VOBODNÀ SLOVENIJA
Ano XXXVI (30)
štev. (No.) 17
HSLOt'ENIA LIBRE
BUENOS AIRES 28. aprila 1977
PRIMORSKA m SOCIAUSTH^VA REPUBLIKA
SLOVENIJA
Franclja se nagiba na lev®
(Pismo iz Pariza)
Nova skrb
jugoslovanskih
generalov
Zadnjič sem bral v Ameriški domovini (25. jan.) pismo iz Ljubljane, kjer ta rodoljub govori o preštevanju slovenskih Korošcev, ki ni uspelo. Pač pa — pravi — „uspeva preštevanje Slovencev v Sloveniji. Vrši se drugo za drugo. Preštevajo družine, ki pošiljajo otroke k verouku; preštevajo nas pri samoprispevkih. .. če ukrenem tako, kot žele vodilni, ni prav po moji vesti, ker je njihov cilj napraviti maso ljudi, za katere mislijo drugi, ki so zato poklicani. ... Ker sem ukrenil drugače, kot so narekovali... sem zapisan, označen, preštet. To mi je sekretar partije potrdil... in v isti sapi sam potrdil, da. ga je sram, da je tudi on podpisal...“ Tako vodi partija še sedaj — in morda zdaj še bolj ■—• registracijo vsakega posameznika o vsem njegovem nehanju in ga ureja pod rubrike „državi nevarnega“. Tak človek je zapostavljen vsepovsod in v vsem! Ne zaupajo mu, ne napreduje, v vojski je večen prostak; vedno je sam s seboj v dvomu: ali naj posluša vest, ali naj proti njej posluša komisarja, ki skrbi samo in izključno za dobro partije. V to opisovanje spada „Carterjeva izjava, da ne bo branil Jugoslavije pred morebitno rusko intervencijo, da nam pomagajo graditi ‘boljši socializem’. Ta je razburila tudi politični vrh... Sedaj govorimo o civilni zaščiti in obrambi, ki bo temeljila na splošnem ljudskem odporu. Spoznali smo, da armada sama proti ruskim četam ne bi pomenila mnogo, če se ljudje ne pripravijo na gverilo. Take vaje so torej občasno na sporedu. ..“
Tako dopisnik iz Ljubljane. In kako naj se tak natančno prešteti in za nevarnega označeni človek, manjvredni državljan, pripravi na gverilo, da skupaj s komunistom brani en komunistični režim proti drugemu komunističnemu režimu, Hudiča proti Belcehubu... partijo proti Partiji... Kaj mu pravi njegova vest?
Na ta problem so naleteli tudi jugoslovanski vojskovodje, ki pripravljajo ta „množični ljudski oboroženi odpor“ in se ustavili ob misli: Kaj bo naredil ta stokrat prešteti, od režima preganjani drugorazredni državljan? Ali mu je zaupati orožje? Proti komu ga bo uporabil? Ali se ne bi dalo o-klicati neko „sveto domovinsko'* gve rilsko vojno, ki bi jo vsi smatrali za svojo?
Belgrajski časopis NIN je pred mesecem dni objavil intervjuv z jugoslovanskim generalom Dalmatincem Ivanom Kukočem o temi Armada in totalna ombramba. Kukoč ima skrb za organiziranje te gverile, pa ga pri tem moti to politično diskriminiranje med komunisti in nekomunisti, ki so označevani kot „državljansko škodljivi.“ Ta je podal o tem nekaj zanimivih misli!
Predlaga: naj se natančno opredeli, kaj je družbeno škodljivo; katera dejanja spadajo med kazniva; ali naj so uporablja velika strogost ali velika popustljivost? „Vprašate me, če je politični ‘vic’ že državno nevaren ? Šala sama na sebi, če preveč surovo ne žali državne in človeške vrednote, ni državno sovražna.“ Tudi je mnenja, da je. za to „treba spremeniti ■— in na tem se dela — reformo kazenskega zakona v tem smislu, da se razni zakoni o manjših prekrških, zaradi katerih si bil doslej obsojen, v bodočnosti odpravijo. Ni namreč potrebno preveč občutljivo reagirati in naj se pri obsodbah o državi nevarnih dejanjih gleda na resnično težo prestopka.“ Važen pa je generalov odgovor na tole novinarjevo vprašanje: „Ali bodo pri splošni obrambi tudi ljudje, ki izpovedujejo nesocialistične ideje, lahko sodelovali kot rezervni častniki in podčastniki?“
General Kukoč: „Vernost, ki jo imajo lahko tudi mladi ljudje, y obliki izvrševanja religioznih obredov, navad ali tradicij, ni nobena ovira... Svoboda in demokracija nista samo monopol plu-
Ob uradnem obisku Slovenske skupnosti (SSk) v Ljubljani dne 3. februarja 1977 se je začela nova doba sodelovanja matične države z zamejstvom. Nihče ne zanika potrebe takih stikov. Nedvomno pa so ti zelo delikatni, ker se je treba ozirati na državo, v kateri zamejci živijo, kajti ti vedno s skrbjo gledajo, do kakšne meje bo to sodelovanje šlo. Po drugi strani pa so ti stiki z današnjo slovensko vlado še po sebno zapleteni, ker imamo opraviti s primerom enostrankarskega političnega sistema in z ideologijo, ki sega preko meja in se preliva tudi v državo narodnih manjšin. Kakor vemo iz izkušenj, pa po svoji teoriji in naravi sami, je stranka, ki drži vso oblast v SRS v rokah, navajena gledati in delati samo iz perspektive izključno strankinih koristi.
Ako vzamemo skrajni primer, da bi se manjšina v svojem odnosu do matične države uklonila, bi gotovo dobila vso podporo matičnega režima. Drugi skrajni primer bi bil, če bi manjšina, ali vsaj večji njen del, odločno vztrajal na svoji ideološki opozicijski liniji. Taka manjšina bi bila seveda — in povsem logično — matični stranki nevarna; in režim se končno želi znebiti take manjšine. Res pa je, tudi, eia so trenutki, ko so interesi stranke isti kot manjšine, četudi je ta ideološko na dru gi strani. Očividno je, da mora manjšina najti neko srednjo pot med tema dvema skrajnostima. Nikakor pa se ne sme ideološko podati, še posebej ne, kadar gre za važne zadeve. Ako bi manjšina to napravila, bi del manjšine, ki bi se s tem ne strinjal, narodnostno odpadel, ker ni mogoče zahtevati od povprečnega člana manjšine, da se bori na dveh frontah: proti zatiranju od strani večinskega naroda in še proti matičnemu režimu in njegovim pripadnikom v manjšini sami. Prav tako pa ne moremo zahtevati ostro napadanje domače diktaturo vedno in povsod, ker bi taki napadi takoj pretrgali slednji stik z matičnim narodom. Nikakor ne smemo izgubiti z vidika, da režimi padajo, narod pa živi. Manjšini je tako taktiziranje dovoljeno, seveda pa v tem ne sme iti tako daleč, da bi trpeli ideološki in moralni pricipi kot temeljne člO' veške pravice.
Koroški primer
Tipičen primer, kajco manjšina v svojem delovanju z matičnim narodom lahko gre predaleč, imamo danes pri nas na Koroškem. Najprej Zveza slovenskih organizacij (ZÖO), ki je vedno u-sodo svojih pristašev navezovala na želje stranke. Pri Narodnem svetu koroških Slovencev v (NSKS) pa tudi lahko opazimo, da so 1. 1945-48 delali tež ke napake, ko so bodisi verjeli OF, bodisi da so bili pod tolikšnim njenim vplivom, da so odklonili vsako aktivno sodelovanje z zavezniki. Našli so se sicer „izdajavci“, ki so po končani vojni sprejeli službe na slovenskem radiu v Celovcu in drugod, na žalost pa se niso našli tudi taki „izdajavci“, ki bi se
ralističnih sistemov...“ Nato pa je s poudarkom dejal: „Armada zahteva, sprejema in podpira ne samo s stališča svojega načela združevanja, temveč tu di na temelju družbene vloge vse, kar je potrebno za trdnost družbe.“
Danes je vojska v Jugoslaviji vsemogočna, drži v oblasti vse panoge javnega življenja; saj je tudi notranji minister Hrljevič general. In ta se prizadeva, da „podružabi vse temelje za čim širšo notranjo sodelovanje pri o-brambnem sistemu.“ General je mnenja, da princip, da bodi slednji državljan tudi policist, degenerira v ozračje ovaduštva, na drugi strani pa zahteva odgovornost za notranjo varnost v samoupravnem sistemu tudi večjo mero kontrole. Da bi pa vojaštvo igralo kak šno samostojno politično vlogo, pa je mistifikacija.“
Po tem intervjuju visokega generala se vidi, da vojska čuti, da je policij-
potrudili za postavitev slovenskih krajevnih imen, za slovenski jezik v javnosti in uradih, itd., vse stvari, ki hi jih tedaj z lahkoto dosegli, danes pa ne več.
Glasilo ZSKS Naš tednik (NT) je postal glavna žrtev sedanjega razmerja koroške manjšine do matičnega naroda, in se sedaj uradno prodaja v Ljubljani. Seveda so članki in vsebina taki, da delajo čast slednjemu režimskemu časopisu. NSKS je tudi sprejel kot svo je — po takšnem NT, kot je sedaj — istovetenje Korošcev s partizani, ki so tudi na Koroškem igrali v glavnem samo politično vlogo, pa NOB. V tem duhu se postavljajo spomeniki partizanom, namesto veljavnim domačim koroškim možem. Avstrijski šovinisti in nemškutarji seveda to spretno izkoriščajo in istovetijo vse Korošce s partizanstvom. Tega seveda ljudje ne marajo, a si tega tudi javno povedati ne upajo ter si izberejo lažjo pot, da stojijo ob strani tudi v narodni borbi.
Bili smo priče hrupne propagande od strani Jugoslavije, češ da ho štetje preprečila; toda štetje se je vršilo in gre zahvala samo Korošcem samim, da tako štetje ni dalo otipljivih rezultatov, ki bi jih lahko avstrijska vlada izkoristila kot je želela. Namesto da bi preprečila štetje, kot je obljubljala, je Jugoslavija prav v času štetja razde lila 240 partizanskih odlikovanj slovenskim Korošcem..' S strankarske perspektive je posebno posrečena gesta: visoko odlikovanje dr. J. Tischlerju; ne pa z narodne. Te ljudi istovetijo tako z „napredno“ linijo ter jim tako vežejo roke. Mislim si, kako je moralo biti v duši dr. Tischlerju in drugim odlikovancem. ko vendar niso tako naivni, da ne bi vedeli, da so taka odlikovanja podeljena samo v propagandne namene.
Razmere na Primorskem
Da. se vrnemo k primorskemu srečanju. Bistvo takega kontakta je seveda v vsebini pogovorov mel Slovensko skupnostjo in Slovensko zvezo delovnega ljudstva (SZDL). Zamejci kakor tudi drugi 'Slovenci pa bi si želeli o tem več podrobnosti, kajti po 30. letih in več novega položaja nam vljudnostni obiski in banketi niso več potrebni in jih ne potrebujemo več.
Na Tržaškem in na Goriškem sedaj vlada neko stanje, ki sicer ni zadovoljivo, pa je vsaj zdržno. Videti je pre cej slovenskih napisov, četudi teh ni povsod tam, kot bi si jih želeli; imamo slovenske šole, časopise, Domove, tiskarne, posojilnico, banko, itd. Manjka nam še slovenščina v uradih in še marsikaj; najbolj pa nam manjka — zavednih Slovencev.
