XII. IfttRlk. V (loriei, rine 24. marca 1004, 12. ituvilki. r- Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne spre-jemajo. Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1’5C Za Nemčijo |e cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije f> K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vet-turlni št. 9. — IpvenaKo S.V^v.' * Naročnino In naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, SemeniSka ulica 5. 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bre^u (Riva Corno) St. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14-vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. in odgovorni arednik: Iran Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) r Gorici. liberalci. Spisal Županov. Liber, -a, -um heisst frei. Tako sem se jaz ačil latinski, ko sem prišel v prvi razred gimnazija, a od onega časa je preteklo že pol veka. Bil je pa tisti čas na krmilu vlade minister Bach; tačas je bil v vseh srednjih kakor tudi v višjih šolah, kolikor v cis-toliko v trans- Litvaniji podučevalni jezik le nemški. To srečo so imeli in jo deloma še imajo gorički Slovenci do novejših časov. Beseda liber je tedaj latinska in pomeni: v slovenskem jeziku prost, v hrvotskem slobodan, v nemškem pa frei. Kdor ni vezan na kako pogodbo, modo, običaj, šego, mišljenje ild. — je prost, to je: on se lahko loči od drugih in ne priznava tega, kar priznavajo drugi. Ako hči zapusti stariše in gre za možem, je prosta od njih: ona je od sedaj naprej vezana na dolžnosti do moža, in dolžnoati do starišev nehajo. — Ako mohamedanec pristopi k naši veri, ni več vezan na koran: on je prost od njega in Bme po naši veri uživati svinjino in piti vino. In ako pristopi jud k naši veri, ni več vezan na Mozesovo postavo: po naši veri ima poslej vsakega človeka brez razločka narodnosti ali veroizpovedanja ljubiti kot svojega brata, Dospeli smo do Judov; pomudimo se nekoliko dalje pri njih, in videli bomo, da se je liberalizem — o katerem hoče ta članek nekaj povedati — po naravni poti razvil, spoznali bomo, da so Judje dali povod njegovemu razvoju; in sklepali bomo slednjič, da liberalce zlorabijo — Judje. I. Zgodovinar Lepsij je mnenja, da so bili Judje za časa egipčanskega kralja LISTEK. Žrtva spovedne tajnosti. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Mezinec. XIV. Dve leti je minulo po onem dogodku. Pavel Lurc je živel v zaporu kakor jetnik. Nikdo bi ne bil spoznal v njem duhovnika, v nobenem oziru se ni razločeval od dragih jetnikov; v očeh nadzirateljev bil je samo 3 te r i 1 k a, kakor vsi drugi; nosil je jetniško obleko in opravljal rokodelstvo. Niti ob nedeljah ni smel maševati. Ko j.) bil v vrsti z drugimi obsojenci pri sveti daritvi, ni slutil nikdo, kako je hrepenela njegova duša, kako rad bi bil stopil sam k oltarju. Kiio naj popiše njegove bolesti, koje so mu prizadeli oni, ki so ga mučili že dve leti. Dasi ni bil dopolnil še štiridesetega leta, bili so vendar že prepleteni njegovi lasje z belimi nitmi. O kolikokrat 'O omahovala njegova glava pod težo mislij, temnih in težkih ! On, duhovnik, kateri je gojil do onega nesrečnega dne ljubezen in usmiljenje v taki veliki meri, on, čegar vsi vzdihi so bili samo večna, neprestana hvala in čast Bogu, posvečeni duhovni in telesni pomoči bližnjika, on je živel zdaj kot izvržek človeštva! — Toda nobeno ponižanje, ne izguba prostosti, ne Sesostra, okoli leta 1450 pred Kr., v Egiptu. Kakor pravi Možen (I., 47, 27), so se v Egiptu namnožili in po.stali narod ; in knkor dokazuje judovski pisatelj Flavij Jožef v svoji knjigi „proti Apijonu**, so Judje eden najstarših narodov na svetu. Da so se pa oni, ki so bili toliko črteni in so še sedaj sovraženi od drugih narodov, ohranili — je pravo čudo ; oni namreč so so morali neprenehoma boriti v Palestini proti sovražnim sosedom : Babilonci so njih mesto in tempelj razdejali in jih v sužnjost odpeljali; Rimljani so znova jim mesto in tempelj porušili do tal, tako, da so se Judje potem razšli po celem svetu; Jude so preganjal v starem in srednjem veku in jih preganjajo še danes po nekaterih državah : — ti Judje 30 Be vendar ohranili; so dosegli v urejenih državah jednakopravnost; bo se začeli prosto gibati ; da, so danes mogočen faktor, s katerim je treba računati. To vedo tudi sami in odkrito priznavajo, da so oni in le oni od Boga izvoljeno ljudstvo, kije poklicano, da vlada vesoljni svet. Judje so bili v Egiptu odvisni, pozneje sužnji Egipčanov; — Bog jih je čudežno rešil iz sužnjosti. Bili so v Palestini večkrat v stiski; — Bog jim je tudi v Palestini prišel v stiskah na pomoč. Judje so se razkropili po svetu ; — a nesli ao s seboj zavest, da so „izvoljeno ljudstvo", da se spolni obljuba, ki je bila dana njihovemu očaku Abrahamu — da bo namreč njegovih potomcev kakor je peska v morju in zvezd na nebu............ Evo, te so prednosti in ugodnosti za Jude: teh prednosti so se Judje zavedali in zato so se smatrali in se štejejo še danes za „izvoljeno ljudstvo11. Ta zavest jih ni nikoli, niti v največi nadlogi, zapustila; ta zavest, kakor tudi njih versko prepričanje in bralovska ljubezen, jih je rešila tolikrat pretečega pogina. težko delo, ne druge bridkosti niso potrle njegovega srca, saj se je obračal v svoji zapuščenosti do svojega Gospoda Izveličarja. Najbolj ga je pa bolelo, da ni imel nikogar, ki bi ga bil hrabril in mu dajal tolažbe in poguma. Niti s svojim spovednikom bo ni smel pogovarjati, boječ se, da bi prelomil spovedno tajnost. Pri tej misli je trpela njegova daša grozno. Ah, kolikokrat je vstal pred njim zapeljivec in mu prigovarjal, naj odvrže tako ponižanje, naj se brani za izgubljeno prostost, katera je slednjemu draga. Vsak si lahko predoči muke zapuščene, zavržene duše. Pomislite in predstavite si moža, ki je živel samo v bla-por svojega bližnjika z vso svojo dušo, z vsemi svojimi močmi, ta mož je nenadoma zaprt v ječo, pokopan duševno — prisiljen pečati se z rokodelstvom. Kolikokrat mu je šepetal hudobni duh v urah zapuščenosti na uho : „Vrzi vendar enkrat od sebe to sramoto! Razreši to obsodbo, razveži vezi, katero vežejo tako krivično tvojega duha, ne dovoli, da bi umrle tvoje moči, medtem ko ljudstvo hrepeni po takih možeh, kot ni ti. Samo ena beseda, eno ime zadostujel Tako ne izdaš nič spovednega! Drugi se potegnejo zate in te oprostijo. V tebi bodo gledali junaka duhovskega poklical Ves svet bo govoril o tebi! Tvoje ime bo zvenelo od ust do aBt, občudovano, oboževano I Na delaj krivice sebi, svojemu II. Vzemimo sedaj izgled iz družin-»koga življenja: Stariši imajo več otrOk, toda enega razvadijo: mu pustč prosto voljo, le tega imajo radi, ga pošljejo tudi v šolo, ostale pa zanemarjajo. Kaka bo posledica? H>izvajeni sin pride do zavesti, daje kaj več, kakor njegovi bratje: — zato jih ne bo ljubil, ampak jih bo, ako treba, celo preziral in od sebe pehal; a tudi bratje bodo njega mrzili in sovražili; skratka: dve stranki bosta v večnem boju. Judje — kakor smo rekli — se imajo za „izvoljeno ljudstvo", torej za boljši narod, kakor so drugi; zategadelj prezirajo druge narode in jih nimajo za svoje brate; zat6 tudi hočejo ohraniti le svoje pleme in se ne mešajo z drugimi narodi. Posledice so: Judu se zdi hvalevredno delo, ako on ne-Juda izkorišča, ako mu tudi kožo z glave potegne. Med seboj se pa vsled verskega naziranja ljubijo in podpirajo; vstanovili bo v no-■ ajšem času „Alliance lsraelite“ —zvezo Izraelcev — katera ima namen podpirati Jude po celem svotu. Rodil se jo pa v njih sredini plemenit mož, rojak veleum, ki je poznal Judov dobre in slabe lastnosti; uvidel je ta mož, da načelo: „Samo Jud je Judu bratu je pogubno za človeški rod ; uvidel je — saj je bil več kakor člov9k I — da s takim načelom bi narod napadal narod, in konec borbe bi bil žalosten. V priliki od usmiljenega Samaritana je On — povejmo, da je Kristusi — obsodil to načelo in proglasil jednakopravnost vseh ljudi na temelju ljubezni. To osrečevalno in zveličevalno načelo Kristusovo pa je v nasprotje prišlo z judovsko — zgorej zaznamovano — idejo, i n za č e I j e boj: Farizejci so stanu, kateremu si se posvetil. Pomisli, deset dolgih let! Ali jih preživiš? In če ostane tudi tvoje zdravje dobro pri vseh bolečinah in ako slednjič vendar zadobiš prostost ne boš li za vselej v očeh vseh brezbožnik in grešnik, proklet celo od tvojih tovarišev ?“ Take in enake so bile skušnjave, katere so nadlegovale duhovnika in ga mučile brezkončno s svojo neznosno tožo. Hudobni duh je vzel nase oblačila kerubov, da bi premotil dušo ubogega duhovnika. Duhovnik pa, žrtva svojega poklica, je v hipih, ko so prišle take misli vanj, pustil delo in pokleknil, zakril si obraz z rokama in molil k Bogu in najsvetejši Devici Mariji z vso zapuščenostjo svojega srca, da mu podelita moč in pomoč. Čudno potolažen je vstal potem in z udanostjo je ponavljal svoje navadno geslo: „Tvoja volja naj se zgodi, Gospod!" Bila je nedelja, za zapuščenega Pavla Lurca prežalosten dan, ker je bil pred dvema letoma ravno ta dan obsojen v ječo. Zjutraj pri sv. maši je prejol sv. obhajilo. Nato je daroval Gospodu šo enkrat vse svoje ponižanje, vse svoje bolesti, katere je preživel v ječi, potem pa molil s svetim navdušenjem: „Okrajšaj, Gospod, če je to Tvoja sveta volja, dneve moje bolesti, toda ako hočeš, da izpijem do dna to grenko čašo, daj mi moči in miioati! Tudi za one, preganjali Kristasa in dosegli so slednjič njegovo smrt. Seme pa, katero je Kristus vsejal, je padlo na dobro zemljo — i n kristjani, posebno prvih 300 let po Kr., so so brez razločka jezika ali plemena smatrali in ljubili kot bratje. Bila je tačas na svetu velika rimska država; v tej pa občevalni jezik latinski. Kristus tedaj se je odtrgal od judovskega ozkosrčnega in pogubonosnega načela: on seje potegnil za jednakopravnost, za bratovsko ljubezen, ki OBrečujevse ljudi. — Kristns torej je prvi liberalec v pravem pomenu. III. Besede „liberalec“, „ liberalizem" v današnjem pomenu niso poznali ne v starih časih, ne v srednjem veka: bili so tedaj liberalci, a po nauku Kristusovem. Leta 73 pred Kr. se je Spartak — rimski mečar — potegoval za jednakopravnost sužnjev, ali podlegel je, in ž njim dobra misel. Francoski pisatelj Voltaire pravi, da je ta vojska edina bila pravična, kar svet stoji. Leta 1864. po Kr. so se severne zjedinjene države v Ameriki potegovale za svobodo sužnjev, in v bitki pri Richmondu je zmagala pravična atvar: sužnjost je odpravljena in prepovedana. Znani angleški minister Gladatone je hotel s postavo „Home Rule“ jednakopravnost Ircev, ki so bili nekdaj svobodni, toda od Britov premagani in oropani svojega imetja in svobode. Zavoljo manjšine v parlamenta je poatava padla. Isti Gladstone je znal, kak trinog je Turek, zato je privoičil balkanskim narodom vse dobro. Taki — kakor imenovani — možje so liberalci: oni se borč za jednakopravnost, svobodo in pravico vseh ljudij; oni so liberalci po naaku Kristusovem — so liberalci v pravem pomena besede. radi katerih trpim, Te prosim in molim! Naj vsklije iz sramote, katero 80 zadali meni s svojo nepremišljenostjo, le blagoslov in Breča, da najdejo pot do resnice, zapustijo temo in poklonijo svoja srca Tebi, moj Bog! Amen !