December/gruden 2023, leto XXVII, številka 3. Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci Drage občanke in dragi občani, v času pričakovanja božiča in prihajajočega novega leta, se vam zahvaljujemo za vašo podporo, sodelovanje in predanost v preteklem letu, ko smo skupaj ustvarjali povezano skupnost, kjer se cenijo vrednote solidarnosti, raznolikosti ter medsebojnega spoštovanja. Člani Občinskega sveta verjamemo v moč skupnosti, ki sodeluje in si prizadeva za skupno dobro, zato da naša občina ostaja varno in prijetno domovanje za vse nas. Želimo vam mirne in blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. Člani Občinskega sveta Občine Juršinci Novo leto je priložnost, da odložimo bremena starega leta in stopimo v čisto pričakovanje novega. Vsi, ki za vas pripravljamo Juršinske novice, vam želimo tople praznične dni. Dajmo priložnost novemu letu: povejmo si kdaj kaj lepega … 2 novice IN OBVESTILA - December 2023 3 UVODNIK Spoštovani bralci Juršinskih novic, prihajata najkrajši dan in najdaljša noč, prvi zimski dan, ko se sonce pojavi nizko na nebu in nam podarja najmanj svetlobe. Morda ljudje zato v tem času, ko le redki žarki za krajši čas prebijejo oblake, potrebujemo več pozornosti. Kaj nam lahko nadomesti pomanjkanje svetlobe v dnevu? Nekatere ogreje pogled na novoletno okrasitev – letos jo lahko občudujemo na več mestih naše občine. Drugim dodatno svetlobo v življenje prinesejo decembrski trenutki druženja – vzemite si jih in pridite na prireditve v naši občini. Otroške dlani bodo najbolj ogrela darila ali pa morda snežinke. Člani Uredniškega odbora Juršinskih novic se trudimo, da bi se vam kakšen nasmešek pričaral tudi ob listanju našega časopisa. Pomagajte nam in pogumno pošljite svoj prispevek (članek, pesem, fotografijo …) na e-naslov časopisa: novice@obcinajursinci.si. Naši predniki so zimski solsticij častili kot čas, ko se sonce ponovno rodi. V današnjem času je novo leto priložnost, da obkljukamo vse dobro, odložimo bremena starega leta in stopimo v čisto pričakovanje novega. Vsi, ki za vas pripravljamo Juršinske novice, vam želimo tople praznične dni. Dajmo priložnost novemu letu: povejmo si kdaj kaj lepega … Ksenja Žmauc IZDAJATELJ: Občinski svet Občine Juršinci ODGOVORNA UREDNICA: Ksenja Žmauc UREDNIŠTVO: Alojz Rakuša, Valerija Mlinarič, Nataša Žajdela Lah, Rok Osterc, Polonca Berlak in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-21-41 E-mail: novice@obcinajursinci.si Objavljene fotografije so last arhiva Občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 810 izvodov. TISK: Tiskarna EKART d.o.o., Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce. - December 2023 4 UVODNIK Spoštovane občanke in spoštovani občani, Pozitivno gledam na sodelovanje med društvi in vasmi v naši občini. Vsa društva vzorno opravljajo svojo poslanstvo povezovanja občanov in sodelovanja med društvi ter z občino. Najprej se zahvaljujem obema gasilskima društvoma v naši občini za vso opravljeno delo in pomoč ob ujmah, za vsako podarjeno uro vsakega posameznika. V čast in ponos mi je, da imamo med nami posameznike, ki ne vprašajo kdaj in zakaj, ampak le strnejo vrste in se brez pomislekov odzovejo klicu na pomoč. Vsem društvom in njihovim članom se zahvaljujem za vso pomoč, trud, organizacijo raznih prireditev, ki skozi leto potekajo po naši občini, saj si ni mogoče predstavljati družabnega življenja v kraju brez vas. Naloga občine kot inštitucije pa je, da vas po svojih najboljših močeh podpira. zakorakali smo v december, zaključek leta, ko pogledamo, kaj vse se je dogajalo in storilo v odhajajočem letu, kaj vse pričakujemo in bi radi postorili v prihajajočem. Leto, ki mineva, je bilo zelo nepredvidljivo, saj so nas prizadele ujme s poplavami in z močnimi neurji z vetrom in s točo. Že od meseca maja pa vse do jeseni smo se spopadali z raznimi naravnimi dogodki, ki so nam povzročali škodo na objektih, javni infrastrukturi, na posevkih in na trajnih nasadih. Škode na javni infrastrukturi so poletele v nebo, saj smo imeli več plazov, med njimi žal tudi plaz, ki je povzročil premik hiše družini Honomihl – Vrtič iz Rotmana, iz katere so se morali celo izseliti. Ogromno je bilo poškodovanih cest, predvsem bankine in potoki, ki smo jih po najboljših možnih močeh tudi začasno sanirali. Obilica padavin in z njimi poplave so pustile posledice tako na objektih kot v kmetijstvu, saj je v nižinah posevke poplavilo, v gričih pa izpralo in odneslo. V mesecu avgustu je večji del občine prizadela še toča, ki je pospravila še tisti del pridelka, ki je še ostal po spomladanskih ujmah. Narava je bila neizprosna po celotni Slovenij, saj je prinesla nepopisne posledice v velikem delu države. Ko pogledamo celotno sliko, pa smo lahko hvaležni, da ni bilo še huje. Mineva prvo leto mojega županovanja in potrebno je dati na plano postorjeno. Zaključujemo projekt kolesarke, upam, da ga čimprej zaključimo in damo v uporabo. Konec pa bo takrat, ko bo izplačan zadnji lastnik zemljišča, po kateri teče trasa Postopki parcelacije so nerazumno dolgi in upam, da se bomo tako mi kot državne inštitucije iz tega nekaj pozitivnega naučili za bodoče projekte. V začetku leta smo obnovili zobozdravstveno ambulanto, v katero se je vselila nova zobozdravnica, kasneje še vhod in dostop do zdravstvenega doma. Šli smo v nakup manjšega traktorja in priključkov za potrebe vzdrževanja občinske infrastrukture, z nadgradnjo opreme še načrtujemo nadaljevati. Zaključili smo vse nedokončane lanske cestne odseke in tudi oba letos predvidena. Na žalost smo nekatere, predvsem projektne naloge, morali prestaviti. Dodatna dela in povišanja cen, spremembe na trasi kolesarke in nekateri nesprojektirani deli odsekov so povišali končno vrednost investicije. Bliža se novo leto in z njim tudi čas želja in načrtovanja. Želja je veliko, na žalost se vse ne morejo uresničiti. Naloga mene, občinske uprave in občinskega sveta je, da sredstva, ki jih imamo na razpolago, čim bolj preudarjeno namenimo za potrebe čim širše skupnosti. Res je, da se glavarina v zadnjih letih malo viša, vendar nam po drugi strani inflacija in naloge, ki jih država prelaga na občine, to povišano glavarino poberejo. Razpisi, ki so na voljo, pa so v večini namenjeni velikim občinam ali pa za projekte, ki manjšim podeželskim občinam niso dosegljivi. V preteklosti je bilo v naši občini veliko zgrajenega in s tem smo postavili višje standarde, sedaj smo dolžni to vzdrževati ter obnavljati, kar pa nas tudi stane. Poudarek v naslednjem letu in v letih naprej moramo nameniti prihajajočim klimatskim spremembam, ki nas vedno bolj pestijo. Sanirati moramo najbolj poškodovane odseke cest in odseke, na katerih se nam pojavljajo največje škode. Sanirati moramo večje plazove na in ob infrastrukturi ter urediti zanemarjene, nove in pozabljene potoke, s katerimi moramo kontrolirano odvajati padavinske vode. Nujno moramo vse moči usmeriti v sanacijo potoka Krka z vsemi dotoki in nekako pristojnim službam in inštitucijam pokazati, kje in zakaj so težave. Pri reševanju vseh projektov in nalog bomo morali prositi za pomoč in sodelovanje širšo lokalno skupnost ter posameznike, prepričan pa sem, da bomo s pogovorom in sodelovanjem našli rešitve. En sam ali peščica je nemočna, več nas več ve, imamo več idej, izkušenj in znanja. Že sedaj brez pomoči posameznih občanov, ki so del naše lokalne skupnosti, marsikaj ne bi uspeli pridobiti ali izpeljati, zato se vsem, ki ste kakor koli s svojim znanjem, z voljo in zmožnostmi pripomogli, zahvaljujem za ponujeno pomoč, hkrati pa vas vse naprošam za pomoč in sodelovanje v naprej. Samo skupaj nam lahko uspe. Na koncu vas vabim na pestro predbožično dogajanje, ki bo v organizaciji naših društev, in vam želim obilo veselja in druženja na dogodkih v decembru. V novem letu vsem želim veliko sreče, osebnega in družinskega zadovoljstva, predvsem pa obilo zdravja. Bodimo odgovorni do narave in naj bo narava do nas prizanesljiva. Letos vas vabim na silvestrovanje v centru Juršincev, kjer bomo skupaj nazdravili odhajajočemu in pozdravili novo leto. Želim vam miru in vse dobro. Robert HORVAT - December 2023 5 DOGAJA SE NARAVA SVARI Na območju občine Juršinci smo v letošnjem letu gasilci posredovali in zabeležili dogodke, ki jih najstarejši občani ne pomnijo. Tako lahko izpostavimo zaključek meseca julija, ko je bilo v samo dveh dneh zabeleženih preko 60 intervencij, v katerih smo pomagali občanom pri izrednih dogodkih. Takšne količine dogodkov ne zabeležimo v nekaj letih našega delovanja, zato smo toliko bolj v skrbeh ob takšnih dogodkih. Zaradi vremenskih ekstremov, ki so v letošnjem letu pokazali zobe tudi na našem območju, je prišlo do veliko materialne škode in težav na premoženju občanov naše občine. Izredne razmere so se pričele že takoj po prehodu meseca maja v drugo polovico, ko je zaradi obilnega deževja prišlo do poplavljanja vodotokov, predvsem je zelo narasel vodotok Krka, ki se vleče skozi celotno občino ter poplavljanja stanovanjskih površin zaradi velike količine meteorne vode. Prav tako je zaradi razmočenosti tal prišlo do več udorov zemlje in zemeljskih plazov ter najbolj neljubi dogodek, zdrs stanovanjske hiše v naselju Rotman. Kot bi nas narava želela opozoriti, oz. nam nekaj povedati, je prišlo nato v mesecu juniju in juliju naslednje opozorilo v obliki močnih sunkov vetra, ki so odkrivali strehe stanovanjskih in gospodarskih objektov. In prav ti dogodki so botrovali, da se sistem zaščite in reševanja v občini Juršinci obrača na vas, vse občane nam drage občine Juršinci, da kolikor je v naših močeh postorimo za samozaščitno ravnanje, ker bomo s tem pripomogli k večji varnosti nas vseh. Naravne nesreče (hujša neurja, poplave, toča, suša, potres itn.) so nepredvidljivi dogodki, ki imajo lahko uničujoče posledice za okolje, prebivalstvo in gospodarstvo. Že od nekdaj so redne spremljevalke naših življenj. V zadnjem času so pogostejše, posledice velikokrat bolj uničujoče, prav tako je povzročena škoda večja kot kadar koli prej v preteklosti. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je stvar vsakogar in vseh. Zmanjševanje posledic naravnih nesreč zato zahteva celovit pristop, ki vključuje različne ukrepe na različnih ravneh, od posameznika in lokalnih skupnosti do nacionalnih organov in mednarodnih skupnosti. Posameznik lahko pripomore k zmanjšanju posledic nesreč z izvajanjem naslednjih aktivnosti: - Čiščenjem strešnih odtokov, jarkov za odvodnjavanje in odtokov bližnjih potokov, ki lahko poplavijo. - Pregledovanjem strehe, zamenjavo morebitnih poškodovanih strešnikov, preverjanjem stabilnosti dimnika in odpravo morebitne razmajanosti zunanjih struktur. - Preverjanjem, da meteorna voda teče po žlebovih in ne po fasadi. - Pregledovanjem, če so žlebovi prehodni in nepoškodovani, saj lahko nabiranje vode povzroči veliko škodo na temeljih hiše. - Odstranjevanjem razmajanega drevja, ki lahko pade na hišo oz. objekt. - Obrezovanjem vej in grmičevja, ki bi lahko poškodovali električno napeljavo. - Zagotavljanjem utrjenosti brežin (npr. zasaditvijo novega grmičevja oz. drevja). - Pospravljanjem ali umikom večjih predmetov, ki lahko ob prevračanju povzročijo škodo (npr. trampolin, vrtno pohištvo). Naštete aktivnosti so ene izmed mnogih in so le del ukrepov, ki pa je pri soočenju s tako velikim izzivom kot je obvladovanje posledic naravnih nesreč izredno pomemben. Njegova pomembnost se kaže tudi v zmanjšanem številu klicev na pomoč, kar pomeni, da lahko interventne skupine delujejo hitro in na lokacijah kjer je pomoč najbolj nujna. Z željo, da najprej pomagajmo sami sebi in nato prosimo za pomoč, vam odgovorni za zaščito in reševanje občine Juršinci voščimo vesele božične praznike in vse dobro v novem letu 2024. Poveljnik CZ občine Juršinci: Aleš Frlež - December 2023 6 Dejavnosti juršinskih društev SAMO ŽIVETI NI DOVOLJ »Samo živeti ni dovolj,« je rekel metulj. »Potrebni so še sonce, svoboda in drobna cvetica,« je pred davnimi časi zapisal eden največjih pravljičarjev. Misel nas opominja, da ni dovolj le to, da smo živi, ampak je pomembno, da ŽIVIMO. Prav tako pa moramo tudi drugim pustiti živeti, čeprav so drugačne barve kože, druge vere; čeprav se razlikujejo od nas po spolu, starosti, poklicu ali razmišljanju. Samo tako bomo kot družba lahko preživeli in pustili našim zanamcem možnost, da bodo lahko sploh še izbirali. Prišli smo daleč, a kako naprej v družbi, ki se vedno bolj umika v zasebno, v kateri obstajajo različne življenjske stvarnosti ter vrednote? Zaradi tega kot družba vedno težje dosegamo soglasja. Ob tem pa se premalo zavedamo, da živimo v času in kraju brez vojne, sredi čudovite narave, z obilico pitne vode, torej – kjer je vsega dovolj. Sedaj je na mestu vprašanje, ali jaz kot posameznik v okolju, v katerem živim, lahko spremenim svet na boljše. Prepričan sem, da lahko, vendar ne vsak sam, zato nas je potrebnih več, kar je pogoj za verižno reakcijo … in potovanje se lahko začne. Ker so tako razmišljali naši predhodniki, so pred 95 leti ustanovili Gasilsko društvo Gabrnik, pozneje so zgradili gasilski dom, nato vaški dom. Tako je bil postavljen prvi temelj, da so se ljudje začeli združevati, izmenjevati ideje in kovati načrte. Izjemno veliko lepih zgodb in spontanih trenutkov se je zaradi tega zgodilo v naši vasi in zaradi tega ima življenje svoj pomen. Tega se zavedamo tudi mi, zdajšnja generacija krajanov Gabrnika z okolico. Ko se zvečer zapeljete skozi Gabrnik, lahko vidite naš zadnji večji projekt, to je božično-novoletna razsvetljava, ki nikogar ne pusti malodušnega. Največji dosežek te novoletne razsvetljave pa ni na tisoče lučk, ki krasijo našo vas, temveč način, kako smo do luč sploh prišli. Sedaj, ko pogledamo nazaj, komaj vidimo, kako nas je takšen projekt prav vse krajane povezoval skozi celo leto, in čeprav je bilo velikokrat naporno in delavno, je občutek, da smo se zaradi tega uspeli povezati v skupnost, neprecenljiv. Zato se mi zdi pomembno, da še naprej razmišljamo skupaj, da sooblikujemo prihodnost in da tudi prevzemamo odgovornost. Za nami, gasilci, je izjemno zahtevno leto, predvsem po operativni plati. Verjetno v prihodnjih letih ne bo nič drugače, zato namenoma nisem izpostavljal stvari, o katerih ste prav gotovo že veliko slišali ali prebrali. Smo pa gasilci izjemno veseli, da je končno gasilec postal v očeh ljudi eden zadnjih branikov poštenosti, požrtvovalnosti, solidarnosti ter nesebične pomoči na Slovenskem. December je prav gotovo poseben mesec, je mesec blišča, obdarovanj, lepih želja in novih zaobljub. December je tudi mesec, v katerem se v naši občini zadnja leta veliko dogaja. Tako imamo izjemno lepo priložnost, da obiščemo številne prireditve, ki