Stev. 484. V Ljubljani, v četrtek dne 16. januarja 1913* Leto III. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 0. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Odrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ol) pol 11. dopoldne. *. \ * UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, II,, in uraduje za stranke od 8. do j2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Ineerati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — : piejema upravnistvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo — .......... Reklamacije lista so poSinine proste. ■" ■■■■" — i in Ogrska. Za Avstrijo gotovo ne velja kot političen aksiom, da se ne sme vtikati v zadeve drugih, v sedanjih balkanskih konfliktih vidimo to prav tfSn°č A!banVa n' avstrijska. Turčija ni avstrijska, Srbija ni avstrijska, Bolgarija ni avstrijska, Kumunija ni avstrijska, Črna gora ni avstrijska, v zadeve vseh teh držav pa se meša Avstrija, oK,0r .^a £re za njena najlastnejša vprašanja. oKhcuje se na svoje interese in pravi, da jih nora varovati, ker je to njena dolžnost. Danes te oomo preiskavah te dolžnosti. Le to konsta-iramo, kar vidi ves svet: Avstrija smatra vmešavanje v zadeve drugih za svojo dolžnost. . U1'ze od Albanije in Bolgarske nam je Ogr-tpa’ S j3 ro živimo v najtesnejši zvezi, v tako »n”1, v s- nionarhija morala imenovati •’ ce ^ za 'me merodajno vpraša-. , Kdo ima prvo besedo in kdo vodi politiko. tprt°>-S? S™e Avstrija brigati za balkanske reči, aj oi ji uljudno svetovali, naj se malo po-npihfi ogrslie razmere. Tam se godi zdaj 11r, .takesa, da bi se morali na tej strani Litve nri n-T110 l3r'Sati za to, kaj je in kaj bo Pn našem sosedu. in nilb ^gr^em se je razvnel boj za splošno ni vo]ilno pravico. Prečastiti ogrski mi-,;>re^sedn*k Lukacs je predložil parla-“metno zverižen koncept lopovščine n„ nasl°vom »volilne reforme« in vse, kar je nrnt; j eni •Klobusu ^odvisnega, je v boju n3eSOvy> zločinski nakani. V Avstriji či-»iii. ,ioP0ri 0 P^Pravah opozicije in social- I »v . ter ° bečarskih namenih Tisza-Ukdcseve klike; nihče pa ni slišal, da bi se Avstrija kaj zmenila za to. Pa n ,° veliko bolj važno, kakor njene s*rbi /a albanske meje in za Silistrijo. litir-iVio 'p L*r smatra sehe za velikega po- II * *a,!to.osebl10 prepričanje je nekaj le- /aftonanih v J -ie po kraliestv»h in deželah, m drzaynem zboru, dosti, ki v tem ne soglašajo popolnoma z gospodom grofom Vendar se sme od avstrijskega ministrskega predsednika pričakovati, da vsaj ni popolnoma slep za politične reči. Ljudje, ki so veliko manj od ministrskega predsednika, vedo že davno, da je med Avstrijo in Ogrsko velika odvisnost] in da niso Madjari odvisni od nas. Bolj narobe. Zadeva z argentinskim mesom je zadosten dokaz za to. Nabralo bi se pa lahko toliko primerov, da bi se lahko spisala debela knjiga o ogrski nadvladi. In da se Madjari tudi nič niso zemrali, če jim je kazalo, da so vtaknili svoj nos v avstrijske notranje zadeve, se lahko spozna iz zapisnikov ogrskega državnega zbora. Kadar gre za tako važno reč v naši soseščini, kakršna Je votlina pravica, imamo torej vsekakor pravico, da se zanimamo zanjo. In če jo imamo, se je moramo tudi poslužiti; zakaj pri tem so resnično prizadeti naši interesi, bolj kakor v Draču in v Peči. Personalno-realna zveza, ki obstoja med Avstrijo in Ogrsko, nujno povzročuje, da vplivajo razmere ene države na razmere druge, lo ni samo teorija; zakaj dejstvo, da je tako, čutimo v Avstriji prav neljubo. Nekdaj, ko je bila romantika še v veljavi, je šel po Evropi glas o viteških Madjarih, plamtečih za svobodo. Laznjiv je bil že takrat; danes pa }e ogrska polovica glavna zaslomba avstrijske reakcije. Na vsako stran je zanjo poraben sedanji mad-jarski sistem. Enkrat služi kamarili »ogrsko revolucionarstvo« za pretvezo; drugič pa porabi nazadnjaštvo madjarske bečare, da iztlači z njihovim »patriotizmom« iz avstrijske »lojalnosti« kar hoče. V Budimpešti pomeče Tisza opozicijo s policijo iz zbornice in napravi iz brambne reforme zakon; na Dunaju pa pade večina državnega zbora na trebuh in hitro sklene, kar se ji nalaga, ker se »iz patriotič-nih razlogov« ne sme zaostati za Ogrsko. V zakonodajstvu gode madjarska oligarhija na prve gosli; madjarski fevdalci nam predpisujejo, koliko mesa smemo jesti. V onem vprašanju, ki najbolj ovira delo in napredek v Avstriji, v narodnem vprašanju je sedanja Ogrska največja zapreka rešitve. Madjarska »državna ideja« je bila stvarnica onega dualizma, ki je zmedel narodno vprašanje kakor gordijski vozel. Ni dovolj, da je problem že sam po sebi dovolj kompliciran; dualizem je razdelil vse narode razun Madjarov v dve različni državi, in v narodih, ki žive pod vlado drugih, je nakupičil toliko ogorčenja, da je narodnostno razmerje v monarhiji popolnoma zastrupljeno. Naj sodi avstrijska vlada kakorkoli; Da je za Avstrijo rešitev narodnega spora življensko vprašanje, se ne da utajiti. In zato je v interesu Avstrije, v interesu njene pomiritve, v interesu njenega napredka in razvoja, da izgine sedanji sistem na Ogrskem. To hočejo tudi nemadjarske narodnosti na Ogrskem, to hoče ogrska opozicija, to hoče ogrsko delavstvo. Ali Tisza in Lukacs nočeta tega. Lukacseva volilna reforma gre za tem, da prepreči vsako izpremembo sedanjega sistema; utrditi hoče fevdalizem na Ogrskem in ohraniti moč v rokah malega števila modernih roparskih vitezov. Če hoče Avstrija ostati pohlevna dekla madjarske džentrjje, tedaj naj prekriža roke, pa naj Čaka, če bosta Tisza in Lukacs še enkrat zadavila ljudsko gibanje za splošno in enako volilno pravico na Ogrskem. Ali če razume grof Stiirgkh, da ima kot ministrski prezident Avstrije služiti interesom Avstrije, tedaj je njegova dolžnost, da opusti svojo pasivnost in stori vse korake v prid splošni in enaki volilni pravici na Ogrskem. V Avstriji je bil njen sovražnik. Tem bolj bi jo moral privoščiti Madja-rom. In kakšne korake avstrijski ministrski predsednik lahko napravi, mora sam vedeti. Avstrija. Kdo je pravzaprav Avstrija? Vsak čitatelj Časopisov ima neprenehoma to ime pred ofcmi, zdaj v članku, zdaj v notici, v uradnih izjavah, v telegramih. Avstrija zahteva, Avstrija izraža svoje mnenje, Avstrija predlaga, Avstrija odklanja . . . Avstrija sem, Avstrija tja. Nazadnje ni čudno, Ce pograbi potrpežljivega Avstrijca radovednost, pa bi se rad poučil, kdo je pravzaprav ta Avstrija, ki povsod posreduje, terja, ugovarja, nastooa in postopa. Spominjajoč se vsakovrstnih poukov iz Sole in patriotična političnih predavanj smatra tak dobrodušni državljan samega sebe za kos Avstrije, češ Avstrija je naša širša domovina, jaz sem domovine sin, ergo sem del te Avstrije. Toda glej: Kadar mu poročila z vseh vetrov pripovedujejo, kaj ukrepa Avstrija, se mu stokrat zazdi, da ne bi on nikdar tako ravnal, ampak morda ravno narobe ali pa popolnoma drugače. In Če vpraša drugega Avstrijca, kaj bi bil on storil v tem ali onem slučaju, mu pogo-stoma tudi ta pove, da bi bil ukrenil to ali ono, nikakor pa ne tega, kar je ukrenila »Avstrija«. Kdo ve — če bi vpraševali po vsej Avstriji, bi najbrže zvedeli od ogromne večine Avstrijcev, da bi ravnali po svoji najboljši modrosti vse drugače nego ravna — »Avstrija«. Nikakor torej ni gotovo, da smemo avstrijske državljane identificirati z Avstrijo, zlasti pa tedaj ne, kadar dela zagonetna »Avstrija« zunanjo politiko. Povsem gotovo pa je, da ne bi našla »avstrijska« balkanska politika toliko pristašev, kolikor po-trebuje ena sama stranka voiilcev, če bi se danes napravil plebiscit o njej. To se lahko smelo trdi, ker se ni živ krst zanjo navduševal, iz-vzemši nekoliko peres, ki so plačana za to na-vduševanje. Če je mogoče, da vodi »Avstrija« politiko, s katero je vsa Avstrija nezadovoljna, da se v imenu Avstrije uganjajo reči,, ki jih vsa Avstrija obsoja, nas mora mikati, da izvemo, kdo je sfinga, ki se odeva z našim plaščem, pa je sami ne poznamo. Ljudstvo ni »Avstrija«. O tem smo že na jasnem. Parlament tudi ni. Zakaj če bi »Avstrija« danes napovedala vojno Ameriki ali pa Afriki, nima državni zbor