“ Še nikdar prej ni čatil duhovnik tako sladke tolažbe v svojem srcu kakor ono jutro. Po maši je prišel v njegovo celico nadziratelj in mu prinesel veselo vest. Vodja jetnišnice je izvedel, da se sme dati zaprtemu brevir. Take knjige zaprti ni imel od onega časa več v roki, odkar ga je doletela obsodba, tako, da si je moral pomagati s spominom. A ta ga jc velikokrat zapustil. Mnogo bolj pa ga je razveselila vest nadziratelja: „Prihod-njo nedeljo smete darovati sv. mašo! Vaše lepo obnašanje, vaša potrpežljivost med obsojenci je ganila voditelja, da vam je to dovolil. Najbrže bi vam ugajalo tudi kako drugo opravilo. Nameravajo ustanoviti knjižnico za jetnike, vi boste knjižničar. Zdi se mi, da je voditelj zdaj istotako kot jaz prepričan o vaši nedolžnosti 1“ — Jetnik je poslušal vse to s solznimi očmi, obraz mu je zardel, sklenil je roki, in s pogledom polnim hvaležnosti je vzdihnil proti nebu: „Moj Bog, zahvaljujem Te iz globočine svojega srca! Odslej hočem vse prenašati mirno, udano ! Bog bodi vekomaj zahvaljen!“ (Dalje pride.) Kaj ao pa nemški, kaj so a 1 o-venski liberalci? Prodno odgovorimo oa to prašanje, moramo se spet vrniti — k Judom. Jud ima lepe, posneme vredne lastnosti, a ima žal Ui(li slabe. Jud je veren; on si ne more misliti Juda brez vere; izvršuje zategadelj vae verske obrede in molitve; Jud d& svojim otrokom skrbno versko vz?ojo. Vera sicer do-pn^a Juda vino piti, toda Jud je trezen : 1 e že videl Juda phanega? Jud y zmeren, čeravno ima kupe donarja; kar je neobhodno potrebnega, to si kupi, a razkošnosti ne pozna. Jud je podvzeten in delaven, čeravno ima milijone; ako mu le kdo ponudi prilotn.ot, da si pridobi par vinarjev, ne bo len. Jud ljubi Juda in ga vselej podpira. Jadje ikrbš za veliko inteligenco v svoji sredini — kmalu bo medicina Stela več judovskih kakor krščanskih zdravnikov; tudi jus in politehnika ni brez njih; glavna stroka njih dohodkov pa je — trgovina. Glejte, koliko lepih lastnostij! Njih glavni greh pa je, da izključujejo druge narode iz svoje zaveze; da izkoriščajo .brezvestno druge narode, za kar jih po pravici drugi narodi mrzč in sovražijo. IV. Ker pa bo Judje — kakor smo rekli — „izvoljeno ljudstvo", se kakor taki trudijo, da si pridobi vlado čez ves svet. Po Števil#1 duš (Judov je okoli 10 milijonov) sicer to ni mogoče; toda oni imajo — denar. Ali če si hočejo z denarjem vladarstvo pridobiti, je treba prej reSiti nekatere račune, in ti so: 1. Jud je — kakor rečeno — veren; prepričan je, da brezbožen človek je sposoben za vsako rabo; prepričan je torej, da ako iztrga kristjanom vero iz Brca, jih ima potem v oblasti. Kaj je namreč — brezbožnost? Vzemimo brezbožneža — n. pr. anarhista I Ali ima ta kak pojem za duševne vrline? On ne skrbi za drugo, kakor da zadovolji svojo poželjivost Za denar je: slepar, tat morilec; za denar vam pošlje najlepie mesto z dinamitom v zrak, in vest ga ne bo radi tega prav nič peklu: — ali ni to dvonožni tiger? Ako se toraj Judom posreči iztrgati kristjanom iz srca vero, tedaj npajo, da si pridobč vladarstvo čez nje — z denarjem. V ta namen so vrgli besedo med svet: Donar je svet& vladar 1 In mnogo jih je llo na limanice, — in mnogi so že za denar prodali svojo dušo.... ;• 2. Spoznali so pa Jadje, da s tem sredstvom ne pridejo zlahka do zaželje-nega cilja; izmislili bo si drago — to je liberalizem! Oni sami ne marajo iti v boj, da ne izdajo svojih načrtov: poslužujejo se rajši nadarjenih kristjanov gotovo ne zaBtonj: — in začela je vojska proti cerkvi. ,,Udari pastirja, in razkropljene bodo ovce" — to znajo dobro Judje. Udrihaj torej naprej po osnanovalcih vere, potem bo udarjena tudi — sv. vera. Pod imenom liberalizma — svobode — začelo je najbujSe preganjanje vsega in vseh, ki nočejo služiti Judom in njihovim krščenim hlapcem. Liberalizem je torej — po Judih kakor njih roba — prišel v modo, kakor pride kaka obleka: kdor se ni prišteval k liberalcem, je bil zasmehovan, kakor tisti, ki noče nič vedeti o novi modi! Toda našli so se trezni kristjani, ki so uvideli, da liberalci branijo in pospešujejo interes Judov, da širijo surovost med ljudatvom: — in začela je borba proti liberalcem, oziroma Judom. Ti — antisemiti — so razkrinkali Jude in njih pomočnike liberalce; število teh se je krčilo dan za dnem; začeli so se sramovati tega imena in — prelevili so se kar čez noč v naprednjake: beseda je druga, bistvo je isto, ozadje isto, namreč — Jud: na Nemškem se zovejo Fort-a c h r i 111 e r, pri nas naprednjaki — oboji so pa iz iste zmesi, namreč judovske 1 Kaj so torej ti liberalci in napted-„j2ki — ali so res liberalni in napredni? Posnemajo li ti nemški in slovenski liberalci Kristusa ali vsaj Angleža Giadstona? Nemški liberalci (reete Judje) so naperili svojo ost proti verskemu prepričanju nemških kristjanov; učijo sicer svobodo na verskem polju, toda kadar pr*'*.o n* vrsto jednakopravnost ne-Nemcev, tedaj se čaje „Qder was!“ To ao lažnjivi ljudje, so sleparji v vsem obsegu besede — so pač k a f e iz cikorije. Slovenski liberalci se vojskujejo proti cerkvi in proti svojim rojakom; dražijo se s sovražniki lastnih bratov: — oni so Elijalti, Judeži; nekateri ne delajo zastonj, drugi so zapeljani; vsi pu — k a f e iz same gole cikorije. Rusko-japonska vojska. Nekateri listi so prinesli včeraj vest, po kateri bi bil general Stossel sporočil v Petrograd, da so se v noči od 21. na 22. t. m. zopet prikazale najproj japonske torpedovke pred Port Artnrom, na katere so Rusi z utrdb streljali. Streljanje je trajalo baje le 20 minut. To b se bilo zgodilo okolu polunoči. Napac bi se bil ponovil ob 4. ari zjutraj. Okolo 6. ure zjutraj pa bo se približale Port Artara 4 večje japonsko vnine Indije, potem pa vsa japonska eskadra, obstoječa iz jeduajst vojnih ladij in osem tor-pedovk. Ruska eskadra bi bila zapustila luko ter odplula nasproti sovražnim la-dijam. Ob 