Deset tisoč glasov, ki jih je dobila SSk — od teh tisoč in več italijanskih —, ne predstavlja prave moči Slovencev. Nove volivce bi se dalo pridobiti v vrstah onih tisočev Slovencev, ki so na odkrit ali prikrit način volili italijanske stranke na poziv komunistične stranke Slovenije. Podrobni načrt, kako jih pri-
ski sistem „preštevanja“ za totalno o-brambo držlave nevaren, preozek, da ga je treba zamenjati za bolj elastičnega,, pa vendar tako močnega, da lahko kontrolira tudi tak. širši „vseljudski odpor“ tako komunistov kakor nekomunistov ob nevarnosti sovjetskega vdora.
Kljub vsemu temu poudarjanju vdora od zunaj ,pa se nam zdi, da je ta „notranja gverilska obramba“ naperjena bolj za obrambo eventuelnih nere dov, ki lahko nastanejo v državi sami po Titovi smrti. Morda tudi za obrambo komunizma kot takega ? Tedaj bodo dobili orožje v roke komunisti in nekoihunisti, nacionalisti in internacio-nalisti in — prešteti človek, ki je zdaj ponižan in obrekovan in zaničevan — ima tudi svojo vest...
Zdi sè, da vojska to sluti, se boji in se pripravlja, da ljudstvo pravočasno usmeri v skupno „civilno zaščito“ — česa ?
Naj presojamo številke zadnjih občinskih volitev v Franciji kakorkoli, dejstvo je, da je večina volilcev volila levičarske stranke: socialiste in komuniste. Morda so pri tem igrali veliko vlogo lokalni interesi, toda to nič ne izpremeni končne rezultate. Že pri predsedniških volitvah leta 1974 je bilo videti, da levica napreduje in je tedaj izvoljeni predsednik M. Giseard d’Es-taing zmagal le z neznatno večino 400 tisoč glasov nad skupnim kandidatom levice F. Mitterrandom.
Kako naj si razlagamo ta pojav? Gotovo je več vzrokov, da napredujejo levičarske stranke v Franciji, čeprav se je življenje znatno izboljšalo, odkar niso več levičarji na vladi. Eden izmed vzrokov je gotovo neprestani beg ljudi iz dežele v mesta, v industrijske centre. Tukoj pridejo ljudje v stik z delavci, ki so organizirani v mogočnih komunističnih in socialističnih sindikatih, in ti jih z blestečimi frazami potegnejo v svoje vrste. Dalje so levičarji dobili pri zadnjih volitvah mnogo glasov mladine, ki je sedaj dobila volilno pravico.
Revolucionarno nastrojenje mladine, kar je uspeh levičarskih agitatorjev, levičarskih filozofov in kopice levičarskega časopisja, je potegnilo mladino na levo. Med temi so tudi razne krščanske skupine (npr. kristjani za socializem), ki še hočejo biti praktični katoličani, pa vendarle volijo levičarske kandidate v prepričanju, da bo potem boljše.
Revolucionarni duh ima v Franciji že svojo tradicijo. Francija je doživela že več revolucij. Ta duh je v ljudeh, v vseh slojih razen merda pri kmečkemu prebivalstvu, katerega pa je vedno manj, Ker protilevičarske vlade niso mogle zadovoljiti demagoških zahtev sindikalnih voditeljev, je med delovnim ljudstvom rasla želja po spremembi v državnem političnem vodstvu.
Posebej pa je treba podčrtati tole: Dokler so se Francozi bali, da bi mogli
dobiti v slovenske vrste, bi moral biti
najvažnejši del razgovora.
Intervencija matične države, na katero se čaka že trideset let, je nujno potrebna Beneški Sloveniji, Rezijanski in Kanalski dolini, da se začne vsaj s kulturnimi začetki, bnpvnimi šolami, z odpravo šikaniranaj itd.
Ker poznamo razmere in ljudi, ne pričakujemo od SSk, da bi v Ljubljani nastopila v obrambo evolucije demokratičnega. procesa, četudi bi to bilo v veliko korist tudi manjšini sami. Ne dvomno pa je, da bi tudi kakšna konstruktivna beseda v tem smislu in na tem mestu bila nadvse dobrodošla, potrebna in umestna. Morda se bo le našel kdo v SSk tako velik, da bo videl tudi malo preko lokalnih problemov, celotni slovenski narod, katerega sinovi smo vsi. In ta bi tako vzpodbudo pozdravil in jo zapisal v zgodovino. Kako lepa priložnost je bila 3. februarja, ko je predsednik SZDL Mitja Ribičič izrazil v svojem govoru željo, naj bi tudi katoliški predstavniki sodelovali v organih slovenske družbe. Tedaj bi ga ka salo opomniti, da bi se tudi to zgodilo, če bi SRS pokazala kakšno spravno gesto, recimo z graditvijo župnijske cerkve v Novi Gorici, podpreti gradnjo po potresu poškodovanim cerkvam v Posočju, dovoliti miren prehod slovensko-italijanske meje prizadetim itd. Če bi pa hoteli še temeljiteje popraviti razmerje s katoličani, kot si želijo, naj začno s povračilom semenišč, malih in velikih, z obnovo procesov proti duhovščini itd. itd.
Vsekakor v poročilu o sestanku še ni slišati ničesar, kar bi dalo misliti na kritiko prevelikih napak današnjega režima, ki tako silno škodujejo tudi manjšini. Zato pa se nam zdi toliko manj opravičljiva neprimerna hvala stranki, ki jo je izrekel' dr. Rafko Dolhar, češ, da „smo zadovoljni z uspehi, ki jih ma
komunisti prevzeti vso oblast, niso hoteli sodelovati z njimi. Ko pa so komunisti ostali v primerjavi s socialisti v manjšini, pa je strah pred komunisti popustil v prepričanju, da komunisti pod vodstvom in kontrolo socialistov ne bodo mogli vpeljati takega komunizma kot je v vzhodni Evropi.
K povezavi socialistov s komunisti je v veliki meri pripomogla že nekaj let trajajoča nova komunistična taktika, ki od časa do časa kritizira razna postopanja Moskve, ki odklanja diktaturo proletariata, ki je za samostojno pot v socializem, ki je za parlamentarno življenje itd. Mnogi verjamejo, da se je francoska komunistična stranka res spremenila in da je v tej obliki sprejemljiva in zato je prišlo do povezave med socialisti in komunisti.
K zmagi levice pri zadnjih občinskih volitvah so pomagala tudi naslednja dejstva: Francija je v precejšnji gospodarski krizi, inflacija raste. Po drugi svetovni vojni še ni bilo tolikega števila brezposelnih kot jih je sedaj. In to so večinoma mladi ljudje. Volili so levico v upanju, da jim bo ta dala delo in dober zaslužek. Sedanja gospodarska ekipa se ni izkazala za u-spešno. Vladne načrte za reševanje gospodarskih problemov so preprečile mogočne delavske organizacije z zahtevami po vedno večjih plačah.
K zmagi levice je pripomogla tudi razbitost nekomunističnih in protikomunističnih strank, ki se niso dovolj zavedale, da je treba proti enotnemu nasprotniku ustvariti enotno fronto kljub morebitnim nebistvenim razlikam.
Ali bo prihodnji predsednik francoske republike socialist? Ali bodo imeli vlado v rokah levičarji ? V politiki je težko prerokovati. Nenadoma lahko nastopijo okoliščine, ki potegnejo vo-lilce na eno ali drugo stran. Trenutno res kaže, da se Francija nagiba na levo, toda kaj se bo zgodilo v prihodnosti, ne ve nihče.
tična domovina dosega s svojo družbeno ureditvijo.“
K problematiki primorske manjšine pa , sigurno spadajo naslednji problemi:
1.	Režim mora opustiti rušenje simpozija v Dragi. To se pravi: obisk Drage mora biti -dovoljen vsem Slovencem in to velja toliko bolj tudi za predavatelje.
2.	Opustiti vsako podiranje in oviranje svobodnega tiska v zamejstvu, kot se to dogaja že od 1. 1945 naprej. Nujna odprava poniževalnega „indeksa“ v prvi dobi zamejske književnosti in v drugi dobi prepovedi vse zamejske in zdomske literature in tiska sploh, kar je v veljavi sedaj. Tudi preklic prepovedi, da slovenski pisatelji ne smejo tiskati svojih knjig, kjerkoli želijo.
3.	Slovenski Domovi morajo biti od prti vsem Slovencem in vsem organizacijam.
4.	Odprte naj bodo meje vsem Slovencem. zamejcem, tudi takim, ki so kritični do režima.
5.	Finančne podpore zamejskim kulturnim ustanovam se morajo deliti vsem ne glede na pripadnost, stran in ideologijo.
Kot smo izrazili v začetku, so stiki slovenske manjšine v zamejstvu z matično domovino važni. Toda kakor o življenju naroda in njega usodi v največji meri odloča narod sam, tako velja tudi za manjšino, da je njena moč v zavesti lastne moči. Ako danes pogledamo nazaj, z veseljem ugotavljamo, da se stvari razvijajo v boljše, čeprav večinski narod premalokrat podpre manjšino in kaže težave pri razumevanju nje teženj, je vendar zdaj bolj odprt za razgovor. Odločna volja manj šine ima danes neprimerno večje možnosti uveljavljati svoje narodne pravice, kakor pa jo je imel v žalostni dobi od I. 1922 do 1941.
Ivan Podlogar
'.aaa££XB»2HB8KS8«B*BUcaaa3Rafl«mea0s«B8m38BB9sasmB333Bsa*'S8Bacms*S8«x*«*3iinsses»i3»«aa«ci«*ics.e!;*i!is$a»aeseJ3:E&i«i!i
'&g|
L. j., z.
«B8««KawB«BB%aa*naa8»*tta8eaas»»KnaaaKB8aesBHaaraBs«safaH«3aBMa!BttsiisBBM£asaa!BBS*«aBBBBassassBBttMKMss8gsa&«»R««i.
SISTEM, KI JE POPOLNOMA ODPOVEDAL
SVINČENA ZAVESA MED ZSSR IN SATELITI
La ehàchara y el sileaeio
En su redente visita a los Estados Unidos de Norteameriea el ministro de Planeamiento, general de division Ramon Genaro Diaz Bessone, tuvo que responder reiteradas veees a requerimientos periodisticos acerca de la situadón imperante en nuestro pais. Las preguntas mas frecuentes abordaban el tema de la violencia y los derechos liumanos, tema que, al parecer, es hoy la principal preocupadón en el pais del Norte. Lästima que esa preocupadón esté unilateralmente enfocada hacia paises amigos, en lugar de serio nada aquellos, en que realmente los derechos humanos son violados por principios.
“Estos derechos —enfatizó Diaz Bessone— son respetados en la Argentina y la misión del gobierno es hacer que se respeten. Pero son aquéllos que querian la ‘patria socialista’ y que se escudaron en un movimiento popular, los que violaron y violan los derechos humanos. No necesito hacer las estadisticas: jueces, milita-res, sindicalistas, toda clase de gente cayó asesinada o fue secuestrada por los delincuentes ahora en fuga o en derrota”.
“Mientras nosotros planoamos la gran estrategia para el futuro —continuò el ministro en una rueda de Prensa— nos encontramos en el camino la c'nàchara y el silencio internacional. Lo primero, cuando se habla demasiado de derechos hunia-nos que serian conculcados en mi pais. Lo segundo, cuando esos mismos que ha-blan, ocultan las siniestras estadisticas de los delincuentes seudorrevolucionarios que han defraudado a miliares de jóvenes argentinos; pero les digo una cosa: la nueva generación ya no se deja enganar corno oeurrió hace unos anos, quiere la paz y la tranquilidad para poder estudiar y trabajar”.