jih prirejajo naša društva, ter tako s svojim obiskom in navzočnostjo izkažemo spoštovanje do njihovega dela. Naj spoznamo, da ni pomembno število in ne blišč novoletnih lučk, pomembno je, s kom smo ob lučkah. Gasilke in gasilci PGD Gabrnik vam zraven vsega lepega želimo še varno leto 2024. Miran MUHIČ, PGD Gabrnik - December 2023 7 Dejavnosti juršinskih društev GASILCI GRABŠINSKEGA BREGA Leto 2023 je bilo za gasilce PGD Grabšinski breg zelo razburljivo, saj smo opravi preko 60 intervencij. Zraven rednih mesečnih vaj smo sodelovali na prireditvah in stražah. V mesecu avgustu smo se odzvali in priskočili na pomoč prebivalcem Črne na Koroškem, kjer smo pomagali pri čiščenju kleti ter odkopavanju hiš in odstranitvi naneslega gramoza. Odločili smo se, da bomo kot društvo priskočili na pomoč ljudem, ki so izgubili v poplavah vso imetje. Organizirali smo dobrodelno nabiranje hrane, pijače, čistil ter osebnih higijenskih potrebščin. Akcija je bila več kot uspešna, saj so se občani občine Juršinci odzvali v velikem številu in smo v dveh dneh zbrali več kod 2000 kilogramov dobrin, ki smo jih dostavili Rdečemu križu Dravograd. V društvu pa smo organizirali tudi družabne dogodke, na primer kresovanje in postavitev majskega drevesa. Gasilsko društvo Grabšinski breg KJER NI MLADIH GASILCEV, TUDI STAREJŠIH NE BO Gasilska mladina igra v današnjem času pomembno vlogo v zagotavljanju obstoja prostovoljnih gasilcev, niso le pripravljalna stopnja za prihodnost gasilcev, ampak pomembno središče skupnosti. Zavedamo se, da tam, kjer ni mladih gasilcev, tudi starejših ne bo. Z mladino se v našem Prostovoljnem društvu Grabšinski breg ukvarjava dva mentorja. Gabrijel Jelko Holc strokovno pristopi k učenju gasilskih veščin, saj ima zraven gasilskih spretnosti tudi lastnosti odličnega mentorja in izkušnje sodnika gasilskih športno-tekmovalnih disciplin. Mentorica Zlatka Knez pa poskrbim na nivoju GZ Občine Juršinci za vse potrebno za delo z mladino obeh društev zveze. Mladi gasilci se lahko izobražujejo v številnih disciplinah: z gašenjem požarov, s prvo pomočjo, z reševanjem z višin in s tehničnim reševanjem, seveda z vsebinami, ki so prilagojene mladini. Skozi te dejavnosti pridobivajo ne samo tehnično znanje, temveč tudi vrednote odgovornosti, teamworka in solidarnosti. V našem društvu smo se podali predvsem v sodelovanje na tekmovanjih gasilsko-športnih disciplin. Na srečo še interes mladih za gasilstvo ni upadel tako kot drugod, zato imamo tudi stalno ekipo, ki sodeluje na ligaškem tekmovanju in obsega pet krogov tekmovanja pionirjev in mladine Podravske regije. Naši pionirji so tudi letos dosegli skupno odlično tretje mesto. V ekipi ligaškega tekmovanja so tekmovali naslednji tekmovalci: TILEN VAJS, RENE PERŠA, ARIANA DRUZOVIČ, LEA MAGDIČ, NEŽA KUKOVEC, ANŽE KUKOVEC, ALJAŽ DRUZOVIČ, ISABEL VAJS, EVA URBANJA, JAN LUŠANC, ANŽE HOLC. Naši pionirji so zelo tekmovalni in so tudi letos sodelovali na veliko društvenih tekmovanjih, kjer so dosegali odlične rezultate. Tretje mesto so dosegli na tekmovanju v Ivanjkovcih ter tri prva mesta na tekmovanjih v Juršincih, Polenšaku in Trnovcih. K stalni ligaški ekipi so se pridružili še naslednji tekmovalci: TJAŠA OPRČKAL, RENE VIČAR PINTAR, REBEKA KORŽE, LIO MURŠIČ, LANA RIŽNAR, ŽIGA URBANJA. Moram pohvaliti tudi vodilne, predvsem našega predsednika Tomaža Slodnjaka in poveljnika Mateja Tuša, ki imata vedno posluh za naše potrebe in ideje. Letos sta se še posebej potrudila, saj sta nas za prostovoljno delo nagradila z izletom v Zagreb, kjer smo si ogledali novoletno okrasitev Zagreba, dobro jedli in se veselili. V našem društvu se zavedamo, da gasilska mladina ni le prihodnost gasilske enote, temveč je tudi pomemben del skupnosti že danes. S svojim delovanjem mladi gasilci ne le razvijajo spretnosti, temveč tudi gradijo mostove v skupnosti ter se učijo, kaj je pomembno, razvijajo veščine sodelovanja in pridobivajo občutek odgovornosti. Z GASILSKIM POZDRAVOM: »Na pomoč!« Zlatka Knez, gas. častnica, mentorica mladine v društvu, predsednica mladinske komisije Gasilske zveze Občine Juršinci - December 2023 8 Dejavnosti juršinskih društev Pomagali prizadetim v poplavah Kdor nudi ali podari pomoč, je socialnega dejanja in zadoščenja deležen tudi sam. Že sredi septembra letos sem prejel prošnjo za pomoč pri iskanju nekoga, ki je utrpel resne posledice po poletnih poplavah na Koroškem in (ali) v Zgornji Savinjski dolini. Anton Lajh je v imenu Športnega društva Juršinci želel dobiti stik z družino, oz. dvema bolj prizadetima družinama, kjer je bilo verjetno, da jih običajni načini nudenja družbene materialne pomoči in državnih institucij po znanih kriterijih ne bi opazili. Prvi hudo prizadeti so bili tako v javnosti hitro in javno izpostavljeni ter tako tudi deležni hitre in učinkovite pomoči po dramatičnih dnevih. Mnogi, na stotine je bilo, družin in posameznikov, ki so na področju občin Črne na Koroškem, Ljubnega in Luč ob Savinji ter ob Savinji utrpeli strašne izgube. Meža na Koroškem in Savinja s pritoki sta odnesli številne hiše, ali pa so jih zasuli ter totalno uničili hudourniki in zemeljski plazovi. Tem najhuje prizadetim so takoj množično priskočili na pomoč Slovenci; podjetja, bližnji sorodniki, gasilci, različna društva in posamezniki. Občine, RKS, Slovenska Karitas in njihovi predstavniki ter množično gasilci, SV in mediji so postali reševalci in v mnogih primerih rešitelji zares najbolj prizadetim, ki so v usodni noči iz 3. na 4. avgust ostali brez vsega, pod razbesnelim nebom, psihično zmrcvarjeni in obupani. Občinske ekipe so bile prisilno koordinatorji in usmerjevalci pomoči, ki je bila prve dni in tedne zares nesebična, množična in plemenita. To je bil čas splošne in konkretne »urgence,« Slovenija (in kmalu za tem številne prijateljske države) so izkazale vso svojo plemenitost ter vzajemnost, empatijo do prizadetih sodržavljanov. To je bil »referendum plemenitosti in sočutja.« V prav takšni luči so se množično izkazala tudi številna podjetja, društva in nekateri posamezniki, ki so dali od sebe veliko človekoljubne energije, zgled, kako bi naj delovala naša družbena skupnost tudi v normalnih razmerah. Utrinek plemenitosti, kot ga je opisal Anton Lajh, član Športnega društva Juršinci, je le eden od biserov, ki krasijo Slovence, torej našo družbeno skupnost. Sporočil mi je (kot prijatelj in pobudnik različnih dogodkov, povezanih z etno kulturo ter športom): »Na sestanku ŠD Juršinci, pred našo vsakoletno tradicionalno prireditvijo Noči pod topoli, smo se dogovorili, da bomo finančna sredstva, zbrana ob družabni igri »srečelov« podarili prizadetim v letošnjih katastrofalnih poplavah! Jože (avtor te reportaže), iščemo ljudi, ki bi lahko bili deležni naše pomoči in bi jo upravičeno sprejeli ter našo malo pomoč sprejeli kot iskreno željo, da jim olajša vsaj nekaj trenutkov življenja. 1.200 evrov bi razdelili med dve družini, ki bi jima ta denar zares prav prišel in pomenil pomoč v stiski.« Čeprav je bilo (in je takšnih ljudi in družin še zdaj zelo veliko) najti množico primerov, zadeva ni bila enostavno rešljiva. Zanesti se je Predsednik ŠD Juršinci Marko Novak je poplavljenemu Janezu Zamerniku vročil od članstva zbrano denarno pomoč. Ob predaji denarne pomoči Moniki Nareks so se iskrile solze ganjenosti bilo potrebno na ljudi, ki poznajo razmere in za katere je bilo zelo verjetno, da jih bo ves val množične pomoči ter državnih institucij spregledal. Na Ljubnem ob Savinji smo se tako povezali s Heleno Trobentar, zaupanja vredno občanko, ki je tudi sama empatična osebnost in znana po svoji strokovno-kulturni ustvarjalnosti v kraju. Sam pa sem bolj po naključju našel primer, gasilskega veterana pri PGD Luče ob Savinji, ki je v času vodnega udara v Lučah pomagal drugim, njemu pa je pobesnela Lučnica uničila pol stanovanjske hiše ter druge materialne dobrine večje vrednosti. Dogovorjenega dne smo se v Ljubiji pri Mozirju sestali predsednik ŠD Juršinci Marko Novak, članica Marija Zorko ter vodja sekcije za smučanje in kolesarjenje po starem Anton Lajh, oba iz istega društva, ter se odpravili najprej v Luče in predali pomoč Janezu Zamerniku, uro kasneje pa ob prisotnosti Helene Trobentar še Moniki Nareks in njeni družini, Blažu Podlesniku ter njunima otrokoma Vidu in Ani na Ljubnem ob Savinji. V obeh primerih smo podarili 600 evrov ter priložnostno knjižno darilo Antona Lajha o ljudeh in dogodkih v srednjih Slovenskih goricah nekoč ter simbolično steklenico kakovostnega vina donatorja z vinorodnega območja Slovenskih goric. Presenečeni ter ganjeni Monikini svojci, Zamernik in družina, so pomoč razumeli in sprejeli kot veliko dragocenost, odnos, ki je prisoten v naši skupnosti ob zahvalah v imenu njunih družin. Ob lokalnem vodstvu so si predstavniki iz Juršincev ogledali poplavljeno, razdejano območje, kjer je med potopom potekala drama za življenja. Da so ob tem humanitarnem, plemenitem dejanju stekle tudi solze, je potrebno izreči tako s strani prejemnikov te male »velike« geste, kot tudi med predstavniki ŠD Juršinci, ki so se na lastne oči lahko prepričali, kakšno gorje so povzročile poletne poplave s plazovi neverjetnih razsežnosti in rušilne pomoči. Naravna havarija je povzročila porušitev več kot 100 stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov, energetske in vodooskrbe ter komunalno cestne infrastrukture, ob sotočju Savinje in Drete v Nazarjah ter izlivu reke Pake v Savinjo pri Braslovčah in Rečici ob Paki pa še veliko več. Poplave v takšni razsežnosti in grozljive posledice so našo družbo streznile do obisti. Zdi se, da je primer iz Juršincev res le simbolično dejanje, ki je za prejemnike pomoči izraz srčnosti Slovencev, v tem primeru športnikov iz osrčja Štajerske, in je povsem pristen, iskren in plemenita realnost. Kdor podari pomoč, je socialnega dejanja in Nekoč bila je hišica v Rastkah v občini zadoščenja deležen tudi sam. Jože MIKLAVC Ljuno ob Savinji. Fotografije: Jože Miklavc - December 2023 9 Dejavnosti juršinskih društev TUDI V JESENI ŽIVLJENJA V SRCU ČUTIMO POMLAD Društvo upokojencev Juršinci je v drugi številki Juršincih novic, ki so izšle v avgustu, že poročalo o dejavnostih in doživetjih, ki so potekale do meseca avgusta. Tokrat pa bomo na kratko predstavili dejavnosti, ki so potekale od takrat dalje. V avgustu je društvo pomagalo pri izvedbi občinskega praznika in farnega žegnanja. Septembra smo napolnili avtobus in se podali na kopanje v terme Sveti Martin na Muri. Po celodnevnem druženju (pikniku) smo dan zaključili z večerjo ob prijetni glasbi v gostišču Pri Jeleni. Veselo smo se zavrteli v ritmu muzike. 15. novembra smo se po že utečeni tradiciji udeležili martinovanja v Spodnji Dobravi na Hrvaškem. Tja smo se odpeljali kar z dvema avtobusoma, saj nas je bilo kar 85. Vzdušje je bilo enkratno: kosilo, muzika, ples, klepetanje, skratka nepozabno druženje. V gostišču so istočasno bile prisotne še druge skupine, tako da nas je bilo skupaj okrog 300 . Z lepimi mislimi in s prijetnimi občutki smo se v večernih urah vrnili domov. Decembra nas v času božično-novoletnih praznikov čakajo še obiski in obdaritev članov društva, starih nad 80 let; teh je okrog 70. To so predvsem člani, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo udeležiti naših izletov in drugih dejavnosti. Kar nekaj od njih jih biva v domu upokojencev, kjer jih bomo predstavniki društva obiskali. S stiskom rok, toplim pogledom, prijazno besedo jim bomo dali vedeti, da niso pozabljeni. IZ ŽIVLJENJA V DOMU UPOKOJENCEV JURŠINCI V domu upokojencev Juršinci smo že zakorakali v praznični čas. V zadnjem mesecu tega leta izdelujemo voščilnice, pečemo piškote, krasimo smrečice in se spominjamo vseh preteklih dogodkov, ki jih tudi v letošnjem letu ni bilo malo. Našteli smo jih čez 80. V zadnjem času sta izstopala dva. Medgeneracijsko druženje z otroki naših zaposlenih, ki smo ga izvedli pred koncem poletnih počitnic, in pevsko-bralni nastop z naslovom Ljubezen je v zraku, ki sta ga izvedli pevska in bralna skupina stanovalcev našega doma. Kmalu se bo to leto zaključilo in tako kot vsi bomo tudi v domu začeli pisati zgodbe na nove liste, liste knjige leta 2024. Verjamemo, da bo še bogatejša, kot je bila letošnja. Prav vsem, ki že zahajate v naš dom in nam lepšate dneve, se zahvaljujemo za vsako izrečeno besedo, stisk roke, nasmeh in objem. Hkrati se veselimo vseh, ki nas boste v prihajajočem letu obiskali prvič. V novem letu želimo – tako zaposleni kot stanovalci – vsem zdravja, sreče, razumevanja, veliko miru, strpnosti in ljubezni. Monika Kovačič dipl. del. terapevtka - December 2023 10 Dejavnosti juršinskih društev Medgeneracijsko druženje z otroki zaposlenih Kaj je lepšega, kot ko narišemo nasmeh na obraz sočloveku? In ko je dan hkrati polepšan otrokom in tistim v jeseni življenja, je zadovoljstvo še toliko večje. Tako smo v začetku avgusta organizirali medgeneracijsko druženje otrok zaposlenih in naših stanovalcev. Otroci so se že zjutraj s starši pripeljali na delovno mesto. Skupaj z delovno terapevtko so ličkali koruzo za pečenje, nato so nabrali kamenčke, ki so jih skupaj poslikali. Kot vsak dan je sledila telovadba stanovalcev, kjer so otroci z veseljem sodelovali. Medtem je bila pečena tudi koruza, ki so jo otroci razdelili med starostnike in jo skupaj z njimi tudi pojedli. Vsi skupaj so se najbolj razveselili športnih iger, kjer so premagovali ovire z invalidskim vozičkom, streljali na koš, lovili žogo s pomočjo velikega padala. Smeha in veselja je bilo v izobilju. Že je nastopil čas za kosilo, pri čemer so nam najmlajši pomagali tudi z razvozom stanovalcev po etažah. Sledila je samo še obljuba, da se kmalu spet srečajo. Vsi so bili prijetno utrujeni, spomin na druženje pa je njihova srca napolnil z radostjo. Na še več takih dni! Barbara Varvoda Matjašič, animatorka Ljubezen je v zraku V četrtek, 12. 10. 