ODLOŽENA J AVNA RAZPRAVA
Med Rimsko in Aškerčevo še nič
Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbani-zem je izdelal novi osnutek zazidalnega načrta za zazidalni otok Cl -2 (med Rimsko cesto, Gorupovo ulico, Aškerčevo cesto in Trgom MDB), ki ga je inž. Marjan Vrhovec predstavil članom izvršnega sveta skupščine občine Center.
Ta dokument pripravljajo že dalj časa, sedanji osnutek zazidalnega načrta pa je po besedah Marjana Vrhovca pravzaprav sinteza večletnega dogovarjanja s krajevno skupnostjo Gradišče ter s fa-kultetami na tem območju.
Krajani so bili namreč od-ločno proti gradnji garažne hi-še, ki naj bi zrasla ob lekarni Mirje, zato novi osnutek zazi-dalnega načrta-ne predvideva tega objekta. Jasno pa je, da bo zaradi tega ostal pereč pro-blem parkiranja osebnih avto-mobilov na tem območju.
V poročilu, ki ga je dobil izvršni svet, je zapisano, da Univerza v Ljubljani nima enotnega dolgoročnega raz-vojnega programa. Le-tega se-stavljajo posamezne fakultete na podlagi vsakokratnih raz-vojnih predstav in progra-mov. Ob proučevanju znanih razvojnih programov pa se je pokazalo, da vsaka izmed njih programira praktično podvo-jitev prostorov, kar pa bi po-menilo, da bi skorajda popol-noma pozidali že tako majhne nezazidane površine in zeleni-ce. Če bi na primer Filozofska fakulteta uresničila svoje pr-votne načrte, bi med Aškerče-vo in Rimsko zgradili veliko stavbo in to na Forsterjevem vrtu.
Novi osnutek pa predvide-va gradnjo novega objekta na prostoru, kjer danes stojita hi-ši na Rimski 11 in 13, novo in staro stavbo Filozofske fakul-tete pa bi povezoval nizek ob-jekt, ki bi »zasedel« le manjši del Forsterjevega vrta. Vme-sni prostor bi preuredili v jav-no površino za pešce ter ohra-nili čim več zelenic. Edini drugi večji poseg v ta prostor bi pomenila gradnja stavbe ob Aškerčevi in lekarni Mirje, ki bi bila bistveno manjša od garažne hiše, uporabljala pa brjo predvsem univerza.
Univerza bi postopoma pri-
čela uporabljati še nekatere druge objekte na tem območ-ju, ki bi jih prenovili.
Osnovno vodilo pri pripravi tega novega osnutka zazidal-nega načrta je bilo čim manj novih gradenj, ohranitev For-sterjevega vrta, ki bi ga spre- , menili v javno zeleno površi-no, na zahodni strani tega za-zidalnega otoka (emonsko ob-zidje ob lekarni Mirje ter Hro-vatinov vrt) pa bi povečali in uredili zelene površine.
Komite za urbanizem in gradbene zadeve pa je na seji izvršnega sveta predlagal, da tega osnutka ne sprejmejo, dokler ne bo v okviru plan-skih dokumentov Ljubljana 2000 in druge osnovne urbani-stične dokumentacije bolj na-tančno opredeljen razvojni program visokega šolstva v Ljubljani in dokler ne bodo preučili možnosti za ureditev mirujočega prometa v tem predelu mesta. S tem predlo-gom se je strinjal tudi izvršni svet.
Vprašanje pa je, kaj je izvrš-ni svet dosegel z odločitvijo, da osnutek zazidalnega načrta ne gre v javno razpravo. Ali bodo dokumenti za Ljubljano 2000 ali generalni urbanistični plan lahko bistveno vplivali na urbanistično ureditev tega prostora in ali ne bi prav ti konkretnejši načrti, če so re-snično rezultat usklajevanja zahtev krajanov in stališč fa-kultet, morali oblikovati ge-neralni urbanistični plan. Ta dokument je nastal po dveh letih težavnih razgovorov in usklajevanja, kot je dejal Mar-jan Vrhovec iz Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane. Prav lahko se zgodi, da bomo čez čas pozabili na ta zazidalni načrt, da bo v »pisarni« nastal drug načrt, ki krajanom ali delavcem v združenem delu spet ne bo po volji, nato pa bo sledilo ponovno usklajevanje.
A. V.