Štev. 8.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 23. februarja 1922.
Leto LX1I.
Glasilo Udruienla Jugoslov. Uifteljstve — Poverjeništvo LJubljana.
Vse spiie, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je poSiljati lranko.
Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop.
A ko je ta dan praznik, izide list dan pozneje
Za neorganizirane 25'— D. za naročnike v inozemstvu 35'— D letno. Posamezna številka po I'— D.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 p za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 D.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če ie tiska enkrat . . 75 para sa nadaljnja uvržčenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.
Telefon nrednifitva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poveijeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, rekianracije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravništvo Učiteljskega Tovariša
v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./T
Poštni čekovni urad žt. 11.197. Reklama ijje so proste poštnine.
Ne gre več naprej...
Draginja postaja neznosna in učitelj-stvu ni mogoče več vzdržati s sedanjimi dohodki.
Sklep o draginjskih dokladah, ki se imajo izplačati šele po redukciji uradni-štva, katero naj da kritje za nove dravinjske doklade, se nam zdi neresen.
Mesci potekajo, draginja narašča, milijonarji se množe, banke naraščajo kakor krčme, producenti in trgovci dvigajo na račun novih draginjskih doklad že sedaj do silnih višin cene. Uradništvu poznejše izplačilo ne bo nikaka olajšava in bo v istem nevzdržnem položaju pomanjkanja, kakor danes — kajti ob izplačilu sedaj dovoljenih doklad bodo producenti in trgovci na račun teh doklad že drugič dvignili cene.
Komisija za redukcijo uradništva pa sedaj šele zbira podatke o uradništvu od posameznih ministrstev in ta od pokrajinskih uprav. Kje je potem šele delo in kje poti m šele iskanje in faktično določe-nje kredita za kritje.
In kje so glavni krivci draginje?
Glavni vzrok je kapitalizem! Pri nas \ iada danes kapitalizem, milijonarji vladajo in banke, in vlada je le orodje v njihovih rokah, vede ali nevede — kajti danes faktično oni vladajo, ker oni določajo cene vsemu blagu v državi, in kdo so ti milijonarji? To so ljudje, ki so si črez noč pridobili z brezvestnimi špekulacijami in oderuštvom milijone, ti se igrajo danes z milijoni sodržavljanov, ti se brezvestno igrajo z vnanjimi valutnimi špekulacijami in z našo novo državo.
Ti milijonarji in ti kapitalisti so znali obvladati situacijo v državi in sebi podvreči vse, da služi le njihovim interesom — država jim je le molzna kravica za njihove žepe. Trkajo se na prsi kot vzdrže-vatelji države, kot najboljši in najvišji davkoplačevalci, faktično pa ob uvedbi vsakega novega davka hitro s podraže-njetn /.vale vse breme davkov na nižje sloje, na manj premožne sodržavljane, da ja ne bo niti za en vinar oškodovan njihov žep. Neznosne in kričeče postajajo razmere pri nas in vsako pošteno in resno delo uniči brezvestnost in lahkomiselnost naših najnovejših kapitalistov.
Ti danes pri nas vladajo, ker določajo cene blagu v državi, izrabljajo položaj države in neurejene razmere ter povzročajo glavno nezadovoljstvo v širokih ma-
sah ljudstva. Ne politika, ampak gospodarstvo je slabo, slabo za interes države, ker je v rokah teh ljudi, ki nimajo toliko čuta, da bi poleg sebe pustili živeti tudi svoje sodržavljane. Naravnost zastrupljene so danes razmere pri nas!
Ne morejo nam reči, da nismo bili dosegaj najpotrpežljivejši med potrpežljivimi, ampak ko prikipi mera do vrhunca, kadar nam prihajajo trumni obupni klici družinskih očetov dannadan iz vseh kra-» jev, ne-moremo več molčati, četudi s tein ubijemo del lastnega dosedanjega idealnega dela.
Naša dolžnost je, da izrečemo javno obsodbo o tem, kar je obsodbe vrednega; j greh bi bil, če bi molčali!
Že jih vidimo, kako prihajajo k nam — »stranka, stranka!« S polno hladnokrvnostjo jim rečemo samo eno besedo, ki nam je danes še sveta nad vse: država!
Ne igrajte se z njo in ne igrajte se z državnim uradništvorn, ki je hrbtišče države!
Ženska ročna dela in učiteljice.
(Reforma pouka ženskih ročnih del.)
•Konec.)
Odločiti se moramo ali naj goji
os-
novna šola ročno delo za luksus — ali za-praktično življenje, v povzdigo narodnega gospodarstva. Ako se odločimo za prvo, — tedaj ostanimo nri naši stari šabloni; ako-si izberemo pa drugo, tedaj začnimo pouk v ročnih delih reformirati.
Potem moramo storiti sledeče:
1.	Izobrazba učiteljic ročnih del se mora popolnoma preustrojiti.
2.	V osnovne šole se mora uvesti nov učni načrt za ročna dela.
3.	Pouk v ročnih delih se ne sme ba-gatelizirati in zapostavljati. Glede izobrazbe učiteljic ženskih ročnih del naj omenim, da se mora njih izobrazba razširiti in poglobiti, da bodo obvladale svojo nalogo praktično in teoretično. Zahteva naj se večja splošna izobrazba, temeljito znanje metodike in vzgojeslovja.
Ne mislim pa tukaj učiteljišča, ker ako obiskuješ učiteljišče, si pač učiteljica osnovne šole za posamezne predmete, a ne moreš si pridobiti toliko strokovnega znanja poleg drugega študija, da bi bila
praktična učiteljica ženskih ročnih del in gospodinjstva.
Ročno delo se na ženskem učiteljišču goji kot nek privesek, ki jemlje drugim | študijam dragoceni čas. Zato bi mi rabili za učiteljice ženskih ročnih del posebnih šol, kjer bi se jim nudila poleg splošne izobrazbe, še strokovna in praktična. Zahtevalo bi se naj kot predizobrazba 4 meščanske razrede", potem dve leti strokovne šole s praktično in teoretično pripravo ter eno leto gospodinjskega tečaja.
Dandanes se govori toliko o gospodinjskih šolali Izobrazite učiteljice ženskih ročnih del ob enem tudi v gospodinjstvu in na vsaki vaški šoli bo mogoče otvoriti gospodinjski tečaj! Ne zadostuje, I ako se tu in tam, od časa do časa vrše gospodinjski tečaji, le malo število deklet ima koristi od njih. Na ta način pa bi se vsako dekle učilo gospodinjstva. Sicer se bode reklo, ah naše šolarice so za gospodinjstvo še premlade. Zastopam stališče, da se šolska obveznost še le začenja z dovršenim sedmim letom in konča z dovršenim petnajstim letom. V 15. letu svoje starosti pa je že vsaka deklica dovolj razsodna, da spozna praktičnost znanja v gospodinjstvu. Deklice tudi zelo rade delajo, ako se jih lepo navaja. ,
Spominjam se onih vojnih časov, ko smo imeli šolarsko kuhinjo. Bilo je celo gospodarstvo! Sami smo pridelali krompir, fižol, peteršil, zeleno in korenje. S kakim veseljem se je delalo na njivi, vsi sino bili ena družina in kako ogorčenje je v ladalo, ko so nam hoteli pridelani krompir rekvirirati. Večje deklice so pomagale za učence kuhati, pomivati in pospravljati. Kako spretne, ubogljive in marljive so bile!
2. Premišljevati bo treba o novem učnem načrtu za ročna dela. Kaj se naj poučuje? Nogavice že moramo plesti, a misliti nam bo treba, če je kvačkanje potrebno. Potem pa tista krpa z veliko in malo abecedo! Je to potrebno? Mislim, da ne! Namesto abecede raje delajmo narodne vzorce. Danes nikdo več ne zazna-
* Le v tem oziru se ne moremo strinjati s poročilom. Zahtevali bi zanjo dovršeno učiteljišče in potem eno ali dvoletne tečaje, ker le tako splošno, vzgojno in strokovno izobražene učiteljice nam bodo lahko visoko gospodarsko izobrazile narod.
muje perila s križci, učimo jih ga zaznamovati na lažji in hitrejši način.
Šivanje naj se uči na praktičnih rečeh. da ne gubimo dragega blaga; šivajo naj predpasnik, srajco, spodnjo jopico, otroško srajčko in kaj sličnega, na teh predmetih se naj nauče različne šive ter naj vsakega okrasijo na drug način.
Vsaka deklica pa mora vse, kar šiva sama prirezati, ker nikdar se tega ne nauči. če ji učiteljica prireže. Tudi bi morala vsaka učenka risati različne kroje perila. Vsaka šola naj bi imela svoj šivalni stroj in vsaka učenka naj bi znala šivati na njem. Mašenje in krpanje bi se seveda ne smelo pozabiti.
