ŠteV. 22. PoSiatm plaho* v gotovini
Ljubljana, 1. junija 1932.
Leto XIII,
£
KIICTJ" KI LI STi
I
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno IS Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se ▼ Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
VpfcgZava politika
Sami sebe bijejo po glavi! — Največji diplomati — Razbijanje shodov — Politika močne roke
V Dravski banovini se odigravajo v najnovejšem času čudni, naravnost neverjetni dogodki. O teh dogodkih krožijo po deželi vsakovrstne govorice, ki pa so vse preračunane na nepotrebno in povsem neutemeljeno beganje ljudstva. Zato smatramo za svojo dolžnost, da spregovorimo o teh stvareh resno besedo
Govorice o vrednosti denarja
Poglejmo dejstva! Mi vsi vemo, da ječe iu stokajo pod težo gospodarske krize prav vse države na svetu, tudi najmočnejše in najbogatejše (Amerika, Anglija itd.). Zato tudi ni treba nikomur prikrivati, da je gospodarska kriza zadela tudi našo državo — drugače tudi biti »e more, ker je dandanes ves svet gospodarsko tako povezan med seboj, da vsak čuti bolečine svojih sosedov. Nujna posledica gospodarske krize je po rsem svetu padec dohodkov, posledica tega padca pa je zopet padec davčne moči prebivalstva; to pa ne samo pri nas, ampak po vsem svetu! S padcem državnih dohodkov (davčne moči) pa je prišlo povsod — ne samo pri nas! — znižanje državnih proračunov, da se preprečijo v državnih gospodarstvih preveliki primanjkljaji v proračunih. Zato so morali povsod — in ne samo pri nas! — znatno omejiti državne izdatke za javna dela in znižati število javnih nameščencev in znižati njihove plače. Vse to so pojavi, ki jih opazujemo lahko tudi v najbogatejših deželah!
Velika pa je razlika med držanjem prebivalstva napram tem neugodnim pojavom v različnih državah. Tako vidimo, da se v Ameriki in v Angliji živ krst ni upiral izrednim ukrepom domačih vlad za varčevanje, čeprav to ni bilo nikomur prijetno, pač pa so ljudje prostovoljno napeli vse sile, da pomorejo vsak svoji državi po svojih močeh iz gospodarskih težav; ker so se povsod zavedali, kako tesno je zvezan njihov lastni kredit s kreditom države! Nemški ilustrirani listi objavljajo v najnovejšem času naravnost pretresljive slike o bedi, ki vlada med milijoni nemškega delavstva, toda Nemci prenašajo svoje težave junaško in možato in potrpežljivo čakajo, da se bodo razmere izboljšale. Tako držanje je plod močne in krepke državljanske zavesti.
Pri nas pa ni tako. Čim so se pojavile gospodarske težave pri nas, so takoj začeli brezvestni hujskači širiti med ljudmi popolnoma neosnovane govorice: Dinar bo padel! Država bo pobrala iz hranilnic ves denar! In podobne stvari. Tako je šlo od ust do ust. Nevedni ljudje, ki so žalibog bolj kratke pameti, so seveda takim govoricam nasedali in začeli so naskako-vati svoje denarne zavode za izplačilo hranilnih vlog, ne misleč pri tem, da bi morale hranilnice in posojilnice pognati na tisoče kmetij na kant, če bi hotele vlagateljem ustreči; hranil-
nice namreč ne morejo imeti njim zaupanega denarja doma v kleteh, kjer nič ne nese, ampak ga morajo dajati naprej na posodo, da dobe obresti!
Toda usoda je včasih pravična! Zgodilo se je namreč, da ni trpela vsled brezvestnega hujskaštva država sama, ampak še mnogo bolj so trpeli tisti denarni zavodi, ki jih imajo v rokah hujskači sami! Tako so udarili tihi in zahrbtni hujskači sami sebe po zobeh. Človek bi tem ljudem skoraj od srca privoščil njihovo smolo, če ne bi pri vsem tem zaradi hujskaške zlobnosti trpela tudi celota.
Pametnim ljudem pa bodi povedano to-le:
Naša država se zdaleka ni v tako brezupnem položaju, da bi morala gospodarsko propasti. Tudi dinar ne bo padel in tudi hranilnih vlog ne bo nihče zasegal. Nočemo peti slavo-spevor naši vladi in njeni modrosti, ampak tako bedasta pa menda ni nobena vlada nikjer na svetu, da bi kar namenoma tirala sebe in državo v propast. Mi imamo še možnosti več kot preveč za nadaljno varčevanje v državnem proračunu, tako da bomo še vedno lahko zadoščali svojim obveznostim. Vrednost našega denarja bo ostala trdna, ohranjen pa bo tudi naš državni kredit.
»Diplomati«
Je pa še neka druga vrsta govoric, ki jih je treba enkrat tudi osvetliti, da bodo ljudje, ki imajo še nekaj možganpv, spoznali, s kakšno brezvestnostjo in s kakšno brezmejno neumnostjo poskušajo znani temni elementi nepoučene ljudi begati.
Te govorice se tičejo vnanje politike. Različni — nam dobro znani — ljudje trosijo namreč okoli govorice, ki so seveda vse »iz prvega vira«, »da se pripravlja čisto nova politična razdelitev Evropec. »Vse državne meje bodo izpremenjene in vsled teh izprememb bomo prišli mi Slovenci »pod Laha«, po drugih »virih« nazaj »pod Avstrijo«, po tretjih »virih« bomo postali »neodvisna država« itd. Z eno besedo: ni je budalosti, ki je dobro znani naši hujskači v svoji onemogli jezi, ker niso na vladi, ne bi trosili med ljudstvo.
Zato smatramo za svojo dolžnost, da povemo za pametne ljudi to-le:
Položaj v Evropi je danes tak, da nima res prav nobena država niti najmanjšega vzroka brigati se za to, kaj žele ali ne žele naši (bivši) klerikalci. Za Dravsko banovino se nobena tuja država ne briga niti toliko kolikor za predlanski sneg, ker imajo prav vse države lastnih skrbi in težav več kot preveč! Mednarodno pravilo pravi dalje, da se nobena država ne 6me vtikati r notranje razmere tujih držav. Vsaka država ima pač svojo lastni) zakonodajo in tem zakonom se mora vs»k državljan pokoriti ali pa ga zadene kazen. Če n. pr. v Nemčiji dovoljujejo
(ali pa razpuščajo) razne oborožene organizacije, je to prav čisto nemška domača zadeva in zaradi tega ne bo počil niti en francoski ali angleški top! In prav tako je naša domača notranja politika samo naša lastna zadeva in niti eni državi ne prihaja in tudi ne bo prišlo na um, da bi se začela vmešavati v naše notranje zadeve baš zaradi tega, ker so naši (bivši)' klerikalci jezni in ogorčeni, ker ne morejo r Dravski banovini tako neomejeno gospodariti kakor bi se njim to zdelo in hotelo!
