Dopisi.
V Celji 20. dec. (Is narodne čitalnice,) V nedeljo 29. dne t. m. bode občni zbor čitalnice naše. Red glavne te skupščine je: 1) Govor ravnatelja. 2) Razlaganje računov. 3) Posvetovanje o naročbi časopisov. 4. Prodaja nekterih časopisov. 5. Nasveti posameznih društvenikov. 6) Volitev novega odbora. Občni zbor se začne ob 5. uri.    Po dokončanem zboru ob  7.  uri
zvečer pa bode glediščina igra „Ultra" in po tej tombola. — Ob enem naznanjamo načrt veselic v dvorani narodne čitalnice celjske v zimskem času leta 1868, in sicer: 12. januarja tombola in ples; 26. januarja veliki ples; 2. februarja v spomin Vodnika glediščina igra in ples; 16. februarja veliki ples; 8. marca glediščina igra in tombola; 29. marca glediščina igra in tombola. Začetek vsake veselice ob 7% uri zvečer. Opomba. Vsaki torek in petek je streljanje s puši-cami na tarčo. Vse druge veselice se bodo v posebnih listih oznanovale. V Celji stanujoči, ki niso v čitalnico vpisani, naj se ne vpeljujejo.                         Odbor.
Od Savine. — Na dan sv. Lucije popoldan ob 3. uri smo k grobu spremili c. kr. okrajnega predstojnika celjskega g.  Janeza Lichteneggerja.    Kratka pa huda bolezen  je   njegovo  čvrsto   truplo   v malih   dneh razdrla, ter njegovo življenje v najlepši možki dobi 53. leta pokončala.   Sprevod je bil slovesen; prišlo je mnogo prostega ljudstva iz vseh  krajev  celjskega  in bližnjih okrajev spremiti truplo rajnega na kraj pokoja; vse civilne   oblasti   z   vojaškimi   častniki  skupaj   so povišale njegovo častno spremstvo, med kterimi je tudi bil sedaj tukaj med Slovenci stalno  bivajoči  ban   hrvaški baron Josip Sokčevič.   Naj konečno dodam zgodbo, ktera naj razjasni  marsiktere,   morebiti   krive   pojme   o  značaji pokojnega,   ki mu ob enem utegne biti najlepši spominek ,   ki ga polagamo na njegov  prerani grob,  in njegovim uradniškim tovarsem v živ izgled.    Koncem meseca septembra   t. 1. pride rajni  predstojnik  ob   priliki občinskih volitev  tudi  v občino   N.   svojega   uradnega okraja kakor vladni poverjenik.    Pri volitvi se je sam ponudil za bilježnika ,   da bi vodil volilni zapisnik.    Po dokončani volitvi začne k veselemu začudenju vseh pričujočih odbornikov v lepi slovenski besedi tako-le odbor nagovarjati, držeč v roki v pravilnem slovenskem slogu sestavljeni zapisnik: „Slavni odbor! Do zdaj so se vsa uradna opravila po nemški obravnavala; ker so pa nas presvitli cesar   že večkrat  ravnopravnost  vseh jezikov svojih narodov slovesno oklicali;   ker  vaši  državni poslanci na Dunaji zmirom tirjajo, naj se enkrat z   vami v maternem jeziku uraduje; ker so že tudi slični ukazi od visokega ministerstva dani;   ker   se   od  vseh  strani toži, da le uradniki izpolnitev teh tirjatev ovirajo, sem jez,   da me ne bode ta pravična graja zadela,  vašemu slovenskemu zboru   slovenski  zapisnik  sestavil,   da ga bode vsakdo lahko razumel in z dobro vestjo podpisati mogel."    Potem je   prebral   zapisnik   in   po   slovenski prisego vzel   od  župana  in 3 svetovalcev.    Ker je pa en svetovalec bil trd Nemec, pretolmači mu predstojnik zapisnik po nemški, rekši: „Entschuldigen, wir sind in einer slovenischen Gemeinde."    To vse je sicer malenkost, — al glede na to, kako se drugod uradniki ustavljajo pravicam Slovencev, je vendar to cvetlica na grob pokojnemu.