Po mojem, ne merodajnem mnenju, bi se naj kvačkanje opustilo, nima mnogo praktičnega smisla. Kaj če bi se v naših šolah poučevalo kleklanje? Sveto.-neznane so idrijske čipke, imenujmo jih slovenske čipke - ter poučujmo v celi Sloveniji k 1 e k 1 a n j e . gojitev lanu, pre-dimo sukanec za kleklanje doma in nova panoga narodnega gospodarstva je otvor-jena. V kleklanju naj bi se prirejali poučni tečaji tudi za odrasle. V Ljubljani imamo ^»srednji ?ayod za žensko domačo obrt — u to je daleč. Jaz bi želela, da bi bila cela Slovenija deležna tega blagoslova, ki bi postal pri spretni reklami nov vir blagostanja.
3. Pouk ženskih ročnih del se ne šinfe bagaielizirati in zapostavljati. To se godi na ta način, da se učiteljice silijo razen svojega razreda poučevati tudi ženska ročna dela na celi šoli. Na dekliških šolali bi se lahko prepustil pouk v tem predmetu učiteljicam, a na večrazredni mešani šoli mislim, da ne. Učiteljica ima že itak mnogo, posla v svojem razredu, a po pouku svojega razreda prevzeti še en predmet v večih razredih, tega nikdar ne stori s svežimi močmi.
Človek ni stroj, ki se namaže in potem zopet gre. Skusila sem to razmerje. Poučevala sem na trirazrednici drugi razred, a povrhu še drugo, tretje, četrto, peto, šesto, sedmo in osmo šolsko leto v ženskih ročnih delih.
Potem je bil župnik celo leto bolan in ni prišel v šolo, pa smo še pjegove ure poučevali.
Zdaj pa preračunajte, koliko ur je to bilo in še pridenite tri nemške ure. Zdržala sem sicer, a danes čutim posledice.
LISTEK.
V. MAZI:
4000.
Najprej moram povedati, da ni ta žalostna zgodba z znamenito Tavčarjevo Povestjo niti v daljni žlahti. Še naslov je različen, čeprav se številke ujemajo: lavčar je sanjal o 4000 letih, jaz pišem o 4000 kronah. Tako — da mi ne bo kdo že v prvi sapi očital grde literarne tatvine.
Kar pa se tiče vsebine, moram pošteno priznati, da je docela vsakdanja, stih argument socijalne reve in skoro poziv na protestni shod. Kakor ne maram n>česar olepšati, me tudi ne mika, da bi pretiraval v temno stran. Zato priobču-lern pismo prijatelja Kogovška v neiz-Drernenjenih besedah.
•.. Ta mesec sem odštel ženi 4000
kr
fon. Rekla je. da nas ne more več re-
diti
z manjšo vsoto in jaz sem se samo
čudil, da mi ni rekla tega že davno prej. Zato sem odštel tiho in brez godrnjanja in še bal sem se. da ji bo premalo. Pa kakor da je uganila mojo bojazen, me je sama potolažila, da ima februar k sreči samo 28 dni. To se pravi, da bo treba.za marec... Ne, ne, tega še ne maram misliti! —
Odštel sem torej ženi natančno in pošteno 4000 kron. Vzela je denar, ničesar ni rekla in je odšla v kuhinjo. Jaz pa sem ostal v sobi in sem si ubijal glavo, kako bo ta mesec s tobakom? — Hvala Bogu, da nimam drugih potreb! Ne pijem. ne marjašam in še z izprehodi skoparim, da si prihranim podplate. Ne vem, ali je moj krojač še živ. kar me pa le veseli, ker je s tem povedano, da mu nisem ostal ničesar na dolgu. Ne vem, kakšni so letošnji koncerti, kakšna je drama in opera, kakšna je ta ali ona razstava, kako je obiskano to ali ono predavanje. D., ki sem ga zmerom cenil kot resnega in nepristranskega človeka in ki ne zamudi nobene kulturne prireditve, me ie hotel
potolažiti, da nisem ničesar »zamudil«. Jaz pa sem še toliko optimista, da dvomim v njegovo lakonično kritiko. In tudi pisane kritike berem z največjo rezervo. Sicer pa ne maram načeti tega žalostnega poglavja ... Povedati sem Ti torej hotel, da sem se do skrajnosti omejil v svojih potrebah, samo nikotinu se še ne morem odreči. Poizkušal sem že parkrat, pa ni šlo in ni šlo. Še ženi sem obljubil, da bom pustil tobak, ali ostal sem grd figa-mož. Naj bo to slabost, ali karkoli, drži se me ko klop in naj mi še tako trda prede, za tobak mora biti. Kraljestvo za eno cigareto! —
Tako sem torei odštel ženi vsoto, ki pravzaprav že davno več ne pomeni premoženja. Spomnil pa sem se pri tisti priči nehote nekdanjih časov. Moj Bog, kako smo cvilili in javkali! Danes šele vemo. da se nam je prav imenitno godilo. Omislil sem si lahko vsega, kar mi ie bilo potrebno za telo in dušo. pa mi je še ostajalo par kron. Malokatera vese-
lipa i & minil/-. Kfd" mnnn 7
Tal
r\ en nam
je zdelo, da je bil vsak hlapec bolje plačan od učitelja, ali pomanjkanja vendar nismo trpeli.
Včasih me je prijelo, pa sem raču-jial, kako bom lezel po lestvici našega statusa v I. plačilni razred. Ko bom prilezel do vrha, mi bodo dali toliko rajnš-kov, kolikor imam zdaj kron. Čez trideset let, ako Bog da zdravje, morda še kako leto prej! Šestinšestdeset rajnškov na mesec, to bo že kaj zaleglo...
In jaz sem mislil, kako se mi bo že takrat prileglo, ko mi bodo odšteli cel stotak. Kako imeniten denar — stotak! Redek je, ki dobi dva, tri ima kvečjem kak general ali minister, ali pa še ne. Postrani me bo pogledal štacunar, ko mu porečem: »Ali mi morete menjati?« — Kasneje, ko sem se že nasanjal tega hrepenenja, me je gnalo k tisočaku. Fant, ne prigaraš. Na roke pa ti ga ne bodo dali nikoli, da bi lahko gospodaril ž njim po svoji volji. Še čez trideset let ne. — Morda ga pnženiš? Dva. tri, morda celo štiri. Zakaj pa ne? Na prazno se ne bom
Stran 2
UČITELJSKI TOVARIŠ. 23 februarja 1*22.
8 te v 8
Ako je učiteljica tako vprežena, mislite, da to koristi pouku ženskih ročnih del?
Ko ona vidi. kako se omalovažuje gospodarsko tako važen predmet, da mora ta pouk opravljati še le po svoji vsakdanji nalogi, izgubi veselje, izgubi smisel za važnost tega pouka - in uspehi so taki kot smo jih imeli in jih še imamo.
Zato rečem, pouk v ženskih ročnih delili se mora reformirati, a želeti bi bilo, na malo drug način, kot se ga je začelo.
M. G.
Kako postopaj učitelj pri zemljepisnem pouku.
Minula je noč robstva, — sije nam prvo jutranje solnce, - solnce toliko za-želenjc svobode.
Padel je raz nas prisiljen robski jopič, odpadle so verige in okovi, iz tuje hiše smo prišli pod svoj lastni krov . . . Iz hlapcev smo postali gospodarji.
Pred 1918. letom smo prisiljeni po zapovedih našiii švabskih gospodarjev po-veličavali v šoli švabsko - madjarski dom, zgrajen po raznih špekulativnih že-nitvah Habsburgovcev, a zgrajen nam Slovanom za ječo, in povzdigovali smo nehote v deveta nebesa Madjare in Švabe, peli slavo trinogom: »Bog ohrani...«, dajali imetje in življenje in zraven umirali in izumirali, kot tako nazvani »Windische Hunde«, za obstoj in povečanje suženjske naše ječe prominule Avstro-Ogrske.
Grenak je bil ta švabski kruli.
Žalostni spomini, a istiniti, zapisani z našo boljo in z našo krvjo v knjigo zgodovine našega naroda.
Težko je slepcu, ko zadobi luč sveta, tavajočemu po temni noči od rojstva, da uvidi resnico belega dne, dokler se nm ne privadi oko na čist sijaj solnčnih žarkov.
Težko je lilapcu, ki je od mladih let služil svojemu gospodarju kot stroj brez volje, prijeti sam vojke v roke in voditi sebe po potih svobodnega življenja.
In ta tisočletni hlapec — Slovenec je postal čez noč svoboden gospodar v svojem domu.
Naš Beograd, ono junaško sokolovo gnezdo, iz katerega je nikla svoboda, zre z zaupajočim okom na nas.
Na naših ramenili sloni velika stavba kraljevine' Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izročena nam je popolnoma mladina — nada in cvet jugoslovenskega naroda. Veliko je to zaupanje države do učiteljstva, zato je tudi velika naloga, ki jo ima izpolniti učiteljstvo.
Naša sveta dolžnost je, da se svoje naloge zavedamo, da otresemo zadnji švabsko-madjarski prah raz sebe in da se ne čutimo več kot hlapci tujcev, ampak kot svobodni državljani v svobodnem, lastnem domu.