Al referirse a las relaciones entre los gobiernos de nuestro pais y de Estados Unidos aclaró: “Podemos decir que estàn clarificadas por las expresiones de nues-tra cancilleria, en el sentido de que la Argentina no admite que ningun gobierno se transforme en juez de otro estado soberano. Lo que no irnpide que mi, pais mantenga los mejores vinculos posibles con el pueblo de los Estados Unidos, asi corno con los otros de la civilizaeión occidental”.
Iz MvIJ©s»Ja tm dasgajasaja v Argetttìm
V trenutku upora proti obstoječemu komunističnemu režimu oktobra 1956 je madžarska družba na zunaj kazala izraz miniature Sovjetske zveze. Prav tako so bile še prav do nedavnega miniaturne sovjetske države tudi ostali moskovski evropski sateliti. Odpor, ki sedaj v teh satelitih nenehno in vztrajno narašča, pa najsi bo tih in skrit ali pa glasen in nasilen proti sovjetski dominacija vzhodne Evrope, pa istočasno spreminja in je že tudi močno spremenil strukturo in smer razvoja v teh državah.
Nasprotno pa je sovjetski režim prav v tem trenutku močno v zastoju, povsem nezmožen dvigniti življenjsko raven prebivalstva v Sovjetski zvezi. Je sicer težko priti do zanesljivih podatkov o sovjetski potrošnji, opazovalcem pa je kljub temu razvidno, da je' prišla sovjetska industrijska ekspanzija do zastoja. Tudi v poljedeljstvu se nahaja ZSSR v popolnem zastoju in opazovalci zato sploh dvomijo, če bo mogla ZSSR v prihodnjih petih letih dosegati celo sama 4.1 odstotka letnega gospodarskega porasta, kakor ga je napovedal Brež-njev. Sovjetski državljan ima danes na razpolago dovolj vodke, mora pa stati v dolgih vrstah za živila. Do televizijskega aparata se dokoplje, avtomobil pa za večino ostaja le sanja. Otroška umrljivost spet narašča, tako da je tudi porast prebivalstva v zastoju.
Dasi vzhodnoevropski sovjetski sateliti kažejo obiskovalcu sliko razvijajoče se industrijske družbe, pa zahodnoevropskega opazovalca tamkajšnje razmere močno spominjajo tudi na družbene neenakosti stare „kapitalistične“ Evrope izpred 15 ali več let, razen seveda kar se tiče svobode.
Nihče ne dvomi, da sovjetski vodje vidijo razliko med ZSRR in njenimi sateliti, prav tako, da vedo za neuspehe komunizma nasproti zahodnemu „kapitalizmu“. Toda po 60 letih komunizma in nad 60 milijonov mrtvih nočejo priznati, da so v strašni zmoti. Bojijo se, in to predvsem zato, ker ne morejo predvidevati reakcije sovjetskih množic na morebitne spremembe njihovega gospodarskega in družbenega okolja. Tu tiči razlog, zakaj v ZSSR od Stalina do danes niso izvedli nobenih bistvenih gospodarskih reform.
Komunistični vodje v satelitskih državah, vključno v Jugoslaviji, nimajo skrbi, kakor jih imajo moskovski veljaki glede ljudskih reakcij na svoje gospodarske reforme. Če bi namreč kazalo, da bi jim lahko zadeva ušla izpod kontrole, vedo, da je sovjetska vojska vedilo pripravljena položaj „normalizirati“. Komunistični vodje v satelitskih državah se počutijo varne. Vedo, da gospodarsko blagostanje, ki ga prinašajo dolgoročne gospodarske reforme, postopoma vodijo tudi do njihove politične legitimnosti. Zato poskušajo kar koli, vključno na Madžarskem, na Poljskem, v Češkoslovaški in v Jugoslaviji, celo
Zastopniki srednje in vzhodnoevropskih narodov, ki so sedaj pod komunističnimi režimi, so ustanovili pred več leti v ZDA Zvezo prijateljstva, katere namen je skupna borba proti komunizmu in priboritev svobode in prave demokracije tem narodom. Zveza je predložila svoja pravila državi Illinois in so bila ta odobrena. Člani Zveze so Čeho-slovalci, Poljaki, Srbi, Ukrajinci in zadnje leto so pristopili tndi Slovenci. Zve-zino delo obstoji v glavnem v obveščanju predsednika Združenih držav, senatorjev in kongresnikov o razmerah pri navedenih zasužnjenih narodih, v dopisovanju v ameriške in narodnostne časopise, v izdajanju poročila od časa do časa in v vsakoletni prireditvi banketa, katerega se udeležijo pripadniki narodov, ki so člani Zveze. Predsednik Zveze prijateljstva je sedaj Poljak dr. Jan Morelewski, dober znanec zunanjepolitičnega svetovalca v Beli hiši g. Brzezinskega. Podpredsedniki so zastopniki ostalih narodov, za Slovence je podpredsednik dr. Peter Urbanc, tajnik Narodnega odbora za Sloveni-jo. Na sejah zastopa Slovence g. Ivan Drčar. Zveza ustvarja duhovno fronto velike važnosti in obsežnosti in obstojajo ali pa so v formiranju oddelki Zveze ira pariški Sorboni, v Torontu in v Londonu. Zveza ima velik pomen
delno opustitev marksističnega gospodarstva.
Konformistični sateliti Vzh. Nemčija, Romunija in Bolgarija, ki se še niso odpovedali svetemu marksističnemu načelu centraliziranega gospodarstva, pa imajo tudi prednost pred ZSSR: svojo majhnost. V majhni državi je veliko lažje centralizirano planirati, kakor v sovjetskem kontinentalnem kolosu.
Svinčena zavesa
Brežnjevu in njegovim tovarišem v politbiroju je skoro uspelo izolirati svoj komunistični sistem od naprednega, a „pokvarjenega“ kapitalističnega sistema. Narodi v Sovjetski zvezi danes spet prav težko ugotavljajo, kaj se prav za prav dogaja na Zahodu. Edini napredni družbeni sistem, ki ga morejo videti in ga primerjati s svojim lastnim, je satelitski model razvoja. Sovjetski veljaki so poskušali preprečiti Rusom, da bi videli preveč Vzhodne Nemčije, Madžarske, češkoslovaške in Poljske, da o Jugoslaviji sploh ne govorimo in so zato spustili med ZSSR in sateliti svinčeno zaveso, ki izolira ZSSR od njenih bolj dinamičnih satelitov. Težje je namreč sovjetskemu državljanu potovati iz ZSSR na Madžarsko, kakor pa Madžaru na Zahod. Samo svoji Rdeči armadi moskovski veljaki ne morejo preprečiti, da ne bi videla „ljudskih demokracij“ v satelitih, ki jih ima okupirane ter se tako mladi Rusi mnogokrat čudijo razlikam med razmerami doma in v okupiranih satelitih.
Kljub vsemu pa je opazovalcem razvidno, da se je pogled na svet zatiranih narodov v ZSSR močno spremenil od leta 1917, 1929 ali 1964 do danes. Disidenti dokazujejo, da se v ZSSR prebujajo sile, ki ugotavljajo popolno nesposobnost komunističnega sistema. Zato je čas, da Zahod začne gledati na sovjetski blok kot na močno nestabilen stvor, ki polagoma razpada in more izbruhniti ob prvi veliki slabi žetvi. Porast sovjetske vojaške sile ne sme skrivenčiti te slike. Ni namreč posledica naraščajoče moči sovjetskega gospodarstva, temveč raje nesposobnosti centralizirane ekonomije, da . bi proizvajala vsakdanje življenjske potrebščine, ZSSR proizvaja preveč petroleja, preveč jekla, preveč orožja, pa vse premalo osebnih dobrin. Militarizacija je tudi običajni komunistični odgovor na notranje družbene napetosti. Toda Rdeča armada je sedaj že tudi nestabilna, kakor dokazujejo med drugim nedavni u-por na neki sovjetski vojni ladji v Baltiku in pobeg dveh sovjetskih pilotov.
-<ia&«aaa;:K6siBsan>»8a»aa'2x«;a(caKSH3««w;B»aa««;4*jR9eH*£*«33>'-
POPRAVEK
V poročilu o 22. slovenskem dnevu je kot risar slovenskega zemljevida, slike dr. J. E. Kreka in gesla naveden Marko Jerman. Pravilno bi se moralo glasiti Ivan Jerman ml.
prav sedaj, ko se predsednik Carter tako odločno poteguje za človekove pravice. Na vsak način je prav in pametno, da tudi Slovenci sodelujemo.
26.	marca zvečer je Zveza priredila banket v Berwynu ob lepi udeležbi, nad 300 navdušenih protikomunistov se je zbralo, da manifestirajo za skupne cilje. Ker so bili gostitelji Čehi, je vodil program po končani večerji podpredsednik Zveze dr. Leopold Rozboril kot predstavnik Čehov. V pozdravnem nagovoru je poudaril, da moramo biti predvsem edini, ali pa bomo propadli. Nato je govoril predsednik Zveze dr Morelewski in ugotovil, da postajajo danes primitivni rodovi v Afriki samostojni, dočim so kulturni narod.! srednje in vzhodne Evrope v sužnosti komunizma. V Združenih državah je okoli 22 milijonov državljanov, ki izvirajo iz držav vladanih danes po komunistih in Sovjetski zvezi, kar predstavlja tudi v politiki veliko moč. Imeti je treba vedno pred očmi, da je še vedno namen komunizma zavladati celemu svetu. Predsednik je povedal, da je odposlal predsedniku Carterju brzojavko v imenu navzočih, da naj zahteva ne le človekove pravice, ampak tudi uvedbo svobode zasužnjenih narodov.
Duhovnik Vojtech Vit O. S. B. je navzočim med drugim povedal, da bo
MEDNARODNI TEDEN
V	ŠPANIJI so legalizirali že 139 strank in strančic, na legalizacijo jih čaka še kakih šestdeset... Vsekakor taka politična razdrobljenost ne kaže na kaj dobrega. In volitve so pred durmi, še dober mesec in pol manjka. Od teh 139 strank je osem sredinskih sklenilo o skupnem programu in skupnih kandidatih. S to koalicijo želijo preprečiti možen uspeh neofrankistov, ki so združeni v stranki „Ljudska zveza“.
ČASNIKARJEM, ki spremljajo 52 ameriških „gospodarstvenikov“ iz Minnesote na obisku Kuhe, je diktator Fidel Castro natvezil, da bo Kuba umaknila svoje čete iz Angole. Diktator je izjavil, da sta se obe vladi že sporazumeli o tem, le datuma še nista objavili. Morda pa je Me Govern že sporočil Carterju datum, saj je bil pred gospodarstveniki na Kubi.
ČILSKA VLADA je sporočila „Odboru Saharov“ v Kopenhagen, da je pripravljena zamenjati 13 komunistov, če Sovjetska zveza izpusti 13 disidentov. Na listi za zamenjavo so Gregor Vins, vodja baptistov v SZ, pisatelj Vladimir Osipov, psihiater Semjon Gluzman in Ser jej Kovalev, član sovjetskega odbora organizacije „Amnesty Internacional“.