Iz Ljutomera 20. dec. —d— Sredi januarja prihodnjega leta se bode po novi društveni postavi pri nas, ki smo na meji Magjarov in Nemcev, čitalnica odprla. Potrebovala bode izdatne in tehtne podpore, da se bode mogla pristojno vzdržati. Vabimo toraj narodnjake vseh stanov, da bi mnogobrojno kakor udje k čitalnici pristopili, posebno se pa obračamo do vas možje kmečkega stanu iz ljutomerskega in ormuškega okraja, da bi bili vi krepka in čvrsta podpora našej mladi gojenki!                                  Začasni odbor.
Iz Solkana 14. dec. — Splošno je bilo veselje, ko smo pred nekimi tedni videli priprave , ki jih je delal naš nevtrudljivi čitalnični odbor, da bi naša čitalnica slavno obhajala spomin neumrlega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, in željno je vsak pričakoval dne 8. dec. meseca,   ki je  bil za to svečanost
430
431
odločen. Zaželeni dan pride, ura 6. zvečer se bliža, gostje dohajajo, možnarji grmijo. Krasno okinčana dvorana bila je kmalu napolnjena. Na navlašč napravljeni oder, kterega je zaljšala slika Prešernova, stopijo pevci z zastavo na čelu in Ipavčev zbor „Lepa naša domovina" v občno pohvalo zapojejo. Sledil je potem vvodni govor, kterega je blagovolil prevzeti tukajšni gospod kaplan Jože Skočir. Živahni dobro- in slava-klici so dovolj očitno kazali, da je govornik povsod pravo zadel. Po odpetem zboru „Brodar" deklamovala je gospodičina Josipina Mozetičeva iz Koseskove „Device orleanske" 4. nastop s živim sočutjem in vsaki vrstici primernim povdarkom, kar so tudi poslušalci se živahnim ploškom priznavali. Iz srca čestitamo mladi slovenski krasotici zarad občne pohvale , ki jo je prejela , ko se je v prvo na očitnem odru tako izvrstno poskusila. Živila! Pel seje potem Mašekov zbor „Strunam", kteremu je sledila šaloigra „Starost slabost", ki je izbudila splošno veselje in obilo smeha. Predstavljali so jo prav lično trije na Primorskem dobro znani, šaljivo imenovani „peklenski fantje" (po selu „Pekel" pri Kifenberku). Po igri je deklamoval g. V. Dolenec Prešernovega „Pevca" in domač kmečki fant imel je kratek govor; vmes so se pa peli sledeči zbori: duhovski del iz „Kdo je mar", „Otok bleski" in „Budnica" vsi izvrstno. Počastilo nas je s svojo nazočnostjo mnogo rodoljubov iz Gorice, Kanala, Ajdovščine, Dornberga, Črnič, Prvačne, cel6 iz bližnjih brd seje nekaj prostih kmetov besede udeležilo. Med vsemi, posebno pri obedu je vladalo neko nenavadno narodno gibanje. Na-pitnica je dajala povod napitnici in vbrano petje je z neko čarobno močjo vnemalo srca pričujočih. In mar-sikteri naših domačinov, ki je imel popred „čitalnico" za neko strašno pošast, spoznal je zdaj pravi njeni namen in občno njeno korist. — Petelini so že peli, ko smo odhajajoče goste pozdravljali. Ločili smo se s srčno željo, da bi se nam spet v kratkem enak večer ponovil.
Iz Kranja 22. dec. — Po smislu §. 11. društvenih pravil je odbor v svoji zadnji seji sklenil, da bode v nedeljo 29. t. m. ob 4. popoldne v tukajšnji čitalnici občni zbor. Dnevni red je sledeči: 1. Nagovor predsednikov. 2. Sporočilo tajnikove 3. Sporočilo denarni-čarja. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Volitev odbora za prihodnje leto. 6. Nasveti družbenikov. Uljudno se vabijo čč. družbeniki                                    odbor.