2023, smo v Domu Juršinci pripravili nastop pevske in bralne skupine z naslovom ˝Ljubezen je v zraku˝. V našem domu smo s stanovalci vedno radi prepevali. Petje je bilo in je stalnica našega vsakdana. Pevsko skupino vodim animatorka Vesna, srečujemo se enkrat na teden in se pridno učimo novih pesmi. Petje nas dela sočutne, srečne, nas povezuje, povzroča ugodje. Bralno skupino vodim animatorka Iva. Tudi mi se srečujemo enkrat tedensko, beremo zanimive knjige, poklepetamo, komentiramo in popijemo kavico. Branje nas bogati, plemeniti, širi besedni zaklad. Odločili smo se, da združimo moči tako pevci kot tudi bralci. Izkazalo se je, da smo se odločili pravilno. Vse odpete pesmi na nastopu so povezane z ljubeznijo, zato smo se v bralni skupini odločili, da se predstavimo z ljubezenskimi pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zahvaljujeva se vsem stanovalcem, ki so se v tako lepem številu udeležili nastopa ter uživali skupaj z nami. Za obisk in spodbudne besede se zahvaljujeva tudi gospe direktorici in gospodu županu ter tudi ostalim sodelavkam, ki so naju pri tem podpirale in nama pomagale pri sami organizaciji dogodka. Predvsem pa se Vesna in Iva zahvaljujeva našim dragim članom pevske in bralne skupine. Veva, da ste za nastop vložili veliko truda in volje. Odlično ste se odrezali in ponosni sva na vas. Veseliva se že priprav za naslednji nastop. Animatorki: Vesna – zborovodkinja in Iva – vodja bralne skupine - December 2023 11 Dejavnosti juršinskih društev Društvo gospodinj Juršinci: NAŠE LETO 2023 Članice Društva gospodinj Juršinci se zelo rade družimo, a to ve že vsak. Ampak samo članice vemo, kako zelo pri tem uživamo. Povezujejo nas kuhanje, ustvarjanje, dobra energija, smeh in tudi kakšen trač. Naše četrtkove večere namenimo ustvarjanju, pri tem si pomagamo in si z veseljem podelimo kakšne načrte. Zelo rade si organiziramo kuharske tečaje, kjer si izmenjujemo recepte in male skrivnosti dobrih gospodinj. Tako smo februarja pripravile kuharski tečaj v peki krofov, peko sončnice iz kvašenega in slanega testa v sodelovanju z DKŽ Dornava, sledila je peka in krašenje tort pod mentorstvom Simone Šimenko. 11. februarja smo izvedle občni zbor, kjer smo dosedanjemu vodstvu potrdile mandat še za naslednja štiri leta. Tradicionalno naš občni zbor popestrimo z različnimi igrami, zmagovalke pa nagradimo s praktičnimi nagradami. 1. marca smo z go. Zdenko Burina izvedle slikarsko delavnico, kjer smo risale na platno s pomočjo verižic. Tako smo tudi pričele s pripravo in z izdelavo izdelkov za našo velikonočno razstavo, vmes pa smo si na morju v Portorožu nabrale moči za naše nadaljnje aktivnosti. Velikonočno razstavo velikonočnih jedi, ročnih del in starega orodja smo izvedle med 1. in 3. aprilom. Odprle smo jo s prireditvijo v naši kulturni dvorani z naslednjimi nastopajočimi: otroci iz skupine Škrati juršinskega vrtca, Ožbe Hrga, Jure Fras in Lovrenški ljudski pevci iz Juršincev. 22. aprila so se naše članice Katarina Mihelič, Rozika Šuen in Marica Simonič udeležile državnega tekmovanja v peki kvasenic in osvojile drugo mesto. Sodelovale smo tudi na drugih prireditvah: tekmovanje v kuhanju golaža na Kukavi, kuhanje zelenjavne juhe na dobrodelnem teku »Tukaj sem zate«, kuhanje kisle juhe ob slavljenju srebrne maše in abrahama našega duhovnika Dušana Todoroviča, žetev na stari način na Polenšaku, priprava pogostitve na občinskem prazniku in farnem žegnanju, kuhanje za otroke oratorija v Juršincih, pogostitev na prireditvi Poezije in vino. 24. junija smo se odpravile na izlet v Mirno Peč, kjer smo si ogledale muzej Lojzeta Slaka ter cerkvico in muzej Toneta Pavčka. Izlet smo si popestrili s sladkimi dobrotami, z glasbo, dobro voljo in zanimivimi dogodki, na katere se bomo prav radi spomnili. Poletje pa je bilo več kot idealno za peko gibani. Spekle smo jih več kot sto, tako da so zagotovo bile odlične. V oktobru smo izvedle tečaj v peki pletenic in drugih izdelkov iz kvašenega testa pod mentorstvom Boštjana Flosa. V tednu otroka smo z našimi najmlajšimi iz vrtca izvedle dva kuharska dneva, kjer smo pekli odlične rogljičke. Novembrske četrtke smo namenile izdelovanju adventnih venčkov in jih tudi uspešno prodale, nekaj pa smo jih podarile. Lepa hvala vsem, ki ste se odločili za nakup našega venčka in si s tem polepšali adventni čas. 18. novembra so se naše članice Marija Žmavc, Kristina Slodnjak in Pavla Vesenjak udeležile tekmovanja v izdelovanju rezancev v Dražencih in se tudi odlično odrezale. Pred nami je veseli december, zato bomo aktivno zaključile to naše leto. Vabimo vas, da nas obiščete na stojnicah, kjer vas bomo razveseljevale z domačimi keksi, ročnimi deli, s toplimi sendviči, hot-dogi, pomfrijem in kuhančkom. Ne bo manjkalo presenečenj! 23. decembra bosta na stojnici na voljo potratna potica in sadni kruh. Sprejemam naročila na tel. št.: 041 802 261 – Romana. Članice društva gospodinj Juršinci vam ob prihajajočih praznikih želimo, da vam duh božiča napolni vaš dom in poskrbi za mir in srečo. Tisti mali darovi naj osrečijo slehernega, vonj božiča pa naj nežno poboža vaše srce in srca bližnjih, s katerimi vstopate v leto 2024, ki naj vam prinese obilico sreče, zdravja in uspeha. Romana Hrga, predsednica DG Juršinci - December 2023 12 Dejavnosti juršinskih društev Tretja likovna kolonija v spomin rojakinji Štefki Cobelj Letošnje leto je našo občino zaznamovala 100. obletnica rojstva dr. Štefke Cobelj, ki je pomemben pečat pustila kot umetnostna zgodovinarka in etnologinja ter velika ljubiteljica slikarstva. S tremi prireditvami smo ponosno obeležili njeno ime. 15. junija smo v kulturni dvorani pripravili predstavitev njenega življenja in dela, ki nam ga je približala ga. Mira Petrovič iz domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Bogat večer spominov smo nadaljevali pred votlino ob Muzeju dediščine kraljic, kjer nam je predsednica Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršincev, ga. Marta Toplak, predstavila izbrano zbirko besedil in predmetov iz življenja naše rojakinje. 16. septembra smo v okviru Likovne sekcije KUD-a dr. A. Slodnjaka Juršinci organizirali dobro obiskano 3. likovno kolonijo. V sončnem dnevu se je ob likovnem ustvarjanju družilo kar 23 likovnih umetnikov – amaterjev in profesionalcev. Čudovit ambient Puhovega muzeja v Sakušaku, kjer smo bili gostje Društva rojaka Janeza Puha Juršinci, je pustil globok pečat v nastalih likovnih delih. Na istem dvorišču smo se ponovno srečali 14. oktobra ob slavnostni Otvoritvi razstave likovnih del 3. likovne kolonije, ki je bila na ogled do 3. novembra, ko se je preselila v razstavne prostore Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. 12. decembra smo dela predstavili tudi v avli Doma upokojencev Juršinci. Razstava bo na ogled do konca januarja 2024. Ga. Cecilija Bernjak je ob otvoritvi razstave v bogatem besedišču spregovorila o Štefki Cobelj, saj njeno ime nosi likovna sekcija DPD Svoboda Ptuj. Program so kulturno obogatile domače Ljudske pevke, mladi igralci iz OŠ Juršinci pa so nasmejali občinstvo. Ob tej priložnosti smo zbranim predstavili umetniško delo akademskega slikarja, kiparja Tomaža Plavca, bronasto portretno figuro Cobljeve. Podžupanja, ga. Nataša Žajdela Lah, je pozdravila zbrane, se zahvalila g. Plavcu in povedala: »… Naša lokalna skupnost se rada ponaša z imeni rojakov, ki so se s svojim delom in zapuščino zapisali v zgodovino, in Štefka Cobelj je zaenkrat edina ženska ob nam najbolj znanima Janezu Puhu in dr. Antonu Slodnjaku. Njenemu izjemnemu zbirateljskemu delu in ohranjanju kulturne dediščine, ne samo doma, ampak tudi daleč v tujini, njeni bogati zapuščini, ki jo je zapustila kulturnim ustanovam in zaslugam na področju likovne umetnosti, želimo v naši lokalni skupnosti dati poseben pečat in spomin. Tako smo se svetniki in župan odločili, da bomo rojakinji Štefki Cobelj letos, ko obeležujemo 100. obletnico rojstva, v centru Juršincev pred Kulturno dvorano postavili spominsko obeležje.« Slavnostno smo kip otvorili v soboto, 16. 12. 2023. Zaključujem z besedilom, ki ga je poslala Monika Vrbnjak, članica Likovne sekcije KUD-a dr. A. Slodnjaka Juršinci: »V življenju ni važno, ali si amater ali profesionalni slikar. Važna je globoka in neskončno močna želja po učenju in nadgrajevanju samega sebe. Nihče se ne rodi talentiran in nadarjen, razen peščica izbranih, pa še ti vsakodnevno, z vajo izboljšujejo svoj dar. Na primer: slikar Cezanne. A mislite, da se je rodil s tem talentom? Daleč od tega! Njegove prve slike so nerodne, nepravilnih proporcev in razporeditev. Ampak ni odnehal in danes ga občuduje ves svet. Torej, ne odnehajte, ne obupajte, vztrajajte in uspeli boste, ker naučimo se lahko vsega, kar si res želimo!« Polona Berlak KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci - December 2023 13 Dejavnosti juršinskih društev / dogaja se Spodaj objavljamo besede predsednika likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, DPD SVOBODA Ptuj, katere člani so naši ljubi gostje likovnih kolonij. Spoštovane Juršinčanke in Juršinčani! 16. 9. 2023 smo se zbrali v Juršincih pred Puhovim muzejem. Pričakali sta nas ga. Polonica Berlak in ga. Nataša Žajdela Lah, kot vedno z nasmehom, dobro voljo in zakusko. Družimo se že tri zaporedna leta, naša srečanja postajajo tradicionalna. Prvi dve leti smo slike podarili društvu in domu upokojencev v Juršincih. Ogledali smo si film o industrialci g. Puhu v muzeju. Po ogledu filma smo se razkropili po bližnji okolici, iskali smo motive za slikanje. Ustvarjali smo po lastni presoji in izbiri motiva v oljni in akrilni tehniki. Letošnja kolonija je imela poseben namen, namenjena je bila dr. Štefki Cobelj ob njeni 100. obletnici rojstva, rojena je bila 18. decembra 1923, njene korenine sežejo v Oblake na območje današnje občine Juršinci. Bila je umetnostna zgodovinarka, svoje znanje je razdajala tudi v naši likovni sekciji na Ptuju, dolga leta bila je mentorica v likovni sekciji, po njej se je leta 1996 poimenovala naša sedanja – današnja likovna sekcija dr. Štefke Cobelj DPD SVOBODA PTUJ. Likovna dela smo razstavili v Juršincih v Puhovem muzeju. Tudi mi, ptujski likovniki, smo 7. 11. 2023 v mestni knjižnici Ivana Potrča Ptuj priredili svečano prireditev in likovno razstavo v zahvalo in njen spomin. Prepričan sem, da so slike impresionirale obiskovalce, pustile lep vtis in ostale v spominu. Hvala za povabilo in sodelovanje na minuli likovni koloniji in likovni razstavi. Posebej se zahvaljujemo ge. Polonici Berlak in ge. Nataši Žajdela Lah za gostoljubje na vseh dosedanjih likovnih kolonijah. Vedno smo uživali v ustvarjanju in druženju. Hvala v imenu vseh nas likovnic in likovnikov Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD SVOBODA PTUJ. Želimo si nadaljevati naše tradicionalne likovne kolonije. Franc Ferčič, dipl. ing. str. Predsednik likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD SVOBODA PTUJ - December 2023 14 Dejavnosti juršinskih društev GLEDALIŠKA SEKCIJA – MOŽA JE ZATAJILA Po koronskem času, ko smo morali večino časa preživeti doma, v neki varnostni razdalji, smo se z veseljem, pa tudi s strahom in v negotovosti vrnili v naše prostore. Člani Kulturno-umetniškega društva dr. Antona Slodnjaka – gledališka sekcija Juršinci smo v letošnji jesenski sezoni uprizorili komedijo Moža je zatajila. Po nekaj letih premora smo člani spet združili moči in pod vodstvom Patricije Erhatič priredili odlično komedijo Moža je zatajila, ki je petkrat do zadnjega kotička napolnila dvorano kulturnega doma v Juršincih. Komedija je v prleškem narečju in je zato pri nas toliko bolj priljubljena. Vsebina zgodbe Moža je zatajila Mlad par je na medenih tednih, ko njuno romanco prekine nenapovedan obisk bogate tete Valentine. Teta je zagrizena nasprotnica moških, zato ji nečakinja, ki je njena edina dedinja, za poroko ni upala povedati. Novopečena zakonca jo želita na to počasi pripraviti. Že tako težko situacijo še bolj zapletejo jezična kuharica, daljni sorodnik in še en snubec. Po dolgem premoru so zopet zasijale luči, čutili smo vznemirjenje, občudovanje, slišal se je smeh in kar je najpomembneje za nas igralce – tudi aplavz. Smeh je večkrat napolnil našo dvorano, zato se v imenu Gledališke sekcije Juršinci zahvaljujemo za vsak prispevek, za vse pohvale, lepe besede, objeme in iskren stisk rok. Takšnega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje. Naj nas smeh in dobra volja vedno povezujeta. Režija: PATRICIJA ERHATIČ in JOŽICA RAJH Igrali so: ROK OSTERC, PATRICIJA ERHATIČ, SONJA RAUŠL, MARKO NOVAK, TADEJ DIVJAK, DAVID OSTERC, KLAVDIJA MAJCEN Šepetalki in asistentki: ANICA MAJCEN, ANICA ŽMAUC Tehnični mojstri: DAVID OSTERC, ROK OSTERC, TADEJ DIVJAK Scena: člani gledališke skupine Patricija Erhatič Prifarci na dvorišču Puhovega muzeja Nedelja, 27. avgusta 2023, je bila poletno vroča, sonce je grelo okoliške vinograde in veter je nežno poganjal klopotec na dvorišču Puhovega muzeja v Sakušaku v občini Juršinci. Člani KUD-a dr. Antona Slodnjaka Juršinci smo pripravili vse potrebno, da se je zgodaj zvečer pričel koncert Prifarskih muzikantov, ki letos obeležujejo svojo 35. obletnico delovanja. Zase pravijo, da s pesmijo in z vižami ohranjajo bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo, odlikuje jih štiriglasno petje, glasbeniki kritiki pa jih uvrščajo med najboljše etno glasbene skupine na Slovenskem. Prifarci so nam v Slovenskih goricah poleg svojih lastnih skladb godli lepe slovenske ljudske pesmi od slovenske Istre pa vse do Prekmurja. Poletne temperature na prizorišču so dodatno pogreli z dalmatinski napevi, prvič pa so nam v živo predstavili svojo čisto novo pesem Mediteran. Dvorišče Puhovega muzeja vedno znova navduši s svojo čudovito kuliso, ne samo navdušene publike, ampak vsakič tudi nastopajoče. - December 2023 15 Dejavnosti juršinskih društev Fotografije koncerta, ki jih je posnel fotograf David Osterc in so objavljene na facebook strani KUD-a dr. Antona Slodnjaka Juršinci, pritrjujejo temu dejstvu. Puhov muzej je odprt za javnost, v njem se skriva bogata zapuščina našega rojaka Janeza Puha, ki je vredna ogleda. Na dvorišču muzeja smo do sedaj gostili že tri manjše koncerte: Ansambel Saša Avsenika leta 2020, Kvatropirci so nas obiskali leta 2022 in letos Prifarci. Tudi v prihodnje še nameravamo prirejati manjše koncerte, namenjene tistim obiskovalcem, ki imajo radi manjša prizorišča, bolj intimne narave, kjer nastopajoči po koncertu ne pobegnejo v zaodrje, ampak ostanejo z občinstvom, z njimi izmenjajo besedo ali dve in z veseljem posnamejo kakšno »fotko« ali dve s svojimi oboževalci. Lepa poletna noč je legla na okoliške vinograde, vaški klopotec je nemo čakal na jesenki veter, pesem Prifarcev pa je pozno v noč nežno odmevala iz Šmigočeve terase: »Že nona mi je rekla, tako kot je, je prav …« Za KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci Nataša Žajdela Lah SLOVESNOSTI OB DNEVU SPOŠTOVANJA VREDNOT NOB NA PTUJSKEM Območno združenje borcev za vrednote NOB Ptuj v sodelovanju z veteranskimi združenji in društvi, povezanimi v Koordinacijo veteranskih organizacij Slovenije, ter Klubom brigadirjev Ptuj in Društvom vojnih invalidov Ptuj vsako leto pripravi spominsko slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednost NOB na Ptujskem. Tako se spomnijo padca Lackove čete v Mostju, 8. avgusta 1942, mučne smrti heroja Jožeta Lacka ter vseh padlih in žrtev vojnega nasilja v drugi svetovni vojni. Letos je bila prireditev zaradi slabega vremena namesto ob spomeniku padlim partizanom Lackove čete prestavljena v kulturno dvorano v Juršince. Župana obeh občin, Nuška Gajšek in Robert Horvat ter predstavnika ZZB za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman in Branka Bezeljak so v Mostju položili venec. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Marijan Križman. Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj je na svečanosti podelila Zahvalne listine občinam in posameznikom, ki so v preteklem letu posebej izstopali pri skrbi za ohranjanje spominskih obeležij, posvečenim temu zgodovinskemu obdobju. Sledil je prisrčen kulturni program, v katerem so sodelovali združeni moški pevski zbor iz Ptuja in predstavniki Kulturno-umetniških društev Ptuj, Rogoznica ter Gorišnica. Nastopili so tudi člani KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci, in sicer sta se predstavila recitatorja Tadej Divjak in Slavko Harc, zaigral pa je tudi mladi harmonikar Matevž Matjašič. Po končani prireditvi sta župan Robert Horvat in ZB za vrednote NOB Ptuj pogostila vse udeležence prireditve v prostorih kulturnega doma. Vsekakor je šlo za prireditev, ki ima glede na zgodovinski pomen svoje mesto med dogodki v našem okolju, bila pa je zanimiva tudi za tiste, ki jih pritegnejo kulturni dogodki. Žal je bilo na prireditvi zelo malo ljudi iz naše občine. Sam sem to pripisal dejstvu, da ni bilo o prireditvi objav – sem imel prav? Na odgovor bo potrebno počakati do takrat, ko bo občina ponovno gostila ta dogodek. Slavko Harc - December 2023 16 Dejavnosti juršinskih društev GOSPODINJSKI DOM DRUŠTVA SV. MARTA NA TURISTIČNI KMETIJI TOPLAK Društvo s Turistično kmetijo Toplak pripravlja vsako leto ob godu sv. Marte gospodinjski dan, gospodinjski praznik. Sv. Marta je vzornica in zavetnica gospodinj in predstavlja prisrčno gostoljubnost doma (prinaša kruh na mizo). Zakaj Gospodinjski dan ? Zakaj goduje sv. Marta po spravilu žetve? Gospodinjstvo je bilo nekoč najpomembnejše, kruh pa je predstavljal preživetje. Pomena obojega bi se tudi v današnjem času morali zavedati. Po žetvi, ko je prišla moka v hišo, je to pomenilo preživetje do naslednjega leta, kar je bilo vredno praznovanja, zato so na ta dan ponekod ženske spekle dobrote in jih s hvaležnostjo delile. Tako je bilo tudi pri nas doma. Obiskali so nas vsi sosedje, cela vas. Predstavil se je gostoljuben dan z veliko veselja in dobrote do tega nebeškega daru. Prvi praznik gospodinj smo v Juršincih v okviru društva uvedli že v letu 1996 in ga praznujemo še vedno. Zavzema srečanja gospodinj in poudarja kulturni, vzgojni in izobraževalni pomen gospodinj – program gospodinje, družine in doma. Imamo tudi okrogle mize s strokovnjaki s področja gospodinjstva in vzgoje, pripravljamo tudi različne kulinarične razstave, v katere vključujemo glasbo. Pri nas so pogostitve s prleškimi dobrotami. Tudi letos smo vse udeležence pogostili z enolončnico, s prleškim piskrom in s prleško sladico (gibanico). Letošnja posebnost in zanimivost je bila predstavitev knjige Vzgoja ženske od Marte do Marije. Predstavljena je bila kot knjiga, ki poudarja modrost ženske in ji pomaga pri osebni rasti. Knjigo lahko dobite v Gospodinjskem domu ob vikendih. Ogledali si boste lahko stalno kulinarično razstavo s predstavitvijo dela in življenja gospodinje, pogoščeni pa boste tudi s sezonsko prleško sladico. Predsednica društva Marta Toplak - December 2023 17 Dejavnosti juršinskih društev ZAHVALA JESENI Kot je že tradicija v Juršincih smo tudi letos že 31. po vrsti pripravili prireditev Zahvala jeseni. Letos smo jo pripravljali skupaj z vasjo Gabrnik, ki je prvič predstavila svojo dediščino v letu 2003. Tudi takrat smo izpostavili vzdevek za njene prebivalce: gabrniški Pukaži. Zakaj Pukaži? Gabrniška vas v dolini je nastala ob vodotokih potoka Krke, ob glavni rimski cesti, po kateri so se ponoči na kolesih vozili škratje in prepevali, kar je pomenilo, da so v vasi nastajali glasbeniki (skoraj pri vsaki hiši). Ob potoku so nastajali vodni mlini za mletje žita, predvsem pšenice, da so zmleli moko za vsakdanji kruh (in za preživetje). Zadnji mlin z velikanskim kolesom, ki se je vrtela, ko jo je poganjala voda, smo še lahko videli pred nekaj leti pri Mlinarjevi družini. Ob večerih pa so na teh mlinskih kolesih sedele žabe, tako imenovani pukaži, ki so ob poletnih večerih pripravljale koncerte in regljale dolgo v noč. Zato ni čudno, da so prebivalci Gabrnika dobili svoj priimek, vzdevek: Pukaži. Na podlagi tega smo se odločili, da se Gabrnik predstavi s kraljico glasbe Klavdijo Štuhec, torej z glasbenico, ki prihaja iz močne gabrniške glasbene družine. V ta namen smo pripravili dve znameniti razstavi. Prvo smo pripravili v cerkvi s pridelki in glasbenim pomenom, drugo pa v votlini ob muzeju, likovno razstavo vaščanov in glasbenikov same vasi Gabrnik s poudarkom na kraljici. Čeprav nam je zopet ponagajal dež, je pri darovanju svete maše sodelovalo enajst kraljic, ki so s hvaležnostjo izročile svoj dar. Program smo nadaljevali v dvorani s šolskim programom. Nastopili so učenci literarnega kluba, ki so se predstavili z igro, ter harmonikaši. Vzdušje s prepevajočo glasbeno kraljico je bilo enkratno. Vaščan Ignac Hrga je lepo predstavil vas. Društvo ohranja in razvija dediščino Juršincev. Z raziskavo naše preteklosti, dediščino kraja, smo začeli v letu 1992 in s projektom Krona zaključil v letu 2012. S tem smo spoznali vse vasi, običaje, pridelke, društva, kulturne in gospodarske dejavnosti Slovenskih goric. Vzporedno z raziskavo so se odvijale prireditve, poimenovane Zahvala jeseni, kjer je vsako leto zgovorno simpatično dekle postala kraljica. Predstavila je običaj svoje vasi z vsemi značilnostmi. Kot se za kraljico spodobi, so jo krasili: krona, zlat prstan, obleka, košara, kmečki voz. Tako smo v naši deželi kraljic dobili kar 20 kraljic. Dediščino razvijamo naprej tako, da vsako leto obudimo eno dejavnost in se ponovno spomnimo naših korenin ter lastnosti, ki krasijo našega nekdanjega Prleka, Lovrenčana. Da ne bi bilo naše delo pozabljeno, smo vzeli v najem in obnovili »farovške štalce« za potrebe muzeja. Muzej dediščine kraljic je edinstven in zanimiv. Pred tremi leti smo dogradili muzejsko votlino odprtega tipa. Letos smo jo dokončali in bo namenjena celoletnim tematskim razstavam (najmanj petim) ter znanim zaslužnim prednikom naših Slovenskih goric. Tako lahko vsak obiskovalec, kulturnik ali turist spozna naše lepe in zanimive Juršince. Predsednica društva MARTA TOPLAK - December 2023 18 Dejavnosti juršinskih društev Dejavnosti Kulturno-etnografskega društva Juršinci Člani KED Juršinci smo sodelovali na XVI. Rimskih igrah. V četrtek, 17. 8. 2023, smo si uredili svoj kamp, kjer so bili vsi dobre volje. V petek smo pričeli tudi s tekmovanjem, ki je potekalo do nedelje. V soboto smo nastopili na povorki skozi ptujske ulice, na katerih smo se predstavili kot lončarji. Martinov pohod smo letos izvedli malo drugače. Zbrali smo se 25. 11. 2023 v Juršincih in se odpravili proti Donački gori. Izbrali smo hladen dan, zato smo komaj čakali, da izza oblakov posije sonce. Na vrhu Donačke gore smo naredili skupinski posnetek. Po končanem pohodu smo se še družili in prepevali ob harmoniki. KED Juršinci Odzvali smo se povabilu društva Krdebač in se pridružili njihovim članom pri likanju koruze po starem. Lepo je bilo, ko smo se spominjali tistih časov nazaj, kajti danes to delo opravljajo s stroji. Hvala prijateljem iz Cerkvenjaka za dobro voljo in dobro postrežbo. Tako kot vsako leto do zdaj smo se tudi letos odločili, da bomo izvedli naša tradicionalna pohoda. V petek , 17. 11. 2023, smo se v večernem času zbrali v Juršincih in se sprehodili po naših krajih, zaključek pa je bil v našem prostoru, kjer smo se dobro okrepčali. »Klopfanje« sončnic v Rotmanu Prekrasne sončnice so zacvetele in krasile polje. Jeseni so dozorele in pridne roke so jih porezale. Tako so se sorodniki in prijatelji Marije Kukovec in Stanka Kukovca odzvali na povabilo 9. septembra in se dobili v Rotmanu, kjer smo »klopfali« sončnična semena iz sončnic. Spremljala nas je dobra volja in ob dobri postrežbi smo preživeli lep večer. A. Ž. - December 2023 19 Dejavnosti juršinskih društev Mednarodni festival DNEVI POEZIJE IN VINA na dvorišču Puhovega muzeja Glasbeno kuliso sta tkala mezzospranistka Saška Kolarič in kitarist Denis Kokalj, glasbenika, ki ju povezuje ljubezen do Prlekije. Prostor sta napolnila s špansko glasbo, z ljudsko pesmijo in s slovenskimi popevkami. Zbrani, ki so se zadržali dolgo v noč, so bili enotnega mnenja, da je organizatorjema – KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci in Društvu gospodinj Juršinci – uspelo ustvariti čudoviti večer poezije in vina. Dvorišče Puhovega muzeja je nudilo edinstveno kuliso pesniškemu dogajanju. Za gostoljubje se naše društvo iskreno zahvaljuje Društvu rojaka Janeza Puha. Polona Berlak KUD dr. A. Slodnjaka Juršinci Nekoč sem se zaljubila v moškega Tretjič zapored smo bili gostitelji velikega pesniškega dogajanja, 27. mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina. Dogodek se je odvijal od ponedeljka, 21. avgusta, do sobote, 26. avgusta, v različnih slovenskih krajih: Ormožu, Ljutomeru, Dornavi, Vitomarcih, Petanjcih, Ljubljani … ter izven meja Slovenije. Osrednje dogajanje je bilo na Ptuju, kjer je bila 24. avgusta z branjem odprtega pisma Evropi angleškega pesnika in dramatika Davida Harsenta tudi uradna otvoritev festivala. Isti večer, 24. avgusta, smo ob 19. uri v Juršincih gostili libanonsko pesnico Joumano Haddad in galicijsko pesnico Yolando Castaño. Branje poezije v jezikih avtoric je v čudovitem ambientu Puhovega muzeja božalo duše ljubiteljev lepe besede. Joumana Haddad je pesnica, novinarka in aktivistka za človekove pravice. Revija Arabian Business jo je uvrstila na seznam 100 najvplivnejših žensk iz arabskega sveta. Yolanda Castaño je pesnica, esejistka, urednica in kuratorka, direktorica mednarodne pisateljske rezidence Residencia Literaria 1863 v A Coruñi v Galiciji. Z doživeto interpretacijo svojih pesmi je popolnoma prevzela občinstvo. Za vinsko razvajanje je poskrbel odličen vinar Marko Toplak. Predstavil je dejavnost Vinogradniško-turistične kmetije Toplak in zbranim ponudil v pokušino pet različnih vin. Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker je ravnal z menoj kot s kraljico, nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker ni bil kralj. Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker me je nasmejal, nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker ni pil mojih solza, ko sem jokala. Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker je bil zgovoren in se je lepo izražal, nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker je veliko govoril, a le malo o meni. Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker me je ponesel na luno, nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker me ni znal vrniti na zemljo. Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker je vedel, kako se dotakniti mojega telesa, nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker se ni znal dotakniti moje duše … Iz pesmi Od ljubezni do ljubezni avtorice Jouamanna Haddad - December 2023 20 Dejavnosti juršinskih društev Uspešen začetek tekmovalne sezone juršinskih strelcev Po poletnih počitnicah in z začetkom šole se začnejo tudi resnejši treningi in priprave v Strelskem društvu Juršinci, saj se že konec septembra in v oktobru začnejo vsa tekmovanja v regijskih ligah, državnih ligah in mednarodni ligi FIRST, začnejo pa se tudi pokalna tekmovanja, ki potekajo po celotni Sloveniji, in sicer v vseh kategorijah. V našem društvu se lahko pohvalimo, da imamo v disciplini zračna pištola verjetno edini pokrite vse kategorije U15, U17, U21, dve članski ekipi in ekipo veteranov. V našem društvu se z mlajšimi tekmovalci ukvarja predvsem Darko Pavlin, ki je skupaj z Ludvikom Pšajdom tudi registrirani trener športnega strelstva, kar se vidi tudi na rezultatih naših mladih tekmovalcev, saj skoraj ni tekmovanja na regijski ali državni ravn,i kjer ne bi bili na stopničkah za zmagovalce, tako posamezno kot ekipno. Strelsko sezono 2023/2024 so v začetku oktobra otvorili z državnim prvenstvom veterani in to zelo uspešno, saj je Miroslav Moleh osvojil 2. mesto, ekipa, ki jo sestavljajo Janko Berlak, Ludvik Pšajd in Miroslav Moleh, pa prav tako 2. mesto. Pričela se je tudi mednarodna FIRST liga, kjer smo v prvem kolu osvojili ekipno 4. mesto. Zadnji vikend v oktobru pa so potekala tekmovanja v državnih ligah v Ljubljani za vse kategorije. V soboto so nastopili mlajši tekmovalci, kjer je v U21 Valter Drašler osvojil 7. mesto, ekipa U17 2. mesto, posamezno pa Milan kvas 4. mesto, Mai Pak 7. mesto, Miha Močnik 11. mesto in Jan Brmež Čeligo 15. mesto, ekipa U 15 je osvojila 4. mesto posamezno pa Nejc Repič 4. mesto, Anej Čuček 9. mesto in Žan Gril 11. mesto. V nedeljo so potekala tekmovanja v prvih državnih članskih ligah, kjer so juršinski strelci osvojili ekipno 2. mesto, posamezno pa se je Miroslav Moleh uvrstil v finale in osvojil 8, mesto, Ludvik Pšajd 11. mesto in Rok Pučko 18. mesto. V prvem kolu druge državne lige severovzhod, ki je potekalo na juršinskem strelišču, je prvo mesto pripadlo ekipi SD Juršinci in prav tako je prvo mesto posamezno osvojil naš strelec Niko Pšajd, 4. mesto je osvojil Mai Pak, 7. mesto Valter Drašler, 9. mesto Gregor Vesenjak, 12. mesto David Kekec, 13. mesto Miha Močnik, 21. mesto Milan Kvas in 26. mesto Jan Brmež Čeligo. Novembra smo nadaljevali z ligaškimi tekmovanji, in sicer zopet v Ljubljani, kjer smo postavili nov mejnik društva, saj smo v mlajših kategorijah nastopili s kar 9. tekmovalci v treh kategorijah. V kategoriji U21 je drugo mesto osvojil Valter Drašler. U17 so osvojili ekipno 3. mesto, posamezno pa Pak Mai 6. mesto, Milan Kvas 7. mesto, Jan Brmež Čeligo 11. mesto in Močnik Miha 17. mesto. U15 so osvojili ekipno 2. mesto, posamezno pa Anej Čuček 3. mesto, Nejc Repič 5. mesto, Liam Lesjak 12. mesto in Žan Gril 13. mesto. V drugem kolu državnih članskih lig je ekipa SD Juršinci osvojila 3. mesto, posamezno pa se je v finale tokrat uvrstil Rok Pučko in pristal na 8. mestu, 14. mesto je osvojil Niko Pšajd in 18. mesto Miroslav Moleh. V novembru smo sodelovali tudi na mednarodnem 6. pokalu ŠSD Murska Sobota, kjer smo osvojili ekipno 3. mesto, ter na 2. kolu mednarodne FIRST lige, ki je tokrat potekalo v madžarskem mestu Zalaegerszeg, kjer smo osvojili odlično 4. mesto ekipno. Mlajši tekmovalci so nastopili tudi na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol v streljanju z zračno pištolo na Ptuju. V kategoriji učenk je Isidora Drobnjak zasedla 2. mesto. Med učenci je 1. mesto osvojil Nejc Repič, tretji mesto pa je zasedel Liam Lesjak. Nastopili so še Anej Čuček (4. mesto), Žan Gril (5. mesto) in debitant na tekmovanjih Jayden Ljubec (7. mesto). V disciplini zračna puška je 1. mesto osvojil Simon Jug, 2. mesto Jaka Šeruga in 3. mesto Nejc Repič. Tekmovali so še Anej Čuček, Žan Gril, Anej Lajh, Jayden Ljubec, Anže Škrjanec, Anže Janžekovič, Liam Zelenko in Nejc Šegula. Tudi letos smo v začetku decembra organizirali skoraj že tradicionalen Miklavžev turnir, ki je v letu 2024 tudi v koledarju Strelske zveze Slovenije. Letošnji pokal je bil tudi z mednarodno udeležbo, saj so se našega tekmovanja udeležili tudi tekmovalci iz sosednje Hrvaške ALZAS iz Čakovca, ki so osvojili ekipno 1. mesto, drugo mesto je pripadlo ekipi SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu in tretje mesto ekipi SD Juršinci 1 (Miroslav Moleh, Ludvik Pšajd, Rok Pučko). Posamezno je 1. mesto osvojila Majda Raušl SK Ptuj, 2. mesto je osvojil Ivica Takač SK ALZAS Čakovec in 3. mesto Boštjan Simonič SD Jože Kerenčič. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip in skupaj 39. tekmovalcev, kar je rekord tega tekmovanja. V decembru nas čaka še kar nekaj tekmovanj, 3. kolo državnih lig, FIRST liga, Pokal Ljutomera, Regijska liga … Dobrih rezultatov ne bi bilo brez rednih treningov večkrat tedensko, ki jih vodi naš trener Darko Pavlin. Pomembna je tudi podpora staršev naših mlajših tekmovalcev, saj jih pripeljejo na treninge in občasno tudi na kakšno tekmovanje, kar nam zelo veliko pomeni. Posebej se zahvaljujemo tudi Občini Juršinci za vso podporo pri našem delu. Juršinski strelci vam želimo vesel božič in vse dobro v prihajajočem novem letu. Mirko Moleh - December 2023 21 Dejavnosti juršinskih društev / med vasmi Društvo Štajersko-Pesniške noše v letu 2023 Kljub vsem naravnim katastrofam in ujmam, ki jih je prineslo leto 2023, je bilo za našo skupino Štajersko-Pesniške noše pestro leto. V želji, da ohranjamo in prenašamo naše stare običaje iz roda v rod, predvsem oblačilno dediščino, smo v naših pesniških nošah sodelovali na številnih prireditvah čez leto. Kot že po tradiciji začnemo na cvetno nedeljo. Skupina izdela velike presmece in jih na ramenih odnese v našo farno cerkev k blagoslovu. Tako je bilo tudi letos. Za veliko noč smo se udeležili »vstajenjske maše,« kjer po običaju zunaj v procesiji nosimo »nebo« in svetimo z »lučmi«. Letos zaradi slabega vremena procesije ni bilo. V mesecu maju smo se v nošah udeležili prireditve Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Na telovo smo se v nošah udeležili pozne maše. Procesije pa letos zaradi slabega vremena ni bilo. Prireditev ob 100-letnici rojstva dr. Štefke Cobelj je bila 15. junija; v kulturni dvorani smo predstavili našo štajersko-pesniško nošo. 9. julija smo se v naši farni cerkvi v Juršincih udeležili srebrne maše našega župnika g. Dušana Todoroviča. Po maši pa smo se na lojtrskem vozu odpeljali na pogostitev na Polenšak. 16. julija smo sodelovali na tradicionalni 60. žetvi po starem na Polenšaku. Tja smo se odpeljali na lojtrskem vozu. Lovrenška nedelja: kot po navadi smo se oblečeni v noše udeležili pozne maše v naši farni cerkvi v Juršincih. V Lenartu smo oktobra sodelovali na srečanju in sproščenem druženju v podporo delovanja Nove24TV 15. oktobra je bila v Juršincih Zahvala jeseni. V nošah smo se udeležili zahvalne maše v naši farni cerkvi. Anton Lajh Postavitev klopotca v Zagorcih Klopotec je etnološka znamenitost in slovenski simbol, saj nam naznanja jesen in prihajajoči praznik martinovo. Tudi letos smo ga v Zagorcih tradicionalno obeležili. Zbrali smo se v petek, 25. avgusta, ko je popoldansko sonce še vedno močno pripekalo, zato smo se še posebej razveselili vrhunske kapljice vin Bakus. Za žarom sta se odlično odrezala mojstra Toni in Andrej. Za pravo domačo glasbo je poskrbel naš harmonikaš Andrej, ki je ob dobri družbi svoj meh raztegoval vse do jutranjih ur. Zahvaljujem se vsem udeležencem srečanja in se že veselim srečanja v letu 2024. Srečno novo leto 2024 vsem! - December 2023 Jasmina Roškar 22 med vasmi Društvo KÜKAVA v letu 2023 Društvo KÜKAVA je bilo v letu 2023 spet zelo aktivno. Skozi vso leto je izvedlo kar nekaj tradicionalnih, kulturnih prireditev, namenjenih ohranitvi tradicije na Kukavi s poudarkom na povezovanju, druženju domačinov in hkrati z željo privabiti na Kukavo tudi druge obiskovalce od blizu in daleč, ki se radi vračajo v naš kraj, našo družbo. Za uspešen zaključek leta 2022 smo se družine konec decembra zbrale v vaškem domu. Ob družabnih igrah, namiznem tenisu, kartah smo doživeli čudovit večer, strnili misli o letu 2022 in prisluhnili otrokom, ki so navdušeno pripovedovali o decembrskih obiskih dobrih mož. Tako smo že tkali nove ideje za leto, ki se sedaj že poslavlja. Leto 2023 smo pričeli s pustnim rajanjem. Nekaj dni pred pustom smo okrasili vaški dom in okolico, na pustno soboto pa si pričarali pustno rajanje. Zbrali smo se mladi in mladi po srcu, oblečeni v razne pustne kostume, in se prepustili pustnim norčijam ob pustnih dobrotah, toplih napitkih in norčavemu vzdušju. podobni, zato smo hitro našli skupen jezik. Člani društva rojaka Janeza Puha so nam obljubili, da se bodo na Kukavo z veseljem še vrnili. Za veliko noč, ki največji krščanski praznik, na Kukavi poteka tradicionalno pokanje z »nabijačami« in tako je bilo tudi letos, na veliko soboto. Že ob žegnanju dobrot so strelci pozdravili zbrane ob vaški kapeli, njihovo pokanje pa se je nadaljevalo ves dan. Pridružili so se jim ljubitelji pokanja tudi iz drugih vasi. Z »nabijačami« so se naslednji dan odpravili še k nedeljski sveti maši. Združeni z ostalimi strelci so s pokanjem po krščanskih vrednotah oznanjali vstajenje Jezusa Kristusa. Za praznik dela, 1. maja je vaški odbor organiziral postavitev majskega drevesa ob našem vaškemu domu. Domačini so se zbrali dan prej, pripravili in okrasili drevo, ki so ga naslednji dan ob dobrotah gospodinj in domači kapljici postavili in s tem počastili državni praznik. Tako ohranjamo slovensko tradicijo. V mesecu avgustu so ob občinskem prazniku našo vas in vaški dom občudovali člani Društva rojaka Janeza Puha, ki so ta dan imeli srečanje z oldtimerji in so se vozili po krajih naše občine. Na Kukavi smo jih dobrovoljno pričakali in jih pogostili. Udeleženci srečanja so bili zadovoljni in navdušeni nad delom našega društva. Občudovali so našo vztrajnost, urejen prostor in objekte, ki smo jih naredili v lastni režiji s pridnimi rokami. V tem smo si z imenovanim društvom zelo TRADICIONALNA GOLAŽIJADA NA KUKAVI Društvo KÜKAVA 99 je 3. junija organiziralo 6. tradicionalno Golažijado na Kukavi. Dogodka se je z udeležilo 14 ekip: domača ekipa KÜkava 99, Športno društvo Moškanjci, Legende Mezgovci, Društvo gospodinj Juršinci, Lovsko družina Juršinci, Avtoelektrika Roman Svrženjak s. p., Društvo gospodinj Ptuj, MK Auspuhi, Zvone team, Podvinski risi, PGD Žamenci, Podmornice, KÜkavske mlatilnice ter Šporhet team ŠD Juršinci. - December 2023 23 med vasmi Prijavljena ekipa od organizatorja prejme le meso, za ostale dodatke, sestavine, začimbe pa je prepuščeno sodelujočim, ki s svojim znanjem, z izkušnjami želijo pričarati najboljšo teksturo, okus, vonj, barvo … Tako je bilo tudi letos. Velika množica se je borila za laskavi naslov zmagovalca najboljšega kuharja golaža na Kukavi. Ob dobri glasbi, jedači in pijači je kuhanje potekalo v sproščenem vzdušju. Ker je v letu 2022 zmago nepričakovano odnesel najmlajši sodelujoči kuhar, so bili tekmovalci vsi usmerjeni le v en cilj – zmago. Toda, ali znanje ali sreča, se je obrnila spet na stran mladih kuharjev ekipe Šporhet team ŠD Juršinci, ki je ponovno pometla s konkurenco. Kot že ime ekipe pove, so kuhali na pravi pravcati šporhet na drva in z njim, po mnenju nepristranske komisije, skuhali najboljši golaž na Kukavi za leto 2023. Drugo mesto je osvojila Avtoelektrika Roman Svrženjak s. p., tretje mesto pa člani društva MK Auspuhi. Vsem ekipam čestitamo za odlične golaže in se že veselimo srečanja v letu 2024. TRADICIONALNA POSTAVITEV KLOPOTCA NA KUKAVI in TRGATEV 19. avgusta smo skupaj z Vaškim odborom Kukava organizirali 29. tradicionalno postavitev klopotca, kjer smo se srečali vaščani in obiskovalci Kukave od blizu in daleč. Ob dobri kapljici, ki je ob takem dogodku ne sme manjkati, dobri jedači in prijetnih zvokih glasbe smo z veseljem pokramljali in pričakali postavitev klopotca. Kot veleva naša tradicija, se zbrani fantje skupaj odpravijo po dele klopotca, do soseda Draga, ki skrbno pripravi klopotec na nove vetrovne podvige. Pri Šterbalovih se še malo okrepčajo, nato pa s skupnimi močmi prinesejo dele klopotca do vaškega doma, kjer jih sestavijo in skupaj z obiskovalci dvignejo premični drog, na katerem klopotec naslednje dni veselo oznanja: klip klop. Ker nam je klopotec že veselo pel celi mesec, smo pa še morali imeti tudi svojo vaško trgatev, bratev. Le-to smo imeli konec septembra pri Šterbalovih, ki so se odločili, da bodo svoje grozdje podarili društvu za čisto pravo kukavsko vino – KÜKAVČAN. Na bratvi po domače, s čisto pravo »püto« in harmoniko, so sodelovali vaščani in domači Šterbalovi, ki so prav tako poskrbeli, da berači niso bili ne lačni in ne žejni. Ob tej priložnosti se Dragu, Micki in Martini iskreno zahvaljujemo za podarjeno grozdje, pogostitev na bratvi in seveda, sedaj že vino, KÜKAVČAN, ki ga naj skrbno negujejo in varujejo za naša druženja v letu 2024, kjer ga bomo z veseljem točili. - December 2023 24 med vasmi VESELI DECEMBER NA KUKAVI V mesecu decembru bo na Kukavi še posebej zanimivo, pestro. 5. 12. nas je v vaškem domu že obiskal prvi dobri mož – sv. Miklavž, seveda v spremstvu parklja. Miklavž se je posvetil vsakemu otroku, z njim pokramljal, otroci pa so mu pokazali, kako lepo znajo moliti, peti ali celo zaigrati na glasbila. Hudobni parkelj ni imel dela, ker na Kukavi imamo samo »pridne otroke«. Otroci so Miklavžu obljubili, da mu drugo leto pokažejo še več, če jih bo le obiskal in spet prinesel darila. Že 16. 12. bo na Kukavi spet veselo. Ta dan bomo prižgali lučke na našem vaškem domu, središču, ki ga bomo v teh dneh skrbno okrasili. Za naše otroke bomo pripravili kup slastnih dobrot, od palačink do pic, slasten kakav, čaj, za malo starejše pa se bo našel tudi kuhanček, kuhan gin in še kaj. Spet bo veselo. Miklavž se je ravnokar poslovil in že je na poti drugi dobri mož, Božiček. Tudi ta ni pozabil na naše pridne otroke, zato jih bo obiskal v spremstvu svojih pomočnikov v petek, 22.12., med 16.00 in 20.00. Tako je izgledal v letu 2022, letos pa se že intenzivno pripravlja na novo podobo, da bo zasijal v vsej svoji lepoti, očaral in presenetil svoje otroke. Zatorej, kukavski otroci, le počakajte ga ta dan na svojem domu! V svoji košari nekaj zagotovo skriva za vsakega izmed vas. PROJEKT »PRČVARNICA« Glavni projekt za leto 2023 je bil izgradnja dodatnega lesenega objekta, naše t. i. »prčvarnice«, prostora, namenjenemu peki dobrot, shrambi … Z veliko truda in volje, s skupnim delom nam je to tudi uspelo. Zelo smo ponosni na našo pridobitev, ki že služi svojemu namenu, hkrati pa dopolnjuje naš prostor, saj dodatno polepša naš vaški dom. Piko na i podobi našega središča pa vsekakor dodajo masivne klopi in mizice, izdelane z iznajdljivimi rokami članov Simona in Branka, ki sta izrezala prekrasne mize iz hrastovega lesa. Silvia Kokol Šeruga, Društvo Kükava 99 - December 2023 25 med vasmi POSTAVITEV KLOPOTCA V HLAPONCIH V torek, 15. avgusta, je bilo dogajanje v Hlaponcih spet tradicionalno obarvano. Zbrali smo se ob vaškem klopotcu, ki združuje veliko ljudi po vaseh v naši občini. Dolga leta je v naši vasi Hlaponci običaj, da kot znanilca jeseni postavimo vaški klopotec. Ker smo bili tudi letos vse leto delavni in marljivi, nas je v sobotnem popoldnevu nagradilo še vreme in sonce nas je grelo pozno v noč. Letos je doletela čast vaščana Mitja Ajleca, da je postavil oziroma zanesel klopotec na svoje mesto. Ni potreboval lestve, ampak si je na noge nadel plezalke in to delo izvrstno opravil na prav poseben način. Tudi letos smo klopotec postavili na mesto zraven vaških brajd. Z obiskom nas je počastil tudi župan, nas nagovoril in nam dal novih moči za bodoče dobro delovanje. Izrazil je željo po sodelovanju med občino, vaškimi odbori in Kulturnim društvom Hlaponci. D. Š. TRADICIONALNA TRGATEV V HLAPONCIH Jesen je za člane Kulturnega društva Hlaponci in vaščane Hlaponcev res zelo zanimiva, kar potrjuje izjemni dogodek, ki v našo vas privabi vse več Hlapončanov in obiskovalcev iz sosednjih vasi. Povezuje nas veselje do druženja ob trgatvi. V Hlaponcih imamo pred vaškim domom posajeno vinsko trto, postavljene imamo namreč brajde. Te nam v poletnem času služijo za senco, saj so pod brajdami nameščene čudovite kamnite klopi. Če tudi našo letino ogroža suša ali pa ji preti neurje, naš skrbnik in vinogradnik Rado Nedeljko zmeraj popazi, da ni škode, prav tako pa poskrbi, da so brajde urejene tako od spomladi pa vse do pozne jeseni. Vse pa seveda ne bi šlo brez budnega očesa predsednika društva Romana Plohla. Naša trgatev ni usmerjena v količinsko pridelavo, temveč ima simbolično vrednost – želi ponazoriti staro tradicijo trgatve. Vsakoletno trgatev si popestrimo ob petju slovenskih pesmi, ne manjka dobre kapljice ter domačih dobrot, kot se za takšen dogodek spodobi. Hlapončani delamo dobro, saj delamo s srcem. D. Š. - December 2023 26 med vasmi Martinov pohod: sprehod, druženje in dobra kapljica V soboto, 4 novembra, se je v vaškem domu v Hlaponcih zbralo okoli 50 pohodnikov, ki so se udeležili tradicionalnega pohoda, ki je potekal skozi Hlaponce in Kukavo. Pohodnike je spremljala harmonika, ki je poskrbela za veselo vzdušje in je popestrila pot. Na poti smo se ustavljali pri domačinih, ki so nam ponudili domače dobrote, kot so domače pecivo, domače mesne izdelke, kruh in seveda mlado vino. Pohodniki smo se tako okrepčali in pogreli v hladnem jesenskem dnevu. Pohod se je zaključil v vaškem domu v Hlaponcih, kjer smo se še malo družili in nazdravili svetemu Martinu, ki je po legendi spremenil vodo v vino. Martinov pohod poteka že nekaj let zapored in je postal priljubljena tradicija med vaščani in obiskovalci. Organizirajo ga vaški odbori Hlaponci, Kukava in Rotman, ki se zahvaljujejo vsem sodelujočim in tistim, ki prispevajo k uspešni izvedbi dogodka. Želimo, da se naslednje leto spet srečamo v še večjem številu. Sabina Čuš, predsednica Vaškega odbora Hlaponci Obdarovanje hlaponskih otrok V nedeljo, 3. 12. 