In kakor so se brezvestni hujskači vrezalf s svojo gonjo proti dinarju v lastno meso, ker niso mislili na posledice, tako tudi nič ne mislijo na to, kakšne posledice utegne roditi njihovi brezglava »diplomacija«. Ali so ti ljudje res tako udarjeni od Boga in od vsega, da ne vedo, kaj bi nas čakalo povsod izven Jugoslavije? Ali ne berejo »Slovenca«, ki prinaša vsak ponedeljek prav zanimive stvari?
i ■
Razbiianie shodov
i
Najnovejša taktika, katere so se lotili one* mogli hujskači v svoji slepi jezi# pa gre za raz* bijanjem shodov, ki jih prirejajo novi poslanci po raznih krajih.	. -1
Kdorkoli ima nekaj malo političnega čuta in razuma, ta v6, da so javni shodi važno sredstvo za razvoj političnega življenja. Na shodili nastopajo govorniki in poslušalci. Govorniki govore, poslušalci pa imajo pravico, da govornikom verjamejo ali pa ttidi ne — kakor hočejo. Iti na shode ni nihče prisiljen; kdor pa gre, ima tudi pravico zahtevati besedo in govorniki! stvarno oporekati. Kdor pa gre na shod z namenom razbijati, ta pa že sam prizna, da sft govornika in resnice boji, kajti kdor se ne boji, da bi ljudje zvedeli resnico, za tega res nima pomena, da bi shod razbijal! Ali ni tako? Kdor shode razbija, ta kaže pač, da se ne boji le resnice, ampak kaže tudi, da ne mara svobode, ampak da hoče po vsej sili, naj ljudje verjamejo kar na slepo samo njemu in naj se kat na slepo samo in edino njemu pokore! In taki ljudje, ki ne poznajo drugega kakor samo svojo vladoželjnost, ki jo hočejo uveljaviti tudi s surovo silo, čvekajo nekaj o »diktaturi« in1 o nasilju!	v " K
Najhujše pri vsem tem pa je to, da se upirajo ti ljudje pri takih prilikah tudi oblastnim organom in da hujskajo zaslepljene lju.di v svoji onemogli jezi kar naravnost na prekucijo. To je nov dokaz, da je vsa »klerikalna« hujskaška politika dandanes popolnoma brez glave in br<k cilja. Vzemimo le slučaj, da pridejo res enkrat zopet oni do moči — ali mislijo, da bodo ljudje potem kar čez noč zopet spoštovali oblast? Ali mislijo, da bodo res mogli enkrat razvneto množico obdržati v redu in v disciplini? In če ne, kaj potem? Ali ne bijejo s svojim nepremišljenim postopanjem ravno sebe najbolj po glavi? Če taka politična taktika ne zasluži imena vrtoglavost, potem res ne vemo, kaj naj tako ime<-nujemo!
In do take vrtoglavosti je dovedla te ljudi samo tista onemogla jeza nad tem. ker niso v«8 oni sami absolutni gospodarji t deželi'
Dolžnost vlade	i
Proti takim političnim izrodkom in zablodam pa mora vlada nastopiti z vso energijo. iVsaka vladal Dolžnost vlade je, da skrbi za red ln mir in za varnost življenja in imetja vseh državljanov. In to, če treba, tudi s silo, kajti »ihče ne sme gaziti zakonov nekaznovan!
Pašnim in gozdnim zadrugam
Borbo za narodu koristno ufeditev razlaščenih gozdov mora Zveza slovenskih agrarnih interesentov žalibog nadaljevati z vso ostrino. Na-eprotniki agrarne reforme izrabljajo plašljivost županov in občinskih odborov; strašijo jih z davčnimi bremeni in odkupnino, ki jo bo plačevati veleposestnikom, češ da občine tega ne bodo zmogle. Posledica tega je, da župani oziroma .občinski odbori odgovarjajo na tozadevno okrožnico kr. banske uprave, da dodeljenih gozdov ne sprejmejo. S takim postopanjem nasprotniki agrarne reforme in plašljivi župani in občinski odborniki resno ogrpžajo izvedbo agrarne reforme glede gozdov.	• ;
Ugotavljamo, da se občine s takim postopanjem izkazujejo kot slabe zaščitnice agrarnih interesentov, vsled česar bomo agrarni interesenti še bolj prisiljeni zahtevati, da se razlaščeni gozdovi ali vsaj uprava teh gozdov poveri pašnim in gozdnim zadrugam, ki so po svojih članih na razlastitvi gozdov in dobri upravi res zainteresirani.
Opozarjamo agrarne interesente, zlasti pašne in gozdne zadruge, da sklepi občinskih odborov, s katerimi bi ti odklonili sprejeti gozdove, niso zakoniti. Proti takemu sklepu naj se prizadeti agrarni interesenti pritožijo na kr. bansko upravo. Občine so za gozdove prosile in so jih
Mestna hranilnica ljubljanska
naznanja,
da izplačuje nove vloge vsak čas p »in v vsakem znesku
-r—- - ,	Ravnateljstvo;
dolžne prevzeti, zlasti še zato, ker je rešitev, s katero so občinam goz,doii dodeljeni, izglasovana v parlamentu kot 5.akon. Ne more biti odvisno od volje župana ali občinskega odbora, ali se bo tak zakon spoštoval alt ne. Občine pa so tudi moralno dolžne sprejeti gozdove, ker so s svojimi prošnjami izrinile go?dne zadruge, ki predstavljajo voljo agrarnih interesentov, ki je občine ne smejo na tak način izigrati. Strah pred bremeni je jalov, ker bodo tozadevni predpisi predvidevali, kako se bodo plačali davki in odkupnina — in to je gotovo, da se to ne bo plačevalo iz občinskih davščin. I Javka i odkupnina so za narod sprejemljivi in bi le navadna demagogija mogla zapeljati narod, da bi iz strahu pred temi bremeni odklonil prevzeti gozdove.
Zveza agrarnih interesentov Je podvzela že vse potrebne korake, da sd zakonskim potom razlaščeni gozdovi dedele ali vsaj uprava izroči pašnim in gozdnim zadrugam, kajti le v tem slučaju bo podana garancija agrarne reforme glede gozdov, le uprava po: zainteresiranih bo vsaj toliko dobra, da ne bodo mogli nasprotniki morda že v kratkem s prstem kazati, češ,da je agrarna reforma uničila gozdove.
Sili mi to dtvojma mem?
Odstop preč. g. župnika Barleta
biti poslanec ali ne? — Ne jas
"1 * ■ i
J Pretekli teden je objavil narodni poslanec preč. g. župnik Barle v naših dnevnikih izjavo, s katero je odložil svoj poslanski mandat, .i Odložitev poslanskega mandata sama po sebi ne bi bila nič čudnega; take stvari se dogajajo vedno in povsod, čeprav ne posebno pogosto. Slučaj preč. g. župnika Barleta pa ima svoj poseben značaj vsled tega, ker gre za katoliškega duhovnika, na katerega so »njegovi »višji« nekoliko pritisnili, naj se odpove mandatu. Tako se da vsaj sklepati iz neke izjave v .»Slovencu«.
Pritisk na preč. g. župnika pa zelo kaže na dvojno mero, ki velja po vsej priliki za katoliške duhovnike (vsaj v ljubljanski škofiji), če hočejo poleg svojih duhovniških dolžnosti uveljaviti tudi svoje državljanske pravice. Mi ve-ano, da je bil tudi preč. g. ŠkuJj župnik, ob enem pa je bil tudi lepo vrsto let državni poslanec, pa je bilo vse v redu! Tudi dr. Korošec je katoliški duhovnik, in tudi ta se politično vse bolj udejstvuje kot duhovniško. Zakaj torej ne
- Ali sme katoliški duhovnik no razmerje bo treba urediti
velja za preč. g. župnika Barleta prav to, kar velja za druge?