VOLITVE v 85 italijanskih občinah s 400.000 volilnimi upravičenci so pokazale napredovanje krščanskih demokratov in socialistov in razmeroma hud poraz komunistov. Krščansko demokratska stranka je dobila 39,2% glasov (1,3% več), socialisti so napredovali od 9,2% na 14,1%, socialdemokrati od 2,1% na 3,7%; komunisti pa so padli od 37,7 odstotkov na 28.8 odstotkov.
V	SAN SALVADORJU v Srednji Ameriki so gverilci „Ljudske osvobodilne vojske“ 18. aprila ugrabili zunanjega ministra Mavricija Borgonova. V zameno za izpustitev zahtevajo izpustitev 37 pristašev te „osvobodilne vojske“. In Sansalvadorska komunistična partija je kar odkrito podprla ugrabitev z izjavo: „Partija smatra, da je ugrabitev zunanjega ministra pravično dejanje v obrambo človečanskih pravic, ki jih v naši državi krši vojaška diktatura. Partija podpira to dejanje, brez pridržkov. . .“
Vlada pravi, da se ne bo pogajala z ugrabitelji. Nabrž zaradi izkušnje. Januarja so namreč gverilci ugrabili ministra za turizem Roberta Toma in v zameno zanj je vlada izpustila večje število pripornikov, a Poma so našli čez mesec mrtvega.
V	KAPELI rimske občinske palače letos ni bilo maše ob dnevu ustanovitve Rima, ki se praznuje 21. aprila. Rimski župan in komunistična večina v občinskem svetu ni bila za to. Je to prvo vidno nasprotovanje komunističnega občinskega sveta do katoliške cerkve. Drugo, ne toliko vidno a bolj občutljivo, pa so razne visoke obdavčitve verskih ustanov v Rimu.
edino s krščanstvom premagan komunizem in da moramo zato slediti okrožnicam papežev, ki obsojajo komunizem.
Udeležence je nato pozdravil občinski svetnik in županski kandidat pri primarnih volitvah g. Roman Pučinski. Povedal je, da je vlada končno le spremenila svojo politiko, ker je slišala zahteve Amerikancev, ki so prišli iz držav pod komunističnim, terorjem in je pri tem pojasnil, da je to tudi zasluga Zveze in njenega delovanja.
Nadaljnji govornik je bil Francis Schwarzenberg, podpredsednik čehoslo-vaškega narodnega odbora in bivši poslanik pri Vatikanu, ki je opisal naše staro prijateljstvo in da je nujno še naprej sodelovati, nakar je podala zanimivo poročilo dr. Helen Pavičevič, tajnica srbskega narodnega odbora. Poudarila je potrebo po edinosti, tako kakor je ves svobodni svet protestiral se boril proti Hitlerju, a sedaj svet ne sliši in ne vidi pritožb zasužnjenih narodov in nihče ne protestira proti Sovjetski zvezi. Vsi obsojajo razmere v južni Afriki, nihče pa ne vidi tlačenih narodov v Evropi. V preteklosti so bili Slovani večkrat needini, v Zvezi so se pa sedaj združili in tako bo Zvezin glas slišal ves svet. Toda samo govorjenje ni zadosti, treba je vztrajnega dela in Zveza predstavlja mnogo ljudi in ameriški politiki so interesirani zlasti na številu, ki protestira in zato mora Zveza rasti, da bo lahko dosegla svoje cilje.
Počasi se vrača red v poročanje argentinskega časopisja in čeprav je raziskava afere Graiver v polnem teku, dobijo tudi ostale novice svoje mesto. Tako je, logično, podrobno poročalo o potovanju predsednika, gral. Videla v Paragvaj, kjer je z generalom Stroessner-jem preučil nadaljnje medsebojno sodelovanje, zlasti na gospodarskem in trgovskem področju. Ena važnih točk v pogovorih je bila gradnja moderne hidrocentrale, ki bi jo skupno izkoriščali obe državi. Problem hidrocentrale je v glavnem vprašanje, kako bo isto reko izkoriščal Brazil, ki ima v načrtu prav tako ogromne elektrarne, ki bi eventuel-no mogle s svojimi jezovi motiti normalno delovanje argentinskih (in paragvajskih) elektrarn.
Odnosi med državami na tem delu sveta so v zadnjih časih mnogo boljši ko pred leti. Tedaj je nenehna gospodarska rast Brazila strašila njene sosede. Mnogo je bilo govora o brazilskem imperializmu. Pa se je vse to počasi uneslo, in tudi Brazil sam je spoznal, da je dobro sosedstvo najboljše za vse. Argentina pa je spoznala (po padcu peronizma), da konkretno delovanje in pomoč sosedom (kljub lastni krizi) najbolj koristi omejitvi in uravnovešenju rastočega brazilskega vpliva. Trenutno se vedno bolj množijo medsebojne pogodbe, ki dajo upanje da bo, z združenimi močmi, kdaj mogoče živeti, tudi na tem področju, v bolj človeških pogojih.
Poleg obiska v Paragvaj je omeniti novico,- ki sicer ne izgleda važna, a ima velik pomen za bodočnost: argentinska vlada je dovolila raziskovanje na
Navzoče je pozdravila nato zastopnica Združenja zasužnjenih narodov (captive nations), ki ima podobno nalogo kot Zveza in je poudarila, da je treba prav sedaj s složnim sodelovanjem podpreti predsednika Carterja pri njegovem delu za človekove pravice.
Dr. Rozboril je nato lepo pozdravil navzoče Slovence, nakar se mu je g. Ivan Drčar toplo zahvalil.
Zanimanje vseh pa je zlasti pritegnil Andrys Hfyhorenko, ki je pred enim letom prišel iz Sovjetske zveze. Njegov oče je bivši general Peter Hry-horenko, eden od vodij notranjega odpora in je sedaj v zaporu. Pripovedoval je, da se različni narodi, ki živijo v Sovjetski zvezi, upirajo nasilju, vendar pa so dosedaj te upore komunisti uspeli zadušiti in se poslužujejo vedno pri tem pripadnikov drugih narodov, ker pripadnikom upornega naroda ne zaupajo. Pozival je navzoče k edinosti in da je treba odstraniti vse, kar razdvaja in loči posamezne narode. Treba je nastopiti kot eden in zahtevati svobodo.
V nadaljnem sporedu so nastopili češki pevci in zapeli prav ubrano nekaj pesmi, nato so pa še plesalci in plesalke v narodnih nošah pokazali lepoto čeških plesov.
Na koncu je treba še poudariti, da je bil lep večer, kjer so se posamezniki raznih narodov med seboj spoznali in utrdili v medsebojnih razgovorih prijateljstvo in upanje v boljšo bodočnost svojih narodov.	-a- -a-
svojem morskem področju neki ameriški družbi, ki bo skušala tam najti petrolej. Pritegnitev tujega kopitala v raziskovanje petrolejskih ležišč je bila sicer večkrat omenjena, a je to prvi konkretni primer, ki kaže, da vlada stvar jemlje resno. V teoriji naj bi Argentina lahko postala petrolejska velesila; praksa bo pokazala, če so argentinska tla res tako bogata na „črnem zlatu“, za katerega izkoriščanje bo morala nujno poklicati na pomoč tuje kapitale. Uspeh teh načrtov bi državi prinesel dobo blagostanja. Drugo vprašanje je seveda, ali je Argentina (in Argentinci) na tako dobo tudi moralno pripravljena.
Na gospodarskem področju je vedno bolj jasno, da „premirje“, ki ga je o-klical gospodarski minister v upanju, da bi se cene ustalile, vedno manj drži. Uradno so iz tega premirja izvzeti vedno novi sektorji, zlasti poljedelskih pridelkov, neuradno pa itak premnoge cene nevzdržno rastejo, čeprav res da z manjšim zagonom kot prej.
Po drugi strani pa je ostavka ministra za vzgojo dr. Bruera povzročila precej prahu v tej prvi krizi vojaške vlade. Razvedelo sé je, da je eden izmed vzrokov bil premajhna denarna dotacija za načrte, ki jih je pripravil minister. Državni proračun je kaj malo fondov pripisal vzgoji. Seveda se z zamenjavo ministra ne bo izboljšal položaj. Brez modernih šol in naprav, pa s slabo plačanimi učitelji noben minister za vzgojo ne bo mogel delati čudežev v državi, katere nepismenost je precejšnja (nad 10%), pa je tudi mnogo polpismenih ljudi, kot se sedaj pravi.
Končno poglejmo še afero Graiver. Izgleda kot da ni človeka, ki bi ne bil z njo povezan ali vanjo globoko zapleten. Neuradno se vsak dan navajajo nova imena, čeprav se potem tisti ljudje branijo in zatrjujejo, da nimajo z afero nič opraviti.
Očividno, Graiver je bil človek, ki je vedel, kaj dela. Mož v katerega smrt danes skoraj vsi resno dvomijo, je imel odlične zveze z vsemi važnimi sektorji argentinskega življenja, najsibo političnega ali gospodarskega. Tesno je sodeloval z bivšim gospodarskim ministrom Gelbardom in z njim delil lastništvo mnogih argentinskih časopisov. Nedvomno je , tudi, da je celotna skupina pripravljala prihod marksizma na oblast v Argentini. Zarota je bila tako globoka, in njene korenine tako raz-sežne, da se šele sedaj jasno vidi, kaj vse je preprečil vojaški udar marca lanskega leta..
Ni mesto tu, da bi podrobno opisovali izsledke, ki jih preiskava vedno znova privede na beli dan, niti omenjali ljudi, ki so direktno ali indirektno z njo povezani (saj gredo od generalov in sorodnikov bivših predsednikov do glavnega tajnika Organizacije ameriških držav); morda bo to na mestu, ko se enkrat dokončno stvar preišče, in bodo izsledki uradno objavljeni. Pripomnimo le, da posamezne plati raziskave bolj izgledajo vzete iz napetega policijskega romana, kot iz resničnega življenja, ki se je po načrtih te skupine odigravalo še pred dnevi. Upati je, seveda, da bo ta tragično-ko-mični roman imel kdaj srečen konee.
Sveza prijateljstva
Izvirno poročilo
EBJewgce Bag SllDWCW%Ifgg*
LJUBLJANA — Letošnjo premiero Verdijeve opere „Ples v maskah“ je kritik Pavel Mihelčič pohvalil in pograjal. Pohvalil je dirigenta Lovrenca Arniča, orkester in soliste, pograjal pa režijo Franceta Jermana in kostumografinjo Alenko Bartlovo ter plesalke, katere bi po njegovem mogle nastopiti na sedanjem katerem koli pustnem plesu, ne pa v dogajanju opere, ki je postavljeno v konec 18. stoletja.
LJUBLJANA — V Mali drami sta igralca Branko Miklavc in Andrej Nahtigal nastopila v „lepljenki“ iz besedil Molierovega „Ljudomrznika“ in „Don Juana“, ki jo je sestavil igralec Branko Miklavc, režijski svetovalec pa je bil Aleš Jan. Je pa „lepljenka“, ki ji je naslov „Molierov beg in upor“ sestavljena tako, „da bi se Moliere čudil, da v 20. stoletju nekdo nima niti kanca posluha za njegove šale, še manj za blišč njegovega smeha, zanimata ga le zagrenjenost in upor zoper moralne in religiozne zakone sveta.“
LJUBLJANA — Mladinska knjiga je izdala učbenik in priročnik za kirurgijo. I. Knjigo je uredil in napisal več poglavij dr. Zvonimir Šušteršič, sodelovalo pa je 28 vodilnih slovenskih kirurgov in strokovnjakov. Pravijo, da je posebna odlika knjige tudi lepa slovenščina. Knjiga je namenjena študentom in medicinskim sestram. Izid knjige je podprlo deset domačih in tujih podjetij. V pripravi je že drugi del Kirurgije.