Kot svobodni državljani ne bomo čakali, kdaj nas šikne bič gospodarja ter nas opozori na dolžnosti dela, ampak bomo sami sebe, s svojo lastno voljo vzpodbudili na dolžno delo, saj veljajo v prvi vrsti nam Simon Gregorčičeve besede: »Ne samo kar veleva stan, kar more, mož je storiti dolžan«.
Zal, da naš pokrovitelj in smelo re-reč naš najiskrenejši prijatelj šolstva minister prosvete Pribičevič v svoji poslanici z dne 18. aprila 1921. leta, torej tri leta po ujedinjenju omenja:
»Primetio sam, da se u mnogim ško-lama, kako osnovnim tako i srednjim i stručnim ne poklanja dovolile pažnje va-spitanju šolske omladine u nacijonalnom pravcuj»
U nekima se ne predaju ni elementarne stvari iz zemljepisa šire otačbine i narodne istorije, te nam tako deca, ma da
godinama posečuju školu izlaze iz nje ne iznoseči ni najnužneje znanje iz poznavanja svoje proširene otačbine i zajedničke istorije« itd.
Iz te poslanice se vidi mož, ki se čuti iz cele svoje duše Jugoslovena.
Žal pa, da ta poslanica ministra prosvete ni mogoče kakšen pohvalen dekret za učiteljstvo, ampak baš nasprotno, — to je grajalno pismo.
Povzročili so to poslanico, po treh letih svobode oni brezbrižneži in protidi žavni elementi med učiteljstvcm, ki se za vse drugo brigajo, samo ne za vzgojo mladine v duhu narodnega edinstva.
Taki učitelji ne spadajo v jugosloven-sko šolo k jugoslovenski deci.
Člen 16. naše ustave izrecno zahteva, da se- mladina vzgaja; v duhu državljanske zavednosti in narodnega edinstva.
Ta smoter dosežemo Je potom zem-ljepisja in zgodovine, vsled tega sta ta dva predmeta eminentne važnosti pri vzgoji mladine.
(Dalie tirih.)
Iz Jugoslavije.
—	Zastopnik slovenskega učiteljstva v Glav. Prosv. Svetu v Beogradu tov. Pavel Flere poroča o sledečih važnih iz-premembah v načrtu šolskega zakona: Šolski nadzorniki. Minister prosvete iahko imenuje za šolskega nadzornika onega učitelja osnovne šole, ki ima 15 let službe in se je odlikoval s pedagoškim delom — tak stalni nadzornik postane | lahko tudi oblastni inšpektor. - Stalnost učiteljstva je osigurana. Mesni skol. odbori se ne dajo odpraviti, ker so razen našega delegata vsi za nje,, a preurejeni 1 so tako, da je upravitelj predsednik, kjer tega ni, predstojnik pol. obč in učitelj poslovodja. -- Stanje učiteljstva je v obče ugodno osigurano. Anketa najbrže pred koncem tega meseca ne bo končala še svojega dela.
—	Dopisniku »Našega Glasa« z dne
9 II. št. 6., str. 4 odgovarjamo sledeče: (Dopis.) ni taktno, tem manj častno javno napadati učiteljstvo, ki je nameščeno po pisarnah okraj. šol. svetov. To zamore storiti le lajik šolstva, ki živi od danes do jutri, a globlje ne sega njegovo obzorje. Utemeljimo stvarno: Šola do 1.1920 in danes. Kdor je okušal, videl in sam deloval v prejšnji nazadnjaški dobi ter danes, ko je svoboda pouka dana v roke učiteljstvu, zamore edino le soditi o uspešnem delovanju okr. šol. svetov, in nihče drugi. De- I lo,. ki ga izvršujejo dandanes pisarne okr. šol. svetov ni kar tako malenkostno, eno-stavno-prozaično, kot si ga predstavlja dopisnik N. Ql., da bi ga zamogla oprav- I ljati kaka oficijantka. To delo zamore izvrševati poleg nadzornika, od katerega se zahteva natančno, strogo, duhapolno delovanje v moderno napredni smeri, le i enako naobražen človek, učitelj(ica), ki pozna ustroj šolstva, njega delovanje,' napredek od A do X. — Vsaka stroka zahteva v svojem področju svojih ljudi, le sola naj bi bila tudi v bodoče mačeha, skrpucalo raznih elementov, ki so vse drugo, samo šolniki ne. — In kako učitelj- ! stvo deluje pretežno po pisarnah okr. šol svetov? Ono učiteljstvo, ki si je nakopalo v trudapoini službeni dobi neozdravljivo bolezen, vsled katere je za pouk nezmožno. Res, demokratična načela mora imeti dopisnik, ko hoče nadomestiti »drage« 'učiteljske moči s »cenejšimi«. Kako si tolmači dopisnik primero »drag« učitelj in »cenejša« oficijantka? Če ne more živeti učitelj s to »sijajno plačo«, kako naj opravlja nezmožna oficijantka isto delo za cenejšo ceno? To ni logično, ne človeško, ne demokratično. Pretežna večina učitelj-
stva, ki deluje no šolskih pisarnah, bi morala biti po nauku dopisnika upokojena. Prejemala bi torej pokojnino. Na njih mesta bi morale priti zopet druge »drage« učne moči in poleg vsega tega še v šol. pisarne oficijantke. 'Kako se strinja to s štedenjem, ki ga hoče izvršiti dopisnik le na rovaš učitelistva, ki izvršuje svojo naporno službo vestno, taktno, neumorno v šoli in izven nje v procvit in dobrobit naše države.
—	Z ozirom na afero v Zagorju, s katero se bavi »Naprej« smo prejeli sledeče pojasnilo: V dec. lanskega leta je imel g. Podbevšek govor o Cankarju. Čutili smo se dolžni biti pri tem večeru brez ozira na politično strujo, katera ga je priredila. G. Podbevšek je končno namenoma zašel na politiko ter govoril, da se je srbohrvaščina vpeljala v vsako hribovsko vas in s tem vzgaja učiteljstvo »idijote « m »analfabete«. Gotovo, da učiteljstvo ni moglo molčati, bilo je ogorčeno ter je dalo duška z besedami. — Žandarmerija je o tem zvedela ter tudi učiteljstvo izpra-ševala. Povedali so iste besede, katere je res govoril. G. Podbevšek se je v Ljubljani na popolnoma drugačen način zagovarjal — zato je bilo učiteljstvo pozvano k okr. glavarju in je bilo še enkrat zaslišano. Gotovo niso radi Podbevška lagali ter tako izpovedali, kakor bi g. Podbevšek hotel. Zaslišanih bi moralo biti enajst učiteljev, vsi ki so bili navzoči pri večeru; a glavar je rekel, da zadostujejo trije. Podpisati so morali svojo izjavo. To naj bi bilo ovaduštvo? Najinteresantneje pa je, ker je »Slovenec« prinesel notico o ovaduštvu sklicevaje se na »Naprej«. Isti dan je »Slovenec« preje izšel kot »Naprej« — a se je vendar nanj skliceval, pri-čenši »V Napreju beremo . . . Gospod Podbevšek je svoje dosegel — prijel se ga je mali nimbus mučeništva in že sedi v uredništvu »Napreja«. Iz vsega se vidi, da hoče g. Podbevšek polemike, da bi na ta način delali reklamo zanj, kar s »Tremi labudi« ni dosegel. — G. Podbevšek naj le v Ljubljani prireja svoje večere, tam ne to napravil toliko škode kakor drugje. Tam ga vsi poznajo in vedo, da ga ni smatrati resnim, a drugje kmalu kaj na-kvasi, kar je učiteljstvu v škodo in uničuje njega delo.
—	Prerod. Moj člančič v predzadnji številki »Tovariša« je izzval odmev pri g. Bernotu, ki pojasnjuje v »Napreju« svoje besede o učiteljstvu na shodu za »Prerod« dne 22. januarja in zahteva od mene zadoščenja. Popraviti morem svoje besede samo deloma: Ne prisegam, da je rabil g. B. besedo prangar — četudi mi je ostal ta utis živo v srcu in sicer opravičeno, ker koga napisati javno na črno desko, ni prav nič drugega, kakor pribiti ga na javni prangar. Ponavljam pa, da je rabil g. B. v ostalem prav tiste besede, ki sem jih v Tovarišu ponovil, in ki so me zabolele v imenu vseh mojih tovarišev. In verjemite mi g. Bernot, da je bil utis Vaših ostrili besed hud — boleč za učiteljstvo, in da so bile besede zmožne, da postavljajo učiteljstvo v slabo luč. In proti temu se mi je uprla duša in zato ponavljam, da je treba na takih shodih biti previdnim, da ne delamo krivice posameznim stanovom ;"n jim ne jemljemo ugleda nepremišljeno. Da se nisem oglasil takoj po tistem govoru — in niti kdo drugi! — k besedi, je bil vzrok ta, da je bila ura pozna in se ie zborovanje imelo itak nadaljevati popoldne. Veseli me pa g. Bernotovo zatrdilo, da njegov namen ni bil tak in da je bilo samo nesporazumljenje, ako sem jaz smatral njegove besede za demagogijo. Da — morda je na to nesporazumljenje vplivalo posebno še dejstvo, da so bolele ostre besede tembolj, ker so prišle iz ust moža, ki pripada stranki, ki je bila doslej
vedno šoli in učiteljstvu prijazna. Vzeti hočem tedaj na znanje, da to ni bila demagogija, ampak samo nerodno ozir. o nepravem času izgovorjena kritika. Ponavljam pa z g. Bernotom: »Proč z učiteljem k; z pijančevanjem podira ugled treznih! Toda taki — vendar silno redki slučaji pa naj se javljajo direktno višjim šolskim ob-lastvom, ni jih pa treba obravnavati na I takih zborovanjih! To škoduje vsemu učiteljskemu stanu, s tem pa tudi vsemu narodu. Ko smo vzeli učiteljstvu ugled, vzeli smo mu tudi zaupanje, s tem pa spod-nesli tudi vse pogoje za uspešno učiteljevo delovanje med mladino in odraslimi.