Mi si tega pojava ne moremo tolmačiti drugače kakor tako, da obstoji za gg. duhovnike, ki hočejo kot enakopravni državljani delovati tudi politično, dvojna mera, ki izvira iz nejasnega razmerja med Cerkvijo in državo. To razmerje pa bo treba enkrat temeljito razčisti,\ ne samo v interesu prizadetih duhovnikov in države, ampak tudi v interesu Cerkve same, kajti za ugled Cerkve in vere nI in ne more biti vseeno, če se Cerkev izpostavlja samo za eno politično skupino in če baš eno samo poetično skupino podpira z vsem svojim moralnim vplivom in s svojo versko avtoriteto, vse druge skupine pa smatra za neko zlo, čeprav je prav lepo število vernikov politično organiziranih tudi izven »privilegirane« katoliške politične skupine.
V tem oziru bodo morali odločujoči činitelji enkrat napraviti red!
žafea/ j*vim€mjhuj& gotovine?
Gospodarska kriza poslednjih par let je rodila tudi neugodne psihološke posledice. Ljudje so začeli dvomili nad samimi seboj, oziroma nad pravilnostjo dosedanjega gospodarskega reda. Je pač zapisano v človeški duši, da rada dvomi, kadar ne leče življenje premočrtno in gladko po izvoženih kolosekih. In posledica takih dvomov je nezaupanje, ki ga kaže človek nasproti raznim uredbam, organizacijam, delu skupkih usianev, pa tudi nasproti svojemu bliž-
njemu. Le tako si je mogoče razlagali zbeganost, ki se polašča ljudstva od lanskega leta dalje, in to ne samo nepoučenega, temveč iudi »poučenega«, torej iudi onih, ki mislijo, da vse vedo in znajo in ki imajo vsled lega močan vpliv na svojo okolico. Najzanimivejše pri tem je, da se plašijo ljudje pred domnevnimi nevarnostmi, glede katerih se izkaže, da so brez prave podlage ali da resno sploh niso obstojale.
Zaradi nezaupanja trpi najbolj denarni-
štvo, saj je zgrajeno na zaupanju. Prvi strah' vlagaleljev se je polegel iekom novembra
in decembra lanskega leia. Zakaj je nasial.j smo ugotovili v oktobrski številki lanskega] leta, zdaj pa je treba še, da ugotovimo, kaj ga je pregnalo, pa bomo videli ne samo1; da' je gornja naša trditev pravilna, temveč predvsem tudi, kako je prav ia strah »na sredi votel, okrog ga nič ni«.
Najprej se od pričakovanega ni niq zgodilo. Niti dinar ni zdrknil navzdol niti noben denarni zavod ni propadel. Še bolj so obrnile poglede drugam novemberske volitve, češ, izvoljen parlament bo pač va-| roval ljudske interese. Ko je bilo objav-* Ijeno, da bodo žigosani, odnosno zamenjaj ni vsi tisočdinarski bankovci, pa je postalo ljudem naravnost žal, da so dvignili svoj denar. Nekateri so se zbali, da imajo falzi-fikate, drugi, da bodo morali plačati veq davka. Zato niso samo prenehali dvigati;' temveč so začeli zopet vlagati, tako da je! bilo že koncu leta na razpolago dovolj go-' tovine. Sredi januarja pa je bil denarni trg naravnost natrpan z gotovino. Likvidnost denarnih zavodov je bila tako visoka, da so mnogi zopet dajali posojila, drugi kt»-povali vrednostne papirje, tretji pa celo znižali obrestno mero za vloge, odnosno; sprejemali samo vezane vloge.
Likvidnost je trajala nekako do velike noči. Ko časopisi parkrat niso objavili notice dinarja v Ziirichu, ko so časopisi poročali o neugodnem gospodarskem stanju Srednje Evrope in ko so se zopet pojavile vesti o begu valut od zlate podlage in celo o inflaciji v Ameriki, se je ljudi zopet polastila negotovost. V nekaterih krajih so videli bav-bav tudi v moratoriju pri Prašte-dioni. To nerazpoloženje so pridno netili tudi razni nezadovoljni vsevedeži, najbolj pa številni prezadolženci, ki vidijo svojo gospodarsko rešitev še samo v inflaciji.
Nervoznost je naraščala kakor fantazija, otroka, dokler — se zopet ni nič zgodilo* Namesto padca se je dinar popravil in zopet redno notira v Ziirichu; mesto inflacije — izjave prezidenta Hooverja, našega fi-^ nančnega ministra in svetovnoznanega fi-j nančnega strokovnjaka dr. Bilimoviča, da' inflacije ne bo, ker ni samo nepotrebna/ temveč bi celo rodila nepregledno škodo državam, gospodarstvu, predvsem pa najboljšim med dobrimi gospodarji: varčevalcem. Pa tudi denarni zavodi slej ko prej normalno poslujejo in niti na misel ne pride nobenemu, da bi propadel samo zato, da1 bi imeli defetisti enkrat prav. (Naj vsaj v oklepaju zapišemo, da je priprosto ljudstvo veliko bolj mirno in zaupljivo kot inteligenca. Najhujši defetizem pa širijo razni ko-njunkturisfi, ki so si nakupičili milijončkov z izkoriščanjem med in povojne »ugodne« konjunkture. Ta gospoda misli, da mora mali šteditelj še enkrat propasti zato, da bo ona rešila nezaslužene milijone, če že ne! »zaslužila« še novih.)
Razume se, da se zopet vrača zaupanje v denar in v denarne zavode. Saj je pa tudi že skrajni čas, zakaj posledice nezaupanja s® bile in bi še bile zdaj spomladi
U§JE RABIJO ZA SVOJO
NEGO VEČ
KAKOR NAVADNO
L
kQt
MILO
*iVijo in ,
o*
flr°st s "'POo Je'


eee.



UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN !
ELIDA SHAMPOO
;yeliko hujše kakor so bile v jeseni. Tedaj so imeli škodo skoraj samo vlagatelji sami, ker so zgubili obresti v skrinjah, zdaj pa trpi vse gospodarstvo, ker mu denarni zavodi niso mogli nuditi dovolj gotovine za nabavo orodja, gradbenega materiala itd. Veliko škodo, ki pa koristi vsaj zadolžen-pem, trpe tudi tisti varčevalci, ki so pobegnili od denarja s tem, da so za pretirane cene hiteli kupovati hiše, zemljo in razne premičnine.
Največja škoda pa nastaja zaradi tega, ker s skrivanjem denarja gospodarsko krizo še zaostrujemo in zavlačujemo, kakor dela to n. pr. strahopeten bolnik s svojo boleznijo. Dosedanje izkušnje so dokazale, da je normalen potek gospodarskih kriz Jak-Ie:
Konjunkturni val traja okrog 6 do 8 let In teče Cnormalno) takole: V času krize dosežejo cene blaga in vrednostnih papirjev najnižjo mejo, zato zastane gospodarska delavnost in nastopi brezposelnost in po-|6mi šibkejših podjetij. Denarni trg doseže yišek napetosti, ki se izraža v nelikvidnosti denarnih zavodov. Zaradi zastoja poslov prične denar zastajati v denarnih zahodih, kar ima za posledico povratek likvidnosti in nazadovanje obrestne mere.