MEŽICA — Rudnik svinca in topilnica že desetletja onesnažujeta Mežiško dolino s svincem, žveplovim dioksidom in zadnje čase še s klorom. Toda 80. marca je predstavnik rudnika izjavil, da bo zastrupljanja kmalu konec, ker bodo v kratkem zgradili naprave za čiščenje. V ta namen bo potrebnih okrog 35 milijonov dinarjev in nekaj od te vsote bo posodila Ljubljanska banka, nekaj pa zavarovalnica Maribor.
PREVALJE — Prevaljska tovarna nogavic se preusmerja v novo industrijsko delo. Zaenkrat paketira — poleg nogavic —, ki jih šiva za nemško podjetje Schulte-Dickof, tudi tablete ljubljanske tovarne Lek. Pri tem delu je zaposlenih zaenkrat 36 žensk. Pripravljajo pa tudi izdelavo lastnih zdravil, predvsem antibiotikov; v povezavi z liechtensteinsko družbo Ivoclar bodo začeli delati še zobozdravstveni material. V načrtu imajo tudi zeliščarski program.
MARIBOR — Založba „Obzorja“ je izdala novo, pravijo sodobno, Slovensko slovnico, ki jo je napisal dr. Jože Toporišič. Slovnica je izšla v 10.000 izvodih, stane pa 150 dinarjev.
LJUBLJANA — Na gospodarskem razstavišču je bil od 29. marca do 3. aprila 16. mednarodni sejem „Alpe-Adria“, na katerem je razstavljalo 472 podjetij iz trinajstih držav.
KRANJ — V tem mestu so 23. marca predstavniki „sindikatov“ cele Jugoslavije razpravljali o potrebi po počlovečenju dela na „tekočem traku“. Čeprav v Jugoslaviji delo im tekočem traku še ni problem, so na sestanku obravnavali ugotovitve o slabih straneh tekočega traka v industrijsko razvitih deželah. Delo na traku povzroča veliko psihično utrujenost in zato so v mnogih državah že začeli opuščati ta način dela.
MARIBOR — Mariborski operni orkester se vsaj enkrat letno predstavi občinstvu s Isamostojnim koncertom. Letos je bil ta koncert 18. maja, dirigiral je orkester zagrebški gost Nikša Bareza, sodelovala pa je kot solistka še pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnja-kova. Orkester je kar odlično izvajal dela Hrvata Mileta Cipre, Beethovnovo delo za klavir in orkester št. 37 ter Simfonijo št. 2 v B-duru Franca Schuberta.
NOVA GORICA — Prihodnje leto se bo oglasila lokalna radijska postaja Nova Gorica. Novogoriška Občina bo zagotovila prostore, Radio Koper pa vso potrebno opremo in pa osebje.
Umrli so od 28. marca do 1. aprila 1977:
LJUBLJANA — Marija Gorza, up.; Franc Skušek, up.; Vincenc Ažbe, žel. up.; Ljudmila Cepuder r. Poljanec, prof. dr. Bronislav Skaberne; Matija Kafol, up. kletar; Marija štojs r. Bastarda; Milka Kemperle, 94; Anton Mihovec, strojni ključavničar; Albin Tor-
LJUBLJANA — Slovenski oktet se je predstavil v nabito polni dvorani Slovenske filharmonije. Postavili so dodatne stole celo na — oder, tolikšno je bilo zanimanje ljubiteljev glasbe. Koncert je obsegal štiri dele: Pesmi Bacha, Mozarta, Schuberta, Brahmsa, Griega in Genzmerja, slovenske umetne pesmi Gerbica, Foersterja, Srebotnjaka, Gabrijelčiča in Pahorja, tuje narodne in ponarodele pesmi Krička, Halma in Dvoršaka ter koroške narodne in ponarodele pesmi Svikarsiča, S. Mihelčiča in Kernjaka.
LJUBLJANA — Konec marca je vso Slovenijo zajel mrzel val: temperatura je padla kar za 20 stopinj in
31.	marca je velik del Slovenije prekrila snežna odeja. Ponekod je zapadlo le 15 cm snega, drugje kaj več, v višjih legah pa tudi čez pol metra. Kmete je zaskrbelo, posebno sadjarje in vinogradnike, nekateri pa so se ob snegu na sveže zoranih njivah spomnili na stari kmečki pregovor: Marčni sneg, ubogih gnoj. V zasneženo Prekmurje se je ravno tiste dni vrnilo že precej štorkelj, ki so znanilke pomladi.
KOPER — Huda burja je v koprskem pristanišču povzročila 29. marca trk dveh tračnih dvigal v lesnem terminalu. škode na dvigalih je kar 800 milijonov dinarjev, bo pa še večja zaradi zastoja pri delu. Popravilo dvigal, ki nista serijski, bo trajalo precej časa.
25-letniea Slovensfoe vasi
DR. STANKO KOCIPER '
Lepo število članov in prijateljev se je odzvalo vabilu na slavnostno večerjo, katero je društvo Slovenska vas priredilo v soboto 16. aprila kot uvod v letošnjo jubilejno proslavo 25-letnice svojega obstoja. Poleg povabljenih predsednikov slovenskih Domov, so se večerje udeležili tudi predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda, msgr. A. Orehar, direktor slovenskih dušnih pastirjev skupaj z našimi gg. lazaristi.
Kot posebnost je bil v začetku večera originalni ples, ki so ga kot natakarji in natakarice — lično napravljeni fantje in dekleta — zaplesali in kateri so nato tudi, ne pretiravamo, pozorno in vljudno stregli številnim gostom pri večerji. Zanimiv ritmični ples s strežniškimi pladnji v roki, ki je žel odobravanje vseh prisotnih, je v dolgih večernih urah naštudirala gdč. Adrijana Mažgon. Odmore med posameznimi jedili so krajšali mladi harmonikaši pod vodstvom profesoric Anči in Magdalene Koprivnikar. Posamezne točke in potek programa je napovedoval profesor Franci Sušnik.
Kot prvi govornik je spregovoril gostitelj, predsednik društva Slovenska vas Ludvik Šmalc, ki je v kratkih besedah obudil spomine na skromne začetke ustanovitve društva še v leseni dvoranici pri sv. Jožefu, kjer smo po dobroti pok. msgr. Janeza Hladnika gostovali, dokler si nismo zgradili lastnega Doma na ulici Porvenir. Pridna slovenska roka je zagrabila za delo pri zgraditvi skupnega Doma, ki je kmalu služil svojemu namenu. Malo nas je bilo tedaj v vasi, toda volja za skupno delo je bila velika. Ko pa je število članov naraščalo in se je vas večala, je prvotni Dom postal kmalu premajhen. Tedaj smo se odločili, da zgradimo nov Dom, večji in smotrnejši na skupnem vaškem igrišču, posvečen spominu pok. msgr. Janeza Hladnika, dobrotnika vseh Slovencev v Argentini in ustanovitelja Slovenske vasi. Pod njegovo streho smo danes, hvaležni Bogu, tako je dejal govornik. Nadaljeval je: „Lahko mirne vesti rečemo, da naše društvo vrši poslanstvo, za katerega je bilo poklicano k življenju. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je naša mladina v vasi ostala zvesta načelom svojih staršev. Dom je mladini vsak dan na razpolago. Njihovo sodelovanje z društvom je pohvale vredno. Obe mladinski organizaciji sta vedno pripravljeni sodelovati. Bodimo optimisti za bodoči obstoj društva.“ Nato je izrekel 'besedo zahvale vodstvu
iB&z«sitii*Bse7e*8ss«XK*«»veseB9BM«*rKa!reaa?sn'*an»<«-s.irt'»
nič, up. krojač; Neža Petaci; Anton Križman, up.. Metka Žabkar r. Meci-lovšek; Josip ina Karlin r. Grauner, 71; Aleksander Sušnik, steklarski mojster; Ivanka Križman r. štefe; Ana Slak r. Veje; Ivanka Tavčar r. Pečnik; Leopold Šimnovec, up.; Ivan Brezarič; Leopold Šimnovec, up.. Ivan Brezarič; Leopold Lovšin, up.; Frančiška Vehar
r.	Božič; Oton Christof, up., 81; Franci Malalan; Pavle Šefic, 61, up.
RAZNI KRAJI — Marija Drov-bnič r. štrubelj, Dobrepolje; Albert Gajšek, Celje; Ana Hribar r. Gregorin, 65, Polje-Lj.; Janko Valentinčič, 82, Podbrdo. Elza Pipan r. Medur, Gorenja vas; Vinko Polc, Zagorje; Lojze Tomšič, up., Kranj ; Anka Kupec, up. PTT, 81, Celje; Stanko Skok, 72, Domžale; Marija Svetlin r. Šinkovec, Radomlje; Franc Čušin, 83, Podbela; Marija Golnar r. Petek; Ivan čater, Pečovnik. Angela Lane, Podkraj pri Velenju; Martina Groznik, Šmartno pri Litiji; Peter Jemec, Petelinje; Jernej Lenič, up., 90, Srnjak pri Robu ; Mihaela V/ohinz r. Grilc, Zalog; Rudi Pavčnik, ekonomist, Sevnica; Marija Limoni r. Kovič, Dob pri Domžalah; Valentin Erjavec, Urhov ata, 87, Ježica; Miloš Gnus, up. kapetan, borec za sev. mejo, 84.
slovenske ljudske šole v vasi. Gospe Zdenki Jan, Bog plačaj. Zahvala tudi vodstvu slov. srednješolskega tečaja med nami za opravljeno delo. Zahvalil se je tudi vsem odbornikom in članom za sodelovanje. Zaključil je z besedami: „Zavedajmo se, da je v slogi moč in če bomo združeni v medsebojni ljubezni, je zagotovljena bodočnost našega društva. Pojdimo naprej v novo obdobje z geslom, ki smo si ga za letošnjo proslavo izbrali: ljubezen strpnost in delo.“
G.	Marjan Loboda, predsednik našega osrednjega društva Zedinjena Slovenija, je v imenu širše slovenske skupnosti čestital k obletnici in dejal, da smo zgled organiziranega slovenskega življenja in kot tak živ člen slovenske protikomunistične emigracije v tujini. Toda zavedati se moramo, da veliko pomenimo le vsi skupaj in v medsebojni povezavi.
Naslednji govornik je bil msgr. Anton Orehar, ki je med drugimi dejal, da je Slovenska vas naselje vernih ljudi. Ohraniti in naprej moramo gojiti narodne in verske vrednote ter napredovati v tem smislu. Naročil nam je: Imeti moramo ljubezen do slovenske kulture in vere. Ljubiti moramo slovenstvo in Cerkev, le tako bomo izvršili poslanstvo kot slovensko naselje. Zaključil je z mislijo, da moramo pridno delati na tem sektorje, in če bo vsaka skupnost na svojem sektorju izpolnila svoje poslanstvo, bo tudi vsa skupnost dobra.
Predsednik Narodnega odbora za Slovenija g. Miloš Stare je poslal predsedniku društva pismo, v katerem čestita k 25-letnici našega društva. Zaradi tehtnih misli, povzemamo tu glavne v vednost vsem rojakom:
„25 let obstoja in dela je pomembna doba vsake organizacije, prav posebno pa še izseljenske, ki ima poleg ustvarjanja, eksistence družine in posameznika tudi naloge, ki terjajo veliko žrtev, potrpljenja, medsebojnega spoštovanja in jasnosti ciljev.