Črnagoj. :
Zastopnikom učiteljstva v okrajni
šolski svet v krškem okraju sta bila izvoljena tov. Vinko Berce iz Št. Janža in Leopold Levstik iz Krškega, namestnikom pa tov. Janko Golob iz Rake in tovarišica Milena Zagarjeva iz Leskovca.
Opozarjamo na konec izvajanj članka »Ženska ročna dela in učiteljice.«
Iz seje višjega šolskega sveta dne 7. februarja. Na dnevnem redu je bilo edino poročilo o načrtu zakona o srednjih šolah. Poročevalec višji šolski nadzornik Wester. Seje sta se udeležila tudi šef oddelka za prosveto in vere dvorni svetnik dr. Fran Skaberne in pa vladni svetnik dr. Janko Bezjak. Po temeljitem poročilu poročevalca se oglasi prvi k besedi šef oddelka za prosveto in vere, ki poudarja važnost meščanskih šol v zvezi s srednjimi šolami. Višji šolski nadzornik dr. Poljanec pa je s prepričevalnimi besedami prav toplo priporočal enotnost nižje srednje šole ter zaključil: ena vzgoja, en narod, ena država. Ravnatelj Voglar se je zavzemal za poglobitev pouka v slovenščini, če hočemo imeti uspehe v latinščini. Ravnatelj dr. Pipenbacher se je zavzemal za učenje klasičnih jezikov na podstavi slovniške metode v slovenščini. Ta metoda pa se mora gojiti že v ljudski j šoli, ne pa direktna metoda, ki jo je toplo zagovarjal dr. Poljanec. Kanonik Nadrali ! se ogreva za ohranitev sedanjih tipov, Šef oddelka za socialno politiko Ribnikar se vnema za priklopitev meščanske šole srednji šoli in. za enotnost nižje srednje šole. Prof. dr. Medved je zoper enotno nižjo srednjo šolo. Ravnatelj Jelene želi, , da ostane meščanska šola taka, kakršna je dandanes, podlaga in zaključek izo-. brazbe našemu obrtniku in trgovcu. Poročevalec Wester vztraja pri nazorih in načrtih, ki jih je prejel odsek: za sedanje tipe; realka naj se razširi na osem let. Odsekov predlog ni bil sprejet, namreč da bi se sedanji tipi obdržali. Poljančev predlog za enotno srednjo šolo v celi državi je bil sprejet z 10 glasovi.
—	Tovariše vrtnarje, ki so dobili naročene podloge, pa niso še poravnali računa, uljudno prosim, da to kmalu store. Založil sem ves znesek za drevesca jaz in imam dobiti še 3500 K, pri katerih izgubim obresti — pa še na vrednosti denarja. ki mu je vedno manjša. Prosim torej! — Črnagoj.
Petdesetletnica. Dne 9. aprila 1872. sestali srno se- v Ljubljani k usposoblje-nostnem izpitu sledeči učitelji: Bernot, Čampa, Dovar, Franke, Jarc, Kernc, Ki-| movec, Kosi, Kovačič, Kregar, Medja, Podobnik, Tavčar, Vajšelj in Vodlak. Ako izmed navedenih še kateri živi, naj mi blagovoli to naznaniti pod naslovom: Fran Podobnik, nadučitelj v p. v Mariboru, Koroščeva ulica 7.
—	Disciplinarna zadeva bivšega c-kr. okrajnega šolskega nadzornika gosp. Karla Simona v Kranju. O tej nečedni disciplinarni zadevi se je razpravljalo v predzadnjih dveh sejah višjega šolskega sveta. »Slovenec« in »Slovenski učitelj« sta napisala seveda s teh sej poročilo po
ženil, saj nisem tepec. Ljubezen mora imeti haljo, ki se ji pravi dota. Priženil bom najmanj štiri tisoč, ni vrag! Sezidam si majhno vilo. S tolikim, denarjem se že lahko zida. Pa bom imel svoj udoben dom, čisto po svojih mislih in željah: tri sobe, kabinet, kopalnico, kuhinjo in pritikline, pa še čeden košček vrta... Ej, drzni načrti. — Štiritisoč kron, kakšen denar! Zavrtelo se mi je v glavi ob misli, da bi moral garati za tako premoženje celih pet let. In bi ne smel ves ta čas ne jesti, ne piti, ne pušiti... Človek brez sleherne potrebe, budalost! Nikoli ne boš imel štirih tisočakov v rokah. Tudi priženil jih ne boš, preneroden si, pre-bojazljiv in pregrd. Že zdaj se ti dela pleša ... Nikoli, nikoli! izusti svoje čenče!
Pred štirinajstimi leti bi me bil lahko metal sam sveti prorok Danijel ob najtrši zid in mlatil po meni z drenovko. pa bi mu ne verjel, da bom odštel ženi ta mesec 4000 kron samo za golo življenje in da mi pojde trda še za tobak. 4000 — nekoč plaha nada. še za devetim zidom
devetkrat potuhnjena, danes banalna realnost. Takrat bi se klanjal do samih tal visokim ničlam, poln spoštovanja in občudovanja, zakaj vilo bi zidal: tri sobe in kabinet... Zdaj sem zadovoljen, da ni žena zahtevala več. »K sreči ima februar samo 28 dni.« To se pravi, da bo treba za marec... Ne, ne. tega še ne maram misliti! ...
f Anton Hren.
Dne 1. februarja t. 1. smo položili k večnemu počitku v Mariboru v 77. letu starosti umrlega prezasluženega vpoko-jenega nadučitelja g. Antona Hrena.
Rojen v Gornjemgradu dne 21. junija 1845 iz znane narodne obitelji," po domače »pri Joškovih«, se je posvetil po dokončanih predhodnih študijah učiteljskemu stanu ter prebil zrelostno izkušnjo na učiteljišču v Gradcu leta 1863. Prvo službo je nastopil takoj po prestanem izpitu na Magdalenski šoli v Mariboru, po-
zneje je služboval v Framu, pri Sv. Trojici v Slov. gor., v Marenbergu, v Šoštanju, kjer se je dne 2. oktobra 1870 poročil s Karolino Schwarzovo iz ugledne rodbine v Šoštanju, ki mu je bila ves čas njegovega življenja, ljubezniva in zvesta družica. Iz Šoštanja je šel v Ljubno in iz Ljubnega kot nadučitelj v Fram, pozneje v Št. Janž na Dravskem polju, kjer je učiteljeval do svoje vpokojitve skozi 21 let do 30. septembra 1907. Od tega časa je bival v Mariboru. Pred nekaterimi leti je brezplačno opravljal posle tajnika pri odboru mestnega deškega zavetišča.
Ranjki Hren je bil odličen šolnik, skromen, tih in miren, svojim tovarišem vedno prijazen in postrežljiv, v narodnem oziru značaien in trd kot solčavska skala, ki je vse svoje otroke vzgojil v na-rodno-naprednem duhu. Ob njegovi krsti žalujejo poleg zapuščene vdove še sin m dve hčeri. Daleč naokolu je bila znana njegova in njegovih svojcev prava slovanska gostoljubnost.
A tudi izven šole je bil Hren v kulturnem oziru neumorno^ delaven. Ustanovil je v Framu in v Št. Janžu prostovoljni požarni brambi, bil je izboren sadjar, v Št. Janžu je leno uredil šolski vrt in drevesnico, občanom je bil vedno vsestransko dober in previden svetovaleCj zato sta ga tudi občini Fram in Št. Janž imenovali v priznanje njegovih zaslug šolo in občino častnim občanom. Kaj bi našteval še več! Ravnal se je vedno P° geslu: »Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož ie storiti dolžan.«
Dragi Tone! Zapustil si nas, zatisnil trudne svoje oči, truplo Tvoje počiva v zemlji domači, katero si tako neizmern0 ljubil, izginil si nam izpred oči, a v srci'1 tovarišev in brezštevilnih učencev in učenk živiš in ostaneš v
neizbrisnem
spominu.