na to nobenega vpliva. Tudi delegacije niso »Avstrija«. Zakaj že dolgo jih ni ne Dunaju ne v Budimpešti, »Avstrija« pa neprenehoma »deluje« — na Balkanu, v Londonu, v Peterburgu, v Berlinu itd. Kdo torej? »Avstrija« je grof Berchtold in njegov tiskovni pomočnik Kania. Malo čudno je to slišati, ali vendar Je tako. Od leta 1867. je Avstrija »konstitucionalna« država. Celo demokratična pravijo da je. Od nikogar ni odvisna, in sama ima odločevati o svoji usodi. Parlament ima, ki zastopa ljudstvo in vlado, ki je odgovorna parlamentu. Če imajo posamezni državljani kakšne konflikte med seboj, jih urejajo sodišča. In če misli Avstrijec, da so mu oblasti prizadele krivico, ima vsakovrstne instance, da se pritoži. Ali v najvažnejših zadevah, ki se lahko tičejo njegovega in njegovih sinov življenja, njegovega in vse njegove družine imetja, nima Avstrijec rtobene besede, tudi vsi Avstrijci skupaj ne. V takih vprašanjih je grof Berchtold »Avstrija«. Če je gorf Berchtold moder, piše ves svet o modrosti »Avstrije«, če pa grof Berchtold strelja kozle, javlja brzojavna žica od zapada do vzhodi ih od severa do juga: »Avstrija« strelja kozle. S tem dejstvom bi se še mi sprijaznili, če bi imeli kakšno nebeško garancijo, da se je v grofovi glavici zbrala vsa smetana avstrijske modrosti. Zal, da nas poučuje vsakdanja zgodovina drugače. Malo vidimo modrega, veliko pa ustreljenih kozlov. In čas ni daleč, ko jih bomo morali drago plačevati. Nihče nas ne bo tedaj vprašal, če nam je bil ta lov všeč ali ne: grof Berchtold igra svojo igro, za izgubo bo ra prebivalstvo poseglo v žep. In že zdaj vemo, da bo izguba prav kavalirska. Avstrijcem očitajo včasi, da so patriotični ljudje. Ce je na tem kaj resnice — in lojalni podaniki, kakršni smo, pač ne smemo dvomiti o tem — bi bila doba res že zrela, da bi se iz patriotizma uprli temu. Ljubezen do domovine mora biti baje idealna in mora navdušeno do-prinašati žrtve; ne govorimo torej danes o mi-ljonih in miljardah, ki so šla zadnje mesece rakom žvižgat — na »oltarju domovine« jih namreč ne bo najti — ampak patriotične duše bi šle lahko vase in se zamislile in vprašale, koliko ugleda je Avstriji pribavilo postopanje »Avstrije« v Prochaskovi aferi, koliko ljubezni jc Avstrija utržila vsled ravnanja »Avstrije« v balkanskih vprašanjih, koliko časti je Avstriji prineslo intrigiranje »Avstrije« med vladami, ki niso naše. Nemara bi tedaj dobri državljani vendar spoznali, da bi bilo bolje, če bi postali Avstrijci sami ne le Avstrija, ampak tudi »Avstrija«, ker je ves naš konstitucionalizem in demokratizem sama spaka, dokler je kakšen Aehrenthal ali grof Berchtold lahko »Avstrija«. To da bi bilo tedaj tudi za avstrijske mošnjičke bolje, menda ne bo oviralo patriotizma. Mali finančni načrt. Poročali smo v »Zarji«, da je sklical načelnik finančnega odseka zastopnike strank na posvetovanje o malem finančnem načrtu. Značilno je, da ni povabil niti enega pravega ljudskega zastopnika, nobenega socialno demokratičnega poslanca. Dr. Urban pač ve zakaj. Gospodje se boje kritike, opravičene kritike, ker finančni načrt, ki bo prihodnji mesec predložen poslanski zbornici, obremenjuje po lepi stari avstrijski navadi zopet ljudstvo. Dobro bo, če če si ogledamo nekoliko bližje »mali« finančni načrt, ki ga je izdelal nemški nacionalec doktor Steinvvender. Sodrug dr. Renner je 12. junija lanskega leta podal v imenu socialno demokratičnih članov finančnega odseka naslednjo izjavo: »Odklanjamo povišanje naklad na pivo in žganje. Nasprotno smo pa pripravljeni, da priznamo povišanje onih davkov, ki obremene posedujoče razrede, ako se porabijo povišani davčni dohodki za povišanje plač državnim uslužbencem, železničarjem in državnim delavcem. Delo pri takem zakonu hočemo tako pospešiti, da bo končano še pred poletnimi počitnicami.« Meščanske stranke, slepe za vsako dobro stvar, so seveda odklonile predlog socialnih demokratov. Povišati davke posedujočega razreda, to se jim zdi greh vseh grehov. Ni se jim ljubilo delati in zato je finančni odsek od 12. junija dalje spal, dokler se ni v decembru lanskega leta osokolil dr. Steinwender in izdelal »mali finančni načrt«, o katerem se naj posve-tuie finančni odsek. Dr. Steinvvenderjev načrt ne nalaga najtežjih bremen posedujočim stanovom, temveč ljudstvu, ki živi iz rok v usta. Po njegovem načrtu naj se zviša davek na žganje in sicer za 50 vinarjev pri vsakem litru čistega alkohola. To pomenja, da se bo podražil vsak liter žganja za 12 vinarjev. Njegov načrt ne bo obremenil velikih posestnikov, temveč delavstvo, ker država bo še nadalje plačevala grofovskim in knežjim žganjekuharjem one zloglasne nagrade. Da bi opravičil dr. Steinwender ta odložili davek, pravi, da naj se iz doneskov tega davka zvišajo plače učiteljstvu vseh avstrijskih dežel. Vse dežele bi dobile okolo 40 mi-ljonov kron od tega davka, a ne bi bile vezane, da porabijo te šnopsarske miljone ravno za povišanje učiteljskih plač. Dr. Steinwender upa v lepem optimizmu, da dežele ne bodo pozabile, kadar dobe miljone, na učiteljstvo. Najbrže pa učiteljstvo vseh avstrijskih dežel, zlasti pa še kranjsko, ni tako optimistično, kakor dr. Stebi-wender. Da bi nihče ne mogel očitati dr. Steinwen-derju pristranosti, je v finančnem načrtu skrbel tudi za to, da se zvišajo davki posedujočega razreda: osebna dohodnina onih davkoplačevalcev, ki imajo nad 10.000 kron dohodkov, naj se nekoliko poviša, in profit, ki ga .dobivajo upravni svetovalci akcijskih družb, naj se obdavči s posebnim davkom. Ali tudi to povišanje davkov posedujočih razredov je doktor Steinwender posladkal, da se ne bodo držali preveč kislo, kadar bodo morali od svojih mastnih dohodkov prispevati k državnm sfro- F. DOSTOJEVSKIJ: Čuden poštenjak. (Novela.) Odpravljal sem se v urad. Kar stopi v sobo Agrafeva, moja kuharica, perica in gospodinja er prične, v mojo veliko začudenje, govoriti z menoj. i ,P0^eJ ic bila vedno tiha. Razen par potrebnih besedi o kosilu, o gospodinjstvu, nisem čul °d nje celih pet let nepotrebne besede. »Prihajam k vam, gospod,« prične nenadoma »Oddajte vendar sobo.« »Katero neki?« »Sobico poleg kuhinje. No, saj veste.« »Čemu?« »C™u? £emu vendar oddajajo ljudje sobe? No, pa saj veste.•• »Pa komu naj jo oddam?« »Komu neki! Človeku, ki jo išče. No, pa kaj veste.« DOStelVoUnia,i!T0ip’ soba je Premajhna, niti za taki sobi? « prostorna- Kdo naj stanuje v »Čemu stanovati 1 Da ima le nostelln sta »uje lahko pri oknu.« 16 poste,J°’ sta‘ »Pri katerem oknu?« Pri £?’ Pa Sai/lStC^ak°rda ne bi znali. . oknu v predsobi. Ondi lahko sedi šiva in SaV5*’ ^ar h?če-.Tudi na ftolu la»iko sedi; ria namreč stol, mizo; — splon vse ima.« »In končno, kdo je to?« j„ »]^ober, izkušen človek. Kuhala mu bom ri.kV mi bo za hrano in stanovanje tri na mesec. $ev \ei,dar sem izvedel po trudapolnem izprali. da je neki mož pregovoril Agrafeno, ali jo pa na drug način pridobil, da bi mu oddala sobo poleg kuhinje. Predobro sem vedel, da je zaman vsak ugovor. Kar si je izmislila Agrafena, se je moralo tudi izvršiti; sicer ne bi mirovala. Kadar ji kaj ni ugajalo, se je takoj namrdnila. Tako kuhanje je trajalo običajno tri do štiri tedne. Trpel sem pri tem na hrani, manjkalo je perila, tla so bila neočejena, kratkomalo, dan za dnem mi je bolj nagajala, dokler se ni zopet ohladila njena jeza. Često sem pa opažal, da ni bila stara, tiha ženica zmožna trdno sklepati, niti obdržavati sklepov. Če nisem ugodil njenim prošnjam, sem jo moralno izmučil, kar je vsled njene trmoglavosti dolgo trajalo. A tudi sam sem si miru želel nadvse, zato sem se vedno trudil ugajati njenim prošnjam. »Pa se je izkazal vrednega našega zaupanja z listinami, nemara s potnim listom?« »Gotovo! Pošten, nad vse izkušen človek je, in zagotovil mi je tri rublje na mesec!