Iz Ljubljane. (Iz deželnega odbora.) V poslednji seji je deželni odbor v 3. berilu potrdil nove napotnice (instrukcije) za uradnike, zdravnike inslužnike deželne prisilne delavnice v Ljubljani. — Ker ob novem letu deželni odbor prevzame od c. kr. deželne vlade vse blagajnice (kase), ktere stoje pod oskrbovanjem deželnega zastopa, in je že vso drugo za sprejem vseh zakladov pripravljeno , je odbor v poslednji seji poleg blagajnika (kasirja) gosp. Fr. Ravnikarja še izvolil kontrolorja gosp. Kar. Žagarja, bivšega 1. asistenta pri c. k. deželni blagajnici. — Zarad dijaških štipendij, ki so po oporoki Schellenburgovi od 1713. leta odločene za gimnazijste v Ljubljani, ker takrat še druži h gimnazij na Kranjskem ni bilo, je po mnogih in od več strani ponovljenih prošnjah deželni odbor sklenil obrniti se do c. kr. deželne vlade, da bi se Schellen-burgovo ustavno pismo, ktero je bilo leta 1781 prvikrat prenarejeno, zdaj še prenaredilo na to , da tudi učenci gimnazije novomeške in kranjske, ako imajo sicer po ustanovi predpisane lastnosti, morejo dobiti to štipendijo.
— (Iz odborove seje Matice slovenske) povemo danes le to (celo sporočilo pride v prihodnjem listu), da
po predlogu odbornika gosp. E. Coste je doktor in profesor zdravilstva gosp. Jan. Purkvne, ki po svoji učenosti slovi po vsej Evropi in kteremu na čast so v Pragi 17. dne t. m. z veliko slovesnostjo obhajali njegov 80. rojstni dan ter mu v spomin tega dneva posvetili svetinjo z napisom: „Nesmrtedlnv v narodu a vedč nepočita let. 17. prosinca 1867" (za narod in vednosti neumrljiv, ne šteje let), bil od Matice naše soglasno in živahnimi slava-klici za častnega uda izvoljen. Brž po telegrafu se je slavnemu starčeku naznanila ta volitev.
—   M a z ep a. Pravlica zgodbe resnične, ki jo je po Byronovi istega imena slobodno pel in pomnožil —
slavni naš Koseški, natisnjena je zdaj vsa na 31/„ polah v lični obliki in pridjaia se bo „Novicam" v prvi polovici prihodnjega meseca — krasen dar prvaka našega slovenskemu slovstvu. Gosp. Koseški, kteri po 1848. letu ni nobenega plodu divne svoje muze več na svetlo dal, stopi zopet s to poezijo pred slovanski svet in v uvodu k tej poezii v mični alegorii govori o premembah slovenske pisave poslednjih 20 let, to je, od leta 1848. do 1868. leta, v kterem bode „Mazepa" zagledal beli dan. Jederni svoj uvod izvršuje Koseški tako-le:
Tak je z menoj — pa ne v pregledu krasa —
V  obziru le na spanja dolgi tek,
V  obziru na premembe vad in glasa, Ki nakopiči jih ta pusti vek,
Ne meni le, občinsko vse okrogo,
Kdo rajnih bi spoznal Slovenjo nek? —
Ce kdo tedaj — ne bo jih, djal bi, mnogo — Te stike bral, al brati slišal bo, Naj gre nazaj, prijazno v srcu slogo,
Teh dvajset let; tam je koren za to. Takrat smo vsi enako še pisali, Je manj besed ko misli mar bi bilo,
Smojterna v perst, ne črke v trn se bali, Ce kaki grm ni vs po volji bil, Smo vike v njem, ne tičic preganjali.