9. uri bi bili Japonci bombardirali Liatescian, potem pa ludi Port Artur. — Tako noročajo nekateri listi, pravimo listi, ki so hoteli vedeti, da pade Port Artur že pred 14 dnevi Japoncem v roke. * * * Listu „K6lnische Zeitungu poročajo, da imajo Rusi v Mandžuriji danes žo toliko vojaštva, da so pripravljeni na vsak napad. Vsled tega, pravi omenjeni list, so pa tudi Rusi bolj pomirjeni. V Charbinu so napravljajo z vso naglico barake, v katerih se bode nastanilo lahko 100.000 vojakov. ♦ * * V Moskvo je pisala te dni trgovska vrdka Tschurni iz Port Artura, da je trgovina v Mandžuriji vkljub vsem vojnim pripravam jako živahna. Japonci se >osebno utrjujejo na zapadni strani Koreje in sicer na polotoku Ancia in v obližju luke Lazarev, da bi si s tem zagotovili redno umikanje pred Rusi, ako >i jih ti pri spopadu r Mandžuriji premagali. * * * Brzojavka iz Pekinga poroča, da je pričakovati, da se Kitajska umeša v vojno. Namestnik princ Tau je bil odstavljen in na njega mesto imenovan Natu, ki je Japonski prijazen. Natu prevzame tudi ministerstvo zunanjih stvari. Pred Pekingom je 20.000 mož, katere so izvežbali Japonci. * • * General Kuropatkin utegne dospeti v Mukden dne 26. t. m. Železniški vlak, ki vozi njega in njegov štab, bo vozil po Sibiriji z veliko naglico in se bo ustavljal le za četrt ure in le na glavnih postajah, kjer bo jemal vodo in premog. V Irkutsku se ustavi general za eno uro, kjer sprejme načelnike oblasti in odposlanstva. * * * Položaj v Port Artur n. Iz Petrograda poračajo nastopno o sedanjem položaju v Port Arturu: Da si jo bilo mesto žo trikrat obstreljevano, vendar ne kaže isto na znnaj nikake spremembo. Zadnje obstreljevanje je bilo jako živahno in veliko število granat je padlo v mesto. Nobena hiša porušena, pač pa je bilo nekaj OBeb ubitih. Japonsko brodovje je vidno na horizontu, ali njega bližina ne dela nikaga utiša več na prebivalstvo, ki se bari re svojimi navadnimi posli. Vbe prodajalnice so odprte. Mnogo žensk je ostalo tu, dočim se druge, ki so bile odpotovalo, vračajo zopet, da strežejo ranjencem. Rusko-kitajska banka posluje kakor v mirnih časih. Uvažujč, da japonsko la-dije ob vsakem obstreljevanju streljajo iz veče daljave, ao sklepa, da so že v prvih spopadih morale trpeti veliko poškodovanja in da morajo vsled tega misliti le na svojo lastno varstvo. Kusi delajo neprestano na utrdbah obrežij. • * * Zadnji napad na Port-Ar-tur v noči od 21. na 22. t. m. se uradno potrjuje. Admiral Aleksejev je namreč brzojavil carju, da so Japonci trikrat doskusili svojo srečo, a bili popolnoma odbiti, in da so bili njih napadi popolnoma brezvspešni. Glavni napad na Port Artur in na njegovo okolico bil je 22. t. m. ob 9 ari predpoludne, pri tem napadu sodelovalo je 6 japonskih oklopnic, tl križark in več torpedovk. Oddanih je bilo 208 strelov, a vkljub temu ostale so utrdbe in mesto nepoškodovane, pnč pa je bilo 6 ruskih rojakov ubitih in 7 ranjenih. Ruske baterije so streljale izvrstno in so prizadele japonskim ladijam mnogo Škode. Dosedaj je gotovo, da je jedna ruska granata padla na neko veliko ja-ponjBke oklopnico, ki je koj vstavila streljanje in izginila. Politični pregled. Državni zbor. — V torej je imela poslanska zbornica zadnjo sejo v tem ziBedanju. kajti došlo je zborničnemu predsedniku pismo od ministerskega predsednika, t katerem bo mu naznanja, da je zasedanje odloženo. Tudi zadnje seje poslanske zbornice niso obrodile nika kega sadu in se ni v njih nič drugega vršilo, nego čitaoje došlih spisov, interpelacij, nnjnih predlogov ter zaporedna poimenska glasovanja v svrho obstrukcije. Razpravljalo se je nazadnje o nujnem predlogu poslanca DvoFaka o uredbi čeSkih visokih šol in je v to debato posegel tudi ministerski predsednik dr. Korber, ki je izjavil, da hoče vlada skrbeti za to, da se tudi češke visoke šole na Češkem, kakor se je to zgodilo pri nemških, tako urede, da bodo popolnoma odgovarjale svojemu namenu ter postanejo pravi sedež izobrazbo in vednosti. Razprava o tem predlogu pa ni še dognana, in se bo nadaljevala po velikonočnih praznikih, ko se državni zbor zopet snide, in sicer, kakor poročajo listi, dne 14. aprila. — V zadnji seji je posl. Spinčič interpeliral ministerskega predsednika, kot voditelja justične uprave, zaradi nameščenja pisarniških uradnikov na deželnem in na trgovinskem sodišču v Trstu ter na okr. sodišču v Kopru, koji niso zmožni ne slovenskega in tudi ne hrvatskega jezika. Trgovinski minister pa je predložil zakonski načrt glede razširjenja tržaške luke. Stališče francoskega inlnister-skega predsednika omajeuo. — V francoskem parlamentu je poslanec Martin predlagal, naj zbornica izreče Com-besovi vladi zaupanje vsled njene ener-žije, s katero vlada zatira šole v kongregacijah. Ta predlog je bil vsprejet z večino 11 glasov. Ta večina je tako majhna in negotova, da židovski listi izražajo bojazen, da bo Combesova vlada padla v najkrajšem času. Dopisi. Iz baške doline. — Gorenja polovica baške doline je dobro prepričana, da so liberalni kolovodje v veliko nosrečo. Zato so naši možje pri občinskih volitvah dne 8. in 9. marca odločno stopili na noge, da bi se enkrat naredilo konec nerodnemu gospodarstvu naprednih nazadnjakov. Že bo mislili nasprotniki, da pojde vse dobro in gladko, kakor je bila zmeraj navada pri prejšnjih občinskih volitvah. Pa kako so gledali debelo, ko je prihajala truma za trumo naših mož — nevstrašenih volilcev, kateri bi v resnici radi videli, da bi se silno zimotano občinske zadeve enkrat razšlrenile a je že tukaj in mi upamo, da bodj znali onim drugim možem dobro gleda'i na prste tor braniti naše ljudstvo pred vol ovi v ovčjih oblačilih. Za „napredno stranko-1 