« Takoj drugo jutro se je priglasil v mojem ponižnem, samotnem stanovanju nov gost; toda niti najmanje se nisem ozlovoljil, na tihem sem se celo razveselil. Živel sem osamljen sredi mesta kakor puščavnik sredi gozda. Deset, petnajst let zapuščenosti, vedno eni ljudje . . . Agrafena . . . vedno ena soba, to je gotovo brezbarvna perspektiva. Zdaj pa se priseli k meni nov, tih človek; — meni je bil v tej samoti božji blagoslov! Moje zaupanje do Agrafene me ni varalo: Moj sostanovalec je bil izkušen človek. Njegove listine so mi pričale, da je doslužen vojak; to bi bil tudi na prvi pogled spoznal, tudi če ne bi bil prečitaJ listin. Bil sem zadovoljen z Astafijem Ivanovičem, svojim novim sostanovalcem. Najbolj so me zanimale slikovite nje- gove zgodbe iz prošlih dni. Take pripovedke so človeku v samoti več kakor kupi zlata. Povedal mi je zgodbo, ki je učinkovala name kakor malokatera. Do tega, da mi jo je zaupal, ga je privedel sledeči slučaj: Bil sem sam doma; Agrafena in Astafi sta odšla po opravkih. Kar začujem, da se odpirajo vrata pri vhodu, in takoj pogledam kdo da je. No glej, v predsobi je stal tuj deček dokaj majhne postave, brez površnika, v samem suknjiču, čeprav so že pihali ostri jesenski vetrovi . . . »Kaj iščeš tukaj?« »Z gospodom uradnikom želim govoriti. Saj stanuje tukaj gospod Aleksandrov?« »Tu ne stanuje nihče z imenom Aleksandrov; z Bogom.« »Ni mogoče; saj mi je vendar hišnik povedal, da stanuje tukaj,« je rekel nepričakovani gost in se skrbno oziral proti izhodu. »Izgubi se, bratec, izgubi, z Bogom!« Drugi dan, popoldne, ko mi je Astafi Ivanovič umerjal nov suknjič, je zopet nekdo smuknil v predsobo. Skozi priprta vrata sem gledal na prišleca. Deček, ki me je bil že včeraj posetil, je stal sredi predsobe in pred našimi očmi hladnokrvno #nel moj novi površnik raz kljuko, ga zvil, del pod pazduho in smuknil hitro po stopnicah. Agrafena je prisostvovala tej igri, a od začudenja ni mogla niti ziniti. Mirno je stala in gledala, da je odnesel moj novi površnik. Astafi Ivanovič je tekel za tatom. Ves zasopel je pritekel nazaj, a s praznimi rokami. Fant mu je utekel! »Smolo imam, Astafi Ivanovič. Sreča, da mi ni odnesel še pelerine; sicer bi nam slaba predla zaradi tega lupeža.« A glej, Astafi Ivanovič se je tako vznemiril. da sem ob pogledu nanj pozabil na tatvino. Ni se mogel umiriti. Odlagal je svoje delo in iznova pričenjal. Pravil mi je venomer, kako urno je tat snel mojo suknjo in bežal, da ga ni bilo moči ujeti. Zopet se je polotil dela, a znova ga dal iz rok, pa letel k vratarju in ga zmerjal, zakaj pušča take ljudi v hišo. Priletel je v naglici nazaj in ozmerjal Agrafeno. Med delom je mrmral iti se jezil sam nad seboj, češ kako je mogoče, da mu odnese tat izpred oči suknjo, ko je bil komaj za dva koraka oddaljen od ne-poštenjaka. Kratkomalo — Astafi Ivanovič je bil sicer mož poštenjak, ali preveč se je vznemirjal. »No, dobro naju je zvodil za nos, Astafi Ivanovič!« sem mu pripomnil zvečer pri čaju. Bilo mi je strašno dolgočasno, zato sem ga skušal spraviti na pogovor o tatvini, ki se mi Je dozdevala skoraj komična vsled neprestanega spominjanja in jeze pripovedovalca. »Milostljivi gospod! Jezi me tatvina, čeprav nisem oškodovan. Po mojem mnenju m hujšega zločinca od tatu. Brez pomisleka ti ukrade trud, poln pota, ukrade čas . . . to je zlodej, ne človek! — Vam je to vseeno, milostljivi gospod, niti za svojo lastnino se ne zmenite.« »Res je, res, Astafi Ivanovič, rajši sežgem stvar, kakor da jo pustim tatu.« »Ampak vendar! So pa tudi tatovi, ki so pošteni . . . Zgodilo se mi je, da sem našel poštenega tatu.« »Kaj, poštenega tatu? Kako je mogoče,-da je tat pošten?! Ni verjetno, Astafi Ivanovič!« »Resnično, resnično! Kako neki more tat pošten? To ni mogoče . . , Hotel škom. Najprej naj se poSeli sploš. ocfveza’ vsem onim sleparjem, ki so z napačno napovedjo dohodkov goljufali državo. Drugič naj se ublaži določba o vpogledu v trgovske knjige — vlada je namreč predlagala, da morajo kapitalisti svoje knjige na zahtevo predložiti davčni oblasti. Dr. Steinvvender predlaga, da te dolžnosti ne gre izsiliti s kaznijo; ako kapitalist vzlic pozivu davčne oblasti ne predloži svojih knjig, naj ima oblast le pravico, da odmeri davke na podlagi sredstev, ki so ji na razpolago«. To pa ni prav nič drugega, nego le uzakonitev že sedaj veljavne navade. Dr, Steinvvender je sprejel v svoj načrt tudi davek za samce: povišanje osebne dohodnine za same« za 15 procentov, za zakonce brez otrok za 10 procentov. To povišanje davkov naj velja tudi za delavce, ki morajo plačevati osebno dohodnino. Nasprotno pa ni sprejel padar avstrijskih financ dr. Steinvvender vladnega predloga, naj se davek onim delavskim družinam, katerih dohodki so zaslužek več družinskih članov, zniža. Edino določbo vladne predloge, ki je nekoliko ugodna za delavstvo, je Steinvvender izpustil. Ljubljana in Kranjsko. — Ljubljanski državni pravdnik je lahko ponosen na svoj uspeh; posrečilo se mu je, da je dosegel, čegar nismo več verjeli. Z včerajšnjo konfiskacijo »Zarje« nas je presenetil. Mislili smo namreč po svojih izkušnjah, da se ne moremo nobeni njegovi zaplembi več začuditi. Včeraj pa smo se le. Zakaj bila je tako neum-Jjiva, da leži po vseh naših pisalnih mizah kupi las, ki smo sl jih izpulili, vpraševaje se zaman: Zakaj? Zakaj? Da je zaplenjen prvi članek, nam je naznanila policija deželne vlade. To smo torej vedeli, in to vedo zdaj tudi naši ljubljanski čita-telji, katerim se gotovo ni niti sanjalo o kakšni zaplembi, ko so čitali članek. Ali kaj je v tem sestavku državi nevarnega, kaj utemeljuje v njem zločin po § 300 kaz. z., kakor pripoveduje državno pravdništvo, nam ni bilo jasno včeraj, nam ni jasno danes in nam ne bo jasno nikoli. Članek je obsegal kritiko nekih političnih homa-tij in Berchtoldove prakse. Da je bila kritika precej ostra, je morda res. Ali ni je postave v Avstriji, ki bi varovala grofa Berchtolda ali pa Sefa njegove »literarne pisarne« kritike. Tako varstvo gotovo ni naloga državnega pravdnika, kakor mu tudi nič ni mar, če želimo kakšnemu ministru, da bi šel v penzijon. Ali našemu cenzorju se očividno mešajo nekateri pojmi, pa zamenjuje kritiko s kriteriji § 300. Ce bi se le nekoliko bolje ozrl po avstrijskem časopisju, bi se moralo tudi njemu zasvetiti, da njegov rdeči svinčnik često ne ve, kaj dela. Med časom do konfiskacije smo po svoji časnikarski dolžnosti natančneje prečitali zunanje liste, in v dunajski »Arbeiterzeitung« smo našli članek, ki se bavi z istim predmetom kakor naš sestavek, katerega je ljubljanski konfiskator kar od prve do zadnje besede prekrižal. Po razpravah dr-žr.vnega zbora in po nekaterih zanimivih razsodbah dunajskega sodišča nam Je znano, da dunajska cenzura nikakor ni premehkužna. Ali da Jo ljubljanski državni pravdnik temeljito poseka, je dognano. Z njim bi se bilo neplodno prepirati. Ali naši čitatelji, katerim je znan za-plenjeni članek, naj vidijo, kaj se sme na Dunaju pisati. »Arbeiterzeitung« pravi v svojem članku: »Najnovejša balkanska afera se odigrava na zunaj samo med Bolgarsko in Rumunijo. Teda za rumunskhn partnerjem se prikazuje kot vzbujevalec in vpihovalec zopet dunajski kabinet, kateremu ni dovolj, da je povečal zmede in nevarnosti položaja na zapadnem Balkanu, pa Je zdaj na delu, da beza in neti tudi na vzhodu.« Bratski list izvaja, da Je miselna koncepcija in moralični način dela v avstrijsko-srbskem ter v rumunsko-bolgarskem konfliktu •nak, zatorej se sme sklepati tudi na enak vir. Dalje pravi »Arbeiterzeitung«: »Tukaj kakor tam pletejo laž, intriga, falsifikacija in Škandal »vojo tkanino okrog diplomatičnega nodjetja.« Potem razlaga vso igro z izmišljenim pismom cesarja Franca Jožefa, in prihaja do enakega rezultata kakor mi in kakor gotovo vsak normalen Človek, ki je moral prvi hip spoznati, da gre za falsifikacijo. Naravno, da potem tud! red, da Je Človek kradel, ki Je bil sicer pošten. Ampak škoda ga Je bito.« »Kako se J« to zgodilo, Astafi IvanoviC?« »Bilo Je, ko sem bil brez službe — tega Je tedaj dve leti — brez službe sem bil, pravim, !