!ltr se cene blaga proti koncu krize še ne vigajo, začno denarni zavodi in rentniki upovati vrednostne papirje, ki so zelo po-eni in donašajo visoke obresti (naši vred-ostni papirji so padli za 30% do 50%, ato pa donašajo zdaj do 14% obresti). S prodajo papirjev dobe denar država in razna podjetja, njihove zaloge pa se počasi izpraznijo, zato začno tudi cene blaga naraščati. S tem se vrnejo predpogoji za novo delavnost, kar pomeni povratek v novo ugodno konjunkturo. Toda ker je predpogoj za oživljenje gospodarske delavnosti predvsem zadostna množina cenenega de-harja, zato je treba, da ljudje zaupajo denar denarnim zavodom.
Če bi se sedanja kriza, oziroma ko-tijunkiurni val vsaj približno normalno razvijal, tedaj bi morala vladati sedaj na de-fiarnem trgu že velika likvidnost. S tezav-riranjem denarja, oziroma z odtegovanjem istega iz prometa ljudje torej samo povečujejo gospodarske težave in zavlačujejo krizo v svojo škodo!
Skrajni čas je že torej, da ljudje zopet spoznajo svojo zmoto in nehajo dvigati vloge, oziroma začenjajo zopet vlagati. JJpamo, da imajo zdaj dovolj skušenj, čeprav niso bile potrebne, in da se ne bodo preplašili še v tretje.
Vsi, ki upravljamo ljudske prihranke, pa Se moramo zavedati velike odgovornosti, ki jo nosimo ne samo za zaupani denar, temveč tudi za pravilno funkcioniranje gospodarskega stroja. Zato moramo ljudi (nt-riti, poučevati in jim z lastnimi dejanji kazati dober vzgled!
Denar torej nazaj v hranilnice in posojilnice, ki so solidne in ki so ga najbolj v stanju dovajati njegovemu pravemu namenu! Denar mora vedno teči kakor kri, sicer organizem zboli, tudi gospodarski.
Fran Trček.
Glavobol
je večinoma nervozna bolezen, če hočemo da se ne ponovi, moramo predvsem ojačati in pomiriti živce. |V to svrho hvalijo čez 35 let staro domače sredstvo, Fellerjev Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din. dvojna Steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eu*en V. Feller, Stubica Donja, Elsatr« 344, Savska banovina.
Minister Ivan Pucelj med« narodom v Zetski banovini
Pretekli teden se je v Cetinju v Črni gori vršila ustanovna skupščina banovinske organizacije »Jugoslovanske kmetsko-radi-kalne demokracije«. Skupščina je predstavljala pravo narodno zborovanje. Prisostvovali pa so ji poleg narodnih poslancev tudi nekateri ministri, med njimi minister socijalne politike Ivan Pucelj, ki je pozdravil zborovanje v imenu vlade in še posebej sporočil pozdrave Slovencev. V lepem govoru je orisal ljubezen Slovencev do skupne domovine. Nato se je bavil s položajem pasivnih pokrajin in obrazložil ukrepe vlade za omiljenje bede v teh krajih. Kljub težkim gospodarskim prilikam je vlada pokazala neomajno voljo, da podpre vse, ki so v bedi in pomanjkanju. Poleg elementarnih katastrof, ki so zadele cele pokrajine naše države, je zelo huda še druga nesreča: brezposelnost. Povzročila jo je splošna gospodarska kriza, poostruje pa jo še dotok naših izseljencev, ki se vračajo v domovino prav zaradi še hujše krize v drugih državah. V teh razmerah stoje na eni strani ljudje, ki si prizadevajo, da bi pomagali ljudstvu, kolikor se največ da, na drugi strani pa so ljudje, ki bi radi naprtili vse težkoče sedanji vladi in ki skušajo zastrupljati mlade duše. Če bi se s tako brezvestno agitacijo dalo kaj pomagati, b? mi ne bili prvi, ki bi se tega poslužili, marveč bi bile to že davno storile druge države, ki so v še mnogo težjem položaju. Tako pa vsak pameten človek ve, da z govorjenjem ni še nič pomagauo, marveč da je iskati rešitve samo v treznem in složnem delu. Samo tako bomo mogli doseči boljše čase in premagati sedanje težkoče. Ti ljudje pa, ki neprestano hujskajo in rova-rijo, pa sami niso niti sposobni za kako resno delo. Saj se niti med seboj ne morejo sporazumeti za enoten program in delajo vsak po svoje. Druži jih samo želja, da bi porušili to, kar so drugi zgradili. Bolj ko kdaj poprej velja danes geslo: Samo v slogi je rešitev. Zato je potrebno, da strnemo svoje moči in da se skupno borimo za boljšo In lepšo bodočnost. Zborovalci so sprejeli besede ministra Puclja z dolgotrajnim odobravanjem.
Senator dr. Ploj in posl. Spindler v šmarskem srezu
Šmarje, BO. maja 1932.
Pretekli teden sta zborovala v našem sre«u na dveh velikih zborih gg. senator dr. M. Ploj ia nar. posl. Vek. Splindler. Dopoldne sta bila na sreski skupščini JRKD v Šmarju, o kateri poročamo na drugem mestu. Popoldne pa sta zborovala v Sedlarjevem, kjer se je vkljub deževnemu vremenu ob napovedani uri zbralo iz obeh občin Sedlarjevo in Lastnic blizu 100 zborovalcev,, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem obeh govornikov o položaju, o krizi, o novih zakonih itd. Posamezniki so želeli tudi raznih pojasnil, ki sta jih oba gg. drage volje dala. Želja po večkratnih shodih se med narodom vedno močneje pojavlja, čim huje pritiska težka kriza
Vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov
, Davčni zavezanci, ki dolgujejo davek ii prejšnjih let (pred 1. 1929) lahko zaprosijo po odredbi § 14. zakona o izpremembah in dopol« nitvah zakona o neposrednih davkih z dne 28. marca leta 1932. in v višini, določeni v tem členu, za odpis teh davkov. Davčni zavezanci predložijo prošnje pri pristojnih davčnih upravah. Prošnje je treba kolkovati s 25 Din, prilogo za 2 Din. Prošnja mora vsebovati naslednje po« datke: kraj, kjer je prosilec zadolžen z davkom^ imovinsko stanje z označbo nepremične imovine< vrednost ostale premične imovine, s čim se prosilec bavi, od česa živi in kraj, kjer stanuje Prošnji je treba priložiti: 1. izvleček iz zem-ljiške knjige, 2. potrdilo o imovinskih razmeratt (to potrdilo izda na uradnem obrazcu občina, v kateri je prosilec zadolžen z davkom), 3. druga, pismena dokazila o imovinskem stanju. Izjav« o dolgovih prosilcev se bodo uvaževale, ako vse« bujejo znesek dolga in ime upnika. Če ima davčni zavezanec davčne zaostanke pri raznih' davčnih upravah, mora vsaki davčni upravi predložiti posebno prošnjo. Rok za vlaganje prošenj poteče 26. junija letos.
Vsak zaveden kmet je naročniU KMETIJSKE MATICE«
Čevlje dobite povsod, na obroke pa samo pri »Tempo", Ljubljana, Gledališka ulica 4 (nasproti opere).