2023, smo v kulturnem domu v Hlaponcih pričakali prvega dobrega moža – sv. Miklavža. Otrokom, njihovim staršem, babicam in dedkom smo pripravili kratek kulturni program. Uživali smo ob zvokih harmonike, zaigrali smo kratko lutkovno igrico in za konec zapeli pesmico o škratih. Po programu smo skupaj priklicali sv. Miklavža. Prišel je velik mož z dolgo belo brado, ogrnjen v dolg rdeč plašč, v roki je imel dolgo zlato palico. Spremljal ga je strašen parkelj, ki je nosil poln koš daril za naše pridne otroke. Tisti bolj pogumni so Miklavžu zapeli še pesmico ali pa zmolili. Miklavž je razdelil darila otrokom in jim povedal, da morajo biti pridni do naslednjega leta, ko jih bo spet obiskal in jim morda spet prinesel darilo. D. Š. - December 2023 27 med vasmi SREČANJE ROTMANČANOV Delo zunaj se je umirilo, zato smo se vaščani Rotmana v času martinovanja srečali in uživali v druženju. Vaško srečanje smo organizirali 10. 11. 2023 v vaškem domu v Hlaponcih. Veseli smo, da se nas je zbralo kar veliko in da smo si pričarali lep jesenski večer v dobri družbi ob odlični hrani in dobri rotmanski kapljici. Člani vaškega odbora se vsem vaščanom zahvaljujemo za udeležbo na srečanju, hkrati pa vaščanom in vsem krajanom želimo srečen božič in lep prestop v novo leto. Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh! Vse dobro vam želimo člani Vaškega odbora Rotman. Akcija »Tukaj sem zate« omogočila nov dom sovaščanki Ivanki V majhnih skupnostih se pogosto pokažejo prava srca ljudi, ki se združijo v dobrodelnih akcijah, da bi pomagali tistim, ki se soočajo s težko bivanjsko situacijo. V dobrodelni akciji Tukaj sem zate, ki je potekala letos junija pod okriljem OO Rdečega križa Juršinci, Lions kluba Primus iz Ptuja in Občine Juršinci, smo zbirali sredstva za ureditev bivalnega kontejnerja za Ivanko iz Bodkovcev, ki je potrebovala varen in topel dom. Zbrana sredstva, ki smo jih v akciji Tukaj sem zate namenili za Ivanko, smo skrbno porabili za ureditev zemljišča, na katerem stoji kontejner, za ureditev ceste do kontejnerja in za opremo. Člani vaškega odbora Bodkovci in sovaščani Bodkovcev so pod skrbnim vodstvom predsednika Urbana Slodnjaka pomagali pri postavitvi temeljev in urejanju osnovne infrastrukture, da je bilo kontejner sploh mogoče postaviti na predvideno zemljišče. Strojna in zemeljska dela sta opravila Branko Kovačec in Igor Petek Horvat. Takoj ko je kontejner bil postavljen, so se vključili domači obrtniki: Andrej Čeh, ki je poskrbel za elektro priključek in elektroinštalacije, župan Robert Horvat, ki je v celoti uredil vodo-inštalaterska dela na kontejnerju, Simon Šošterič in Franc Šmigoc, ki sta zmontirala klimatsko napravo, ki je bila donacija podjetja Tenzor iz Ptuja, in nazadnje mizar Miran Kovačec, ki je zmontiral vso pohištvo. Člani OO Rdečega križa so Ivanki prenovili posteljo in nabavili osnovne stvari, kot so: posteljnina, brisače, kuhinjske krpe in malenkosti, ki so potrebne za bivanje. V začetku novembra je bil kontejner končno pripravljen in sledil je ganljiv trenutek, ko se je Ivanka lahko preselila v nov dom in končno dobila kopalnico, brez katere je živela nekaj let. Bila sem z njo tisti dan in skupaj sva popili kavo v njenem ljubkem novem domu. Ivanka je bila zelo ganjena in neizmerno hvaležna za podporo, ki ji jo je pokazala lokalna skupnost. Ni še vse čisto dokončano, ostaja nam še nekaj sredstev, ki jih bomo porabili za izgradnjo nadstreška ter podesta pred kontejnerjem, takoj ko bo vreme to dopuščalo. Akcija Tukaj Sem Zate je odličen primer, kako lahko majhna skupnost s skupnimi močmi naredi veliko spremembo v življenju posameznika. Ta zgodba o povezovanju, sočutju in solidarnosti naj bo navdih vsem, ki želite prispevati k boljšemu jutri za tiste, ki potrebujejo pomoč. Za VO Bodkovci Nataša Žajdela Lah - December 2023 28 med vasmi PRAZNIK OBČINE JURŠINCI V soboto, 12. 8. 2023, smo v Juršincih praznovali 29. občinski praznik. Slavnostni govornik na osrednji proslavi je bil župan Robert Horvat, ki je nagovoril občinstvo z besedami, da je praznik priložnost za oceno izvedenega dela in zahvalo zaslužnim občanom. Menil je, da so Juršinci dobro razvita lokalna skupnost in povsem primerljivi z večjimi občinami v soseščini, pa tudi v Sloveniji. Zagotovil je, da se bodo v občinski upravi trudili, da Juršinci tempo razvoja držijo in ga tudi nadaljujejo. Tokratna osrednja proslava ob občinskem prazniku je bila še posebej slovesna, saj smo podelili naziv častnega občana našemu do lanskega leta edinemu županu, gospodu Alojzu Kaučiču. Naziv častnega občana smo utemeljili z besedami: »S svojim znanjem in izkušnjami ste si prizadevali zagotavljati ekonomske pogoje za nova vlaganja, družinske kmetije, malo gospodarstvo in turizem. S svojim delom ste se zavzemali za ohranjanje ravnovesja med podeželjem in mestom. Prizadevali ste si za enake možnosti v izobraževanju, za ohranitev naravne ter kulturne dediščine ter za solidarnost med generacijami. Podoba našega kraja, številnih cest, krožišč, podoba naselij – nosijo vaš podpis.« Častni občan Alojz Kaučič je poleg uokvirjene plakete kot prvi prejel tudi kiparsko delo Puhovega kolesa, ki ga je oblikoval akademski slikar in kipar Tomaž Plavec. Poleg naziva častnega občana smo na osrednji proslavi ob občinskem prazniku izročili priznanja tudi zlatim odličnjakom OŠ Juršinci iz dveh generacij, to je generacije 2021/2022 in generacije 2022/2023, vseh skupaj je bilo 16. Vsi odličnjaki so se na proslavi podpisali tudi v Knjigo zlatih odličnjakov, ki jo je ravnatelj Matej Sužnik uvedel z letošnjim šolskim letom. Zahvale Občine Juršinci so prejeli PGD Gabrnik, PGD Grabšinski breg in Štab civilne zaščite Juršinci za požrtvovalno pomoč v nedavnih vremenskih ujmah. Priznanja občine Juršinci sta prejeli svetnici Vesna Krampelj in Patricija Erhatič ter svetniki Marko Toplak, Ivan Toplak, Alojz Herga in Darko Bogša za aktivno in uspešno delo v občinskem svetu v mandatnem obdobju 2018–2022. Priznanje Občine Juršinci so prejeli tudi Metod Senčar za zasluge na društvenem in podjetniškem področju, Simon Šošterič za uspešno vodenje vaškega odbora Kukava in Društva Kükava 99 in Damjan Šimenko za dolgoletno aktivno in uspešno delo v Kulturnem društvu Hlaponci. - December 2023 29 med vasmi Priznanja s plaketo Občine Juršinci pa sta tokrat prejela Franc Križan za uspešno delo na področju čebelarstva in Anica Žmauc za dolgoletno uspešno vodenje in aktivno sodelovanje v Kulturno-etnografskem društvu Juršinci. Osrednjo proslavo ob 29. občinskem prazniku Juršincev sta povezovali Marjetka Pak in Marta Mikolič, nastopili so MePZ SV. Lovrenca, Mladinska skupina Sled srca, Zala Zelenko ter Hana Berlak in Darko Bogša, slovesno pa so jo spremljali praporščaki domačih društev. Na dvorišču za šolo so člani Društva gospodinj Juršinci in Društva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci pripravili pogostitev za vse, ki so se udeležili proslave. Pri pogostitvi so sodelovali člani vseh domačih društev, ki so se, kot že nekajkrat letos, povezala in skupaj pripravila čudovit občinski praznik. V nedeljo, 13. avgusta 2023, smo praznovali Lovrenško žegnanje, ki je tokrat bilo pospremljeno s pestrim sejemskim dogajanjem, igrali za otroke, harmonikami in pogostitvijo vseh zbranih na žegnanju. Lovska družina Juršinci je pripravila okusen divjačinski golaž, gospodinje Društva gospodinj Juršinci pa slastne prleške gibanice. Društvo upokojencev Juršinci je tako, kot vsako leto skrbelo za »suha grla.« Druženje se je po sveti maši nadaljevalo pozno v popoldan in tako Lovrenško žegnanje in občinski praznik Občine Juršinci zaokrožilo v pisano celoto dobre volje, prijaznih besed in iskrenih stiskov rok občank in občanov občine Juršinci. Vir: Občina Juršinci - December 2023 30 iz vrtca in šole NOČITEV V VRTCU vsem pa opazovali nebo, a zvezdic to noč ni bilo, samo boter Mesec. Kdo ve, mogoče nam bodo pa zasvetile, ko bomo mi zaspali in nas bodo čuvale vso noč, da nas ne bo strah. Ampak ne, ne, nismo še bili utrujeni, ampak pripravljeni, da pokažemo naše pižame in se zavrtimo ob zvoku plesne glasbe. Plesali smo dolgo v noč. Nato smo utrujeni od dogodivščin stisnili mehke igračke na ležalniku ter ob pravljici zaspali. Da pa nam ne bi vrtčevski strahci kakšne zagodli, oz. nam ne bi zmanjkalo poguma, smo na hodniku pustili prižgano manjšo luč. Preživeli smo lepo in mirno noč. Zbudili smo se v sobotnem jutru, se oblekli, pozajtrkovali palačinke in nestrpno čakali, da povemo staršem zgodbo o nepozabnem doživetju. Ker so bili vsi otroci zelo pogumni, so si za spomin odnesli domov zvezdico, ki jih bo spominjala na preživeto noč v vrtcu. Vzgojiteljica Gabriela Čuš Kovše Končno je prišel petek, 24. novembra 2023, ko so starši Škratov, najstarejših otrok vrtca, morali zbrati dovolj poguma, da so lahko noč preživeli brez svojih otrok. Ja, prav ste prebrali, v očeh staršev je bilo namreč zaznati kanček strahu in zaskrbljenosti, kako bo noč brez njih, otroške oči pa so bile polne pričakovanja in vznemirjenja, kako bomo preživeli noč v vrtcu. Zbrali smo se ob 18.30. Skupaj nas je bilo vseh 17 predšolskih pogumnih otrok in vzgojiteljice. Najprej smo se udobno namestili in odpotovali v nebo ter pokukali, kaj tam zvezde počno. Prisluhnili in ogledali smo si namreč predstavo Zvezdica Zaspanka, ki smo jo zaigrale vzgojiteljice vrtca. Po predstavi smo pojedli večerjo, se obuli in oblekli ter se odločili, da gremo poiskat največjo zvezdico; mogoče bomo videli celo Zvezdico Zaspanko. Z žepnimi svetilkami smo se odpravili na igrišče, opazovali temo, se poigravali s svetlobo, pred- Tradicionalni slovenski zajtrk Dan slovenske hrane, ki se je odvijal v petek, 17. 11. 2023, smo v našem vrtcu obeležili s »TRADICIONALNIM SLOVENSKIM ZAJTRKOM.« V vrtcu smo celoten teden namenili pomenu zdrave prehrane. Ker je osrednja tema letošnjega zajtrka kruh, smo iz slanega testa izdelali pekarske izdelke, plakate, prepevali smo pesmi o čebelah in plesali. Nekatere skupine so same spekle kruh, na katerega so bili otroci zelo ponosni in so ga z navdušenjem pojedli pri zajtrku. Pripravili smo si pogrinjek, na njega pa položili kruh, maslo, med, jabolko in mleko. - December 2023 31 iz vrtca in šole Obiskali so nas čebelarji iz Čebelarskega društva Juršinci in učenci OŠ Juršinci. Otroci so nam zaplesali, zaigrali na harmonike in povedali zanimivosti o čebelah. Seveda pa ni manjkala pesem Čebelar, ki smo jo vsi skupaj zapeli. Čebelarji so nam predstavili, kako nastane med, predstavili so čebeljo družino in vrste medu. Pripravili so nam sladke medenjake, s katerimi smo se z veseljem posladkali. »ZDRAV ZAJTRK = DOBER DAN«. Vzgojiteljica Martina Fras POSLIKAVA AVLE DOMA UPOKOJENCEV V letošnjem letu smo se z učenkami v sklopu izbirnega predmeta likovno snovanje lotile nekoliko drugačne likovne naloge. Risalne liste je tokrat zamenjala velika belina stene doma upokojencev, na kateri so se učenke preizkusile v slikopleskarstvu. V avli Doma pri gozdu se je tako po petih dneh nekajurnega ustvarjanja naslikala pisana podoba cvetočega travnika. Njegovo nastajanje so z veseljem in občudovanjem vsak dan spremljali obiskovalci in stanovalci doma. Iskrena zahvala vsem sodelujočim učenkam. Sara Hočevar - December 2023 32 iz vrtca in šole MIKLAVŽEVANJE OTROK VRTCA IN VAROVANCEV DOMA OSTARELIH Otroci juršinskega vrtca so imeli v sredo, 6. 12. 2023, poseben dan in za ta dan so bili tudi posebno nagrajeni. Prvi razlog za lepši dan so imeli, da so lahko spet obiskali prijatelje doma upokojencev, pri katerih je vedno zelo veselo in posebno. Ta dan smo jim zapeli nekaj prazničnih pesmic, zaplesali, se pogovarjali, družili, nato pa skupaj pričakali Miklavža ter premagali strah pred parklji. Dobili smo topli čaj in zelo dobre medenjake, s katerimi smo se v vrtcu posladkali. Drugo Miklavževo darilo je bil težko pričakovani sneg. Takoj po nastopu smo se odpravili na sneg, naredili snežaka ter se veselili na belih tleh. Preživeli smo res poseben Miklavžev dan. Tanja Kvar Izlet in ogled predstave iCankar na Ptuju V torek, 21.11.2023, smo učenci literarnega kluba obiskali Mestno gledališče Ptuj. Zjutraj smo se z rednim avtobusom ob 8.20 odpeljali iz Juršincev in ker smo prispeli uro pred predstavo, smo imeli še dovolj časa, da smo obiskali knjižnico Ivana Potrča in si ogledali prostore Stare steklarske delavnice, kjer se nahajajo novi CID-ovi prostori, notranji in zunanji oder, dvorane za prireditve in prostore za druženje, kjer smo se preizkusili v igranju namiznega tenisa. Učenci smo izrazili željo, da bi imeli podobne prostore za druženje tudi v naših Juršincih. Nato je sledil ogled predstave iCankar, humoristične, a poučne detektivke, ob kateri smo se zelo nasmejali. Govori o treh detektivih, ki skušajo ujeti slavnega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in medtem nenehno menjujejo vloge ter tako opisujejo njegovo življenje. Zgodba se je končala enako, kot se je začela, detektivi ne naredijo nikakršnega napredka in v nadaljevanju iskanja odidejo z odra. Izvedeli smo veliko podrobnosti o našem največjem slovenskem pisatelju. Po koncu predstave nam je tamkajšnji zaposleni razkazal in predstavil zgodovino gledališča, preizkusili smo lahko različne rekvizite, kot so maske in lutke. Po ogledu smo postali lačni, zato smo se ustavili še v pekarni in si kupili nekaj za pod zob, nato pa odhiteli na avtobus in se vrnili k pouku. Žak Zamuda, literarni klub - December 2023 33 bralci bralcem NAŠ ROJAK prof. dr. IVAN TOPLAK, REDNI PROFESOR NA VETERINARSKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI Ivan Toplak se je rodil 8. marca 1972 na Ptuju kot drugi od petih otrok Weybridge v Veliki Britaniji, v Evropskem referenčnem laboratoriju Janezu in Rozaliji Toplak v Grlincih številka 21. Osnovno šolo je med za Afriško prašičjo kugo, CISA-INIA v Valeolmosu v Španiji, COleti 1979 in 1986 obiskoval v Juršincih, med leti 1986 in 1991 pa je DA-CERVA inštitutu v Ukkelu, v Belgiji in v Institutu Zooprofilattico Sperimentale Della Lombardia v Brescii, v Italiji. Bil je gostujoči obiskoval srednjo kmetijsko šolo na Ptuju. Leta 1991 se je vpisal na Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani profesor (3 mesece) na Veterinarski fakulteti Univerze v Zagrebu. in leta 1998 z zaključkom študija pridobil naziv doktor veterinarske Udeležil se je več kot 100 znanstvenih konferenc in srečanj v tujini, medicine. Od leta 1998 naprej je zaposlen na Veterinarski fakulteti kjer je v obliki posterjev in predavanj predstavljal rezultate svojega Univerze v Ljubljani. Med leti 1998 in 1999 je bil pripravnik na raziskovalnega dela. Inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo, od 1999 do 2004 pa V bazi Cobiss ima 523 zapisov, je avtor 77 izvirnih znanstvenih mladi raziskovalec na istem inštitutu. Magistrsko nalogo z naslo- člankov, od teh jih je 68 indeksira SCI, pri 39-ih je bil prvi ali