Zakličem Ti: Počivaj mirno, duša! Snivaj sladki sen in na svidenje večnem raju — tam nad zvezdami!
Fran Podobnik-
Si«'v
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 23 februarja 1^2-
Stran 3.

svoje s končnim vzklikom: »Gospodu Simonu. ,'e prinesla disciplinarna preiskava častno zadoščenje. »Učiteljski Tovariš« in drugi listi, ki so o tem faktu nekvalificirano pisali, naj krivico popravijo.« Prav neradi se bavimo še enkrat s to ¿a devo, kci je v nečast učiteljskemu imenu, toda če bi molčali, bi si navsezadnje gospoda Šusteršičeve armade še domišljala, da je morda z gorenjo konštatacijo vendarle političnim svojcem natočila v umazano kupo čistega vina. Nepobitno dejstvo je, da je g. Simon kot šolski nadzornik v najnevarnejši dobi vojne ovadil štiri učitelje kot politično nezanesljive. Da ni našel referent višjega šolskega •sveta, okrajni glavar g. dr Karlin, med akti nekdanjega deželnega šolskega sveta dovolj obtežilnega materiala, je že mogoče, ker so romali vsi obtežilni akti od okrajnih glavarstev po zaupnih odposlancih takoj prve dni po državnem preobratu v Ljubljano, kjer sta jim tedanji kranjski deželni predsednik in njegov po-bočnik Kaltenegger preskrbela v dobro zakurjenih pečeh varno zavetje. Umevno je tudi, da se niso mogli po dolgih petih letih dobro spominjati nekdanji štirje avstrijski častniki te ovadbe, ker so imeli svuječasno pri tem vražjem poslu vsak dan mnogo stičnih nečastnili zadev. — In Mak«.*.., ni. imela Simonova izjava pri baronu Zoisu ža denuneirane učitelje slabih posledic? Zato, ker jih je ščitil takratni c. kr okrajni glavar Franc Schitnik, dobro vedoč, da se jim je napravila s to denun-cijacijo nezaslišana krivica, roda tudi ta dobri n dalekovidni mož ni mogel pričati <; tem, ker je še pred konečno razpravo umrl. — To in še marsikaj zanimivega ¿e zapisano v obtožnici, zato je le Škoda, da se ni res disciplinarni akt v seji ■preči'ai. Tudi kanonik Nadrah bi prišel potem pn zadevnem poročilu do drugačnih zaključkov. Sicer je pa referent g. dr. Karlin ravnal popolnoma v zntislu zahteve pritožnikov, ko je predlagal Simonovo prošnjo za upokojitev ministrstvu pro-svete v Beogradu. To in nič drugega niso hoteli denuncirani učitelji, dočim je hotel dr. Verstovšek postaviti tudi v Jugoslaviji g. Simona za okrajnega šolskega nadzornika v radovljiškem okraju, čeprav je bilo jeseniško in kranjskogorsko učiteljstvo zaradi istega Simona v disci-clinarm preiskavi. Če je to učiteljstvo dobilo v zadnji seji višjega šolskega sveta takozvani /-nos«, si upamo trditi s polnim prepričanjem,- da se jim je zgodila tudi s tem Velika krivica. — Vse, kar je prav! Ali mar ni višjemu šolskemu svetu znano, da je takoj ob prevratu zaprosil g. Simon, da se ga stalno upokoji? On že ve, zakaj je to storil. Aii ne ve, da mu je »Slomškova zveza«, katere podpredsednik je bil mnogo let, prav tedaj obljubila, da poravna vse stroške, če toži uredništvo »Učiteljskega Tovariša«-, ki je pisal o tej Simonovi zadevi, kar pa je naprošeni gladko odklonil? Javnost naj sodi, če je res izšel g. Simon iz te afere čist kakor angelj z belo lilijo. Gospod Simon pa naj se zahvali za ta odgovor svojim dobrim prijateljem izzivalcem, ki bi ga lahko obvarovali nove blamaže.
Vestnik za učiteljiščnike.
VABILO NA DEŽELO!
(Konec.)
Lastna hvala, cena mala! Poznam to in se tega zavedam, Ne bi bil omenil vsega tega, ako ne bi bil prisiljen. Zakaj? Dobili smo pred letom dni novega »gospoda«. Ne nameravam ga pobližje opi-: sovati. Omenim naj le, da je po njegovi lastni izjavi tako mogočen, da vidi v duhu. kaj se po celi občini godi.
Njegovi mogočnosti primerno, se mora razširiti tudi njegova slava in ugled | svojega namena. Zato se pa glasi novega Evangelija resnica: obrekuj svojega sovražnika. Tu je potreba tem nujnejša, ker sem velik grešnik; postal sem pohujšnji-vec in zapeljivec. Čujte moje grehe.
Nekdanji moji učenci so me nanrosili, naj jih vadim v petju. Ustregel sem njihovi želji in imeli smo pevski zbor. Prvi greh! Še občutneje sem se pa pregrešil, ko sem se drznil s pevci in pevkami uprizoriti gledališko predstavo s petjem. Ljudje so rekli, lepo je to; gospod so rekli, Kreh ie to. V kraju, kjer pastiruje mogočni, za napredek ljudstva navdušeni Gospod, se mora takemu pohujšanju na-rediti konec za vsako ceno. Zato na delo!
Javno ni preveč varno; prižnica ni Pravo mesto. Hajd v spovednico, saj tam j^stane vse tajno — po mislih gospoda. Poleg tega pa še k posameznim stranem na dom. Trud ne sme ostati brez vspeha. Pa res ni bil.
. Tajnost pa tudi ni ostala V spovedni-I Dekle pride k meni, pa mi jo izda ta-K°le: »Gospod so mi rekli pri spovedi,
naj raje hodim pet k »Marijini družbi«. (Teh deklet nihče ne poučuje). Mama pa mi prigovarjajo, naj več ne sodelujem pri igri, da ne bodo gospod vedno sitnarili pri njih.«
Drugi primer. »Z Bogom!« »Kam pa si se namenil?« »Grem z doma, mati vedno zbadajo radi petja in igre. V spo-vednici jim je natrobil. da je tako shaja-nje najboljša priložnost za greh. Ko sem šel v fronto, pa ni bilo nič priložnosti, čeravno sem povsod lazil.«
Na obzorju farnega neba vzhaja zarja »gospodove« slave. Njegovo kulturno delo. ki obstaja edino-le v polnjenju vedno praznih žepov, se pričenja.
Blagor ubogim! Raj na zemlji se odpira!
Drznil bi ^ še naprositi, naj »Kmetijski list« apelira tudi na take gospode, kakor je naš, da bi ne nadaljevali s takšnim kulturnim delom, pač pa da bi s podobnim prenehali. Tudi njim naj se stavijo ia vzor stare »korenine« duhovniškega stanu.	.1—še.
Vestnik meščanskih šol.
—c. Interpelacija glede plač meščan-
skošolskega učiteljstva. Poslanec dr. Ko-run je vložil interpelacijo glede ureditve plač meščanskošolskemu učiteljstvu.
Glas učiteljstva meščanskih šol.
Narodna Prosveta prinaša v 13. štev. obširno razpravo dalmatinskega meščan-skošolskega učiteljstva, ki se obrača na IJJU glede ureditve plač meščanskošolskemu učiteljstvu. Opisuje še bolj neurejene razmere v tem vprašanju nego so pri nas.
Naše narodno prosvetno delo.
VZGOJA MLADINE V POŠOLSKI DOBI.
Hočem govoriti osredotočeno. Vzgojni in učni cilj ljudske šole bodi: razve-
zovati v gojencu vse produktivne duševne sile in mu dati pravec za življenje, na pot v življenje!
Kaj, ko bi ne bilo preresnično reklo našega velikega vzgojitelja Ivana Cankarja: »Bog je pokaz,al človeku cilj, a na pot mu je dal berglje.«
O šolski vzgoji in o šolskem pouku ne bomo več govorili. Lotiti se hočemo zastavljene naloge iz treh vidikov.
A.	Kako nai vpliva vzgojitelj na mladino po končani šolski dobi.
B.	Kakšne zahteve stavlja moder ta družba na vsakega poedinca v njej.
C.	Kakšne dolžnosti izvirajo iz tega za vse meritorne vzgojne in državne či-nitelje.
A.	Vrnimo se k prvemu vprašanju. — Z ljudskošolsko odpustnico v roki ni ponehal biti gojenec naš gojenec! Obratno. Sedaj šele pričenja za učitelja delo v edin prospeh ljubljene domovine. Pot, ki jo šele namerja naš odpuščeni učenec v življenje, ni več v naši neposredni nad-zorovalni moči. temveč je prosta, pelje navzgor ali pa navzdol —.
Slovesne besede, ki jih naj naslavlja učitelj na gojenca pri izročitvi odpustni-ce. naj zadobe stvarno, resnično ozadje.