■ v tem položaju sem našel izgubljenega čk>-fjdka. V svo|l zapuščenosti sem se ga razveselil. Pijanec Je bH, potepuh, nepridiprav; imel Je sicer službo, a ker Je bil vedno pijan, so ga odsloviti . . . Oh, ta nepridiprav . . .! Oblečen le Ml, da se ga Bog usmHi. Cesto ni vedel, če ima pod pelerino srajco; vse je zapil. A vzlic tema ni bil zakrknjen, bil Je dobrega, usmiljenega značaja. Bil Je na prvi pogled usmiljenja vreden; saj si tudi ubožci radi privoščijo ko-carček, in dajali so mu, da se Je opil. Razveselil sem se ga, hodil Je za menoj . . . Končno mi le bHo že vseeno . . . To vam Je bil človek! Kakor kužek je letal za menoj, čeprav sva se videla prvič. Vprvo naj ga prenočim, dobro, saj so listine v redu — Človek, kakor drugi . . . Drugi dan je prišel zopet, da sem ga prenočil, tretji dan zopet; ves dan Je sedel na oknu in ostajal čez noč pri meni. Vendar sem si mislil, zakaj se obeša tako name! Naj mu da lem povrhu še hrano, naj ga prenočujem, saj sem skoraj sam berač, pa naj si obešam še drugega na ramo. Cul sem, da se je preje z enako silo vsesal v nekega uradnika. Pila sta noč in dan, dokler ni uradnik obležal od pijače. Ta izredni tat se je imenoval Emeljan Iljič. Preudarjal sem dolgo, kaj naj z njim počnem. Da bi ga odgnal, sem se sramoval, škoda izgubljenega človeka t 1 vprašuje:" »Kakšen namen naj 'tore] zasle3u]e groba falsifikacija? . . . Druzega si ni mogoče misliti, kakor hujskanje in vznemirjanje.« Potem pravi: »O morali in razumu niti ne govorimo. Za to blago je v avstrijski balkanski politiki od nekdaj prepovedan izvoz. Ali naposled ne igra dunajski kabinet svojih iger iz svojih lastnih zakladov, naposled so aduti, s katerimi tolče »o mizi, kri in imetje narodov Avstro-Ogrske . . . Pred vsemi očmi vstaja preteča nevarnost, da postane 50 miljonov ljudi, ki prebivajo na Avstroogrskem, ob posebno neugodnem zapletljaju okolščin lahko zavezani za pohoto rumunskega kralja po krpi bolgarske zemlje in za željo rumunskih politikov, da posredujejo domačemu šovinizmu cenene triumfe«... Če primerjajo naši čitatelji le te odstavke z našim člankom, si lahko napravijo sodbo, kakšna je razlika med konfiskacijsko prakso drugod in pri nas. Da bi ustregli ljubljanskemu cenzorju, bi se morali najbrže duševno uskopiti. Za to pa res še nimamo volje. — Kranjski Herodje. »Slovenec« nam je nehote postregel s kričečo ilustracijo, kako imenitno je javno zdravstvo urejeno v kranjski deželi in kako resno se pri nas vodi boj zoper silno umrljivost otrok. Notica, ki je obenem primerno dopolnilo k Lampetovim spljetskim baharijam, je vredna, da se ohrani kot dokument naše dobe; glasi se: Čudna sodba. V Trebnjem je jeseni umrlo nagloma več otrok. Kmečki gospodarji sami niso vedeli, kakšno bolezen so imeli otroci. V nemalo začudenje dobe: Franc Muren iz Repč št. 4, Franc Slak iz Dujevasi št. 12 in Janez Rodič iz Dečjevasi št. 10 vabila, naj pridejo k sodniji v Trebnjem zagovarjat se zaradi prestopka § 360. Dne 17. decembra so bili vsi krivim spoznani in vsakteri obsojen na 40 K globe in stroške. Sodba se utemeljuje, da k svojim bolnim otrokom niso klicali nobenega zdravnika, torej kot očetje, ki imajo naravno dolžnost svojim bolnim otrokom streči, niso dali kar nobene zdraviteljske pomoči, ki se Je dala dobiti in s tem zakrivili prestopek po § 360. Na tisoče in tisoče ljudi, lahko rečemo, velika večina umrje tudi pri nas brez zdravnika, toda uboge kmete, ki niso poznali bolezni, kaznovati z občutno globo, je našel za primerno samo dr. Cvetko v Trebnjem. V Trebnjem je vesten, moder in pogumen sodnik storil svojo dolžnost in pokazal umevanje zla, ki na Kranjskem ni navadno. In brž se je oglasila tromba kranjskih Herodežev, da osmeši sodnika in nahujska duševno zanemarjene ljudi proti njegovi sodbi. Katoliškemu »Slovencu« se zdi poplnoma v redu, da zadene kazen tistega, ki ne naznani oblasti kužnega slučaja pri prašičih ali konjih, in hudo bi zameril kmetu, kateri ne bi poslal po živinozdrav-nika, ako mu oboli telica — ampak betlehemski detomor v Trebnjem naj ostane nekaznovani Saj je res, da glavna krivda ne zadene obsojenih kmetov — ampak dandanes je sploh tako, da tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo! Temu splošno veljavnemu pravilu se naj zahvalijo glavni krivci, ki imajo in so imeli usodo dežele v rokah in ki v dolgi dobi niso utegnili organizirati vsem dostopne zdravniške pomoči in niso utegnili udahniti prebivalstvu spoštova* nja do človeškega življenja, temu pravilu se naj zahvalijo, da niso bili poklicani na odgovor! , f — Delavke In delavske žene r Vodmaiu! Jutri zvečer ob osmih pridite vse na shod v gostilni pri »Dimu«. Dolžnost delavskih žen in delavk Je, da se seznanijo z nameni in cilji socialno demokratičnih organizacij. — Gosposka In kmečka morala naših klerikalcev. Prijatelj »Zarje« nam piše iz Smartna pod Šmarno goro : Čudna gosposka Je klerikalni deželni odbor. Vsak klerikalni županček na deželi Jo ima takorekoč v žepu in podaja izjave v nje imenu. Na zadnjem zboru našega gasilnega društva se Je razpravljalo o veselici s plesom, ki naj bi društvu pomagala k denarju za nujne društvene potrebe. Zborovanja se Je udeležil tudi g. Belec iz St. Vida in Je v imenu deželnega odbora izjavil, da ne bo podpore, če se bo plesalo. Ta izjava Je prav zanimiva, ker kaže, da na Kranjskem vsak klerikalen šušmar lehko plava pod zastavo deželnega odbora. Ampak stvar Je interesantna tudf, če jo pogledaš z druge strani. Oospod Belec ni otrok, kateri ne bi vedel, kaj klepeče, in Je bržčas uverjen o tem, da bi klerikalna gospoda, ki v deželni hiši bale prireja, v resnici odtegnila deželno podporo gasilcem, ako bi se pregrešiti na veselici in malo poskočili. Ples klerikalne frakarske gospode na deželni račun Je bogoljubno opravilo, ples navadnih gasilcev Je pregreha, ki se trdo kaznuie ne toliko nad grešniki, kakor nad vsem prebivalstvom, katero ne more brez deželne podpore izpopolniti svoje požarne brambe. Ej, hinavci in farizeji! — Revolucija na Kitajskem. — Pogled na Cataldžo. — Beneška noč. To so naslovi prekrasnih živih slik in prizorov, ki jih doslej še nima noben kinematograf in so nedosegljivi. Kdor se hoče obenem informirati o vseh najnovejših dogodkih in za tnal denar zabavati, naj pride na sobotno veliko mednarodno maškarado v »Narodni dom«. — Pozor! Vsi oni sodrugi in sodružice, ki se hočejo lepo in skoro brezplačno maskirati, naj pridejo danes, v četrtek, ob 8. v društvene prostore, Šelenburgova ulica 6, H. nadstropje. — Martin Krpan In Krjavelj prideta z mnogimi drugimi žlahtniki, fanti in dekleti na sobotno maškarado. V naprej so si že zagotovili svoj »pouštertanc«! — Izpred sodišča. Prejeli smo: O. Ivan Noč. nadsprevodnik c. kr. državne železnice v pokoju, je tožil železniško upravo, ker mu ni hotela pripoznati v smislu § 42. točka 3 pro-vizijskega statuta za služabnike in pomočnike c. kr. držav, železnic še nadaljnih 5 let k njegovi resnični službeni dobi. — Tozadevna razprava se je vršila dne 11. t. m. pred okrajnim sodiščem v Ljubljani, katero je ugodilo njegovi zahtevi ter mu povišalo njegovo sedanjo pokojnino za 22 K 57 v na mesec. — Razun tega pa je obsodilo železniško upravo še v doplačilo za pretečeno dobo z 5% obrestmi. Ne bi imeli prav nič pripomniti k temu uspehti, ako ne bi gospod Noč — vtilgo: Pink-pink — svo-ječasno, ko je še stal v aktivni službi, očital vpokojencem njihovo trdo priboreno pokojnino posebno pa nezgodno rento. — Zatorej vprašamo g. Noča: »Ali se Vam sedaj kar nič ne smili železniška uprava. Čemu ste vendar sedaj sami tirali to ubogo revo celo pred sodišče. Zakaj se niste sedaj odrekli vsemu temu. ko ste vendar svoječasno tarnali: »Wo komrnt denn die Bahnvervvaltung hin, wenn ein jeder Unfallsrente beziehen \vird.