vodilni vom »Genetska heterogenost virusnih sevov bovine virusne diareje avtor. Zbral je 795 čistih citatov (h-indeks 14), največkrat citirana dela (BVD), izoliranih v Sloveniji« je zagovarjal leta 2002, doktorsko ima s področja koronavirusov, virusa BVD in različnih čebeljih virudisertacijo z naslovom »Molekularna epidemiologija bovine virusne sov. Ima številne objave izvirnih znanstvenih in strokovnih člankov diareje (BVD) v slovenskih plemenskih rejah govedi« pa leta 2004 na na področju veterinarske epizootiologije, virologije, uvajanja novih molekularnih metod v diagnostiko kužnih bolezni in priprave različnih Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. V naziv docenta za področje Epizootiologija je bil izvoljen leta 2006, programov za nadzor in izkoreninjenje virusnih bolezni v državi. v naziv višjega znanstvenega sodelavca za področje Veterinarska Je nosilec obveznega predmeta Epizootiologija na Veterinarski epidemiologija leta 2012, v naziv izrednega profesorja za področje fakulteti Univerze v Ljubljani in nosilec izbirnega predmeta OsVeterinarska epidemiologija leta 2016. Ponovno je bil izvoljen v naziv novne molekularne virologije v okviru biomedicine. Objavil je 21 del s področja pedagoške dejavnosti. Bil je mentor pri dveh doktoratih, izredni profesor za področje Veterinarska medicina leta 2018. Na znanstvenem, strokovnem in pedagoškem področju se ukvar- somentor pri treh doktoratih in mentor pri štirih Prešernovih raziskoja predvsem z molekularno-epidemiološkimi študijami virusnih valnih nalogah. Objavil je dva univerzitetna učbenika z recenzijo in povzročiteljev bolezni pri živalih, ugotavljanjem in genetsko karak- 14 učnih pripomočkov. terizacijo novih povzročiteljev bolezni ter laboratorijsko diagnostiko Tako je življenjepis našega rojaka, izr. prof. dr. Ivana Toplaka, 6. sepposebno nevarnih in drugih virusnih bolezni. V svojem raziskoval- tembra 2023 na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani predstavinem delu je izvajal raziskave in objavljal izvirne znanstvene članke la dekanja Veterinarske fakultete, izr. prof. dr. Breda Jakovac Straj. različnih virusnih patogenov, ki smo jih prvič ugotovili v Sloveniji Potem pa je naš rojak Ivan uspešno izvedel svoje nastopno predavanje 2001: prašičji cirkovirus tip 2, 2007: virus virusne hemoragične z naslovom Afriška prašičja kuga, kar je bil zadnji korak pred pridoseptikemije postvi, 2008: koi herpes virus, 2009: virus prašičjega bitvijo naziva redni profesor. reprodukcijskega in respiratornega sindroma, 2010: SARS-u po- Ob tej priložnosti smo se tudi ljudski pevci Svetega Lovrenca v Slovdobni virusi pri netopirjih, 2012: virus Schmallenberg, 2007-2022 enskih goricah skupaj z njegovimi ožjimi sorodniki udeležili njegoverazlične vrste čebeljih virusov, 2015: virus prašičje epidemične di- ga nastopnega predavanja in Ivana presenetili s krajšim kulturnim areje, 2016: prašičji boka virus, 2017: virus Lake Siani pri čebelah, programom. Najprej smo zapeli ljudski pevci, potem pa še Ivanova 2019: prašičji cirkovirus tip 3. Določil je prva nukleotidna zaporedja nečakinja Žana Strmšek, zmagovalka letošnjega tekmovanja Otroci celotnih genomov slovenskih sevov prašičje epidemične diareje, vi- pojejo slovenske pesmi in se veselijo. rusa bovine virusne diareje prašičjega reprodukcijskega in respira- Ivan, ki že nekaj časa živi in dela v Ljubljani, je bil ob tej gesti zelo tornega sindroma, prašičjega cirkovirusa tip 2 in tip 3, sapelovirusa, ganjen in počaščen. Po njegovem zaključnem nagovoru se je vsem enterovirusa, respiratornega sincicialnega virusa, sedem različnih zahvalil za pozornost, ki smo mu jo namenili ob tem dogodku, in nas vrst čebeljih virusov pri kranjski čebeli (Apis mellifera carnica), vi- na koncu tudi pogostil. Anton Lajh rusa klasične prašičje kuge (iz Srbije) in virusa vozličastega dermatitisa (iz Srbije). Bil je eden od začetnikov izvajanja direktnega sekvenciranja po Sangerju iz pozitivnih vzorcev na veterinarski fakulteti. Izvedel je prve genetske karakterizacije in tipizacije številnih vrst virusov izoliranih v Sloveniji, na podlagi medsebojne primerjave kratkih odsekov nukleotidnih zaporedij ali celotnih genomov s pomočjo filogenetskih analiz. Izvedel je prve molekularno-epidemiološke študije virusnih patogenov (BVD, PRRS, PCV-2, koronavirusi, bokavirusi, različni čebelji virusi …) v Sloveniji in sodeloval pri tipizaciji številnih virusnih sevov iz različnih držav regije Balkana. V mednarodno genetsko banko (National Center for Biotehnology Information, GenBank, ZDA) je prispeval več kot 1000 virusnih nukleotidnih zaporedij (delov genoma ali celotnih genomov), ki jih je skupaj s soavtorji določil med leti 2000 in 2023. Izpopolnjeval se je v Veterinary Laboratories Agency, Obisk domačih pri dr. Ivanu Toplaku na Veterinarski fakulteti v Ljubljani - December 2023 34 bralci bralcem Jordanija – oaza miru, skrivnostnih krajev in dobrih ljudi Jordanija je država Bližnjega vzhoda. Leži na vzhodnem bregu reke Jordan in meji na Sirijo, Irak Savdsko Arabijo, Izrael ter Zahodni breg Palestine. Zaradi vojnega dogajanja v sosednjih državah, med Izraelom in Palestino, je bila odločitev za potovanje v Jordanijo precej težka, a želja in vera v to, da bo vse dobro, je bila večja. Na srečo se je vse dobro izšlo. Našo pot smo pričeli v glavnem mestu Aman, ki je najbolj naseljeno mesto v državi. Nahaja se na okoli 800 m nadmorske višine. Sprva je bil zgrajen na sedmih gričih (hribih), danes se je mesto, ki ima 4 milijone prebivalcev razširilo na štirinajst hribov. V Aman se veliko investira, v mestu pa je tudi veliko priseljencev. V preteklih letih so v delu mesta zgradili tudi bivališča za begunce, ki so jih sprejeli in zanje dobro poskrbeli. Poleg ogledov arheoloških najdišč in zgodovinskega mesta Citadela v središču Amana smo obiskali tudi mošejo, kjer smo si ogledali njeno notranjost. V mošejo smo lahko vstopali pokriti z oblačili in sezuti. Jordanija je pretežno muslimanska država. Pet stebrov islama, ki jih morajo izpolnjevati vsi muslimani, opredeljuje pet glavnih dolžnosti: izpovedovanje vere v enega boga Alaha, molitev petkrat na dan, dajanje miloščine revnim in bolnim, popoln dnevni post za čas ramadana in romanje v Meko vsaj enkrat v življenju. Položaj žensk je dober. Lahko se zaposlujejo, vozijo avto, imajo volilno pravico. Moški imajo do 4 žene, prva ima glavno besedo. Meja za poroko je 18 let. V Jordaniji se nahaja tudi kraj, kjer se je začelo krščanstvo (kraj Jezusovega krsta) in gora Nebo, kjer je Mojzes prvič zagledal obljubljeno deželo. Pogled z gore ponuja lep razgled na celotno pokrajino, čutiti pa je tudi posebno spokojnost. Po obisku gore Nebo smo se zapeljali do ateljejev, kjer izdelujejo čudovite mozaike, po katerih je Jordanija precej poznana. Mozaike izdelujejo iz naravnega kamna, postopek izdelave je dokaj zahteven, umetnine pa lahko dosegajo precej visoke cene. Ob sončnem zahodu smo se napotili proti Mrtvemu morju, najnižji točki na Zemlji. Mrtvo morje je v bistvu slano jezero, ki leži na meji med Izraelom in Jordanijo. Nahaja se v tektonskem jarku, 419 m pod morsko gladino. Vsako leto dodatno ponikne, tako da se njegova gladina zniža za pol do enega metra. Slanost je velika (desetkrat večja od običajne morske vode), saj gre za drugo najbolj slano jezero na svetu. Zaradi tolikšne slanosti voda drži na površini tudi ljudi, kar smo lahko sami preizkusili. Jezero je dolgo 50 km in široko do 18 km. Okoli njega so nasipi, bogati z minerali iz Mrtvega morja, ki jih dodajajo k kozmetičnim izdelkom in gnojilom. Kraj, zaradi katerega sem si najbolj želela obiskati Jordanijo, je veličastna Petra. Mesto v skali, roza grad ali izgubljeni grad, kot jo imenujejo še z drugimi imeni, je bila proglašena za eno od čudes sveta. Zgradili so jo Nabatejci, pečate v njej pa je pustilo več civilizacij, ki so bila v mestu prisotna skozi različna obdobja. Ni natančno znano, kdaj je bila zgrajena, znano pa je, da je v 1. stol. pr .n. št. mesto začelo napredovati kot prestolnica Nabatejskega cesarstva in pomembno križišče trgovskih poti tistega časa. Petra je izklesana v naravno skalo peščenjaka. Gradili so jo od zgoraj navzdol. Edini dostop je skozi 1,2 km dolg naravni kanjon Siq, po katerem smo se sprehodili do njene znamenite zakladnice, ki je pravzaprav veličastna grobnica. Za ogled Petre smo namenili cel dan, saj je to mesto v malem in mogočna stvaritev, ki navdušuje na vsakem koraku. Petra je glavna turistična atrakcija v Jordaniji, ki jo letno obišče pol milijona turistov. V Jordaniji predstavljajo puščave dve tretjini ozemlja države. Posebej znana in dobro obiskana je dolina Wadi Rum (Wadi pomeni dolina, ki je lahko suha ali z vodo), imenujejo jo tudi dolina lune. Wadi Rum je dolina peska, vrezana v peščenjak in granit. Rdečo barvo peščenjaka dajejo primesi in minerali železa. Pod puščavsko zemljo naj bi se nahajale zaloge vode, ki je povezana z Amanom, kjer jo koristijo za vsakodnevna opravila, ostalo izvažajo v Saudsko Arabijo v zameno za nafto. Na splošno ima celotna Jordanija problem z vodo, saj ni pitna. V puščavi živi veliko nomadskih pastirjev beduinov. Beduini so znani po tem, da pasejo drobnico in se ukvarjajo s kamelami. Opredeljuje jih kodeks časti in pripadnosti. Živijo v beduinskih šotorih. Gradijo jim šole, a želijo ohraniti svoj način življenja. Mi smo na območju puščave Wadi Rum pri njih prenočili v moderno opremljenih šotorih, kjer so se nam tudi predstavili s tradicionalno večerjo, glasbo in plesom. Zadnje dni smo obiskali še mesto Akaba, ki leži ob Rdečem morju in obiskovalcem ponuja predvsem morje, sonce, pokušanje lokalnih jedi ter doživetja ob snorkljanju in potapljanju ob koralnem grebenu. Hvaležna za vse nove izkušnje sem se rada vrnila domov. Sabina Zorko JORDANIJA – splošni podatki Uradni jezik: arabščina Kralj: Abdulah II. Valuta: jordanski dinar Glavno mesto: Amman (Philadelphia / Rabbath-Ammon) Število prebivalcev: 10,5 milijonov Pogovorni izrazi »habibi« – ljubezen moja »sabah el her« – dobro jutro »salam« – pozdrav, mir s teboj - December 2023 35 umetniški - literarni kotiček PISATELJ FRANC MIKŠA OBISKAL PUHOV MUZEJ 23. septembra sva z županom gostila g. Franca MIKŠA, veleposlanika, publicista in pisatelja. Njegova želja obiskati Puhov muzev v Sakušaku je imela prav poseben namen. Pisatelj Franc Mikša je avtor romanov Njegova Ekscelenca Christian Grasset (2014), Klinc, pa še Trst! (2016) in Čarovnica Martilda – pravljični roman za odrasle in mladino (2020). V romanu KLINC PA ŠE TRST je pisatelj z biografskim in zgodovinskimi elementi strnil dogodke iz življenja pokojnega očeta, predvsem tiste, ki se jih je oče pogosto spominjal. Že kot najstnik je prisilno služil armadi dveh diktatorjev (Hitlerja in Stalina), pa tudi JLA, kjer je spoznal sovraštvo, nasilje in nesmisel vojne. Sovražil je totalitarne politične sisteme, aroganco in nasilje vsake oblasti, ki zatira drugače misleče. Dogajanje je postavljeno v čas tržaške krize jeseni 1953, v noč, ko sta višji inšpektor Udbe in kapetan vojaške Protiobveščevalne službe na postaji Ljudske milice v Ormožu zasliševala ravnatelja gimnazije, ki naj bi, ko je prejel poziv na orožne vaje, zaklel: »Kurc, pa še Trst!« Pokojni oče je bil tudi navdušen motorist, prav ponosen na Janeza PUHA, njegove izume in na svoje MOTORNO KOLO PUCH S4 250 LETNIK 1935, ki ga v romanu Klinc pa še Trst! tudi opisuje. Ob obisku je pisatelj, ki kar ni mogel odtrgati pogledov od razstavljenih eksponatov, ob katerih je obujal spomine na svojo življenjsko pot, muzeju izročil naveden roman, župan pa mu je poklonil monografijo o Janezu Puhu. Dragica T. M. Rojstna hiša Tam nad gozdom v sadovnjaku stara hišica stoji, vsa zarasla je z grmovjem, a spominov mnogo mi budi. Stopim v izbo zaprašeno kot še včeraj bi bilo, a vem, da vse je zamujeno, vse za vedno je odšlo. Spomini so ostali živi na otroške srečne dni in koledar na steni kaže dan, ki ga že zdavnaj ni. Stara kmečka peč še vedno času se ne da, v njej je dobra mati kruh nam pekla, nekaj nam najboljšega. Nad mizo v kotu razpelo še visi, ob njem pa stara ura laže, saj kazalcev na njej že dolgo ni. V tem prostoru mračnem kakor kip stojim, kot popotnik star in truden, tujec sam se sebi zdim. In takrat kot bi sanjal mati stopi iz teme. “Oh, sin moj si se vrnil,” so besede njene ble. Na fotografiji: (z leve) g. MIKŠA, ŽUPAN in g. ČEH Kapljice Kapljica sreče, v barvah veselja. Vedno lebdeča, v prostorih vesolja. Kaplja ljubezni, v barvi žareči. Upanja polna, s čustvi kipeča. Kapljica nežnosti, v barvi turkizni. Tolaži, podarja objem materinski. Kapljica vere, v barvah pastelnih. Olajša, odvzame breme trpljenja. Kaplja sočutja, v barvi zeleni. Pomirja in vrača smisel življenja. Množica kapljic sestavlja naš svet. Mavrico čustev, paleto nebes! Ljubezen Zastala kri se pretaka medlo po žilah. Vsa bela je bila in lepa kot takrat, ko od doma sem odhajal in jo videl zadnjikrat. Počasne misli se zbirajo v trop prestrašenih bitij. Žalosten in skrušen pokleknil sem na tla, oh, ljubi Bog nebeški, naj tu se pot konča, oj. Zoglenele upe se tiho drobijo v pepelni dež. Zbogom rojstna hiša in stotero mojih zmot, zdaj moram se vrniti, kjer moj me čaka rod. Želel sem v širni svet in tam uživati, se veseliti, a postaral sem se in zgaral, vso krutost sem sveta spoznal. Ljubezen bo rešila vse, kar ni zmogel človek Ignac Hrga Iryna Kočevar - December 2023 36 umetniški - literarni kotiček Bajka o moči Okrog leta sto se je zgodila zmagovalna bitka tisočletja. Bila je majhna vasica pri morju, imenovana Rojzaci. To ni bila revna vasica, ki se ukvarja s prodajanjem morske hrane. To vasico so v tistih časih vsi poznali, saj so v njej prebivali največji junaki. Bili so neustrašni, močni in premagali so vse zveri. Nihče na svetu si jih ni upal napasti zaradi njihove veličine. V njej sem prebival tudi jaz, Dani, majhen mlad dečko s kmetije. Ampak ne boste verjeli, na kakšnem mestu stojim zdaj. Pa se vrnimo deset let nazaj. Kot sem povedal, sem živel v neustrašni vasici polni junakov. Naši junaki se niso bali ničesar, razen boga morja Pozejdona. Pozejdon naše vasice ni maral, saj nismo skrbeli za morje. V njej so kdaj pa kdaj plavale smeti, iztrebki živali in še kaj. Zraven tega ni maral naših neustrašnih junakov, saj so se po njegovem mnenju važili in so skrbeli za vse drugo razen za morje, ki jim ga je zaupal. »Dovolj imam tega, je zakričal Jinko,« eden od junakov. Skupaj smo sedeli pri mizi, pa sem ga vprašala: »Česa si se že spet naveličal?« »Naveličal sem se Pozejdonove nesramnosti do nas,« je nejevoljno povedal Jinko. »Kaj je že spet storila ta nesramnost iz neba?