Učitelj bodi, v kolikor mu je .možno, v trajnem stiku z bivšimi učenci, naj jih moralno dviga z izposojevanjem dobrih koristnih knjig ob vsaki ugodni priliki, naj jih priteguje k mladinskim prireditvam in v nadaljevalne tečaje ob prostem času ter bodi mladini najboljši svetovalec pri izberi poklica, da »pride pravi človek na pravo mesto«, kakor pravi Karel Ozwald v svoji lepi, preporod oznanju-joči knjigi »Smernice novega življenja«.
V to ie predvsem potrebno, da si pridobi učitelj zaupanje staršev. Ti naj pridejo v živijensko odločilnih trenotkih svoje dece k učitelju po nasvet. Najbolj je želeti to. Mnogo staršev, vzgojenih v preteklosti, ima polno predsodkov o zmožnosti svojih otrok in o malovredno-sti ali nadvrednosti gotovih poklicev.
Treba je te predsodke pobijati, potrpežljivo, sistematsko. V tem obstoja umetnost!
Vsako delo je sveto, če je usmerjeno in če služi potrebnostim vsake prave kulture in če se izvršuje v zvestobi! Res je nekatero delovanje nadvredno, a nad-vrednost podeli delu le tendenca, ki je položena v isto. V tem so si moderni vzgojitelji in socijologi edini. Spominjam le na prelepo, v gorečnosti pisano knjigo »Arbeiten und nicht verzweifeln« od Charlileja.
B.	Moderna družba v njeni diferenciaciji rabi ekonomije življenskih sil. Ne trati energije, temveč rabi jo,« se glasi
energetski imperativ Viljema Ostvalda, oznanjevalca ekonomične izrabe svetskih vrednot.
V minuli dobi so bili poklici bolj eno-; stavni in podvrženi nekemu tradicijonel-nemu redu. Mnogo poklicev je bilo za večino nedostopnih in za vršitev istih, ravno najodličnejših, najmanj sposobnih ljudi.
A »Tempora mutantur, et nos muta-mur in illis!« —
Sodobnost pa rabi ekonomije življenskih energij!
C. Mnogo dolžnosti izvira za vzgojitelja iz spremenjenih življenskih okoli-' ščin. Treba predvsem, da se uglobi učitelj v študij socijologije, eksperi-1 mentalne psihologije .h psihotehnike. ; Slednja je uporabljena veda. ki si priza-i deva odgovoriti na vprašanja, kako bi se dali ti in ti za človeka dragoceni cilji do-! seči s pomočjo tega, da obvladaš duševni mehanizem. Za družbo v modernem smislu besede pa sledi neodložljiva, ne-oporečena dolžnost, skrbeti za brezplač-nost šolanja in učil, kajti prosta bodi pot sposobnemu! —
Nadalje naj država otvarja, v kolikor ji je možno takozvanc »Posvetovalnice ' za delo ali v zadevah poklica«, kakor so jo zamislili praktični Amerikanci. Prav tako posvetovalnico je otvoril že 1. 190S. psihotehnik in psiholog Frank Parsons v Bostonu.	Radovan Jaut.
Šolski odri in pevski zbori.
po. Šolski odri. Dne 5. februarja je priredila šolska mladina pri Sv. Miklavžu pri Ormoži pod vodstvom tov. ge. Pinte-ričeve dobro uspelo -šolsko predstavo. Uprizorila se je trodejanka iz kmetiškega življenja »Lastni želji — prosta pot ali kovač hoče biti« v xvezi s spevoigro. »Slava rokodelstvu!« Oboje je spisal šolski ravnatelj Anton Kosi v Središču. De-klamacije o različnih rokodelcih in temu primerne pesmi so splošno ugajale. Igra sama je jako poučna, ker vzbuja smisel za rokodelstvo. Prav lepo je tudi učinkoval nastop »Hojka — božično drevo«. Obiskovalci, zlasti starši, so z veseljem prisostvovali predstavi ter se radovali nad svojimi malčki, ki so se jako spretno j gibali na odru. Trud, ki ga je imela tov. j Pinleričeva ni bil zastonj. Poleg moralnega uspeha je dosegla tudi lep čisti dobiček. kr se uporabi za nabavo knjig in drugih potrebščin ubogi šolski mladini. Take solske predstave se vršijo pri nas vsako leto in ljudstvojih z veseljem poseča.
—po Šola v Šmartnem pod Šmarno goro je vprizorila predstavo dne 29. januarja 1922 v prostorih tvrdke Stadler v Zg. Gameljnih. Spored:: I. Živa slika, pozdrav, deklamacija: »narodna noša«, petje »Lepa naša domovina, »Slovenka sem«. II. Na izletu Ugra s petjem). III. Petje: 1. Ah ni li žemljica krasna... 2. Prišla je miška... IV. Mali nastopi: 1. Ciciban posluša očetovo uro. 2. Mali Ju-gosloven. -— Moja piška. 3. Ciciban in čebela. V. Petje: 1. Oj le šumi gozd nad mano... 2. Iz bratskog zagrljaja... VI. Čisla vest (igra s petjem). Predstava se je
2.	februarja 1922. ponovila v stari šoli v Šmartnem. Izvajanje je bilo precizno. Uspeh nepričakovano dober. Gospa Stadler se je izrazila, da je že dosti otroških predstav videla tudi v večjih mestih, toda tako bogate in lepe še ne. Prostori so bili vedno nabito polni. — Čisti dobiček se porabi za šolarsko knjižnico.
po Iz Krškega: Na delo za izobrazbo ljudstva. Dne 14. januarja zvečer in 15. januarja popoldne nam je nudila prireditev Podružnice K. J. S. v Krškem res krasen užitek s svojim raznovrstnim in obširnim vzporedom. 1. Deklamacija: Naša pesem zložil T. Gaspari. 2. Igra eno-deianka: Oh, ta Polona! pri kateri so nastopila samo kmečka dekleta, ki so bila prvič na odru — je vzbudila mnogo smeha. Bila je igrana izborno. Nato je sledil.
3.	Pevski nastop Kolašic: 1. Predice (s živo sliko). 2. Žalost. 3. Volarič: Slovenskim mladenkam, (s spremljevanjem krškega salonskega orkestra). Vse točke od lepe deklamacije, šaljive burke do krasne Volaričeve pesmi so bile izvajane tako precizno, da so ugajale vsemu občinstvu. Posebno krasna pa je bila pestra slika predic v narodnih nošah. Vsa čast na tako lepo uspeli prireditvi gre v prvi vrsti požrtvovalni, narodni gospe učiteljici Mili Levstikovi, ki je pokazala svoj talent kot režiserka, kakor tudi kot pevo-vodkinja: »Ženskega zbora«. Moralni uspeh naj ji je bogato plačilo za ves njen trud. Vsa prireditev se je pripravljala le dober mesec dni. Tudi naš pesnik Tone Gaspari, ki je zložil deklamacijo: »Naša pesem« za Kolašice zasluži vso pohvalo.
—po. Šoštanj. Za naše revne šolarč-ke. Tukajšnja šolska mladina priredila je dne 18. pr. m. dramatično bajko s petjem
v 3 dejanjih »Palčki«, katera je nad vse krasno uspela. — Igra je bila dobro na-štuairana in nastop posameznih igralcev samozavesten. Osobito pa je ugajalo izborno, ubrano petje s spremljevanjem glasovirja in harmonija. — Igra je vrgla čistega dobička 4800 K. Dne 4. februarja t. m. priredili so tuk. državni in zasebni uradniki plesni venček od kojega je zopet padlo v prid šolske mladine čistega prebitka nad 4500 K. Tako se je v tem kratkem času dobilo za naše revne šolarčke blizu 10.000 K, za kar bodi vsem darovalcem izrečena najiskrenejša zahvala.
—po Vel. Lašče. Na Svečnico 2. svečana je tukajšnja šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva priredila prvo šolsko veselico v »Zadružnem domu«. Spored je tvorilo več dramatičnih in pevskih točk ter deklamacijo. Celoten, kakor tudi poedini nastop šolske dece je bil po svoji dovršenosti naravnost očarljiv. Trajen spomin te prireditve je zapustil spretno prirejen O. Župančičev: »Razgovor« in »Kralj Matjaž«, dramatičen prizor, ki je samostojno delo nekega tukajšnjega g. učitelja. Ljudje, ki so zadnje čase precej proti tukajšnjemu učiteljstvu in to vsled disorientacije ali pa hujskarije gotovih faktorjev, so imeli ob tej prireditvi priliko presojati uspešno in ogromno delo, ki ga tukajšnje učiteljstvo vrši v in izven šole. Po točni presoji je bil moralen in gmoten uspeh te prireditve nad vse lep. Dal Bog nam Vel. Laščanom še obilo takih šolskih prireditev, ki širijo v narodu prosveto in večajo ugled učiteljstva.