« — Čudno se pa nam zdi tudi dejstvo, da je želodec tega vnetega Jugoslovana in strastnega narodnjaka za-mogel prebavljati pri tej obravnavi nemški zagovor zastopnika g. dr. Katza z Dunaja in za njega nadvse ugodno zdravndško izjavo g. c. kr. svetnika dr. Schusterja. Da, da, gospod Noe, vsakomur je lastna roka še najbolj bližja. Naša brača. — Letna statistika o tujskem prometu. V preteklem letu je prišlo v Ljubljano 75.672 tujcev, tedaj 7222 več nego leta 1911. Izmed teh jih je prenočilo v hotelih 55.900, po drugih gostilnah in prenočiščih pa 19.772. Po posameznih mesecih se razvrste takole: januar 4676, februar 4695, marec 5823, april 5766. maj 6317, junij 6576, julij 7078, avgust 8528, september 7517, oktober 6903, november 6177 in december 5616. — Bilo jih pa je s Kranjskega 15.680, z Dunaja 13.228, iz slovenskih dežel 14.920, iz dežel češke krone 3908, iz ostalih avstrijskih dežel 14.041, iz Ogrskega 2244, iz Hrvatske in Slavonije 4128, iz Bosne in Hercegovine 894, iz Nemčije 2399, iz Italije 1610, iz Rusije 151, iz Anglije 74, iz Francije 126, iz balkanskih dežel 786, iz Romunije 42, iz ostalih evropskih držav 744, iz Severne Amerike 562, iz ostale Amerike 61 in iz Azije, Afrike in Avstralije 74 tujcev. — Poboj. Na Sv. treh kraljev dan je prišel graščinski hlapec Janez Orimšič, doma iz Kam-nja, že nekoliko vinjen v graščino Pogance pri Novem mestu. V kuhinji se Je pogovarjal z deklo. Domači graščinski hlapci so to opazili, se na poziv kočijaža Martina Makovca oborožili s plankami in ga na izhodih, to je na treh potih pričakovali. Ko se je poslovil, so skočili nadenj Stefan Prešiček, Lovrenc Ivančič in Martin Makovec in po njem udrihali. Pobili so ga na tla in ga pustili na prostem ležati ter odšli v hleve. Orimšiča, ki ga je dekla našla v krvi nezavestnega pred hlevom ležati, so izmili in odposlali v bolnišnico, kjer je padel v nezavest in šele tretji dan prišel k sebi. Ima mnogo poškodb in na glavi smrtno rano. Nečloveške hlapce so pa odpeljali v hišo pokore. Orimšič bo težko okreval. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 48 Slovencev in 20 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 180 Bolgarov in Macedoncev, 30 Slovencev in 40 Hrvatov, 18 Kočevarjev je prišlo z Dunaja, Iz Romunske pa 25 slovenskih tesačev. — Samomor. V torek popoldne se je v svojem stanovanju v Križevniškl ulici št. 7. obesit mestni delavec Mihael 2agar, rojen 20. oktobra 1845 v Unajmujih ter pristojen v Ljubljano. Na lice mesta došla policjska komisija Je za-mogla konstatirati le smrt in je odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvšanico k Sv. Krištofu. Vzrok samomora Je baje odpust iz službe. — Kap le zadela v torek okolo 5. popoldne 721etno mestno ubogo Meto Lasnerjevo, ko je šla po Florjanski ulici z namenom, da gre v bolnišnico. Pred hišo št. 29 se je nagloma zgrudila in bila kmalu nato mrtva. Na lice mesta došla komisija Je konstatirala, da jo Je zadela srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Izgubil« Je Marija Auguštinova žensko ročno torbico, v kateri Je imela za 20 K vrednosti. — Neka gospodična je izgubila denarnico, v kateri Je imela do 4 K denarja in neka) poštnih potrdU. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnjikrat sijajna drama »Zdravnik svoje časti« S Psytandrom v glavni vlogi. V petek senzacij-aka drama »Na razpotju smrti«. V soboto velika senzacija, detektivski roman «Lov za miljeni«. tla ii d c — Dvojen samomor. V Ložu pri Kotjenfi so našli drvarji na nekem skritem kraju v goz/Ui mrtva in zmrznjena v snegu moškega in žen- _ sko. Oba sta lepo oblečena. Ne pozna jih nihče. L,t Bržkone sta izvršila samomor in sicer že pozno ?net v jeseni ker sta bili trupli zamrznjeni globoko v snegu. f pc* IStVi Štajersko. — Obsojen kaplan. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bil te dni obsojen kaplan Bosina iz SenCurJa v Slovenskih goricah na 200 K ali pa na dva dni zapora. Ta namestnik božji pa ni bil sedaj prviC obsojen, temveč ima že dve kazni za seboj. Bosina. vnet klerikalec, je prišel pred meseci v gostilno (n zbadal kmečkega fanta, ker — ni bil klerikalec. Ko sta zapustila gostilno, opolnoči, Je kaplan zagnal fanta najmanj desetkrat na tla In ga obdeloval s pestmi. Fant Je zelo slaboten in se ni mogel dovelj braniti. Kaplan je fanta tako zdelal, da Je dobit nevarno ušesno bolezen, zaradi katere je moral iti k špecialistu v Gradec. Kaplan je pred sodnikom dejal, da ga je fant napadel in ga Je suval torej le v silobranu. Fant pa je to najodločnejše tajil. Seveda je sodnik verjel kaplanu in ga obsodil le zaradi prekoračenja v silobranu. Kakšna kazen bi zadela pač delavca, ki bi bil že dvakrat predkaznovan in ki bi napadel koga le zaradi tega, ker je drugačnega političnega mišljenja? — Zažlgalec. V Celju so zaprli prejšnjega teharskega občinskega tajnika Feguša, ker je osumljen, da je dal zažgati svojo visoko zavaro-vano viničarijo v ptujski okolici. Denar je Feguš že potegnil. — Obsojeni trgovec. Trgovec Aleksander Starkel v Mariboru je svoj čas napoveda krizo: pasiv je bilo 198.000 kron. "Okrožno sodišče ga je obsodilo za to na 3 tedne zapora. Goriško. — Strašna posledica mučenja domače mačke. Iz Gorice poročajo: V vasi Skopo stat se igrala štiriletni sin in šestletna hčerka posestnika Marinellija z domačo mačko. Med igro sta začela mačko mučiti na razne načine in sta ji končno navezala na rep papir in ga zažgala. Mačka je postala divja in se je zakadila proti mučilcema. Otroka sta od strahu padla in podivjana mačka jih je tako razpraskala, da je obležal deček na mestu mrtev, deklica pa je tekom pol ure umrla. Otrokoma je prihitel na pomoč neki moški, ki stanuje v isti hiši. Mačka se je zagnala tudi proti njemu in mu je izpraskala obe očesi, tako da je mož popolnoma oslepel. Sele po hudem boju se je posrečilo! domačinom, da so podivjano mačko ubili. Odprava premogovnikov. Sir Willian Ramsay, slavni angleški kemik, je posvetil sedaj- vse svoje moči delu, dai uresniči svojo idejo: dobavo plina neposredno iz premogovnih skladov. Ako se posreči učenjaku, da uresniči svojo idejo, tedaj se bodo popolnoma izpremenili dosedanji načini pridobivanja sil in kopanje za premogom bo odpravljeno docela, ali pa bo vsaj zelo omejeno. ?amsay, ki je dosegel v kemiji že toliko uspehov, ni fanatist in zato je opravičeno mnenje, da je začel svoje delo na resni podlagi. Znano e. da nima noben sedaj živečih učenjakov večjih izkušenj pri obdelovanju plinov, kakor, ravno on. Rrmsay se pogaja sedaj s posestnikom premogovnika, da bo lehko praktično na- f daljevai za uresničenje svojih načrtov. Ramsay skuša doseči, da bi razkrojil premog v svoji naravni, i>odzemeljski legi, plin bi potem, ko bi ga spravil na površje, takoj praktično uporabljal. S tem bi odpadli vsi stroški za kopanje, velik del stroškov za prevažanje premoga po železnicah in ladjah in za naprave, ki služijo pridobivanju gonilne sile, Premogovni skladi bi se izpremenili tako v, „ neizmerno velike destilacijske aparate. Parni stroji bi potemtakem ne prihajali v bodočnosti yeč v poštev, nasprotno bi pa bili plinovi motorji neizmerno velike važnosti, ker izpre-minjaj) še enkrat toliko v premogu shranjene energije v delovno silo kakor parni stroji. Obrat električnih generatorjev s plinovimi motorji iit ; naprava velikanskih elektrovodov bi oskrbovala vse ostalo delo. Ako se Ramsayju posreči poizkus, tedaj bo nastopil v gospodarskem življenju prav tak© velik preobrat, kakor ga je . bil povzročil parni stroj. Ramsy sam označuje ta preobrat takole: Proizvajanje električnega toka za železnice in industrijo za petkrat alt za desetkrat manjšo ceno kakor dandanes;1 splošna uvedba električnega obrata na Železni- ’ < cah in po tovarnah; razsvetljava in kurjava hi! bo v primeri z današnjo ceno neizmerno nizka; zakladi premoga se bodo ohranili mnoga delj časa, ker se ga ne bo toliko porabilo. Ramsay pravi tudi, da bo njegov način uporabe premoga izrabljal tudi one sklade premoga« ki jih sedaj zatrdi njihove neznatne debeline J ne izkoriščajo. Način izkoriščanja, ki ga hoče Ramsa* uvesti pri premogu, uporabljajo tudi že sedaj «S nekaterih sotiščih. V teh soliščih ne pridobivajo . -soli v trdni obliki, temveč raztope sklade z vodtf j in jo s sesalkami privlečejo na površje. Ram* sayjov način pridobivanja plina iz premoga bi morda navdajal marsikoga s skrbjo, da se bodtf tla sesedala, kar bi imelo lehko zle posledice, i Ali izkušnje v tem oziru, id so Jih napravili v, soliščih ne opravičujejo takih skrbi. Škoda, ki bi nastala vsled sesedanja, je v primeri s prednostmi Ramsayjevega načina izkoriščanja, neznatna. Nekaj premogovnikov bi moralo ostati še