se je seveda veliko zavzemal in potegoval dični gosp. učitelj Muznik iz Nemškega Ruta. Teg.i uzor-učitelju se menda prav lahko dobi ob dveh popolnoči še v krčmi. Zato prosimo okraj. S. svet, naj mu ne zameri, ako luštni gospod pozabi, kdaj ima za četek šole. Šolska točnost in vinska tečnost sta čudne reči. Veliko zasluienje za piškavo zmago „liboralcov“ si je nabral tudi neki kranjski revček, kateremu so tamošnji duhovniki izprosili kruha pri železniškem podjetništvu. Pride že čas, da poračunamo. Ako ne danes, pa jutri. Z Vipavskega. — (Konec.) Žalostno je, da se toliko našega slov. dobrega in delavnega ljudstva izseljuje v severno Ameriko, iskaje Bi dela in boljšega zaslužka. Tako je Sel ludi en sorodnik pisca teh vrstic v severno Ameriko, kjer je dobil delo v neki tovarni za cement, ter ima, kakor mi piše, po 1 >/a dolar (našega denarja 7—8 kron) dnine. Ta kraj ali mesto se kliče: „La Salte'* v državi Illinois (reci Ilinajs) Tam so velike tovarne za cement in je veliko slovenskih delavcev. Imajo tudi svojo cerkev in župnijo, kjer se božja služba opravlja vselej v slovenskem jeziku. Ker, kot je znano, država ne podpira gmotno katol. '"'-kve, marveč jej pusti vso drugo svobodo in prostost, morajo delavci sami prispevati za vzdrževanje cerkve in župnika in so ti prispevki, kakor mi piše, še precejšnji. Toda dobri delavci to radi store, ker imajo dobro plačo in je cerkev v bližini. Poslal je pa ta sorodnik svoji ženi že po 2 mesecih po odhodu v Ameriko več dolarjev za domače potrebe. Eden ameriški dolar & 100 cents. velja v našem denarju 4 K 94 h. Glavno mesto Chicago ima nad >/2 milijona duš na železnici, ki drži skoz bližnji „La Salle“ od atlantskega do velikega oceana ter ima veliko obrtnijo in kupčijo. L. 1871 je požar mesto Chicago skoro popolnoma razdejal; letos pa je aničil požar v ve- ' likem gledališča nad 800 gledalcem življenje, kakor smo nedavno Čitali. ‘ Ko bi se slučajno to v kaki katoliški cerkvi zgodilo, oj, kako bi zopet klicali „liberalci“ na pomoč „ogenj in žveplo11 zoper sovraženo jim cerkev. Tako pa so časniki grajali le nemarnost vodstva gledišča, da ni storilo svoje dolžnosti. Tako nepristranski so ti „nezgruntljivi liberalci"I.... V Chicago vodijo 8ere železniške proge od vseh strani. Mesto ima tudi krasno lego ob krasnem obrežju michiganskega jezera na jugo zahodu. V mestu Syrakuse blizo Lake Ontorijo (jezero) je tudi ena slovenska družina od tod, ki ima v tamošnji pivovarni dobre zaslužke. To nedavno zraslo meBto leži v državi New-York, čije enako ime ima tudi glavno mesto, ki je največje v Ameriki (nad 1 Va milj. duš). Ker sem pa s tem premišljevanjem zašel na zemljepisno polje, naredim lemu skromnem dopisu rajši sklepno piko. — 0 priliki šo I Zdravstvujtel — Iz Mirna. — V „Sočiu z dne 9,'t. ■ m. je dopisnik iz Mirna spisal s)>ot dolgo mesramno-lažnjivo klobasarijo. Sicer na take neumno lažnjive dopise je škoda odgovarjati. Ali kor sem že zadnjič'Obljubil nekaj več o naši bivši podružnici ..Goriškega slov. bral. in podpornega društva1* spregovoriti, hočem danes to obljubo spolniti in ob enem na heke laži odgovori:i, in sicer bo ta moj odgfJVor zadnji, ker s takim lažnjivim kljukcem kakor je „Sočinu dopisnik, je škoda zgubljati časa. Dopisnik pravi, da hočemo- mi zdražbo, prepir in strankarstvo, ter da sb nas pozvali, da naj se mi zJružimo z njimi v eno in isto društvo. No, re? pozvali so nas, da naj mi z našim društvom pristopimo v njih društvo. Ta bi bila lepa! Naše društvo, katero obstaja že 16 let, j naj sedaj ponižno ukloni tilnik, ter se podvrže na milost in nemilost včoraj ro- i jenemu detetu, t. j. .liberalnemu'* društvu nlpava**. Vi, tako miroljubni ljudje, kdo je prvi začel zdražbo? Ako sto hoteli z nami v enem društvu v miru živeti, kaj i vam je bilo treba pri že obstoječem društvu ustanovljati novo? Vpisati sto se morali vsi v naše društvo (saj mi radi j sprejmemo vsakega), pa bi bili vsi v en6m | društvu. S tem, da ste pri že obstoječem društvu vstanovili novo, s tem ste začeli { zdražbo! tl Nadalje pravi dopisnik dobesedno : „V imenik odbornikov jo to .slav/ kat. , j društvo vpisalo colo osebo, katere same | ničesar ne vedo o tem, d&, celo uiti udje istega niso, in razume se, tudi vinarja k niso plačali*1. To je sploh prazno I Kako | more ta nesramnež kaj takega pisati, ker | za odbornike so bili izvoljeni samo na občnem zboru navzoči udje. In novo izvoljeni odbor je imel že dve seji, pri katerih so bili vsi odborniki navzoči. Res čudno jo, kako bi moral kedo biti odbornik, se udeleževati sej, in za vse to d nič ne vedeti. Udnino pa so plačali ne samo vsi odborniki, ampak tudi vsi udje ! za prosinec in svečan t. 1. Kako je pa pri vas v tem oziru? Pretekli leden je vaš poverjenik raznašal lerjalne lističe. Kako začudeno je marsikateri, ki se ni nikdar v društvo vpisal, gledal pred seboj črno na belem : „Se vas opominja, da plačate udnino za čas od — do — K. vu. Spet drugi je rekel: „Ciganili so okoli mene, in da bom imol mir, sem dovolil, du bo me vpisali, ali plačeval ne bodem nič44 i. t. d. i. t. d. Pravite, da je morda tiskovna pomota, da je naSe društvo v enem letu izdalo 891 K podpor, ter da je morda isto svoto izdalo v lf> letih. No, ako se hočete prepričati, du jo ren v enem letu izdelo 391 K, so lahko potrudite do našega predsednika, knteri vam bodo pokazal. Spet nesramno laže, da jo zadnji pustni ples priredilo „Kat. dol. društvo44 pod krinko »rodoljubov11. l>iuw no relem, kakor da to ni res, in da ločini44 čitatelji morajo imeti res dobre želodce, da jim tako nesramne laži prebavijo. Dopisnik vidi grozno nesoglasje med gorenjim in dolonjim delom Mirna. No, v vaši glavi more pač bili veliko nesoglasje, da isto vidite med gorenjim in dolonjim delom Mirna. Na druge laži, katerih je še vsnj za en ducet, ne bom niti odgovarjal, ker ako bi hotel na vsako laž, katera je v „Sočinem“ dopisu iz Mirna, odgovarjati, trebalo bi najmanj pol „Pr. L.