 x HDMI, 1 x SCART, izhodna moč: 2 dna x 10 Watt
Cene so v EUR in vsebujejo DDV.
Technomarket Celje, Mariborska cesta 119, tel. 059 732 100
www.technomarket.si