vedno za kopanje, vsaj začasno, na primež tako dolgo, dokler se bo paroplovba oskrbo-V vala s kurjenjem premoga. Naprave za pridobi« vanje dl bi se morale premestiti pač v najbližjd , soseščino premogovnikov, ker je napeljavi plina v oddaljene kraje doslej še zelo dragail Premogovnike bi v bodočnosti pač tako izrab* .; ijali, kakor izrabljajo sedaj vodno moč. Teh- j nika je omogočila napeljavo električnega tok# tudi na daljave več sto kilometrov in taka na* ; peljava ni dandanes ne nevarna, ne draga. Ram^ sayjeva trditev, da se bodo z njegovim nači nom ohranili premogovni zakladi mnogo dljd , časa. Je zlasti važna za Ramsayjevo domovina^ Angleško. Angleška izrablja svoje premogovni', zaklade mnogo hitreje kakor druge države I« Ramsay sam Je izračunal, da bi zmanjkalo An< gleški ob dosedanjem načinu 2e čez 175 let pre< moga. Z ozirom na sedaj še neizrabljene premo-; ; govne sklade na Angleškem, katerih vrednost j Je pa zelo dvomljiva, bi se ta doba podaljšala 250 let, V tem pa vidi Ramsay katastrofo zal svojo domovino, katere znaki bi se pojavili sef veda mnogo prej. Ako se uresniči Ramsayjevl ideja, tedaj nam leto 1913 prav gotovo ne bkf l na* mi ni, "Sr1 \n< »re-' losi : i n* za se-< id doslej še nobena podpora Izplačana. 22®ynl tajnik Karasson pravi, da se bo stvar T*dda. Doslej se je zavlačila zaradi težavnih Lj*0r*v s finančnim ministrom. Kakšen znesek 2a h> potreben, se še ne ve. VELEIZDAJNIŠKE AFERE. Duna*' 15- januarja. Iz Uudimpešte poro-rdo. da je policija v Baji zaprla finančnega 2*isarJa Milana Antiča, ki je obdolžen vele-— . J*:<*ajstva, češ da se je v uradu vedel sovražno evl SfPram državi. Izročili so ga sodišču v Sege-bd, Štirinajstleten »veleizdajalec«. —* 15. januarja. V Moholu so ■ ,nega fantiča Savo Piliča, ko so ' n« r,v98!“*- baie dejd: »Le po-mb čakajte, Madjari. Naši srbski bratje bodo kma- «ia Ogrskem, potem Vas pa poženo!« TISZA IN NJEGOVE AFERE. Budimpešta, 16. januarja. Vsled dvoboja *bed Tiszo in Karolyiem je prišlo v narodni ka-^bi do sporov. Po nekem dogovoru se morata vsakih dopolnilnih volitvah voliti dva člana jdadne stranke in dva člana opozicije v odbor. *^®kateri prijatelji Tisze mu hočejo zato, ker mu ,grof Karoly ni hotel seči v roko, pribaviti zadoščenje na ta način, da bi ga volili v načelstvo. bo vodstvo kazine razbito. Ce se to zgodi. ------------------------ - *vetovna katastrofa oa to tudi ne bo.l železnico do perzijskega zaliva, in bi s tem paralizirala nemško trgovino na železniški progi v Mezopotamiji, ki se gradi. ITALIJANI NA EGEJSKIH OTOKIH. Aten«, 16. januarja. Poluradni list »Hestia« objavlja ogorčen članek o ravnanju ItaUJansklh oblasti napram prebivalcem otokov, katere so Italijani zasedli v čas« tripofltanske vojne. »Hestia« pravi, da Je bilo pod Turki več svobode kakor pod šplonskhn sistemom Italijanov. Prebivalci nimajo nobene brzojavne zveze z deželo. Pisemska tajnost se krši, če kdo kaže grško mišljenje in izraža željo, da bi se otoki združili z Grško, ga kruto kaznujejo. SRBSKA SKUPSTINA. Belgrad, 16. januarja. Mladoradikata* stranka zahteva, da se skliče Skupština. BALKANSKA VPRAŠANJA. Skupna nota. London, 15. januarja. »Assooiation Press« javlja iz merodajnih virov: »Karkoli je prepre čilo skupni korak velesil, more biti le malenkostno in ne povzročuje nobenih težav za sporazumno Izročitev skupne note.« Turški veliki svet. London, 15. januarja. Reuterjeva agentura javlja, da niso dobili turški delegati do snoči nobenega obvestila o razpravah velikega sveta v Carigradu. Prihodnji koraki delegatov so odvisni od tega posvetovanja. Turški delegati se vzdržujejo vseh sprejemov, ki se prirejajo v čast pooblaščencem. Bolgarski delegati. London, 15. januarja. »Daily News« pravi, da je bolgarska vlada pozvala svoje delegate, naj zapuste London. Ali delegati, ki imajo brezpogojna pooblastila, so sklenili, da odpotujejo le tedaj, če bo odgovor Turčije na skupno noto velesil nepovoljen. Bolgari so o tem obvestili ostale balkanske delegate. Izjave Daneva. London, 15. januarja. Dr. Danev je dejal poročevalcu »Daily Newsa«; Prišli smo sem po mir, ne po vojno. Pogajanja ne prekinemo, dokler ne bo izročena nota velesil, da bi Turčija imela priliko za odgovor, Bolgari no. govorimo pripravljeni, Odrina pa ne dajo. Tudi če bi Odrin padel, ga bodo Turki zahtevali zase pri razpravah o miru. Koraki, ki niso v zvezi. Dunaj, 16. januarja. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da ni nobene zveze med skupnim korakom velesil in onim, ki ga nameravajo balkanski zavezniki storiti sočasno s prvim. Turška narodna skupščina. Pariz, 16. januarja. »Echo de Pariš« javlja iz Carigrada, da je veliki vezir Kjamil-paša, ki želi, da bi se sklenil mir in da bi se končalo vznemirjanje Evrope, za sedaj odgodil sklicanje velike narodne skupščine na nedoločen čas, ker se boji, da bi ta sklenila obnovitev vojne. Rusija in Albanija. Dunaj, 16. januarja. Iz Belgrada javljajo, da je dobila srbska vlada koncem zadnjega tedna zagotovilo, da vzdrži Rusija svoje predloge glede na meje Albanije. Prepričani so, da stopi Rusija, kadar se bo reševalo to vprašanje, prvič iz svoje dosedanje rezerve. Seja balkanskih delegatov. London, 16. januarja. Včeraj ob 1. popoldne so imeli balkanski delegati skupno sejo, na kateri so sklenili, da počakajo, kaj odgovori Turčija na noto velesil, preden store sami kakšen korak. Angleški tajnik Norman Je bil navzoč na seji. Po končani seji so delegati obiskali več poslanikov. Karakterizacija položaja. Berlin, 16. januarja. »Vossische Zeitung« javlja i* Londona: Visoka diplomatična osebnost označuje sedanji položaj tako: Anglija je resno miroljubna, Italija je zelo miroljubna, Nemčija je Iskreno miroljubna, v Avstriji Imajo mirovno, pa tudi vojno stranko; Francija ima sedaj preveč opraviti s svojimi notranjimi zadevami, na vsak način se pa postavi na stran Rusije. Poslaniki pri Berchtoklu. Dunaj, 16. januarja. Zunanji minister grof Berchtold Je včeraj sprejel poslanike Ruslj«, tallje in Anglije in je z njimi dolgo konferiral To konferenco spravljajo v zvezo z noto velesil, ki se ima oddati v Carigradu. Koofereaca poslanikov. London, 16. januarja. Poslaniki so imeli včeraj popoldne se|o pri državnem tajniku Mvard Greyu. O posvetovanjih ni le nobene vesti. ZA VOJNO. , ^ Bolgarske priprav«. Pariz, 16. januarja. »Journalu« poročajo l* škega brodovja. Vkljub temu pa še je posrečilo dopisniku »Tageblatta« dobiti zanesljiva poročila o gibanju turškega brodovja potom brezžičnega brzojava na rumunskem poštnem parniku. V soboto zjutraj sta dve turški križarki z nekaterimi torpedi odpluli iz Dardanel. Ko so Grki opazili turški križarki, so Jim odpluli nasproti. Iz grških bojnih ladij so nato obstre-Ijavali zunanje utrdbe dardanelske. Več granat je zadelo in kapitan avstrijskega parnika, ki je dospel v Carigrad, poroča, da se sledovi obstreljevanja dobro poznajo. Ce imajo Turki izgube, ni znano. V soboto popoldne se je umaknilo grško brodovje, nakar je turško brodovje zopet odplulo na morje. Grki so baje položili mine pri Tenedu, da otežkočijo približevanje turškega brodovja. TIBET NEODVISEN. Berlin, 16. januarja. »Beri. Tagebl.« javlja iz Peterburga, da je Dalaj Lamov odposlanik iz Lhase dospel v Urgo. Potrjuje se, da se v kratkem razglasi neodvisnost Tibeta. Omenjeni poslanik potuje v Peterburg, da sklene z rusko vlado tlbetansko-mongolsko pogodbo, kateri naj bi sledil rusko-angleškl protektorat nad Ti-letom. MONGOLIJA. Peterburg, 16. januarja. Člani mongolske deputacije pravijo, da položaj v Mongoliji ni ako čudovito lep, kakor misli ruski kabinet. Mnogo mongolskih knezov je nezadovoljnih z rusko-mongolsko pogodbo. Krvavi spopadi z bajkalskimi kozaki so povzročili veliko razburjenja. Tudi pogajanje Rusije s Kitajsko je Mongolom sumljivo, če ne najde mongolska depilacija uspeha v Peterburgu, obišče druga evropska glavna mesta. Trst — Zaupnikom, ki so bili osebno povabljeni na zaupniško zborovanje v petek, 17. januarja priporočamo toplo, da se zborovanja gotovo udeleže. Zbrovanje bo v zeleni dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15. Tudi oni sodrugi, katerim se po pomoti morda ni uc stavilo vabila, nai pridejo na zborovanje. Raz pravljati se mora o izredno važnih rečeh. — Seja mestnega sveta se Je vršila v torek; na njej jc obširno govoril sodrug Pittont Njegov krasen govor objavimo v jutrišni šte- vilki. . — Občni zbor podružnice »Ljudskega odra« v Sv. Križu bo v nedeljo 19 t. m. ob 3. popoldne v veliki dvorani gostilne Magajna. Na dnevnem redu je tudi predavanje sodruga Regenta. Občni zbor je javen, zato priporočamo križiškim sodrugom vsem. da se udeleže zborovanja polnoštevilno. — Občni zbor klesarsk« organizacije pri sv. Križu. V petek, 10. t. m., ie bil občni zbor klesarske organizacije pri sv. Križu. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Za odbor je poročal sodrug Furlan Alojz. V letu 1912 je imela križka skupina 2202 K 71 vinarjev dohodkov. Centralni zvezi se Je odposlalo 1921 K 80 vinarjev. Za različne stroške je Izdala skupina 250 K 50 vinarjev. Prebitek znaša torej 30 K 41 vinarjev. Poročilo je bik) soglasno odobreno. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sdrugl; Sirk Ivan, predsednik; Sulčič Lovrenc, podpredsednik; Furlan Alojzij, tajnik; Sedmak Ivan. blagajnik; Škabar Anton. Sulčič Josip, Busetti Onono, Bogateč Fran, odborniki; Košuta Anton m be-mec Ivan, pregledovalci. Nato Je poročal sodrug Ivančan iz Nabrežine o koristi organizacije in skupnega dela. Po tem poročilu se je vnela živahna debata, pri kateri ae je pokazalo, da klesarski delavci izvrstno razumelo važnost In potrebo organizacije. Sodrugi. ki so se udeležili debate, so Sporočili tudi želje delaveve iz različnih delavnic. Tajnik sodrug Ivančan je obljubil, da bo tajništvo upoštevalo t« želje. Občni zbor Je izvolil tudi štiri sodruge, ki bodo skupno z nabrežtnskimi sodrugi Izdelali novo Sofije z ozirom na sestanek kralja Ferdinanda, I . nouodbo kor poteče dosedanja z 31. ja-ministrov, nenerala S.vov, mpovnUntovM- | rih bolgarskih armad prekine vožnja vlakov, ki prehajajo preko odrinske postaje v čataldžo. Ministri so imeli včeraj dolgo konferenco. Njih potovanje v. Slivin je vredno največje pozornosti. Na vsak način se pričakujejo v kratkih dneh odločilni dogodki« Turška agitacija. krasno uspeli občni zbor. _ O MezMčarskc« shod«, ki s« je vršil pretečeni pondeljek v tržaškem »Delavskem domu« ta Id j« bil triumf socialističnega za-vednega delavstva. J« objavila »Sv Edinost« poročilo, kakor ga zamorejo napisati le ljudje, ki so izgubili vsak čut sram« in poštenja. Sveta Edinost pravi, da Je bil shod - Pravcati tleska Carigrad, 15. januarja. Včeraj so po Perl j je bila večina narodnjakov, kateri da so delili brošuro mladoturškega senatorja Zija Tevfika z naslovom: »Kaj še čakamo?« v kateri zahteva avtor s krepkimi besedami, da se obnovi vojna, čsš da Je to edini izhod iz sedanje krize. Policija je aretirala kolpolterj«i ali medtem Je bilo že razdeljenih na tisoče bro šur. Častniške želje. žvižgali govornikom. Narodnjaki da so s svo-r jim energičnim postopanjem preprečili, da so* cialisti niso napadli dejansko narodnjakov itd. Resnica le le, da na shodu ni bilo narodnjakov, in da ni hotel nihče pretepati narodnjakov, z« zato ne. ker jih ni bilo. Nihče ni žvižgal govornikom. pač so navzoči žvižgali na naslov pro-tidelavskega postopanja Rybafevega in Gre- Carigrad, 16. Januarja. Častniki so imeli gorinovega. Res je pač tudi, da_ le f0; - 1 siušat na shod par narodnjaških kolovodij z upanjem, da Jih kdo natepe. Toda naši sodrugi so se zmenili zanje toliko,, kolikor za cunje v; smetišču. Najbolj se pa sveta »Edinost« jezi zaradi tega, ker je dr. Ellenbogen napadal po-t leg vsega »celo našega dr. Rybafa«. Iz teg« gospoda dr. Rybafa bi »Edinost« prav rad« naredila svetnika in nedotakljivo osebo. Mi pa ne gojimo do njega prav nobenega spoštovanja, ker poznamo njegovo kavalirstvo. — Paroplovna družba Avstro-Amerikand v Trstu je imela od 1. Januarja 1912 do 30. noj vembra 1912 39,180.956 K dohodkov, v istenj xnc11 nrpHIanskefifa leta pa 29,470.228 K, toiej fansko leto ve« L 9.710.728 K. Nleni parniki so prevozili v tem času 1,453 480 morskih m,l|, v Istem času predlanskega leta pa 1,357.260 milj, torej lansko leto več za 96.220 milj. — Svoji k svojimi Poglavje, ki ga je »Edinost« začela očitajoč socialistom, da so oni zakrivili importiranje »renjikolov« in s tem domačim delavcem odjedli delo in kruh, hočemo od časa do časa nadaljevati. Za danes samo tole vprašanje: Šolo Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu je gradila narodna tvrdka Martelanc tajen sestanek, na katerem so sklenili poslati sultanu spomenico v imenu armade, zahtevajočo, da se obnovi vojna. Kurdi. Carigrad, 16. januarja. Med kurdskimi četami v sajtmiejski vojašnici v Skadru (azijskem) opažajo uporno gibanje, čete so zahtevale, da jih pošljejo v boj. Sultan je poslal svojega glavnega adjutanta, da jim izroči njegove pozdrave in pove. da je ginjen od njihove vdanosti v sedanji krizi. Sultanovo poslanstvo je pomirilo čete. Drugi glasovi pravijo, da so zaprli nekoliko kolovodij gibanja. TURŠKA ARMADA IN TURŠKO BRODOVJE Berlin, 16. januarja. »Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada: Del turških čet so odposlali v Dardanele, nekaj pa k čataldži. Od tu pa so odposlali zaneslive čete v Carigrad. V pondeljek dopoldne so dospeli v Carigrad trije vlaki s četami in topovi iz Cataldže. Mladotur-ki imajo vsak teden po dvakrat posvetovanja v palači princa Saida Halim paše. Turška cenzura zatira zopet yj?e yesti o operacijah tur- & Cie., pri kateri so bili zaposleni večinoma italijanski podajači; vsa mizarska dela so se izvršila pri tvrdki Giuseppe Moretti v Červi-njanti — zakaj niso delali pri zgradbi narodne šole slovenski obrtniki in slovenski delavci? — Lep sklep tržaških konsumnih zadrug. Vodstvo tržaški konsumnih zadrug naznanjs, da 1)0 dajalo predujme na račun dividend in deležev oni :i družinam, katerih moški člani so bili poklicani pod orožje, in katere se zaradi tega nahajajo v denarnih stiskah. Družine, ki se hočejo poslužiti tega sklepa, so naprošenc, da se predstavijo vodstvu z zadružnimi listinami. Novice. * C. kr. poveličevanje revolucije. Kitajska revolucija, ki je končala z ustanovitvijo republike, je učakala c. kr. uradno pohvalo. C. kr. avstrijski trgovinski muzej daje trgovcem in tovarnarjem v vednost: »Izza revolucije je na Kitajskem prerojen trg; ugodne razmere trajajo že dalj časa in se še razvijajo . . .« C. kr. urad priznava zgodovinska dejstva in je celo mnenja, da je semtertja kaka revolucija prav koristna. Škoda, da se je to spoznanje tako pozno rodilo, zakaj nemška in italijanska trgovina si je med tem že precej osvojila kitajski trg. * Duhovnik je zapustil svojo ženo. Kapucinski pater Beno Auracher, ki je bil znan propo-vednik in velik gromovnik na katoliških shodih, je 1. 1909 skrivno zapustil samostan in se na Angleškem poročil. Letos se je pa naveličal zakonskega življenja in 2. januarja je zapustil svojo ženo in se vrnil v samostan. 