“. Zadnjič sem obljubil, kaj več o naši bivši podružnici goriškega ,.SIov. bral. in podpornega društva41 odgovoriti. Danes to obljubo spolnim in sicer: V Mirnu je okoli 360 zavarovanju podvrženih delavcev. In ti so bili pred 6 leti vsi v gorički „Okrajni blagajni'1 zavarovani. Tam so se delavcem godile krivice, zato so nekateri gospodje za-I snovali podružnico goriškega „Slov. bral. in podpornega društva1*. Podružnica je prav dobro vspevala, čeravno so delavci plačevali manjše doneske kot v „Okrajno blagajno11. In kadar so bili bolni, so pošteno dobivali podporo, ter prihranilo se je vse eno v 4 letih krog 3000 (reci tri tisoč) K. In glejte, teh tri tisoč kron niso pustili nekaterim „človekoljnbnim44 dušam (nekaterim bogatinom, kateri se sedaj vsiljujejo kot prijatelji delavcev, a jih ob enem žurijo) spati. Zdelo se jim je, da imajo, ako od društvo razpasti, po neki pogodbi pravico do tistih kronic in zato so delali na vse načine nu to, da so društvo razrušili. In sedaj moramo zopet moledovati po laški „Okrajni blagajni11. Tiste tisočake pa še sedaj hrani neka „človekoljubnau duša, ne zmeneč se za točko v pogodbi med podružnico in centralo, ki pravi: „V slučaju, da go-rifiko „Slov. bral. in podporno društvo44 podružnico razpusti, določa občni zbor podružnice, s čim naj se morebitni dolgovi plačajo, ali kam naj se morebitni preostanek denie“. Poglejmo še koliko škode imamo s tem, da nimamo več svojega društva. 350 delavcev, ki so plačevali, dokler smo imeli sami društvo, po 36 vin na teden, njorajo sedaj v »Okrajno blagajno11 plačevati po 45 vin na teden, tedaj 9 vin. več na teden. 360X9=31.50, tedaj 31 K 60 vin na teden več, na leto 1638 K. Denimo, da je imelo društvo 500 K na leto dobička, pride skopaj 1638+500=2138 K. Tedaj za dva tisoč in čez K na leto so te »človekoljubne11 duše odrle mirenske delavce. In potem pravijo, da hočejo iztrebiti izkoriščanje in molzenje delavcev iz občine! Ravno ko to govore, pa svoje delavce na nečuven način odirajo. Sploh pa hočejo s tem prilizovanjem v ,.Soči“ take delavce, ki jih ne poznajo, na svojo stran obrniti. Ali delavci, bodite oprezni in ne dajte se voditi od bogatinov. Vzgled naj vam bo podporna blagajqa, katero smo zaupali bogatinom, da so nam jo razrušili. To vam svetuje delavec. Novice. Druga obletnica smrti kardinala Missje. _ Danes, 24. marca, je dve leti, od kar je umrl nepozabni kardinal Missia, katerega se spominja goriška škofija 'i največjo hvaležnostjo. V stolnici je bila danes ob 10. nri slovesna sv. maša za-dušnica. Večna luč naj sveti njegovi preblagi duši! Slovesna procesiji na sv. Goro. — Naznanili smo v zadnji številki, da bo tretjo nedeljo po Veliki noči slovesna procesija na sv. Goro. Pevske zbore, ki se žele udeležiti procesije, prosimo, naj se izurijo v pesmah: Skrivnostna roia, Vsa lepa si, Marija in TU o-uter na poklonih, ketere najdejo v pravkar izdani knjižici: S k a 1 n i c a. Delajmo vsi na to, da bo slavnost veličastna I V deželi se je že oglsBil*-cvetoča pomlad. Najlepše pomladn? cvetke hočemo nesti Mariji brez madeža spočeti na »v. Goro. Ki^jižica „Skiilnica“ so prodaja v Gorici pri upravi „Prim. Lista11, v knjigoveznici Ltednarikovi v ulici Veiturini, v tobakarni Joleršič v Nunski ulici, v to-bakarni Kreboljevi v Kapucinski ulici 1, v tobakarui Švarz v Šolski ulici in v tobakarni Lebanovi na Josip Verdijevem tekališči. Imenovanja v sodui stroki. — Višjega deželnega sodišča svetnik g. Karol Dej a k v Trstu je imenovan predsednikom sodišča za trgovino in pomorstvo istolam. Višjega deželnega sodišča svetnik g. Emil vit. Nadamlenzki imenovan jo podpredsednikom deželnega sodi3ča v Tratil. Za svetnike .išjoga deželnega so dišča v Trstu imenovani so deželnosodni svetniki in sicer gg. Sebastijan G h i r a v Trstn, dr. Kran P i coli v Trstu in Josip M i 1 o v č i č v Gorici. Svetovalca na trž. dež. sodišču Henriku Crusizu je podeljen naslov in značaj svetovalca višjega deželnega sodišča. Opomniti moramo, da izgubi goriško okrožno sodišče z g. M i I o v č i č e m izvrstno delavno moč. Omenjeni gospod službuje na Goriškem že celo vrsto let in je na glasu jako spretnega in delavnega ter vestnega uradnika. Imenovanje. — Pomožni pisarniški uradnik g. Rudolf Kovačič jo imenovan pisarniškim asistentom na tukajšnjem okrožnem sodišču. Uevarno obolel je vIČ. g. Jakob U k m a r, kaplan v Rojanu pri T;atu izdajatelj novega lista »Družinski prijatelj1*. Priporoča se vsem, posebno čast. duhovščini, v molitev. Obolel jo nevarno preč. g. dekan v Kobaridu, Jurij Peternel; priporoča se vsem duhovnim sobratom v molitev. Za „Aiojzevišče“: Preč. g. Andr. Žnidarčič 10 K, preč. g. Jos. Ličan 4 K, g. Jernej Kopač podaril 4 čebelovoščene sveče. Uprava „Pr. L.“ je dobila 6 K, katere je daroval č. g. Otilij Medveš, kaplan za „Alojzijevišče“. Bog povrni stotero I Za slovensko sirotišče oziroma za „kat. društvo detoljubov41 so darovali: P. n. gg. Meta Podgornik 28 v, neko društvo za izgovorjene ptujke 1 K. Smrtna kosa. — V Mirniku jev torek dne 22. t. m. po noči r Gospoda zaspal v najlepši dobi svojega življenja g. Ernest T e r č i č, učitelj. N. p. v m. 1 Cena vltrijolu, katerega naročajo vinorejci pri .Goriški zvezi44 potom posojilnic in zadrug, katerih člani so, bo tista, katero smo označili v razposlanem vabila, namreč. 