Cilji slovenske politično-ideološke e-migracije so nam jasni: gojiti in o-hranjati slovenstvo v svetu, graditi duhovno zgradbo vse slovenske izseljenske družine na temeljih krščanstva, ki jo edini more rešiti pred pogubnimi tokovi sedanje družbe in obvarovati pred navalom sebične materialistične poplave, ki uničuje duhovne vrednote in je idealizem zavrgla in ponižala med nekoristno navlako.
Za vse, kar je Vaše društvo v teh letih storilo pri zasledovanju teh ciljev, hvala Vam.
25.	jubilej obstoja Vašega društva pa naj bo tudi pomemben mejnik za delo v bodočnosti. Vztrajajte in še bolj poglobite delo za dosego naših skupnih in vzvišenih ciljev. S tem boste tudi trpečim bratom v domovini utrdili upanje, da bo tudi zanje prišel čas, ko bo zasijalo sonce svobode nad nam vsem tako drago in ljubljeno Slovenijo.“
Po kratkih vmesnih govorih, se je večerja razvijala v prijetnem vzdušju, katero je napovedovalec le še enkrat prekinil, da je napovedal izide našega krajevnega Velikonočnega žrebanja in tekmovanja v balinanju. Prvo in drugo nagrado pri balinanju, ki se je vršilo v poletnih mesecih, sta dobila Martin Boštjančič in Franci Zabukovec.
V zvezi z našo slavnostno večerjo smo v ponedeljek dne 18. aprila prejeli ekspresno pismo Slovenskega doma iz San Martina, ki se glasi takole: „Slovenski dom v San Martinu Vam najtopleje čestita k Vaši 25-letnici. Ste eden izmed stebrov slovenstva v tej deže-
li.	V tem času ste ogromno dobrega storili za ohranitev slovenstva in vzgojo mladine. Dobri Bog naj blagoslovi Vaše delo tudi v prihodnosti in Vam nakloni še nove jubileje.“ Podpisala sta predsednik Franc Zorec in tajnik Rudolf Smersu.
I.	G.
60-LETNIK
30. aprila dopolni dr. Stanko Kociper šestdeset let. Vsi ga poznamo po njegovem javnem, govorniškem in polemičnem delu med vojno in v emigraciji vse dosedaj, ko glosira v Taboru predvsem dogodke in osebe iz polpreteklosti. Spričo tega in ker že dvajset let ne piše leposlovnih del, javnost pozablja, da je dr. Stanko Kociper predvsem pisatelj, dober pisatelj, ki je prišel v emigracijo s priznanim in pomembnim delom. „Pesnika Slovenskih goric“ smo ga imenovali, kajti rojen je bl1 ,P.rÌ sv- Miklavžu v Prlekiji v letu majniške deklaracije; natančno en mesec pred njo. Zrasel je iz štajerskega ljudsko prosvetnega dela kot govornik po taborih in igravec na odru, kateremu je namenil tudi svoja prva dela. Že kot maturant je napisal igro Svitanje o — atomski bombi (sedem let pred njeno iznajdbo!), ki naj bi jo igrali za maturo, pa je šele v Buenos Airesu prišla na slovenski in v kasteljanščini celo na argentinski oder. Kot visokošolec je izdal dramo Zasad, dogodek iz vo-livne borbe pred vojno (1940). Tedaj je tudi napisal ljudsko igro Šentjurjevski provizor, dramo o duhovniku, ki ga o-brekujejo, pa trpi krivico in ne izda spovedne molčečnosti. Drama je bila že na programu Narodnega gledališča v Ljubljani (režiser Skerbinšek), a zaradi političnega laviranja dramaturga
J.	Vidmarja ni bila igrana. Izšla je v Domu in svetu 1941, in bila parkrat postavljena na oder: v Zagrebu, na Vrhniki in v Buenos Airesu.
Razvil pa se je Kociper v vodilnega pisatelja Doma in sveta v medvojnih letih 1941—1945, kamor je pisal svoje lepe črtice iz Prlekije, ki so pozneje izšle kot prva leposlovna zbirka Slovenske kulturne akcije z naslovom Mer-tik (1954). Tik preden je bil 1. 1942 odpeljan v laško taborišče Gonars (kot Balantič) je končal svoj roman Goričanec, ki je izšel medtem, ko je bil deportiran, v Ljubljani 1943. Takoj je dobil splošno priznanje kot velika literarna novost in vrednota ter je dobil zanj Prešernovo nagrado mesta Ljubljane. Prof. Slodnjak jo v Slovenskem slovstvu (Ljubljana 1968, str. 469) imenuje: „najbrž najpopolnejši primer idile v našem slovstvu.“ Do tedaj najboljši pisatelj Slovenskih goric dr. Lojze Kraigher mi je pred odpeljavo v Dachau dal o njem največje priznanje ter Kociprovemu opisovanju smrti starega gori-čanca dal prednost celo — pred Zolajevim. S tem velikim uspehom doma je prišel v emigracijo.
V begunskem taborišču je ciklostil-no izdal novelo Mlin ob Lešnici, v Argentini pa medvojne črtice pod naslovom Mertik.
Izvirno pa je napisal samo par črtic in prigodnih opisov (Duhovno življenje), sicer pa prvi del veliko zasnovanega romana v štirih delih In zemlja se vrti naprej, katerega prva knjiga Na božji dlani je izšla 1. 1957 (str. 400). V njem je obdelal razdobje od cvetne nedelje 1941 (začetek vojne)' do napada Hitlerja na Sovj. zvezo. Postavil je tako samo širok temelj za epični opis celotne podobe revolucijskih let, ki ga pa ni nadaljeval. Da ga nadaljuje, je dokaza! z nekimi odlomki iz II. dela (Meddobje). Knjižno pa nadaljevanje ni izšlo, škoda; bil bi zanimiv pendant Mauserjevi trilogiji. Kakor rečeno: pred 20-timi leti je opustil leposlovno ustvarjanje (vsej med javnostjo) in se posveča polemiki, kjer s strastno o-sebno zavzetostjo brani svojo podobo revolucijskih let.
Mi mu k njegovi 60-letni mladosti čestitamo in mu želimo, da bi zopet prijel za svoje leposlovno pero, ter se dal voditi bolj svojemu tako odlično izpričanemu umetniškemu ustvarjanju kakor pa morebitni tendenčno politični impulzivnosti v sebi.	td

©S* 10-letnfei Ufcrafmike Ii'gaiaiaiaIsiaeia©>=fllo®@fske fekeaMete s sS©vestsMm. ®«M@Ik©ssa v	Airesu
I

Ko se je veliki ukrajinski nadpastir, veliki bogoslovni učenjak nekdanje lvovske bogoslovne šole, naslednik v sluhu svetosti umrlega uniatskega škofa Szczeptickega, Jose Slipyj po posredovanju papeža Janeza XXIII. vrnil po 18 letih prisilnega dela iz boljševiških taborišč kot novi kardinal rimske Cerkve, je takoj mislil na nadaljevanje lvovske Akademije in že nov. 1963 ustanovil v Rimu Ukrajinsko katoliško univerzo imena sv. papeža Klementa. Ta tretji naslednik sv. Petra je umrl muče-niške smrti na sedanjem ukrajinskem ozemlju ob črnem morju, njegove relikvije pa sta ponesla sv. Ciril in sv. Metod skozi naše kraje v Rim, kjer je v cerkvi, posvečeni njemu, našel sv. Ciril tudi svoj grob. Tega papeža ime nosi ta Univerza, ki je leta 1966 dobila podružnico Humanistično-filozofske fakultete tudi v Buenos Airesu. Ta je bila slavnostno odprta dne 20. aprila 1967 leta — torej pred desetimi leti v dvorani Slovenske hiše na Ramon Falconu. Kardinal Slipyj jo je s posebno brzojavko pozdravil, pokroviteljstvo je prevzel ukrajinski škof Kir Andrej Sape-lak, direktor pa je bil pokojni prof. dr. Bohdan Halajčuk, ki ima največ zaslug, da je povabil Slovence kot profesorje in jim zato pridobil tudi slovenski oddelek na njej. Poleg splošnih predmetov za obe narodnosti, ki jih slušatelji poslušajo v kasteljanščini, obiskujejo Slovenci tudi posebne slovenske humanistične predmete ter delajo izpite iz njih. Spričevala dobivajo
kot filialka rimske univerze iz Rima ter imajo prav tako veljavnost kòt dinge papeške univerze. Inavguralno predavanje pred desetimi leti je za vso fakulteto imel dr. Tine Debeljak iz ukrajinske literature: Pesnitev Ivana Franka „Ivan Vešenjskij“, ki je pozneje izšla v Meddobju.
Tako se je začela ta ukrajinsko-slo-venska fakulteta v Buenos Airesu, ki je 3. aprila t.l. slavila pri Ukrajincih svoj jubilej na sedežu škofije na Ramon Falconu 3950 in je slovenski učiteljski zbor predstavljal univ. doc. dr. Marko Kremžar.
S tem člankom pa hočemo od slovenske strani počastiti to važno obletnico, ki pomeni naj lepšo kulturno manifestacijo ukrajinsko slovenskega skupnega dela, kakor ga je pred dobrimi 140 leti začel v okviru uniatske cerkve v Rimu naš Jernej Kopitar.
POROČILO OB 10A.,ETNICI
Ob desetletnici univerze je izšlo drugo monumentalno poročilo o nje delovanju. Za prvih pet let obstoja je izšel 1. 1970 prvi zbornik, o katerem smo po-, ročali v Sv. Sloveniji 25. nov. 1971. Lani je izšel drugi zbornik z ukrajinskim in latinskim naslovom Ukrajinski j Ka-tolicikij Universitet im. Sv. Klimenta Papi 1968-1973. — De Ucraninorum cattolica Universitatae S. dementis Pa-pae (str. 370, velikega formata).
Na uvodnem mestu je s kratkim člankom v ukrajinščini, francoščini in
angleščini poudarjen začetek univerze, nato pa njen razvoj v zadnjem petletju 1968-Ì971. Ta je bil velik na zunaj in na znotraj. Dopolnili so se muzeji, umetnostne zbirke, itd, predvsem pa priča o delavnosti Ukrajincev širom sveta. Najmogočnejši je muzej umetnosti, ki ima 52 sob v nadškofijski pala-č’ ob cerkvi sv. Matere iz žirovice in svetih mučenikov Sergija in Bakha. Ta muzej je eden najpomembnejših ukrajinskih kulturnih spomenikov v emigraciji. Tudi drugi muzeji — na p*, prirodopisni — so dobili dostojne prostore. Največji dogodek pa je bila dograditev univerzitetnega poslopja in cerkve sv. Sofije 28. sept. 1970. Tedaj so se blagoslovitve udeležili vsi uniatski ukrajinski škofje iz vsega sveta, kakor tudi mnogo laikov, blagoslov pa je podelil sam papež Pavel VI. O tem dogodku pričajo v knjigi tudi barvaste priloge na kraju letopisa.