2eni je pustil pismo, v katerem jo tolaži, da bosta v večnosti združena. Kako pa se bo zapuščena žena preživljala, to pa seveda hinavskega popa nič ne briga. V pismu pravi, da mora potolažiti svojo vest in da jo za to zapušča. * Strahoten umor. Na posestvu Ringelwalde na Pruskem je umoril hlapec tri osebe: posestnika Kalisa in njegovo ženo in služkinjo. Kaliso-ya otroka je morilec pustil pri življenju, a prej jima je zagrozil s smrtjo, če bi klicala na pomoč. Morilcc je pobil najprej Kalisa v hlevu, potem je udrl v spalnico in umoril spečo ženo. Da bi sledove svojega groznega čina izbrisal, je umoril še služkinjo, ki je spala v drugem poslopju, precej oddaljenim od stanovanja. Trupli umorjenih zakoncev je zavlekel morilec v shrambo za slamo in jo žažgal. V stanovanju je udrl v blagajnico in pobral ves denar. Morilca so dobili. * K aferi posmrtne zadruge »Balkan«. Bivši ravnatelj posmrtne zadruge »Balkan« je prosil zagrebško sodišče, da ga izpusti do glavne razprave proti kavciji na svobodo. Albinijeva prošnja je bila v obeh instancah odbita in ostane še nadalje v zaporu. * Gluhonemi — bebcL Državni zakoni omejujejo gluhonemim državljanske pravice prav-tako kakor bebcem. Proti tej krivici se jako odločno Oglašajo gluhonemi sami v svojem glasilu »raubstummen-Revue«. V slučaju zločinov, glede dolžnosti proti državi in družbi veljajo ti nesrečniki, ki že itak čutijo dovelj svojo nesrečo in žive večinoma vsi v prepričanju, da jih družba prezira in preganja, kot polnopravni in za svoja dejanja odgovorni državljani, ne pa tako glede na državljanske pravice. Še novi tiskovni zakon ima pri določbah glede kolportaže tako določbo, ki izključuje gluhoneme in bebce. Take določbe so pač preveč nazadnjaške, zakaj vsi vemo, da se gluhonemi vzgajajo po zavodih m da je izobražen gluhonemec, kolikor ne pride posluh v poštev, lahko enako inteligenten in odgovoren za svoje delo in ravnanje kakor drugi, ki imajo dar sluha in govorice. Take zakonite določbe so avstrijski pečat nazadnjaštva. * Žrtve ameriških železnic. Leto za letom naraščajo nesreče na ameriških železnicah. Žrtve ameriških železnic so se letos pomnožile nad onimi lanskega leta za 189 mrtvih in 19,379 ranjenih, kakor izkazuje meddržavna trgovska komisija v svojem letnem poročilu Vseh ponesrečencev na parnih železnicah je bilo 180.123. Pri teh je bilo 10.585 oseb ubitih in 169.538 ranjenih. Med ubitimi je bilo 3635 železniških uslužbencev, 318 potnikov in 6632 drugih oseb, ki so na ta ali drugi način postale žrtve železniškega mo-loha. Od ranjenih jih je bilo 142.442 železniških uslužbencev, 16.386 potnikov ter 10710 drugih oseb. Kar pa je najžalostnejŠe pri vsem je to, da se »skrbna« in za blagor svojih drra^Manov »vneta« vlada prav nič ne zmeni, da bi zmanjšala to grozno število, ki je percentualn«.. gotovo najvišje med vsemi deželami na svetu. * Zanesljivi prijatelji. Čeprav trdijo dandanes vse vprek, da ni na svetu več dobiti zvestih, zanesljivih prijateljev, pa priča naslednja dogo-dovščina, ki jo poročajo angleški listi, ravno o prijateljstvu, ki se je izkazalo. Mlada poročenca sta prebivala na kmetih. Nekega dne se je moral soprog odpeljati v mesto. Svoji soprogi je obljubil, da bo ob šestih zvečer zopet doma. Ali zaman ga je čakala soproga do polnoči. Njena skrb je prikipela do vrhunca. Vstala je, zbudila svojega očeta in odposlala sta pet brzojavk petim najboljšim prijateljem moža. V brzojavkah vprašuje soproga, ako morda njen mož prenočuje pri enemu od prijateljev. Ko se svita jutro, še ni nobenega odgovora. Ob šestih zjutraj pa pri-ropoče kmečki voz pred hišo, na vozu sedi pogrešani soprog in ostanki njegovega razbitega avtomobila. V istem trenotku pa pride tudi poštni sel z brzojavko in v kratkih presledkih še štirje. Vse brzojavke so se glasile: »Da, John prenočuje nocoj pri meni.« Delavsko gibanje. = Stavke v Novem Jorku. V torek so priredili stavkujoči krojači v Novem Jorku demonstracijo, ki se je je udeležilo 100.000 delav-cev. To je največja delavska demonstracija, kar jih je bilo doslej v Novem Jorku. Demonstracija je potekla v najlepšem redu. V Union Sguarre je bil natn shod, na katerem so govo- rili v šestih različnih jezikih. Stavkujočim krojačem se bo v kratkem pridružilo še 30.000 iz-delovateljev bluz. Po mestu vlada nemir. S stavkujočimi krojači simpatizirajo vsi sloji prebivalstva. — Stavka natakarjev traja še vedno. Danes bodo prenehali z delom kuharji in natakarji tudi po onih hotelih, kjer so doslej še delali. = Drugi mednarodni kongres za rešilstvo m preprečevanje nezgod. Od 9. do 13. septembra t. 1. bo zboroval na Dunaju II. mednarodni kongres za rešilstvo in preprečevanje nezgod; na dnevnem redu je varstvo delavstva v tovarnah, tia stavbah, v rudarstvu, na plavžih, v zernljedelstvu in gozdarstvu ter pri električnih napravah. Zbor se bo pečal tudi z rešilstvom na morju in rekah ter v rudnikih in sorodnih obratih. Prvi kongres je zboroval leta 1912 v Frankobrodu ob M. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Splošna prisjublenost preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinfkom. 18. januarja 1913 v »Narodni dom“ kjer bo IX. velika mednarodna maškarada ki jo priredita letos skupno organizaciji tobačnih delavk in delavcev ter .Vzajemnost* v Ljubljani. NajlepSa in nejoriglnalnejSa maska dobita vsaka po eno darilo. — Lepe moike in ženske m«ske v narodni noši dobe posebna darila. .V. Bogat plesni red. - Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina: Za organizirano delavstvo 60vin, zaostale v predprodaji 80 vin., pri blagajni 1 K, maske 80 vin Vstopnice prodajajo: Zaupnice in zaupniki obeh organizaciji, prodajalne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". Strokovno tajništvo tei tobakarni gospe Sešarkove v Selenburgovi ulici in gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulid. Važno za vsakega delavca! Izšlo je 2e vseh 5 zvezkov dela Temeljna načela socialne = demokracije == (Erfurtski program) Napisal Karol Kautskv. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek). Cena vsem zvezkom K 170. — Posamezni zvezki imajo naslove: 1. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. H. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v založbi »Zarje". -%A/V/-V\A Zepn koledar za ^etevce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati sc začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Ko'edar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množi'na razpredelnica. — Starc in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina žcleznic in brzoiavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe ..Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo*. — Največja mesta na zemlji — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan : v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: Zarje” v Ljubljani po zaupnikih. ^ Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Mirainar 1. Beden, ulica Madonnina št, 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc oacio št. 26. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Oa-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14 Geržina, Roian. Benussi, Gretta. Skladišče H. kons. zadrug na tfelvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caaoruia. Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Hroletto. Žepni koledar za 1913 — = - v Trstu - se dobi pri ANTONU VAUPOTIČU v »Delavskem domu‘, ulica Madonina 15. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Moderna veda in 333 socializem ==— Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č. To knjigo toplo priporočamo. Cena 1-20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi,Zarje.* Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. obrestuje hranil, vloge po brez odbitka rentnega davka. 4 o v Ljubljani 0 od 1. januarja 1913 naprej Rezervni zaklad nad K 700.000 Javna zahvala. zavarovalnici ,Janus‘. Zahvalju etn se toplo zavarovalnici „Janus“, da mi je ta brez ovire kapital, .ji* za katerega je bil moj umrli soprog le kratek čas zavarovan, takoj brez vsakega odbitka iz ilačala. * Priporočam najtopleje ta zavod in priporočljiva je tudi zavarovalnica za preskrbo družin. Maribor, 10. prosinca 1913. Marija Fiedler s. r. Maribor, Karčovin 157. ) m Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar nainanja sl. p. 11. občinstvu, da se nahaja njegov cvetlični salon Pod Trančo Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. Olciasno d.elo in zmerne cene. Zunanja, naročila ne točno izvršujejo. Vrtnarija na Tržaški cesti 34. m m) „Zaria“ se prodaja v Ljubljani po Evin, v naslednji) Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta, Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulioa. Remžaar, Zelena iama. Svetek, Zaloška cesta. Sešark, Selenburgova ulic« Suhadolc Anton. Zelena iama 5 tobafrarnah: Dolenec, Prešernova ulica Pichier. Kongresni trg. Ušenidnik. dovsaa ulica. AVisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. K lanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg. Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Likar, Glince. (Jezeršek, Zaloška cesta