Šolske ljudske knjižnice,
—pk. Šolska ljudska knjižnica
»Kmečkega bralnega društva« v Limbu-šu ima 750 knjig in ne samo 75, kar je bilo pomotoma natisnjeno v 6. številki »Učit. Tov.«
—pk V Kapelah pri Brežicah ima šola poleg šolske tudi ljudsko knjižnico, ki obsega ^41 vezanih in nevezanih knjig. Knjižnico upravlja tov. M. Kuglič. Ljudstvo pridno čita in si izposojuje knjige. Knjižnico je ustanovilo svoj čas učiteljstvo, ki je tudi zbralo knjige.
pk Obmejna šola pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ima zraven šolske, tudi ljudsko knjižnico z 81 knjigami. Ljudstvo
tudi iz Avstrije si pridno izposojuje knjige, le da jih je žalibog premalo! Ju-goslovenska Matica je obljubila pomagati. Na ta način bode ostala tu — kakor desetletja prej — skrajno obmejna narodna trdnjava!
Ljudska predavanja.
:>P Predavanje o mlekarstvu. V
telovadnici prve mestne deške šole v Ljubljani je predaval 13. t. m. tov. Andrej Škulj o mlekarstvu zelo zanimivo in temeljito, pojasnjujoč svoja izvajanja z lepimi skioptičnimi slikami. Udeležilo se je predavanja žal le malo število tovarišev in tovarišic in nekaj učiteljiščnikov, kar je vsekako graje vredno ter se naj vsaj vbodoče popra-vi taka malomarnost. Predavanje je bilo namenjeno v prvi vrsti učiteljiščnikom.
Neodrešena domovina.
—r Vesti iz zasužnjene Istre. V
Miytinščici na otoku Čresu hoče imeti prebivalstvo svojo narodno šolo. Ko je dobila hrvatska učiteljica nenadoma ukaz, da mora oditi, je to silno razburilo ; vaščane. Poslali so deputacijo v Lošinj h komfšarijatu, kjer so vodjo koitiisarijata naprosili, naj jim pusti hrvatsko šolo in zapove, da nima nikdo preganjati učiteljice. Komisar je Hrvate neuljudno sprejel ter jim rekel: Sedaj smo v Italiji in tako mora biti! nato jih je zapodil. Na ulici so čakali na Hrvate iz Martinščice fašisti ter jih napadli. Varstvena oblast se za napad na mirne Hrvate še zmenila ni! — V Beleju in Štivanu se opusti hrvatska šola ter otvori italijanska. Iz Beleja so pregnali narodnega učitelja. Tako se izvaja varstvo manjšin v zasedenem ozemlju!
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine i. t. d. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. 6.
—k Slovenska Matica. Knjige Slovenske Matice za 1921. 1. so izšle in pisarna jih je pričela razpošiljati. Prvotno je bil namenil odbor članom po 4 publikacije. Cene pa so med tem tako narasle, da je brez izdatne izgube nemogoče dati za 40 K štiri knjige. Člani naj se torej zado-vole s tremi izdanji in sicer prejme vsak roman Lermontova »Junak našega časa«, Pavle Golie »Večerno pesmarico« in dr.
J. Laha »Začetki Slovenske Matice«. Četrto knjigo pa -— dr. D. Lončarja »Politično življenje Slovencev« — prejmejo člani 25% ceneje nego drugi kupci. Cena te knjige 12 dinarjev, drugih v podrobni prodaji pa: »Junak našega časa 10 dinarjev, »Večerna pesmarica« 7 dinarjev in »Začetki Slovenske Matice« 3 dinarje. Ljubljanski člani naj pridejo po knjige sami in prinesejo s seboj potrdilo o plačani članarini. Knjige dobijo v matični pisarni vsak delavnik od 3.-5. ure. Članarina za leto 1922. bo odvisna od cen tiska, ki še ni določena. Poleg teh knjig je izdala Matica v tek. društvenem letu »Zemljevid slov. ozemlja« (Cena 20 dinarjev), dramo F. S. Finžgarja »Razvalina življenja«, P. Golie »Pesmi o zlatolaskah« in V. Jerajeve ilustrovano zbirko otroških pesmi »Iz Ljubljane čez poljane«. V kratkem izide Dr. Ivana Laha obširna antologija čeških pesnikov. Vabimo vse, naj pridno segajo po naših izdanjih.
—k O ochobm Hayue o Bacnmaity o;t ,'lp. Boj. P. MjiafleHOBHha. He Moryhn joni aa uoko BpeMe očhobhm »Hamy iiiko-jjy, oflJiy*mo caM ;ja y noceóHHM na.naiMiMa npvvKHM nmaoipiMa ;i,a ce yno3Hajy c mo-;iepHHM npoóieMHMa negáronme nayice h mKO.lCKOr 5khbotr.
Kao npBa cBeciia H3iihn he cpncKO H3-;tan>e Moje pacnpaBe »Uber die Grundlage der Erziehungslehre«. OHa je not obhm naTiiHCOM H3Hin;ia y añnpitH »TIpu.703ir 3a re.taroriiKv n ncuxo.ioriijy« (cb- 1), Kojy y oKBHpy no3HaTor noMaiKor »Ile^aroinKor Maranuna« (cb. 84G) ypebyje Q. F. Lipps, npocji. (j)iui030(|)iije ir ne^aroniKe Ha yHH-iwpsiiTeTy y Hnpnxy. Kn>nra he H3iieTH oko 7 lUTaMii. TafiaKa oóniine ocmhhp, a nena he pj Ohtu :s¡) n peTn JiaTH h k e 7 ;iira., a y kk>h-jkapckoj iipo^ajh 8 ;i,hii.
OfipahaM ce obhm 3a npemiiaTy na upBV cneeKv h moji hm pa^mnce Ha ne.ua-lonncoj xeopuju h npaKCir, napcnrro naK capaahhke h nirraone »Hauie UlKOJie«, Me y obom npt'.'iyaehy iioMoruy ón.io cbojhm l 'a^OBHMa na napeaw CBecKe, ón.io npHKyn-. han.oM npoTii iaTe. Be.urnnia iioj«':unin\ pajona Culie oiBap imimieBa (Maite a no-/lecne CTBapir o;i pasunx nucaua Mory hs-uhn yje/pio); xonopap he ce o;tpel)UBaTu no enopa3yMV c imcu;eM. CKynJbaiHMa npe/r-mate 10% 3a Tpyn.
y hoto bpeme Gnhy cbakome 3axBa-.iaii, ko Oh mh, iipeTnocTaBJbajvhir ja mv je »Hanra fllmia« h h>en upabau no3hat, ;iao enoje mhhijbeibe o tomo: Tpe6a .ni Taj naco-hhc — TI p 0 III h p e h , a ,1 h y h C t o m j y x y -— ofílIOBHTH II kojihko f)hx npil TOMe nocjiy Morao panyHaTH na iberoBy no-Moh. CBaKa nanoMena, Koja óh iiobo.t>ho jthn,ajia Ha ycnex hamepabahor nocaa, oh-he pa;io npHMJbena.
lIperajiaTy h cbe ocTajio ynyhHBaTH noTHHcanoMe.
■Tanyapa 1921.
rlp- Boj. P. MaaAeHOBiih JaroflHHa.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Pedagoško - didaktiški krožek v Mariboru vabi na prvi občni zbor, ki se vrši v ponedeljek dne 27. februarja ob 20. uri v deški meščanski šoli. K obilni udeležbi vabi za Pedagoško - didaktiški krožek v Mariboru pripravljalni odbor.
+ Učiteljsko društvo za laški okraj ima svoj drugi redni občni zbor v nedeljo dne 5. sušca t. 1. ob 9. uri dopoldne v šoli na Laškem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Predavanje tov. Milka Jerše: »Bivanje v Sibiriji«. 4. Razgovor o nabavi nagrobnega spomenika tov. Zornu. 5. Iz vprašalne skrinjice. 6. Predlogi in slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe vseli članov — vabijo se zlasti vsi mlajši v okraj došli tovariši in tovarišice — pričakuje zanesljivo — odbor.
Zborovanje log. odseka okr. uč. društva logatec je v soboto dne 4. sušca 1922 ob 10. dopoldne v šoli Dol. Logatec. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. — 2. Novi šolski zakon. — 3. Odsekov pravilnik. 4. Volitve v odsek. — 5. Slučajnosti. Oni tovariši ,ki so dobili bloke za uč. konvikt, se naprošajo, da prinesejo k zborovanju denar in neprod. bloke. Š.
Naša gospodarska organizacija.
—g. Učiteljice dekliške šole v Kranju so darovale z mesečnimi prispevki po 1' K v letu j 921. 700 K za Učit. konvikt. V jditeljica je dala 1000 K bi ez-^.estnega posojila. — V letu 1922. prodajajo in kupujejo bloke á 1 Din za ta namen. — Učenke te šole so nabrale za rusko stra-dajočo deco 1166 K 40 v. Šolska voditeljica v p. g. Franja Jugovic je dodala tej zbirki 20 K: enako nje sestra gdč. Katinka Jugovic tudi 20 K.