Po teh uvodnih besedah sledi kronika univerze v Rimu iz leta v leto. Predvsem so tu Vsakoletni otvoritveni govori rektorja univerze, ki je kardinal sam, ter drugi dogodki. Predvsem pa notranja organizacija univerze, znanstveno delo (dozdaj 32 velikih znanstvenih del, ki jih univerza zameniava z izdajami vseh svetovnih univerz D z imeni licenciatov, doktorantov itd., itd., poročil v drugih jezikih v svetovnem tisku itd. Na str. 184-201 ie statistika dela buenosaireške podružnice. .Te tu seznam vseh profesorjev in ni ih predavani. Od Slovencev v tem zadnjem petletka nastopalo: lic. Marijan Marolt, dr. F. Gnidovec, izredna nrofeso-rja dr. Brumen. in dr. Tino Debellale ter kot tajnik lic. Pavle.'Faidlga. Pozneje je predaval tudi prof. dr. A. Kukoviča. Sledi seznam predavanj pa tudi
vseh vpisnikov na predavanja, tudi takih, ki so samo nekaj časa poslušali kot redni slušatelji, pa se niso priglasili k izpitom. Izpiti so statistično podani celo s kvalifikacijo uspehov.
Dozdai so dosegli licenciat na tej fakulteti Slovenci: Pavel Fajdiga, Marijan Schiffrer, pok. Jože Poznič, Milena Mohorič, Ludvik Osterc ter Stane Jerebič (Avgust Clemente pa se je te dni prijavil za zadnji izpit).
V Poročilu tako v I. kakor v II. delu so biografski in bibliografski podatki vseh rednih in izrednih profesorjev te univerze. Tako je bila v I. delu objavljena obširna bibliografija izr. prof. dr. T. Debeljaka v italijanščini. V II. delu pa je bio- in bibliografija dr. Franceta Gnidovca (str. 68-69) v kasteljanščini. Pogrešamo pa podobnega pogleda na življenje in delo dr. Brumna, ki je v tem času že tudi prejel imenovanje izrednega profesorja te rimske univerze.
Dvajset strani deloma barvnih posnetkov, večinoma o blagoslovitvi poslopja in cerkve, je dodanih knjigi. Tudi spomenik T. Ševčenko pred univerzo z napisom: Učite se, bratje! Tega je
1.	1972 odkril kardinal Slipyj z govorom, ki ga je zaključil s Ševčenkovim distihom, z mislijo, podobno našemu Cankarju: „Učite se, bratje, svoje ne tuje učenosti!“
Temu služi centralna univerza sv. Klementa v Rimu, temu tudi ukrajinsko-slovenska filiala v Buenos Airesu.
VPISOVANJE ZA NOVO LETO
Letošnje šolsko leto se bo začelo začetkom maja. Vendar sklicujem sestanek vseh slušateljev, bivših kakor ti stih, ki se žele na novo vpisati, na so-
boto 80. rnaja t. I. ob 16 uri v Slovenski hiši, da se pogovorimo o urah predavanj. Predavali bodo profesorji dr. Tine Debeljak (Slovenska zgodovina, Slovenska književnost ter Primerjav-na zgodovina slovanskih književnosti), dr. France Gnidovec (Uvod v staroslovanski jezik) in prof. dr. Marko Kremžar (Razvoj slovenske socialne misli). O skupnih predavanjih z Ukrajinci bom še poročal (škof Kir Andrej Sapelak, lic. Wasylyk). Tečaj obsega štiri leta. Sprejemajo se redni slušatelji, ki so izpolnili srednješolsko izobrazbo v smislu argentinskih zakonov (tudi z dovršitvi-jo učitiljišča v Sloveniji). Starost ni omejena. Univerzitetni študij je brezplačen. Dovoljeni bodo tudi svobodni izpiti, ki bodo ustmeni in pismeni. O vsem tem*— kakor tudi o vpisu - pomenek v soboto 30. t. m. ob 16 uri.
Ohranjajmo ta izredni privilegij, ki gn predstavlja za Slovence humanisti-eno-filozofska fakulteta na Rimski ukrajinski katoliški univerzi, podružnici v Buenos Airesu. Je naš najvišji slovenski zavod v Argentini, ki lepo dopolnjuje slovensko šolanje od otroških vrtcev, preko ljudskih šol in srednješolskega tečaja do slovenske univerzitetne fakultete.
Ob desetletnici moramo biti iz srca hvaležni ustanovitelju kardinalu Jožefu Slipyj u, ter mu ob tem jubileju še posebej čestitamo k letošnji njegovi biserni sveti maši. Naj ga Bog ohranja še mnogo let, njega in njegove ustanovo !
Za slovenski oddelek ukrajinske katol. fakultete v Buenos Airesu
prof. dr. Tine Debeljak

SLOVENC!
KANADA
Spominski večer posvečen pisatelju Karlu Mauserju	.
V ponedeljek, dne 28. marca 19(7 3e Zveza katoliških mož in fantov v župniji Brezmadežne v New Torontu pripravila Spominski večer v počastitev pokojnega pisatelja Karla Mauserja.
Večer se je pričel z daritvijo sv. maše za pokojnega, katero je daroval g. Janez Kopač in ki se je pisatelja Mauserja tudi v svoji pridigi z izbranimi besedami spomnil. Recitator pn maši je bil Lojze Rigler, na koru pa je pel moški zbor pod vodstvom Dušana Klemenčiča.	.
Po maši se je v cerkveni dvorani vršila kratka spominska proslava. G. Vičič, predsednik Zveze katoliških moz in fantov je pozdravil navzoče in se jim zahvalil za obisk, nato pa prosil navzoče, da so občuteno zapeli ,A igred se povrne.“ Sledila je recitacija Janeza Adamiča, ki je iz Mauserjeve knjige „Na ozarah1' recitiral črtico „Življenje“. Predavanje o pesniku in pisatelju Karlu Mauserju pa je imel Stane
S L O V E N C ! V
A R G E N T ! N 1
Osebne novice:
Krst. V nedeljo 24. aprila je bil kr-Aen v slovenski cerkvi Marije Poma-«raj Mihael Aleksander Vester, sin Fran-A' in cs. Francke roj. Tomazin. Za bo-i -, : n bila Jernej Tomazin in ga. Ivanka Petkovšek. Krstil je g. Jože škerbec. Srečnim staršem iskrene čestitke.
ODMEVI KOLONIJE ZEDINJENE SLOVENIJE PRI DR: KANŽELIČU
Avstralski senator Slovenec Milivoj Emil (Miša) Lajovic je na pozdravno pismo iz letošnjo otroške kolonije poslu! sledeče zahvalno pismo:
Sydney, U. aprila 1977
Slovenski Šolski mladini zbrani v D -mu dr. Hmiželiča r Cordobi!
Z velikim veseljem sem p-reisl Vaie pismo po g. patru Daziliju.
Prisrčna Vam hvala!
Še z večjim veseljem sem zvedel o vašem marljivem in navdušenem delovanju v prid slovenstva.
Želim vsem vam, da še nadalje vztrajate pri vašem cilju, se s ponosom spomnite, da ste Slovenci, in pokažite vsemu svetu s slovensko besedo vrednost našega malega, ponosnega slovenskega
naroda.	,
Prisrčne pozdrave vsei. '■ Vaš
Mišo Lajovic l. r.
Dr. Hornböck, predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu, pa je poslal Zedinjeni Sloveniji naslednje pismo:
Kärnten, U. aprila 1977
Veselo Veliko noč! Hvala Vam za pozdrave.
Mohorjeva oskrbuje v svojih Domovih 210 študentov v Celovcu in 90 akademikov na Dunaju. Zaupamo v pomoč škofa Antona Martina Slomška in škofa dr. Gregorija Rožmana.
Lepo pozdravljam
dr. Hornböck L r.
PO SVETU
Pleško, ki je v obširnem razmišljanju navzočim prikazal, kaj in kdo je Mauser bil.
K zaključku spominskega večera se je oglasil še duhovni vodja Zveze g. Kopač, ki je omenil nedokončani drugi del Mauser jevega romana o škofu Baragi in o potrebi, da bi se dokončal. Vprašanje, kdo naj bi dokončal to Mauser-jevo delo, je bilo načeto in razna imena vidnih slovenskih pisateljev in kulturnih ustvarjalcev so bila imenovana, toda dokončna odločitev bo težka. Kdorkoli bo, bo težko pisal v istem smislu in z istim slogom.
Škoda je, da se je proslava vršila na ponedeljek in ne na soboto ali nedeljo. Prav gotovo bi se jo udeležilo več ljudi kot se je.
Zvezi katoliških mož in fantov pa gre zahvala, kakor tudi vsem sodelujočim, da se je spominski večer vršil in da smo se vsaj nekoliko oddolžili spominu pisatelja Mauserja, ki je toliko svojega časa porabil za delo in prosveto preprostih slovenskih ljudi.
Eden navzočih
Po športnem, svetu
SVETOVNO PRVENSTVO v namiznem tenisu — 34. — se je začelo 26. marca v Birminghamu v Angliji. Zmagali so Kitajci, jugoslovanski reprezentanti niso mogli óbraniti drugega mesta, ki so ga priborili na prvenstvu v Kalkuti leta 1975. Ekipa je močna, vendar šibkejša kot tista iz leta 1975. Igrajo Šurbek, Stipančič, Karalcaševič, Kosanovič, Jurčič in Katalinič — v ekipi ni nobenega Slovenca —, dočim so na prejšnjih prvenstvenih vedno bili tudi slovenski igralci. V Kalkuti sta še bila Miran Savnik in Eva Jeler. V prvih tekmah je Jugoslavija premagala Poljsko s 5:1, Dansko s 5:0, izgubila pa z ■laponsko s 4:5. Med damami gre Pala-iinaševi in Batiničevi precej slabše: premagali sta le v začetku Poljakinje s 3:2, potem pa izgubili s Francozinjami 2:3 in Vzhodnimi Nemkami s 1:3. Čakale so ju tekme brez izgledov na zmago z Japonkami, Korejkami in igralkami iz Sovjetske zveze, na zmago so računali le še v spopadih z Nizoemsko in. Hong-Kongom.
Zaključna tekmovanja za ekipno prvenstvo so prinesla jugoslovanski moški reprezentanci, ki je nekoliko računala na bronasto medaljo, veliko razočaranje. , V skupini B se je Jugoslavija uvrstila na tretje mesto za Japonsko in švedsko pa pred Sovjetsko zvezo, Južno Korejo, Poljsko, Dansko in Romunijo. ,S tem tretjim mestom pa ji je že ušla bronasta medalja, ker se je uvrstila v finalno tekmovanje za mesta 5-S in. je v finalu tudi pristala na tem osHiero. mestu. V skupini A je bil naslednji red: Kitajska, Madžarska, ZRN, ' SSK, Francija, Anglija, Indonezija in Avstralija, V finalnem delu je za prvo mesto Kitajska premagala Japonce kar s 5:0, ti so zasedli drugo mesto, nato pa so se uvrstili Švedska, Madžarska, ZRN, ČSSR, SZ, Jugoslavija, Francija, J. Koreja, Poljska, Romunija, Avstralija, Danska, Indonezija.
Dekleta jugoslovanske reprezentance so zasedle 14 mesto. Prvo so osvojile Kitajke, ki so premagale Južno Korejo s 3:0, nato pa so se uvrstile naslednic damske ekipe: Japonska, LR Koreja, Madžarska, SZ, Anglija, Hong Kong, švedska, ČSSR, ZRN, Francija, Romunija, Jugoslavija, Bolgarija, Poljska, Belgija, Indonezija. V Kalkuti leta 1975 je damska ekipa Jugoslavije zasedla sedmo mesto.