Kmefcka mladina pred svojim praznikom
Ban dr. D. Marušič pokrovitelj kmetsko-mladinskega praznika — Svečano razvitje prvega prapora kmetsko-mladinskega pokreta — Kumica soproga ministra Puclja gospa E. Pucljeva —
Velika tekma koscev za prvenstvo Slovenije
Malo dni je še do svojevrstnega kmetsko-mladinskega praznika, ko bo kmeiska mladina, združena po »Društvih kmetskih fantov in deklet« v močno osredje »Zvezo kmetskih fantov in deklet«, manifestirala pred javnostjo ter odličnimi zastopniki našega političnega in gospodarskega življenja za svojo veliko idejo, ki je zrasla in še raste iz najširših krogov in vrst ljudstva — iz kmetsko-delavskega naroda, ki je pravilno razumevajoč in odmerjajoč vlogo mladine, ravno to mladino odločil in postavil za nositelja svoje socijalno-gospodarske, predvsem pa kulturne ideje. Svojega duhovnega bogastva ni mogoče boljše naložiti. Da je temu fako, priča vsa zgodovina. V tem trenutku pa je postala mladina kot nositelj narodove ideje važen činitelj v življenju naroda. Le nanjo se' je obračati, kadar iščeš idejo samo, neokrnjeno in čisto, tako, kakršna ji je bila zaupana in naložena od preprostega naroda.
Naloga mladine pa je, da tudi v najtežjih in najzapeljivejših trenutkih ohranja to idejo čisto ter da radi kakršnihkoli pertur-bacij političnega značaja ne sme kreniti na stranpot, temveč da ostane z edino mladini dano jasnovidnostjo za bodočnost ter radi le bodočnosti najiskrenejši pa tudi najpo-gumnejši pobornik ideje. S tem je naloga mladine v bistvu označena. In danes samo z veseljem ugotavljamo, da se že Široke vrste naše kmetsko-delavske mladine te naloge v polni meri zavedajo, kar pač najzgovornejše priča prosvetno in kulturno
udejstvovanje mladine, organizirane v »Društvih kmetskih fantov in deklet«, ki danes v razmahu oznanjajo, da se »Boj za staro pravdo« odigrava v poslednji fazi ter da ni zaman Matija Gubec nudil svojega čela razbeljeni kroni in z njim tisoči prednikov našega naroda.
Poklicana pa je ta mladina ne le zato, da idejo in težnje naroda ohranja čiste in jasne, temveč tudi zato, da to idejo in naloge tolmači povsod, kjer gre za interese naroda in vselej, ko se o teh interesih odloča. V tem pa je že zaobsežena vsa njena politično-kulturna naloga. Iskreni in pravi narodovi predstavniki pa vedo in znajo to tolmačenje ceniti ter ga upoštevati.
Poleg v vse smeri in med vse stanove razsejanega kulturnega dela, pa si je ta mladina nadela še posebno nalogo, da je namreč vneta zagovornica in zaščitnica dela, ki ga kmetski narod, da preživlja sebe in daje tudi drugim, opravlja na svoji zemlji v potu svojega obraza. V tej nalogi je takorekoč združena vsa estetična vsebina tega dela ter vsa čast in priznanje, ki temu delu gresta. Vidno vrši mladina to nalogo tako, da prireja lepe tekme v tem delu, s čimer zapira vrata vsemu senzacionalnemu in rekorderskemu, ki se iz »velikega sveta in življenja« vsiljuje med kmetske domove. S tem pa posredno ohranja mladina vso odliko in svojevrstnost naše narodne kulture.
Take tekme1, združene s prazniki in manifestacijami, so danes že postale kulturna
potreba naših vasi. Zato je njih upravičenost določena; dolžnost vseh pa je, da mladino pri izvrševanju te naloge podprejo. Zato mora biti za vsakogar tak praznik velik in poseben dan. Ko priredi »Zveza kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani 12. junija pod pokroviteljstvom gosp. bana dr. Draga Marušiča veliko tekmo koscev ter razvije svoj prvi prapor, je dolžnost vse javnosti, da se ie prireditve udeleži in s tem potrdi dejstvo, da med njo in kmetsko-delavsko mladino ni niti nadrejenosti niti podrejenosti, temveč složno in zaupno sodelovanje.
PROGRAM KMETSKO-MLADINSKEGA PRAZNIKA
1. Ob 13. uri: Zbiranje koscev, grabljic, kolesarjev, okrašenih voz, konjenikov in ostalega občinstva na Kongresnem trgu v Ljubljani.
' 2. Ob 14. uri: Odhod z godbo na čelu na iekmovališče v Ši. Vid nad Ljubljano.
3.	Ob 15. uri: Pozdrav gostov in govori ministrov, senatorjev in narodnih poslancev. Nato svečano razvitje prapora »Zveze kmetskih fantov in deklet«. Kumica prapora ga. Ema Pucljeva, soproga g. ministra Puclja.
4.	Glavna tekma koscev.
5.	Tekma koscev-škricev.
6.	Razdelitev nagrad.
Zatem narodna veselica.
Kmetska mladina vabi k udeležbi vso „ javnost.
Va^na navodila posetnikom velike kmetske tekme koscev,
ki se vrši 1?. junija v Ljubljani.
Vsem posetnikom je dovoljena polovična vožnja po železnici. Vozno karto, kupljeno na vstopni domači postaji ne oddati na postaji v Ljubljani, ker velja tudi za povratek!
Pravico do polovične vožnje imajo le po-setniki prireditve; potrdila o prisostvovanju na prireditvi bo dajalo tajništvo Zveze neposredno na prireditvenem prostoru. K temu pa opozarjamo še na možnost polovične vožnje na podlagi legitimacij ljubljanskega velesejma.
Društvom kmetskih fantov in deklet!
Nekatera društva še doslej niso poslala imen delgatov za občni zbor, niti določila tekmovalca, ki bo tekmoval na Zvezini tekmi za društvo. Mimo tega pa tudi nekatera društva še niso plačala članskega prinosa Zvezi v iznosu Din 2-— za člana; vsa ta društva opozarjamo, da po pravilih Zveze ne bo imel njih delegat na- občnem »boTu glasovalne pravice.
Zato je v interesu vsakega posameznega društva, da gorenja opozorila čim bolj in takoj avaiuje, da se tako ustvari potrebna disciplina, ki ,je podlaga močni organizaciji.
Obenem prosimo, da vsako društvo najkes-neje do srede 8. junija sporoči Zvezi število fcknov(-ic), ki se Zvezine prireditve udeležijo ter *li jti člani prispejo v Ljubljano že v soboto 11. junija ali. v nedeljo na dan prireditve. Za vse
člane, ki prispejo v soboto v Ljubljano je sporočiti ali želijo, da jim Zveza oskrbi prenočišče. Prenočišča bodo eventualno zastonj oziroma za največ Din 5'— za posameznika.
Posamezne kosce-tekmovalce pa še posebej opozarjamo, da prinesejo s seboj vse potrebno orodje (koso in oslo-kamen) za tekmovanje.
Za ostala podrobna pojasnila se je obračati izključno na tajništvo Zveze, v Ljubljani, Praža-kova ul. 8/1.
Križevci pri Ljutomeru. Sokolsko društvo v Križevcih pri Ljutomeru bo priredilo 5. junija 1932 svoj javni telovadni nastop na travniku br. Osterca. Začetek ob 3.30 uri. Vsa društva, čete in prijatelje vabimo na to našo prireditev. Zdravo!