—g. Članarina in darila za učiteljski konvikt. Učiteljice dekliške šole v Km! nju 52C K. Živele darovalke in naslednice!
REZERVNI SKLAD.
Prostovoljni organizačni davek — 1922.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) 3. izkaz.
Po 180 Din: Učiteljstvo — Šmarje pri Jelšah. Darovali so po 50 Din: Šumer H. in Zupančič I., po 20 Din: Medved V., Lovrec Z. in Debelak D., po 10 Din: Bevc F. in Šega F. Po 150 Din: Kobal Josip ter Kati, Minka, Vera, Branko in Stana Ljubljana a 25 Din povodom izrednega dogodka. Po 45 Din: Učiteljstvo — Kostanjevica. Prispevali so a 5 Din: Brodnik Anton, Valentina Bučarjeva, Marija Hladnikova,. Marija Jelenčeva, Jurčec Ivan, Amalija Kobavova, Mihelič Ivo, Za-gorc Fran in Valerija Zlindrova. Po 30 Din: Učiteljstvo Št. Rupert. Po 26 Din: Levstek Leopold nabral na od-borovi seji učit. dr. za krški okraj. Po 20 Din: Šolsko vodstvo Št. Janž. Po 15 Din: Učiteljstvo Tržič; šolsko vodstvo — Breznica. Darovali so po 5 Din: Ažman Josip, Melita Šiviceva in Poldi Jegljičeva. Po 10 Din: Jadviga Malovr-liova — Ježica. Po 8 Din: Učiteljstvo šti-rirazrednice — sv. Duh. Po 5 Din: Mich-ler Ivan — Vrhnika; Valerija Jerajeva Gorje — Današnji izkaz 509 Din. Prej izkazanih 4998 Din. Skupaj 5507 Din. S tem. da organizacijo svojo vedno rad podpiram.
ljubim in častim svoj stan, mu vrata v svobodo odpiram.
Zdravo!
Ivan Petrič,
Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
Iz pisarne strokovnega tajništva — poverjeništva UJU.
F. Č. — Ker ste pričeli službovati kot pomožni učitelj z gimnazijsko, ne pa z učiteljsko maturo, morate imeti za usposobljenosti izpit 30 mesecev efektivne učit. službe (brez počitnic). — Prošnja na izpraševalno komisijo. Kolek za 2 Din, priloge a 50 p._
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskana« v Ljubljani
Št. 833/o. š. sv.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
V šolskem okraju ljubljanske okolice se po odredbi viš. šol. sveta z dne 11. februarja 1922, št. 2158 razpisujejo v stalno Dopolnitev sledeče službe:
Bevke, služba za nadučitelja in 1 učiteljico;
Brezje, služba za učitelja-voditelja; Brezovica, služba za nadučitelja; Borovnica, služba za 2 učitelja; Dev. Mar. v Polju, služba za 2 učitelja in 1 učiteljico;
Dobrava, služba za 1 učitelja; Grosuplje, služba za 1 učiteljico: Horjul, služba za 1 učiteljico; Jezica, služba za 1-učiteljico: Kopanj, služba za učitelja-voditelja: Notranie Gorice, služba za učiteljico: Preserie, služba za nadučitelja; Preska, služba za učitelja; Rakitna, služba za učitelja-voditelja: Sostro, služba za učitelja; Št. Jurij, služba za učitelja in učiteljico;
Št, Vid, služba za učitelja; Šmarje, služba za nadučitelja; Šmartno pod Šmarno goro, služba za
učitelja in učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje z osebno popisnico, spolnjeno natančno po vseh rubrikah, naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
3. marca 1922. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu v Ljubljani.
Okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 11. februarja 1922. Predsednik: Dr. Ferjančič, 1. r.
Št. 510/m. š. sv.
RAZPIS KATEHETSKIH SLUŽB.
Vsled naročila višjega šol. sveta z dne 12. februarja 1922, štev. 17.849 ex 1921 razpisuje mestni šolski svet troje nanovo sistemiziranih služb mestnih kate-hetov v stalno popolnitev s pričetkom šolskega leta 1922/23. in sicer:
a)	na IV. mestni deški ljudski šoli z učno obveznostjo tudi na barjanski šoli.
b)	II. stalno učno mesto za kateheta na I. mestni dekliški ljudski šoli.
c)	11. stalno učno mesto za kateheta na I. mestni deški ljudski šoli z učno ob-
veznostjo tudi na II. in III. mestni deški ljudski šoli.
Prosilci za podelitev zgoraj označe-nih službenih mest morajo biti usposobljeni za pouk verouka na ljudskih in meščanskih šolah.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati po službeni poti pri mestnem šolskem svetu ljubljanskem do dne 31. marca 1922.
Mestni šolski svet ljubljanski,
dne 18. februarja 1922.
Štev. 232 I.
R \ZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
1.	Sp. Sv. Kungota, dvorazrednica, kat. verouk, nadučiteljska služba;
2.	Sv. Peter niže Maribora, deška tri-razrednica, služba za učitelja;
3.	Podova, trira/.rednica, služba za učitelja ali učiteljico;
1. Puščava, dvorazrednica, služba za učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne 20. marca 1922. pri dotičnili krajnih šolskih svetih.
Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno
prošnjo; opremljeno s službeno razpredelnico.
Okrajni šolski svet Maribor, dne 18. februarja 1922. Predsednik: dr. Lajnšic, s. r.
Štev. 894.
RAZPIS KATF11ETSKE SLUŽBE.
Na osemrazredni mešani osnovni šoli na Viču pri Ljubljani se po odredbi višjega šolskega sveta z dne 12. februarja 1922, štev. 13.293'21, razpisuje drugo si-stemizirano stalno učno mesto kateheta.
Prosilci za omenjeno učno mesto morajo biti usposobljeni za pouk verouka na ljudskih in meščanskih šolah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože službenim potoni pri podpisanem okrajnem šolskem svetu do vštetega dne 9. marca 1922.
Predsednik. Zamenja se mesto
stalne učiteljice
v prav lepem kraju na večrazrednici blizu žel. postaje. Ponudbe na upravo Učiteljskega Tovariša pod št. 620.
m

Prva češka tvornica glasbenih instrumentov na Moravskem
Prva eefeka tvornica harmonijev

Josip Lidl Udi & Velik
Brno (Čehoslovaško).
Dobavitelj za jugoslovenske šole in za jugoslovensko ministrstvo vojne in mornarice. Ceniki v hrvatskem jeziku na zahtevo zastonj.
Gg. učiteljem popust.
v Boskovicah
Moravsko - Čehoslovaško.
0 0
Najprimernejša darila za mladino!
Najprimernejša darila mladini so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učitelj, konvikta" in sicer:
I
Engelbert Gangl: Spisi za mladino, L, II,. III., IV., V., VI. zvezek po Andrej Rapfe	, „ „ I., II., III., IV , V., VI. zvezek po
Mišjakov Julče : „ . . I., II., III., IV., V., VI. zvezek po Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I in 11. zvezek po . . . Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, in II. zvezek po . . „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po ......
Marko Senjanin : Slovenski Robinzon..... .....
Fran Levstik: Zbrani spisi za mladino, bros. D 1150, eleg vez. Otroški oder. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepončičeva). Igrice
za mladino otroških vrtcev in osnovnih šol brošura.....»4'
Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........„12
D	3-
„	3-
.	3—
.	3--
,	3—
»	3-
,	3
*	13-
75 50
50
V prid Učiteljskemu konviktu :
Žirovnik: Narodne pesmi, I.. II. in III. stopnja, cena Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino
D
1 25
1 25
Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo. Nadalje:
*
d
0
Rab. Tagore: Povestice. broš. D 2 50, vez..........
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi ..............
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica.............
,	„ Bob za mladi zob (pesmice) ........
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice).........
Mark Twain: Mali klatež........broš. D 6 50 vez. .
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)...........
Ewald Botka: Dvonožee.......broš. D I2'50 vez. .
Fran Levstik: Martin Krpan..............
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)...........
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianisiom).......
Nemcova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) brošura .... France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu . broš. D 3'— vez. .
Moj zverinjak..... ..............
Cika - Jova Gradnik: Kalamandrija pesmice......vez.
Zmaj: Malaj in Malon pesmice ....	„
Waschtetova Pravljice .............. „
Milčinski; Pravljice.................
Trnjulčica, pravljica s slikami.............
Snegulčica „ „ „ .............
Rdeča kapica „ . „ ............„
Pepelka	. . „ ............ „
Moji ljubčki, živalske slike............. „
Mladi slikar, knjižica za slikanje .......... „
Slike iz pravljic „ „ „	..........
3-50
7-50 375 3-50
-•75
8-— 5-
14 — 5'— 10--10,—
2-75 4 —
5-— 4"—
3-50 10 — 12 —
9 — 9 — 9— 9,-8"—
6--6-—

Razen tega ima „Učiteljska knjigarna" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po D 125, 1-50, 2-10, 2-25, 6-25, 7.50.