Poslušajmo Slovensko radijsko uro
Vsak® medelj® ®«S 19.05 «I© 19.30 ur© ssa radi®
„®e!@ss piše © geraeeMis v Argentini
Komunistični svetovni ofenzivi zoper Argentino se je seveda moralo pridružiti tudi ljubljansko „Delo“. V sobotni prilogi z dne 19. marca je bil priobčen daljši članek z naslovom „Argentina ‘dolgih nožev’,“ podnaslov pa se je glasil „Videla je zasenčil Pinocheta.“
Člankar skuša dokazati, da argentinska vojaška oblast izvaja genocid (rodomor) nad Argentinci, zlasti nad inteligenco, da preganja jude, dijake, duhovnike, znanstvenike itd., da muči ljudi in jih strelja kar na debelo. V dokaz navaja izmišljena imena ljudi, ki naj bi bili pobiti.
Poseben odstavek v članku je posvečen preganjanju Judov v Argentini, katerim oblast požiga sinagoge, jih zapira in muči. O tem preganjanju Judov v Argentini nihče ničesar ne ve. če bi bilo to res, bi Judje vsega sveta že močno zavpili in krepko protestirali. Res je samo to, da so se med aretiranimi teroristi nahajali tudi nekateri judovskega rodu. O kakem antisemitizmu, o katerem piše „Delo“, pa ni v Argentini nobenega sledu.
Dalje piše člankar v „Delu“ o požganih knjižnicah v Argentini, da je prepovedano prodajati dela Marxa, Freuda, Piageta itd., da so prepovedana „vsa dela iz fizike, kemije in katere koli veje znanosti, če avtorji v njih uporab-
ljajo besedo ‘materija’, ‘materialen’, ‘materialističen’. Letalski polkovnik H. Ruiz, rektor vojaške univerze v Cuyu, prireja nočne obiske pri študentih. Včasih zaplenijo, včasih pa na mestu se-žgo cele knjižnice. Govore, da je veliko profesorjev in znanstvenikov odšlo v ilegalo, kjer predavajo brez knjig in zapiskov.“
Take izmišljotine morajo brati ubogi . slovenski bralci „Dela“. Kratek sprehod po buenosaireških knjigarnah bo vsakemu dokazal, da se tam mirno prodajajo dela Marxa, Freuda, Piageta in neštetih drugih znanstvenikov vseh prepričanj. Neka znanstvena knjižnica je bila res požgana, toda zažgali so jo komunistični teroristi, ker se študentje, ki so tam študirali, niso hoteli pridružiti njihovi akciji.
Zanimivo je tudi, kaj piše „Delo“ o načrtih vojaške oblasti. Pravi: „Načrt hunte je popolnoma jasen: znova vzpostaviti peronizem, zlomiti sindikate in zaustaviti oborožen upor.“ Dalje piše: „V enem letu so v Argentini ubili e-nega škofa, enajst župnikov in eno redovnico, štirideset duhovnikov je izginilo, deset jih je v ječi. Deset odstotkov argentinskih duhovnikov živi v ilegali, kar je enkraten primer v svetu. Njihove družine preganjajo.“ — Ali si je mogoče predstavljati večji nesmisel kot so ti stavki?
ODBOJKARSKA REPREZENTANCA „ZEDINJENA SLOVENIJA“ se je udeležila prvega argentinskega odbojkarskega turnirja, ki ga je organiziral Club Banco Nacional de Des-arrollo na svojem igrišču. Turnir se je pričel v soboto 23. t. m. ob 17. uri in trajal do nedelje do 19. ure, to je nepretrgoma 26 ur. Nastopalo je deset moštev, razdeljenih v dve skupini: v prvo je bila vključena 4. kategorija (nova moštva), v drugo pa 2. in 3. kategorija (stara moštva). Kot „novo“ moštvo smo slovenski odbojkaši nastopali v 4. kategoriji in se tu plasirali na prvo mesto. Vse člane iz zmagovitih moštev iz treh kategorij je klub odlikoval s kolajnami. V končnem spopadu smo se uvrstili na tretje mesto in prišli tako v finale.
Vsako moštvo je igralo približno vsake tri ure po eno tekmo, pa smo kljub utrujenosti, lakoti in nespečnosti napeli moči in uspeli. Ves čas nas je podpiralo z navdušenjem občinstvo, ki je bilo v veliki večini na naši strani in to — kot so nam kasneje povedali — predvsem zaradi našega dostojnega obnašanja, dobre igre in tudi zaradi — naših uniform. Tega smo dolžni vam, dragi prijatelji, ki nas vsestransko podpirate. Zavedamo se odgovornosti in bomo skušali biti kakor pri tem turnirju tudi v bodočih res slovenski zastopniki.
Hvala vsem in nasvidenje v soboto v San Justu v Našem domu.
Darovi: N. N., San Justo $ 30.000;
N.	N., San Justo, $ 5.000; Slovensko kovinarsko podjetje, Slov. vas $ 5.000; Božo Stariha $ 3.000.
BBVEŠTILA
SOBOTA, 30. aprila:
V	Slomškovem domu VESELI GORENJSKI VEČER. Vse vstopnice prodane.
V	Našem domu v San Justo se bodo predstavili slovenski skupnosti „Naši odbojkaši“, kjer se bo odigral turnir,
Politični seminar SKAD-a: Zaključki seminarja v Rozmanovem zavodu v Adroguéju. Celodnevni program od 9.30 do 18.
Začetek SKAS-ovega tečaja dr. Milana Komarja ob 20 v Slov. hiši. Prijave: T. E. 629-7589 in 655-1582 ali pol ure pred prvim predavanjem. Vabljeni vsi rojaki, posebno še starešine, akademiki in absolventi srednješolskega tečaja!
NEDELJA, 1. maja:
V	Carapachayu proslava 17. obletnice ustanovitve Doma s celodnevno prireditvijo.
»aai35ssiraEaM®i(S5taeK®«as«s9i
30. APRILA 1977
€klIs@JksrsM trarmiir
med štirimi ekipami
V	NAŠEM DOMU V SAN JUSTU
kjer se bo predstavila slovenski javnosti odbojkarska reprezentanca “Zedinjena Slovenija”
Progam:
15.30	Začetek s himnami vseh nastopajočih moštev (argentinska, armenska, nemška in slovenska), nato pozdrav prof. Tineta Vivoda.
16.00	Začetek turnirja. Po končanem turnirju prosta zabava.
V	primeru slabega vremena, se bo odigral turnir v klubu Huracän de San Justo (Dr. Ignacio Arrieta 2967, 2. nad., San Justo)
Sodelujeta: Slovenski instrumentalni ansambel in Disc-Jockey Let Poppo Music
Vsi starejši in mladi lepo vabljeni !
mmummgemm
JAVNI NOTAR
refesse« su
CASCANTE
iž»crfhKns Débite®
JangalUs 1642 Buenos Ah--. Pta. baj,*. ozic. a
T.	E. 35-8827

mMEBmm hiša:
MIMAS BE ŽAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Säenz)
Vse za dom
Občni zbor SKAD-a v Rozmanovem
zavodu ob 15. uri.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi bo ob 19 vzgojno predavanje za žene. Govoril nam bo g. Jože Mejač CM o vlogi slovenske žene v Kanadi.
SREDA, 4. maja:
Sestanek Zveze slovenskih mater in
žena v Slovenski hiši ob 17. uri. Četrti bralni sestanek ob zaključku Cankarjevega leta. Pripravila ga. Iva Vivo-dova.'
PETEK 6. maja:
SKAD: Razgovor o referatu dr. Kremžarja: „Moj pogled na slovenstvo“ ob 20.30 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 8. maja:
Vseslovensko romanje v Lujàn.
NEDELJA, 22. maja:
V	Slomškovem domu družinska nedelja. Za udeležence na razpolago asa-do.
Slovenska vas pripravlja ob 25-let-nici mednarodni folklorni festival.
NEDELJA, 29. maja:
Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski cerkvi v Buenos Airesu.
SLOVENSKI ODDELEK NA UKRAJINSKI UNIVERZI sklicuje sestanek slušateljev in vseh, ki se žele vpisati to šolsko leto ali si žele informacij, v soboto 30. t. m. v Slovenski hiši ob 16. Pogovor o delu v novem semestru, ki se bo začel v soboto 7. maja ali po dogovoru.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo na radio “Antdrtida” od 19.05 do 19.30 ure. Ne pozabite odpreti svojih aparatov!
Na rednem občnem zboru društva
Zedinjena Slovenija 27. marca 1977 je bila določena od 1. aprila t. 1. dalje naslednja članarina: 200.— pesov mesečno za posameznika; 250.— mesečno za zakonca; 300.— pesov mesečno za družino z otroki pod 18. letom. Prav tako se zviša posmrtninska podpora od 1. aprila dalje na 10.000.— pesov. Pravico do posmrtnine ima član, ki na dan smrti ni bil v zaostanku s članarino več kot 90 dni. Kot doslej, je tudi za novo posmrtnino doba tri mesece.
ÉSL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr.. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
oj«
S-g-a
s § S
u J- c
<8 t
FRANQUEO PAGADO Concesión N' 5775
■IM Ul Hill ni il n T 'mr Tu -» ~ —rt" ~	■ '
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
’ Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 1.362.266
Naročnina Svobodne Slovenije za I. 1977
za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.-— (360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-■ sko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Tallesres Graficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires. T. E. 33-7213.
Prof. «ir. JU AM JESUS BIjASMHK
špaeiafi*t za
in travmat-ites-ij»
Marenk» T. de Atveor 1241, pta. taja Capital F«**al Tal. 41-1418
.. I I I
Ordinira v torek, četrtek in soboto j od 17. do 20. Zahtevati določitev j ure na privatni telefon 628-4188.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
N® va knjiga dr. ®£si«l©l£a Miiiiželiea
Družinska vzgoja
1. del — 260 strani
Prepotrebna knjiga o vzgojnih problemih našega časa ima tele glavne naslove: Splošno o vzgoji. Gojenec. Vzgojitelj. Vzgoja v družini. Kakšen duh naj vlada v družini. Nagrada in kazen pri vzgoji. Vzgoja volje. Izvendružinski vplivi. Problem svobode in avtoritete pri vzgoji. Usodna nevarnost mamil in drog.
Druga knjiga pa bo govorila o telesnem in duševnem razvoju v poe-dinih dobah mladosti. ,
Knjigo, ki je prava zakladnica bogatih misli, toplo priporočamo. Cena je po avtorjevi želji, da bo čim širšemu krogu možna, le ? 400.—. Na prodaj je v Dušnopastirski pisarni in pri poverjenikih „Oznanila“.
«•asaw*«»«»
•uawMMeMHiHiummHgftVMUEv»
SLOVENSKA VERSKA IN NARODNA SKUPNOST V CARAPACHAYU IN OKOLICI bo praznovala v nedeljo, 1. maja 1977
©Metale® mstmovftvè društva Im blagoslovitve ®®ma
s celodnevno prireditvijo
Spored;
Ob 11.15 dviganje zastav in nato sv. maša za žive in mrtve člane Doma
skupno kosilo
kulturni program z govorom Staneta Jerebiča Po programu bo prosta zabava ob spremljavi
Slovenskega instrumentalnega ansambla
Rojaki in prijatelji našega Doma, prav prisrčno vabljeni!
Ob 13.00 Ob 16.30
Tombol
v
ä i
Justus 22. maja
HWMBBBBBBMMb «-» r. a
UEiCatSXaSa
Pohištvo
POBKUaMsCEs
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEfiAZZIWS
Av. 25 de Mayo 136
SAK JUST©
AlmafUerte 3230 (eno kvadro od občine)
Dehoraeige