64 K od kvintala, postavljenega na goriško železniško postajo. Temu se pridtejejo stroški za prevažanje v zalogo, za vreče ali Žaklje, v kolikor bodo potrebni, in za upravni prispevek zvezi, ki dela brez dobička. Ker je ta način naročevanja za naše vinor&jce in zadruge še nov, vršijo se oglasi po nekaterih krajih nekoliko počasi. Zato pa radi podaljšamo rok za naročevanje, ker so nam blago in cene zagotovljene, da s tem marsikomu ustrežemo, do konec tega meseca. Posojilnice in zadruge so naprošene, naj gredo svojim članom na roko s poukom in priporočilom, ker m&rsikdo si sam ne zna pomagati. Vitrijol ne bo kasnil s svojim prihodom; žveplo pride najkasneje do konca aprila in bo najfinejše vrste. Vino rejci, požurite se in zaupajte možem, o katerih ste prepričani, da delujejo v vašo korist in ne za svoj žep! »Malce smo jih potegnili41, tako pravi sedaj Gabrščekov „šort>al, ko smo ga nekoliko trdo zgrabili za njegovo zlobno notico, v kateri je hudobno podtikal duhovnikom, da se bojijo sv. pisma, ker je »Prim. List" opomnil ljudstvo, naj dobro pazi, da ga ne opehari neki agent, ki prodaja protestantsko sv. pismo. Sedaj pride ta »liberalni44 »farbarski44 »šornal44 ter pravi, da je bila njegova tozadevna notica le — šala. No, mi pa rečemo, da je bila to hudobna šala. katera naj bi pomagala luteranskemu agentu spečati par izvodov lateranskega sv. pisma. Kljub temu pa upamo, da se je protestantskemu agentu slabo spone-sel „gšeft“, kajti naše ljudstvo ni še tako neumno, kakoršno bi je radi imeli »liberalci44, da bi ga lažje jahali z raznimi svojimi .kalamoni44. — Slednjič še nekaj. Gabrščekova tiskarna je zelo podjetna. Kadar se ji zdi, pa začne izdajati kak nov list, in ga izdaja iz ljubezni do naroda, dokler — njej kaj nese. Morda misli sčasoma izdajati tudi kak šaljiv list. Od tega bi ji pa odločno odsvetovali, kajti pod vsak .vic44 bi morala zapisati: To je iala I — To pa ne ni nealo! C—, Goriškemu ožllndraucii. — Pred tremi leti je bila naročila »Gospodarska zveza11 na Kranjskem pri tukajšnji tvrdki Konjedic-Zajec 17 odstotno žlindro. Hud. Konjedic je pisal v lej zadevi .Gospodarski zvezi41 to le pisemce: „17 odstotne žlindre nimamo, imamo pa na prodaj 15 do 16 odstotno; sicer pa ni na tem nič ležeče; o tem blagu tako nihče nič ne razume in Vi jo torej lahko prodajate tudi kot 17 ali 18 odstotno blago41. To jako značilno pismo objavljamo, ker se zaganja znani koristolovec v zadnjih številkah »Soče44 zopet v .Centralno posojilnico11. „C. pos.“ nikakor ne namerava prodajaji 16 odstotnega blaga z a 17 odstotno, ona le skuša v smislu svojih pravil podpirali kmetski stan oa Goriškem tudi z nakupom in reelno prodajo kmetijskih potrebščin Kdo se bo čudil, da je „Sočin“ koristolovec zapisal v boju proti „C. pos4‘ tudi to-le lopovščino : »Tem ljudem ni ^a drugo, uego izpuliti ljudem nekaj kron iz žepa ter jih rabiti v svojo klerikalno ..gospodarsko11 organizacijo, ob jednem pa škodovati solidni trgovini Zato proč od »Goriške zveze441 Klerikalnega švindla je že tako dovolj"! Kaj ne, gospod ožlindranec? Wie der Schelm ist, so denkt er von andernl Sporazumljenje med Slovani in Italijani. — Zadnje dni se je po vseh časopisih mnogo pisalo o nekakem spo-razumljenju med Slovani in Italijani s posebnim ozirom na nas primorske Slovence in Hrvate. Mi smo pazljivo čitali vse vesli, ki so se tikale takega spo-razumljenja, ki bi bilo v resnici velikega pomena, ako bi bilo pri sedanjih razmerah mogoče. Naravnost pa moramo reči, da Brno z ozirom na naše poznavanje razmer koj v začetku dvomil*, da pride med Slovani in Italijani do kake sprave. In res bil je naš dvom popolnoma opravičen. Italijansko društvo »Patria44 imelo je namreč te dni v Trstu shod, na katerem bo Italijani naravnost povedali, da nočejo nič vedeti o takis pravi, vsled katere bi imeli Slovani kaj koristi. Ponovno posku&cn samomor. — V torek se je zagnal neki Karol Kuščar, rojen v Gojačah, a stanujoč v Dolgi Njivi, krogljo iz rovolverja v vrat, in sicer na sredi novega mosta, katerega delajo zdaj čez Sočo pri Dolgi Njivi in ki' ni še končan. Ko si je zagnal krogljo t vrat, vrgel je revolver v stran, sam pa je skočil v Sočo, ki teče pod mostom kakih 16 metrov globoko. Soča je tam še precej globoka, in Kuščar izginil je koj v valovih, a se je čez nekaj časa nekoliko nižje zopet prikazal iz vode plavajoč po Soči nizdol. Nekateri delavci so ga videli ter se jim je posre-srečilo spraviti nesrečneža na obredje, od koder so ga potem prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer se nahaja v smrtni nevarnosti. Iz Barbane v Brdih se nam piše: »Lega Nazionale11 pri nas še v«'dno ne miruje. Kakor je znano, ustanovila je v Neblem svojo šolo. A s tem še ni zadovoljna. Te dni namreč sta prišla dva »Legina41 naganjalca v Barbano, kjer sta začela ogrevati ljudstvo za to, da bi se tudi v Barbani ustanovila jednaka »Legina44 šola, kakor v Neblem. Ko so bile pa njune besede pri Barbancih bob v steno, začela sla pa sporati, češ, Bar-banci ste norci, ako se branite .Legine44 šole. Z .Legino44 šolo dobili bi gotovo tadi lepo, novo cesto po Pedriga, in sicer tako, da bi se s kolesom lahko po nji vozili. Tem „Leginim“ naganjačem in jednakim nebelskim prismodam pa odgovarjamo Barbanci, da bodemo še naprej raje vozili po klancu čez Medano, nego pa da, bi se ogreli za .Legino41 šolo, katere mi prav nič ne potrebujemo. Iz Doline pri Trstu nam pišejo: Dne 13. t. m. obhajali smo tudi tukaj slovesno ustanovitev »Marijne družbe44, katero je naš preč. g. dekan po mnogih ovirah srečno osnoval. V to družbo vpisalo se je deklet in žen& vsega skupaj kakih 90 Slovesnost bila je jako veličastna, da takih tukaj še nismo videli. Prišel je v ta namen ta dan k nam tudi preč. g. kanonik Kosec iz Trsta. Pri spovedi je pomagal tudi jeden č. oo. fra-čiškanov iz Pazina