Tak nam je čas kaj malega rodil, Ne da bi za-se tu ali tam slovelo, Al da od nas bi kdo se kaj učil,
Veljavo le pepćla da b' imelo,
Ki včasih njivi ploda mnogo da. In tak izid želi sledeče delo,
Bog daj, Bog daj, da bi doseglo ga! —
—  Kakor se kaže, ni upati, da bi žitna cena padla ker severna železnica ima toliko žita prevaževati iz našega cesarstva na Francozko in Angležko, da si je od južne (dunajsko-tržaške) železnice izposodila 1200 v6z (vagonov), za kterega vsacega dobiva za vsaki dan po 3 gld. plačila. Srce boli človeka, ako vidi državno našo železnico, v tujih rokah, ki si obilo dobička kuje, prazna državna kasa pa milo gleda. In vendar so bistroumnost ministra Bruka, pod kterim se je ta železnica Francozom prodala, kovali v neb6!
—  (Čitalnica naša) si je spet v zlato svojo knjigo zapisala preteklo nedeljo, kajti podarila je 90 ubozim šolarskim otročičem popolno zimsko obleko, za ktero so blagi dobrotniki in dobrotnice donesli gradiva, ki so ga z lastno rok6 izdelale naše vrle gospe in go-spodičine. Zbrala se je že pred 11. uro v čitalničini dvorani obila množica, ki je ogledovala fantičem in deklicam izdelana prav dobra in močna oblačila; ko pa učitelj g. Fr. Močnik pripelje trumico uboge mladine na mesto delitve , ginjeno je bilo o tem pogledu vsako srce. Se posebno pa se je odlikovala letošnja delitva s tem, da visokorodna gospa prečastitega našega c. k. deželnega    predsednika    pl.   Konrada  Evbesfeld-
skega je z dvema gospodičinama hčerkama počastila darovanje in je blagovolila sama deliti kruh in jabelka otročičem, kterim so preč. generalvikari in stolni prost gosp. Anton Kos delili obleko. Dva prisrčna govora: začetni gospoda dr. Orla in konečni gosp. general-vikarja globoko sta segla v srca vsem pričujočim. Nas vrli pevski zbor pod vodstvom svojega pevovodja je slovesnost odprl s lepo cerkveno pesmijo, kteri je sledilo še več priljubljenih narodnih pesem. Poldrugo uro je trpela po blagem svojem namenu izvrstno lepa, ginljiva slovesnost; milosrčni dr. Orlovi rodovini, ki je početnica te naprave, je moralo pač posebno dobro d jati, ko je videla, kako od leta do leta lepše sad poganja to, kar je vsejala 1865. leta, ko je bilo obdaro-vanih 70, lani 72, letos 90. Solze hvaležnih staršev pa morejo najmilejše plačilo biti tudi vsem gospern in gospodičinam, ki so v kratkem času podelale toliko blaga, da je vsak otrok od nog do glave bil oblečen, kakor tudi mojstru g. Maršaleku, ki je obleko pri-rezaval, in mojstru g. Drašlerju, ki je s pomočjo Sventnerjevo obuvala izvršil. Naj dodamo še to, da je deželni glavar pl. dr. Wurzbach na dan delitve še posebno poslal 5 gld. v ta namen, da se starišem najubožnejega fantiča podarijo 3 gold., deklice pa 2 goid. v gotovem denarju. „Kar ste ubogemu dali, to ste meni dali" so povdarjali gosp. prost prav lepo — in te besede kličemo vsem sestricam čitalnicam; naj posnemajo ljubljansko, kakor je storila že kranjska. Z združeno močjo raste iz malega veliko!
—   Čitalnica ima svoj občni zbor na sv. Štefana dan ob 11. uri dopoldne po razposlanemu programu.
—  Pevski zbor čitalnice naše napravi zadnji večer tega leta v dvorani čitalničini jako zanimivo veselico.
—    1. list „Triglava" je prinesel izvrstne veče sestavke „Riickblick auf die Landtagswahlen in Krain", „Graf Anton Auersperg und die Gernianisirung«, „die Findelhausfrage in Krain"; razun tega mnogo druzih novic in dopisov, med kterimi zanimivi dopis iz Ljutomera itd.
—  (Zahvala). V imenu vseh obdarovanih ubogih učencev iz naše šole navdušeno kličemo: Stokrat Bog plačaj in povrni vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam toliko dobroto!
Ravnateljstvo mestne glavne šole pri sv. Jakobu.
432