« je jezno vprašal Skočko, drugi neustrašen junak. »Spet mi je poplavil njivo, ki jo je ravnokar z mlado pšenico posejal Dani,» je žalostno rekel. »Pa ne tvoje njive. Za njo sem porabil celo večnost!« sem razočarano rekel. »Ta njegova nesramnost gre že predaleč, če bo tako nadaljeval bomo ostali brez hrane!« je resno rekel Ločnjak. »Mhmmm, mislim , da sem dobil zelo dobro idejo, da se rešimo Pozejdonovih muk. Poslušajte, to se ne bo nikoli končalo, če ne bomo mi sami tega rešili. Mi smo neustrašna štirica, ki premaga vsakogar. Zakaj Pozejdona ne bi ubili za vedno! «je važno zakričal Kiki. »Si nooor! Za vedno nas bodo vsa ljudstva in bogovi sovražili, pa on je bog. Mislim, da živi za večno. Vse se da rešiti s pogovorom,« sem rekel. »Pa ne bodi uničevalec napetosti. To bomo storili skupaj. Mi štirje. Mi štirje junaki. Zapisani bomo v zgodovino. Le predstavljajte si naša imena zapisana v knjigo zgodovine: Jinko, Skočko, Ločnjak in Kiki. Mi štirje. Ste za?« »Pa dajmo!« so naenkrat zavriskali. »Kaj praviš Dani?« je z nasmehom rekel Ločnjak. »Jaz? Kaj bi pa jaz tam? Saj nisem junak!« sem začudeno vprašal. »Mhmmm. Potrebovali bi nekoga z dobrimi sposobnostmi za preživetje in nekoga s pravo kmečko pametjo,« je rekel Kiki. »Kaj imam jaz od tega?« sem pametno odvrnil. »Vsak od nas ti bo dal polovico zemlje, ki jo ima v lasti,« je rekel Jinko. Potreboval sem malo razmisleka in naposled le rekel: »Pa dajmo.« Čeprav sem privolil z veliko muko, sem po drugi strani vedel, da bom lahko zaslovel s tolikimi hektarji zemlje. »Okej fantje! Boga Pozejdona bomo premagali, če opravimo štiri mogočne naloge. Prva je ta, da poiščemo kačo Strupivko, ki se skriva na robu gozda. Kačo moramo ubiti in iz nje stisniti strup v stekleničko. Druga naloga je ta, da priplezamo na vrh mogočnega drevesa in od njega odtrgamo zlato vejico, ki se skriva čisto na vrhu drevesa. Tretja naloga je ta, da poljubimo Pozejdonovo hči. Četrta naloga pa je, da strup kače vlijemo v Pozejdonova usta in zlato vejico zapičimo v njegovo srce,« je na dolgo razlagal Kiki. »Kaj ima poljub veze z njegovo smrtjo?« je vprašal Jinko. »No, Pozejdonu bomo strup vlili v usta, ko bo spal, prav tako vejico zapičili v srce. Ko bomo poljubili hčerko, bo ona začela kričati in bo njen krik zbudil Pozejdona!« je odgovoril Kiki. »Kaj še čakamo, odpravimo se že!« je z nasmehom rekel Ločnjak. Pa smo šli. Že takoj smo se odpravili iskat kačo. Ko smo prispeli do kačinega skrivališča, smo jo opazili kako še spi. Jinko je rekel, da bo on poskrbel za njo. Približal se ji je, da bi jo zadavil. Pa je bila kača bolj prebrisana in je Jinka ugriznila v stegno, nato pa se splazila v goščavo. Mi štirje smo samo gledali, kako je Jinko padel na tla in na istem mestu umrl. Vsi smo vedeli, da je strup kače smrtno nevaren. Nekaj časa smo le nemo strmeli v njegovo nepremično telo. Naenkrat je me je zaobjela posebna energija in odšel sem za kačo. »Kaj pa počneš? Ali ne vidiš kaj se je ravnokar zgodilo?« je za mano zaklical Kiki. Nisem ga poslušal, le šel sem. Tovariši so slišali udarce, nepoznane glasove in na koncu sem se prikazal iz grmovja s kačinim strupom v steklenički. Junakom sem le rekel: »Gremo.« Odpravili smo se do drevesa, ki ni bilo daleč stran. Vsi štirje smo se odločili plezati po drevesu. Minile so tri ure, pa smo bili komaj na polovici. Plezali smo in plezali, vmes se tudi pogovarjali in naenkrat smo zaslišali pok. »Oh, ne, ne ne … Padel bom, pomagajte mi,« je kričal Ločnjak. Očitno se mu je zlomila veja in pri roki ni imel nobene veje, ki bi se je lahko oprijel. »Drži se, pridem pote!« sem zaklical. Ločnjak je bil par metrov od nas. Kar se da hitro sem plezal, da bi ga rešil, vendar sem zaslišal velik pok in Ločnjak je začel padati. Padal je mimo mene, Kikija, nato pa ga je Skočko ujel. Vendar Skočko ni imel dovolj moči v rokah in oba sta padla v globino. S Kikijem nisva spregovorila niti besede do vrha drevesa. Na vrhu sva odtrgala vejico. Spravil sem jo v torbo »Kako bova prišla dol? Preveč časa bova porabila za plezanje navzdol,« je rekel Kiki. »Letela bova. Poglej, odtrgaj si velik list z ogromnega drevesa in se samo spusti,« sem rekel, medtem ko sem že letel proti dnu. Točno vedela naslednji korak. Pozejdon je živel na otoku nedaleč stran. Ko sva se vrnila v našo vas, sva ukradla čoln in odplula. Pozejdon je bil bog in zaradi tega vsaj desetkrat večji od naju. Ko sva ponoči prispela na otok, sva se takoj zapodila v palačo, ki je bila iz vode. Najprej sva v njo vlomila. Ni bilo težko, saj sva samo šla skozi vodeni zid in sva že bila v notranjosti palače. Dogovorila sva se, da bom jaz pripravil strup v Pozejdonova usta in vejico v srce, medtem pa bo Kiki poljubil njegovo hčer. Ko sem prišel v Pozejdonovo sobo, sem ga nekaj časa le gledal. Zazdelo se mi je, da mi je v enem trenutku celo pomežiknil. Zaslišal sem kričanje njegove hčerke in se spomnil, da še nisem opravil svojega dela naloge. Kiki je prihitel v sobo in zakričal: »Kaj za vraga, daj hitro!« V tistem trenutki pa je Pozejdon vstal in prijel Kikija v svojo pest: »Kaj Kiki? Si mislil, da ne bom izvedel za vašo past? Jaz sem bog,« je rekel Pozejdon in ubogega Kikija utopil v vodi. Jaz sem zvit v klobčič le gledal dogajanje. »Ne skrbi, tebi ne bom storil nič žalega. Ti si mož dobrega srca. Ti si hotel to rešiti na drugačen način,« je rekel bog Pozejdon. »Veš, že dolgo te opazujem in res si priden poba, zato ti bom dal otok zraven mojega.« »Res?« sem vprašal. »Res. S čisto pravo palačo, ki bo samo tvoja. Z vsem kar si želiš,« je odvrnil. »Hvala, hvala, hvala,« sem na kolenih izrekel svojo zahvalo. Zdaj, deset let kasneje, vam govorim to zgodbo. Živim v palači, ki še danes stoji. Vedno sem si mislil, da iz mene ne bo nič, pa me poglejte zdaj. Maša Horvat 7. razred, literarni klub - December 2023 37 umetniški - literarni kotiček ŽIVLJENJE IN DELO FRANCETA PREŠERNA Sem France Prešeren in sem največji slovenski pesnik. Pred nekaj dnevi sem praznoval rojstni dan in izvedel, da Slovenci takrat praznujete »Ta veseli dan kulture«, zato sem se odločil, da se vam predstavim v vašem časopisu. Rodil sem se 3.12.1800 v Vrbi na Gorenjskem pri Ribičevih. Moja mama je bila Mina, oče pa Šimen. Bil sem tretji od šestih otrok. Študiral sem pravo na Dunaju in tako sem po poklicu doktor prava. Imel sem tri otroke z Ano Jelovšek, a se nisem hotel z njo poročiti, saj sem bil zaljubljen v Primičevo Julijo in Zalo Dolenčevo. Žal pa me nobena ni marala, zato sem bil celo življenje nesrečno zaljubljen. V svojem življenju sem napisal kar nekaj del. Na primer ep Krst pri Savici, ki sem ga posvetil svojemu najboljšemu prijatelju Matiju Čopu. Matija me je tudi navdušil, da sem začel pisati ostale pesniške oblike. Pesem, ki bi jo predstavil najprej, je balada Povodni mož. S to pesmijo sem hotel sporočiti, da prevzetna dekleta čaka kazen, zato naj ne bodo prevzetna in zvišena, ker se jim lahko zgodi enako kot Urški. Napisal sem tudi romanco Turjaška Rozamunda, ki nosi enako sporočilo kot balada. V svojem življenju sem spoznal tudi Jerneja Kopitarja, ki pa mi je enkrat zelo pametoval, zato sem napisal sonet Apel in čevljar, ki nosi sporočilo, da naj ne očitamo nekomu nekaj, na kar se ne spoznamo. Kot sem že v uvodu omenil, sem napisal tudi ep Krst pri Savici. Sporočilo tega epa je, da je boljše biti mrtev in svoboden, kot pa živ in suženj. To sporočilo pa si vsak razlaga po svoje. Potem sem napisal gazelo z naslovom Gazele 6. S to gazelo sem hotel sporočiti, da nihče ne ve, ali je to, kar dela, prav. V drugem delu pa sem se obrnil na sebe, saj tudi sam nisem vedel, ali bo Primičeva Julija sploh kdaj ugotovila, da jo ljubim. Že od nekdaj se mi zdi, da je pesniški poklic nasploh premalo cenjen. Zato sem napisal gloso z naslovom Glosa, v kateri sem želel povedati, da je poklic premalo cenjen in da se Slovenci iz pesniškega poklica norčujejo, a mi bomo vseeno pisali, ker se tako počutimo svobodni. Kot pesnik sem najbolj ponosen na mojo likovno pesem Zdravljica, s katero sem želel poudariti idejo svobode, strpnosti, enotnosti, bratstva in sprave. Če smo že pri Zdravljici, pa vam naj opišem našo sedmo kitico Zdravljice, slovensko himno. S to kitico sem želel povedati, da naj bo prepir iz sveta pregnan, da naj vsi narodi živijo v miru, da nihče ne bo več suženj in da ne bo več sporov med sosedi. Ustvarjal sem v obdobju romantike. Za to obdobje je značilno nasprotje med razumom in čustvi. V domišljiji smo ustvarjali svet lepote in resnice. Takrat je izhajala Kranjska čbelica, z letnico 1847 pa tudi moja pesniška zbirka Poezije. V mojem času nisem imel na izbiro veliko slovenskih knjig. Iz časa razsvetljenstva sem poznal Vodnikove pesmi Moj spomenik in Dramilo ter Linhartovo komedijo Županova Micka. Iz obdobja baroka me je navduševala knjiga Slava Vojvodine Kranjske od Janeza Vajkarda Valvasorja, iz katere sem črpal tudi snov za Povodnega moža in svoje druge pesmi. Iz reformacije pa sem se dokopal do Trubarjevih knjig Abecednik in Katekizem, moja mama pa je rada brala Dalmatinov prevod Bibilje v slovenski jezik. Govori se tudi, da iz obdobja pismenstva obstajajo rokopisi v slovenščini, Brižinski spomeniki, a teh še nisem videl. Bajka o vodnjaku Nekega aprilskega dne sem se spet začela pogovarjati sama s sabo. Naj se predstavim: ime mi je Ariana in sem boginja vode. Vsak dan čepim nad vodnjakom na sredini parka. Nikomur nisem mogla pripovedovati o svoji preteklosti. Vedno sem se pogovarjala s sabo, a zimskega večera sem na vrata dobila presenečenje: prve poslušalce – VAS! Na dan mojega rojstva je iznenada prišel cunami. Bila sem v stavbi s tisočerimi okni in zgradba je postala velik bazen, zato me je tok odnesel daleč stran. Potovala sem, povsod mi je vse bilo všeč, ko pa sem se znašla v slovenskih rekah, sem začutila pravo toplino. Ujela sem se za vejo in se spravila na toplo travo. Blizu sem zagledala park z vodnjakom in to mi je rešilo življenje, saj bi se drugače posušila. Zagledala sem otroke, ki so se igrali, želela sem se jim pridružiti in se veseliti. A sem ostala na svojem mestu, moje telo ni moglo iti iz vode. Kaj pa moja duša? Nihče me ni videl, niti sama sebe nisem mogla uzreti. Veter mi je poslal oblak, ki je popeljal mojo dušo do boga slovenskih voda. Ta mi je gostoljubno odprl vodena vrata reke. Bila sem čisto na dnu. On me je prepoznal in mi dal možnost, da mu povem, kaj se mi je zgodilo. Rekla sem, da je moje telo ostalo v vodnjaku. Grdo me je zavrnil in rekel, naj se z nečim zaposlim. Žalostno sem zdrsela v svoje telo, obtičano v vodnjaku. Tam sem našla okrogle kose zlata ter odprla svojo umetniško plat. Na klopci blizu vodnjaka je sedel lep mladenič in pisal pesmi. Odločila sem se da ga bom izklesala na tem krogu in ga podpisala s številko ena, da ga nikoli ne bi pozabila. Videti je bil lep, zato sem ta krog podarila njemu. Čez čas pa so ljudje takšne kovance začeli metati v mene. Pri tem so izrekli željo. Bog voda mi je poslal ukaz, da te želje moram izpolniti. Izpolnjevala sem želje noč in dan, dokler mi to delo ni postalo preveč naporno. Kot svobodna duša sem lahko odletela daleč stran in svobodno sem letala naokoli. Bog slovenskih voda je to opazil, saj me je nenehno nadzoroval. Zagrozil mi je, da se lahko kmalu spremenim v kamen, a mene to ni zanimalo, saj mi nisem verjela. V soju noči me je kamen posrkal vase. Nastal je kamen v obliki mojega telesa. Ljudje so me sedaj lahko videli in postavili so me nad vodnjak. Postala sem kip nad vodnjakom. Zdaj otožno gledam v vodnjak in si želim svojega prejšnjega življenja v vodnjaku. Ljudje me fotografirajo in tisti najbolj navdušeni mečejo kovance v vodo mojega vodnjaka. Moja podoba jih je tako navdušila, da so zgradili kipe tudi nad drugimi vodnjaki. Varja Kočevar, 7. razred VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2024 TER OBILO MEDENIH DNI Po mojem mnenju si zaslužim biti največji slovenski pesnik, ker sem napisal Zdravljico, sedma kitica je slovenska himna. Na to sem ponosen. Slovenski književnosti sem doprinesel s tem, da sem napisal veliko različnih oblik pesmi. Želim si, da bi vsi Slovenci tako cenili slovenski jezik, kot ga cenim jaz. VAM ŽELI ČEBELARSKO DRUŠTVO JURŠINCI. Izabela Kovačec, 9. razred - December 2023 38 novice IN OBVESTILA Spoštovani, naše pokopališče je zelo lepo urejeno. Vsi, ki smo tukaj k večnemu počitku položili svoje drage, skrbno urejamo grobove. Toliko bolj smo žalostni, ko opazimo, da nam je nekdo le-tega skrunil. Nihče, prav nihče si tega ne sme dovoliti. Razumeli bi, če bi se to zgodilo enkrat. Tako pa sem bila že večkrat opozorjena, da nekateri tudi po trikrat sadijo cvetlice, popravljajo grobove ... Ali vam vljudne prošnje po ureditvi zadeve res ne pomenijo ničesar? Upam, da bo tokrat drugače. Občanka Naš domačin Tonček Lajh je v samozaložbi izdal zanimivo knjigo z naslovom V GORICAH. STACIONARNI IN IZLETNIŠKI TURIZEM: NOČITEV Z ZAJTRKOM ALI S POLPENZIONOM HLADNE IN TOPLE JEDI: TRADICIONALNA SEZONSKA KOSILA IN VEČERJE PRLEŠKE SLADICE: GIBANICE, KVASENICE, KRAPCI, POVITICE, ŠTRUDLI, KROFI … DOMAČI KRUH, NAREZKI: MESO IZ TUNKE, KLOBASE, NAMAZI (ZASEKA, OCVIRKI) NAKUPI IN DEGUSTACIJE VRHUNSKIH VIN PRAZNOVANJA V tej knjigi avtor na skoraj 300 straneh v sliki in besedi opisuje delovne navade in praznične običaje pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah in sosednjih krajih skozi čas. Knjigo lahko dobite pri avtorju. GSM: 041 968 029 - December 2023 39 novice IN OBVESTILA Kukava 53, 2256 Juršinci - December 2023 Posredništvo Cekin d.o.o. Montaža strojev in naprav 40 novice IN OBVESTILA Vas boli vrat, čutite bolečine v križu ali vaše telo potrebuje le malo sprostitve? Vabljeni v miren masažni salon, kjer vam nudimo pester izbor kvalitetnih masaž. Naše storitve pa so lahko tudi lepo darilo. Za dodatne informacije in naročilo, nas kontaktirajte. suhomontaža lajh naredimo vam: • mansarde • amf stropove • spuščene stropove • stenske obloge • predelne stene • napušč Šmigoc Franc s.p. Kukava 74, 2256 Juršinci Tel.: 02 758 25 41, GSM: 031 494 420 e-pošta: smigoc.franc@amis.net ...povsem po vaših željah Aleksander Lajh s.p. Dragović 3b 2256 Juršanci 041 977 504 aleksander.lajh@gmail.com - kleparsko ličarske storitve - čiščenje avtomobilov - pogodbeni servis DELA OPRAVLJAMO TUDI PO ZAPISNIKU KATEREKOLI DRUGE ZAVAROVALNICE! - December 2023 • Montaža in programiranje elektronskih ventilčkov - NOVO • Električna diagnoza BOSCH • Izpušni sistemi • Servis in priprava za tehnični pregled • Montaža in prodaja gum • Servisiranje, polnitev klimatskih naprav • OZON - novo - Zagotavlja nenevarno nekemično dezinfekcijo vozila. Odstranitev alergenov, odstranitev neprijetnih vonjav v vozilu, primerno za klimatske naprave in oblazinjeno notranjost vozila.