ki je imel ob jednem tudi cerkveni govor. Pri božji službi pele so Marijine hčere razne lepe Marijine pesmi, pa tudi domači pevci poveličevali bo to lepo alovestnosl s svojim ubranim petjem. Srčna hvala gre seveda najprej našemu preč. dekanu, ki je že pri večjih prilikah pokazal svojo posebno vnetost za dnino srečo svojih dohovljanov. Delavsko podporno društvo n a Lokvah. — Tržaško namestništvo je vzelo na znanje pravila na novo ustanovljenega delavskega podpornega društva na Lokvah. Huda nesreča. — Dne 17. t. m. se je v Lokvah na Krasu splašil konj tamoš. gostilničarju g. Milavcu. — Pri ti priliki je zadel g. Milavec pri padcu ob svojo hišo tako močno, da je zgubil takoj zavest ter bil že v malo trenutkih mrtev: »Sadjarsko drufltvo v Tolminu44 razdeli v nedeljo 27. t. m. po večernicah, kakor pretekla leta, mej plačujoče svoje člane po 5 lepih, cepljonih jabolčnih dreves. Nečlani dobč tudi drevesa proti primerni odškodnini. Kmetovalci! Sadite žlahtna drevesa sebi v korist in v ponos, potomcem v trajen in hvaležen spomin. Odbor. Intronlzacija knezo&kofa Eudri-c|ja. — V soboto dne 19. L m. se je izvršila intronizacija novega trentinskega knezoškofa Endricija v navzočnosti namestnika in načelnikov oblastnij ter ob ogromni udeležbi naroda. Bodoči oloinunkl škof. — Dunajska „Reichwer‘l poroča, da utegne biti izvoljen nadškofom olomuškim škof brn-ski, dr. Bauer. Loterijske številke. Trst Line 19. marca. . . 66 3 29 82 82 . . 66 79 19 81 10 ^Gospodarsko druŠtvo“ v Renčah, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, vabi svoje Alane na prvi redni letni $ $ $ $ $ občni zbor, ki se bo vršil na velikonočni ponedeljek 4. apr. ob 3. pop. v svojih prostorih. Dnevni red po pravilih. •; '________________ODBOR. Vabilo na 7. redni obilni zbor »Hranilnice in posojilnice" registrovane zadruga z neom. zavezo v št. Petru pri Gorici, ki se vrši na belo nedeljo 10. aprila 1004 v prostori! Mileta društva1' ob 4. in pol pop. in sioer s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo računskega pregledovalca; 3. Potrjenje računskega sklepa za 7. upravno leto; 4. Volitev načelstva in računskega pregledovalca in njegovega namestnika ; 5. Razni predlogi.* Načelstvo. Zahtevajte V ivoj prid vielej pristno Kathreincrjevo Kneippovo sladno kavo m« * »tvojih z »mtveuo munko Sapnik« Koeippa in t imenom Katkniaer t« le »itrbuo izogibajta Mk BMj . mdaik poiaeakuv. •5T n Shižbe išče izvežbana kuharica z dobrim spričevalom iz kuhinjske Sole in drugih družin. Vstopiti želi k dobri družini ali pa h kakemu duhovniku na deželi. VeC se poizve pri naši upravi. f novi pjajaliiici z jestvinami in Itolonijalnim blaten»Gorici Anton-a Zamparo Suuieuldka ulica 12, se nahaja bogata izbera navadnih ln finih vin. Specijallteta: Grška vina, Malvasla, Mavrodaphne in Ahajec. Napolitanske in ilirske testenine, čaj, biškoti in različni drugi likeri. Vse po najnfžji ceni. * 4 And. Fajt, 1 pekovski mojster Gorica, Gledališka uliea št 5. | h lavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje. točno in natančno po aelji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno gor iško pinco in potici'itd. 1 i Anton Kuštrin Goaposjki ulic. h. štev. 25$ '• “J I' . *■ s • * % 5 '• j '*■ i’ • i ‘ ' A \ j priporoča častiti duhovščini in slavneifia občinstvo v mostu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, SandomiflgO, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lačca, St. Angelo, Korfii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboja Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 8 4, 5. Več vrst rita; Miljsveče prve in droge vrste, namreč pO 'l» kila1 in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. JBltftrtčli ZvdpidijKifi družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiČeveg mlina v Kranju in z Jochmttnn-ovega v Ajdovičini. Vbo blago prte vrste. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. ov ^ Lekarna CrisUrelelti v Goriei 5 Prave Id edine žel kapljice j! ■ znamko sv. Antona Pado- D. vanskega. ! Zdravilna moč K teh kapljic je ne- ' prekosljivu, — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličieo (Varitvena marakn) popjje _ Okrepi ielodec, storč, da sgine v kratkem času omotica in ii-vatna linost (mrlvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. . ^ (fr Mina slov. kleparska delavnica v ulici sv. Antona št. 1 Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih cenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani Karol Čufer, klep. mojster. $ Pozor! Pozor! <5 pa ^ rn napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. Preč. p. n. na-ročevalec si obroke lahko sam določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Krojaška zadruga (gorica, (gosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, perkale. 2ephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni fias, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. Mihih« — iiitii m/m Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubileja« razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Hiša na prodaj v Mirnu št. 215 pod Gradom obstoječa iz pritličja, 1. nadstropja1 podstrešja ter dvorišča. Pripravna za krčmo in za tovarno kož. Cena 8(MK) kron. Kdor žoli kupiti, naj se oglasi pri posestniku Mihu Šinigoju v Mirnu št. 221 ^nton J^bn, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro SO (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. i Za luč . . . j Jedilno . . i „ boljše dalmatinsko istrijansko . kr. 32 m 40 44 48 .. 56 CorfCi . . . kr: 56 Bari ................60 Lucca ... „70 Nizzn • . . „80 Najfinejše . gl. 1 Priporočam č. duhovščini lu cerkvenim oskrbnlštvom. j. Prosiva zahtevati listke! -o «3 &