Škoeijan pri'Turjaku. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 5. junija veselico s plesom v Gasilskem domu. Vabljena vsa bratska društva in vsi prijatelji kmetske mladine.
Društvo kmetskih fantov in deklet v Dram-Ijah v polni meri napreduje. Zgradili smo si nov zložljiv oder, ki je moderno izdelan in poslikan. Seveda mnogo truda zavzema tako delo, posebno pri nas, ki nismo imeli na razpolago dovolj lastnih sredstev. Drameljčani smo bolj oddaljeni od prometa in naše vasi so raztresene, tako, da je društveno delo dokaj težavno. Z marljivim delom smo pa vendar dosegli zaželjeni cilj ter si lepo uredili Jokal in kakor omenjeno, zgradili oder, na kar smo mi, Drameljska mladina, lahko ponosni. Ne bo nam treba za vsako igro novih, papirnatih kulis, kakor doslej. Imamo jih na razpolago že več vrst, močnih in lepo izdelanih.. Prirejali bodemo igre z manjšimi stroški. Iz naše srede smo izgubili tovarišico Liziko Jesenek, ki se je poročila z g. Konradom, žandarmerijskim narednikom v Topolovo. Zve-
sti sodelavki in njenemu soprogu navdušeno čestitamo! — Na binkoštni ponedeljek so nas obiskali naši sosedje iz Št. Jurja ob juž. žel., kjer se sedaj ustanavlja močno društvo pod vodstvom tovariša Hajnška in Mesloviča. Nad 70 naših kmetskih tovarišev in tovarišic se je zbralo na prijaznem hribčku Sv. Uršule, odkoder je prav lep razgled. Prav lepa zabava je bila in veseli nas, da se je v naši bližini zbralo močno društvo kmetskih fantov in deklet, ki obeta lep napredek. — V nedeljo, dne 5. junija ob pol 3. bodemo priredili igro »Revček Andrejček«, nato pa veselico in prosto zabavo s plesom. Za dobro kapljico in kaj sličnega je preskrbljeno. K obilni udeležbi iskreno vabimo. — M.
Sv. Jurij ob južni železnici. Naša zavedna kmetska mladina se prav rada zbira v tukajšnjem lepem prosvetnem domu k sejam in sestankom pripravljalnega odbora. Zaveda se potrebe lastne stanovske organizacije in se hoče v njej tudi prav marljivo udejstvovati. Ker je delo pripravljalnega odbora dovršeno, bo v nedeljo 5. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj v tukajšnji osnovni šoli ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet«. Želimo in upamo, da nam v kratkem sledijo tudi sosednji kraji. Starši članstva, kakor vsi prijatelji kmetskega pokreta iskreno vabljeni. — Pripravljalni odbor.
Škofja vas pri Celju. »Društvo kmetskih fantov in deklet iz Frankolovega priredi v nedeljo, dne 19. junija ob 3. uri pop. v Škofji vasi pre<J gostilno »Medved« tekmo koscev. Po tekmi bo v gostilni »Medved« razdelitev nagrad tekmovalcem, potem govor Zvezinega predsednika Ivana Kronovška in tovariša Gomiščka. Vabljeni ste vsi prijatelji napredka kmečke mladine, da tekmo posetite, ker je čisti dobiček namenjen z ustanovitev novega »Društva kmetskih fantov in deklet« v Škofji vasi.
i Mala Nedelja. Požari, ki se neprestano pojavljajo v okolici, so prisilil domačine, da so ustanovili Prostovoljno gasilno društvo, ki je |e tokom obstoja mnogo konistilo. Dne 5. ju-toija se bo vršila na vrtu gostilne g. M. Kosi velika tombola. Glavni dobitki so: lepa krava, inoška obleka, panj s čebelami, sod vina in še {$00 drugih. Eventuelni dobiček gre za nabavo cevi. — Vabimo vse, da pridejo in podprejo to dobrodelno prireditev. — V tej krizi bo krava ia Din 3-— nekaj posebnega.
Predgrad ob Kolpi. Kakor blisk se je raznesla dne 19. maja vest po Poljanski dolini ob Kolpi, da je prišel g. Evgen Lovšin, banski svetovalec za srez Črnomelj, z dvema inženjerjema v Poljansko dolino ob Kolpi se prepričat o pogrebi preskrbe tega okraja s pitno vodo. Cela Poljanska dolina, razen obrežnih vasi ob Kolpi, je silno potrebna čiste vode, ki je tudi ob najmanjši suši zmanjka. Ako bi na lastne oči videl inšpektor Higijenskega zavoda tukajšnje Studence, bi se prijel za glavo in bi rekel: Ta voda ni niti za žabe, kaj šele za ljudi! Studenec (v Jelenji vasi je poln blatne vode, katera priteka iz bližnje mlake. Studenec na Paki je odprt kakor navadna luža. Okoli njega raste grmovje in v njega pada vsa nesnaga! Studenec v Sta-irem trgu ni dosti boljši. V Predgradu ravno ♦ako. Isto je na Deskovi vasi in Gornji ter Dolnji Podgori. Ako ima beseda higijena kaj po-imena, potem ima v prvi vrsti pomen za našo Poljansko dolino ob Kolpi. Banska uprava naj IV zvezi s Higijenskim zavodom napravi tu pre-potrebni vodovod ali kaj sličnega! Prosimo mierodajne kro^e, da se na lastne oči prepričajo, in videli bodo, da je nujno potrebno v tem pogledu takoj kaj ukreniti, ker bati se je različnih bolezni. —Jožel Šmalcel j.
Iz Mavčič. Dne 22. maja t. 1. nas je obiskal narodni poslanec g. Albin Koman, ki nam je v poljudnem govoru pri sestanku orisal in razložil delovanje naših gg. narodnih poslancev v parlamentu in o potrebi ustanovitve krajevne organizacije JRKD v občini Mavčiče. Vpisalo se je večje število člano\ v krajevno organizacijo 'JRKD, katero delo se bo v kratkem času še izpopolnilo. S pravo pazljivostjo in odobravanjem emo navzoči sledili izvajanjem g. poslanca v najlepšem redu ter mu tem potom izrekamo na-
šo odkrito zahvalo. Nemirna kri nasprotnikov in zapeljancev, ki so se v večjem številu začetkom sestanka zbrali z ramenom onemogočiti mirni razvoj sestanka, ni bila utolažena, ker je bilo preskrbljeno za red. Morali so se odstraniti in. oditi. Zunaj so še zapeli posmrtnico svojemu ponesrečenemu namenu v zadostilo in so se razšli.
Žalec v Savinjski dolini (28. maja 1932). Ne sicer prestroga, vendar dolgo trajajoča zima, ki se je raztegnila čez mesec marec, je precej zadrževala spomladanska dela v hmeljskih nasadih. V vsej naglici se je hmelj obrezoval in so se postavljali hmeljski drogi. V prvi polovici meseca aprila in tudi začetkoma meseca maja ni bilo ugodnega vremena in so se nadaljnja dela izvrševala le presledkoma. Sedaj se hmeljarji bavijo deloma še s prvim, deloma pa tudi že z drugim nape+javanjem hmeljskih trt, ki so v zgodaj obrezanih nasadih dosegle že 1—l'A m višine. V nekaterih legah se je pojavil bolhač in hmeljska stenica, ki sta povzročevala nekaj škode. Vsled deževja minulih dni je nastalo bolj hladno vreme, ki je ustavilo uničujoče delovanje navedenih škodljivcev. Glede kupčije ni kaj poročati. Letina 1931 je skoro razprodana. — Odbor Hmeljarskega društva za Slovenijo.
Socka pri Novi cerkvi. Tukajšnjo staroznano gostilno »Bolč« je kupil naš tovariš in naročnik kmetskega tiska Ivan Vivod iz Loškega vrha. Veseli smo novega soseda in našega vrlega delavca na kmečkem prosvetnem polju in mu želimo mnogo sreče.
Frankolovo. V torek 24. maja so nam žalostno zapeli griški zvonovi, naznanjajoč, da je zatisnil oči njih oskrbnik, ključar Jernej Korošec. Pokojnik je bil prava kmetska korenina. Prvi je bil, kjer je šlo za pravico in resnico kmeta. Bil je občinski odbornik nad petdeset let. Vnet član in zadrugar »Kmetske posojilnice in hranilnice« v Frankolovem.
Potrtost pa se je stopnjevala, ko smo zvedeli za smrt enega najzvestejših pobornikov kmetskega gibanja in misli: Franca Fijavža, kmeta iz Lipe na Frankolovem. Poleg odborni-kmeta iz Lipe na Frankolovem. Pokojnik je bil vnet zagovornik kmetsko-mladinskega gibanja, ki ga je z odprtim srcem inj razumevanjem pozdravljal ter z zadovoljstvom : ugotavljal, da se tudi'lfjegova vas drami iz zaspanosti. Kot zvest-naročnik »Kmetskega lista« je povsod priporočal naš tisk.
Čast spominu obeh vrlih mož!	F. P.
Slavija, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, je imela dne 28. maja 1932 svoj IX. redni občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1931 so zadovoljivi, posebno še, če se upošteva splošna gospodarska kriza, ki je bala proti koncu leta vedno večja. Skupna premija v poslovnem letu 1931 znaša Din 28,040.000-— medtem ko je znašala prejšnje leto Din 28,500.000'—. Ta cdpad na premiji je posledica padca cen gotovih zavarovanih predmetov in pa pomanjkanja denarnih sredstev med poljedelskim prebival-, stvom, kar smo videli posebno v zavarovanju, proti toča. Rezerve zavoda so narasle na Din 49,818.000-— od lanskih Din 43,900.000-—. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco, je izplačala banka »Slavija« med svoje zavarovance v teku poslovnega leta 1931 13,140.000-— Din. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj je ob kcncu leta 1931 narasla na Din 225,700.000-—. Radi odpisa akvizičnih stroškov življenjskega oddelka in padca vrednostnih papirjev se izkazani , čisti dobiček Din 21.474'42 prideli splošnemu rezervnemu fondu
Jloulcg
Vsem sreski m in krajevnim organizacijam JRKD. Začasna banovinska eksekutiva JRKD za Dravsko banovino sklicuje ustanovno skupščino banovinske organizacije JRKD za dne 4. in 5. junija v Ljubljani, v Kazini (velika dvorana). Dnevni red skupščine je: I. Dne 4. junija ob 18. uri v veliki dvorani Kazine: 1. Otvoritev. ■ 2. Poročilo verifikacijskega odbora. 3. Čitanje zapisnika konference z dne 29. marca. 4. Poro- • čilo tajništva. 5. Razgovor o sestavi kandidatnih list. 6. Slučajnosti in debata. II. V nedeljo 5. ju- ». nija ob 10. uri v veliki dvorani Kazine nadaljevanje dnevnega reda, in sicer: 7. Poročilo ministrov Iv. Puclja in A. Kramerja. 8. Volitve prvega banovinskega odbora in eksekutive, članov odsekov, treh članov nadzornega odbora. 9. Resolucije. Točnejša navodila bodo prejeli sreski odbori v prihodnjih dneh. — Zčasna banovinska eksekutiva JRKD.
Domače vesfi
Osebne vesti. Kralj, banska uprava dravske banovine je imenovala ravnateljem zdravilišča Rogaška Slatina g. inž. Antona Ditriha. — Čestitamo!*
Ing. Lupša Ferdo:
Nevihta v siamskem morju
(Iz dnevnika) (Nadaljevan/je.)
Solnce je pripekalo z vsem svojim razkošjem in je uprizarjalo na svetlo višnjevi morski gladini spreminjajoče se reflekse. Morska voda ej bila prozorna, kjer so se leno gibale večje in manjše morske kače. Vaba fca ribe se je potapljala kakor zelena lučica ,V morju, dokler ni zginila v globočini. Ah-Hia
Ovrgel vrv čez prste, ki jo je od časa do sa potegnil, da bi vzbudil pozornost rib. iTo se je nekaterokrat ponovilo. Sedaj je hekaj silno potegnilo vrv še globlje v morje. Kitajec je vstal in vlekel naglo. Ko je potegnil vrv že skoraj do površine morja, tedaj jsmo videli, kako se je ujeta morska žival branila. Bila je več ko pol metra dolga riba, tVrgel jo je v ladjo in ji iztrgal trnek —
In zopet je vaba zginila v morju kakor jelena lučica. To se je ponavljalo uro za uro.
Na nebu visoko nad horizontom se je pojavila čudna prikazen. Bajna džunka, obrnjena z jadri navzdol je jadrala po nebeškem uvodu v nam nasprotni smeri. Že ob drugih prilikah sem v siamskem morskem zalivu Videl slične prikazni. Ta je bila podobna naši ladji. Končno sma spoznali na njej tudi
osebe, bile so naši dvojniki, obrnjeni kakor | ladja z glavami navzdol. — Fata morgana! —
»Danes se mi morje ne dopade«, je dejal Li-Juan po daljšem molku. »Tam na nebu že zopet jadra hudobni morski duh Tsang-Tsi.«
»Kdo ej to?« sem vprašal.
»To je duh morskega roparja, ki je pred davnim časom bil strah in trepet vseh mornarjev v tem morju. Zaradi storjenih grozodejstev njegov duh ne more najti miru in se večkrat prikaže ribičem s svojo džunko. Ta njegova prikazen je slabo znamenje. Tsang-Tsi se prikaže le za to, da izvabi ribiče na morje, ki je tedaj vedno mirno, velikanskemu zrcalu podobno, na kar dvigne silno nevihto in neurje, da potopi ladje.«
Li-Juan je v kratkih presledkih prevrgel jadro in obrnil džunko, ki se je vsakokrat nagnila na drugo stran. Valovje je lahko šumelo in enakomerno pljuskalo ob ladjo. Od časa do časa se je privalil še močnejši val, ki je dvignil ladjo ali nas celo polil s curki vode.
Galebi so se zibali na naraščajočem va-lovju, enkrat so bili na najvišji, potem na najnižji vijugi. Tu in tam se je leteča ptica naglo vrgla v penečo brozgo morske vode in se z isto naglico zopet dvignila v zračne višine. Življenje teh ptic je pač v tesni zvezi z neskončnim morjem.	; , :
Curek morske vode mi je švignil po licu. Kmalu potem pa me je kakor iz vedra polil skrivnosten val. Morje je postajalo nemirno. Kolikor višje se je dvigalo valovje, tem sil-nejše in peneče je postajalo.
Naglo je potemnelo nebo, solnce se je skrilo za debelo meglo. Morje je zavzelo sovražno obliko, valovje se je težko pretakalo. , Kamor je padla svetloba težke porcelanaste , megle, tamkaj je zadobilo morje, podobno porcelanasto barvo.	>.'
Jambor je škripal in se nagibal. Majhna luknja v jadru se je povečala. Naša ladja je bila enkrat na grebenu visokega vala; potem na pobočju, končno v dolini, zibala se je na ; vse strani. Ko jo je obsipal peneči se val, tedaj je bila podobna veličastni kaskadi. Od časa do časa sem videl iz krova ladje preko razburkanega morja tja do horizonta, a zopet smo bili v dolini, in kakor visoka stena se je vzpenjal za trenutek val pred nami in za nami.
Dan se je nagibal že k noči. Kitajca sta se v tem divjem kaosu prirodnih elementov čutila še tako varna, kakor pisatelj v svoji sobi. Z občudovanja vredno varnostjo sta balansirala s svojimi telesi v nagibajoči in zi- '; bajoči se džunki, ko sem se jaz Venomer mo- -ral držati in oklepati trdnih predmetov, da nisem padel v morje.	IKonec prih.)'
Najpraktičnejši pouk o razvoju stanja našega gospodarstva nudi vsem slojem XII. Ljubljanski velesejem od 4.—13. junija. Istočasno pa vzbuja tudi nacijonalno zavest, saj je velesejem edini forum, kjer je praktično prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent Slovenca. Nikomur naj ne bo žal 10 Din za vstop na sejmišče, saj je ta vstopnina v primeri s tem, kar velesejem nudi poučnega in zanimivega, malenkostna. Odložite svoje izlete na prihodnje nedelje in izkoristite čas prireditve velesejma za koristni obisk.
Zaščita in ureditev poslovanja Ljubljanske kreditne banke. Ministrski svet je na podlagi člena 5. zakona o zaščiti kmeta na predlog ministra za trgovino in industrijo in na prošnjo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki je zaradi omajanih kreditnih odnošajev, povzročenih po splošni gospodarski krizi in prekomernem dviganju vlog, zašla v težkoče pri svojem rednem poslovanju, izdal uredbo o izplačilnih rokih za vloge in druge terjatve Ljubljanske kreditne banke. Uredba vsebuje določbe o izplačilu starih in novih vlog in terjatev, o sporih med zavodom in njegovimi upniki, o reorganizaciji zavoda in o zaščiti pred konkurzom. Minister za trgovino in industrijo je imenoval g. dr. Frana Novaka, podpredsednika senata, za komisarja pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih pro-tina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah. dnx'r>riiah in špecerijskih trgovcih
Uradno poročilo o aferi v mariborski gar-niziji. V svrho pojasnila z ozirom na lažnive in tendencijozne vesti v inozemskem tisku je izdalo ministrstvo vojske in mornarice naslednji komunike: Pred 20 dnevi so ugotovili v mariborski garniziji, da so poročnik Milojkovič in podporočnika Alanaskovič in Miladinovič v službi inozemske komunistične propagande. Podporočniku Miladinoviču se je posrečilo, da je še pred aretacijo pobegnil v inozemstvo, dočim je poročnik Milojkovič izvršil samomor. Razen podporočnika Atanaskoviča je bilo aretiranih še sedem mlajših oficirjev, podporočnikov in poročnikov ter major Vojislav Djokič, ker so na sumu, da so vedeli za to stvar, pa tega niso prijavili svojim predpostavi ;nim starešinam ter izgleda, da so se do goto\ • mere solidarizirali s početjem prej imenovanih oficirjev. Preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik, bo ugotovila vrsto in težino krivde osumljenih.
Zgradba ceste Ljubljana—Litija—Radeče. Ministrski svet je odobril, da sme banska uprava dravske banovine najeti posojilo v višini 14 milijonov dinarjev proti primerni obrestni meri in 20-letni amortizaciji za zgradbo banovinske ceste Ljubljana—Litija—Radeče. Kakor znano, so se pripravljalna dela že pričela in bo pri zgradbi zaposlenega veliko število brezposelnega prebivalstva iz litijskega in laškega sreza. Zaradi tega je ta sklep ministrskega sveta še prav posebno toplo pozdraviti, ker omogoča v teh dveh srezih izvedbo velikega javnega dela, pri katerem bo našlo mnogo brezposelnih kruha in zaslužka.
Irljubosumnosti je ustrelil v Rakeku kaplar obmejne straže, Juraj Milic, svoje dekle, posest-nikovo hčerko, 19-letno Ivano Gruden, ker je z nekim drugim fantom šla na sprehod. Oddal je nanjo tri strele iz puške in je bila na mestu mrtva. Milic je nato še sam sebe obstrelil v glavo in je drugi dan umrl v vojaški bolnici v Ljubljani. Zaročenec Grudnove pa je izvršil samomor.
Učenec je našel ukradeno kolo. Iz Litije nam pišejo: V nedeljo popoldne je našel šolar Konjar v grmovju pod grbinskim klancem kolo, ki je bilo zaradi deževja zadnjih dni že nekoliko zarjavelo. Orožniki, ki so bili o najdbi obveščeni, so spoznali kolo za last litijskega finan-carja g. Kifnerja. Že pred meseci mu je bilo kolo ukradeno iz neke veže. Tat je imel bržkone zadnje čase slabo vest, zato ga je odložil ponoči na osamelem kraju.
Zdrav rod je pogoj napredka in blagostanja. Naš kmetovalec stremi za enim in za drugim, toda v današnji krizi pozabi le prečesto na največji zaklad: svoje zdravje. — Kdor si hoče povrniti ali utrditi zdravje in preiiveti hkrati nekaj dni mirnega, udobnega in poceni oddiha, naj po-seti zdravilišče Rogaška Slatina!
Ptiife rnvni'plisitw zdravilišča predhodno po prospekt t
Dunav je zahteval letos že sedem žrtev. Kakor poročajo iz Novega Sada, je Dunav v novo-sadskem okrožju zahteval letos že sedem človeških žrtev. Zadnja žrtev je bil preteklo nedeljo desetletni deček, ki je pri Gajdovi lovil ribe na trnek. Precej velika riba mu je potegnila trnek iz rok, mladi ribič pa je padel v vodo in utonil.
Tihotapljenje cigaretnega papirja. V okolici vasi Stankovcev v savski banovini je preteklo sredo ponoči orožniška patrulja ustavila nekoliko moških, ki so nosili na ramah sumljive pakete. Patrulja jih je pozvala naj se ustavijo, a neznanci so se spustili v beg ter pometali od sebe sumljive zavoje, v katerih je bilo 45 kg cigaretnega papirja. Tihotapci so pobegnili, da bi se na ta način rešili zapora. Cigaretni papir predstavlja vrednost več tisoč dinarjev
Absolvente Zadružne šole leta 1930-31 prosim, da mi po dopisnici naznanijo, v katerih zadrugah, odnosno tudi v nezadružnih organizacijah delujejo. Podatke zahteva ministrstvo za kmetijstvo. Prosim hitro in gotovo. Direktor.
Obilen ribolov. Ob dalmatinski obali se je te dni zopet pričel ponočni ribolov. Čeprav je bilo vreme neugodno, so samo v okolici Splita ujeli nad 450 stotov sardelic in drugih rib, ki se bodo po večini porabile za konserve. Sarde-lice za konserve se prodajajo po 2 Din za kilogram.
Popravljena narava. Človeški dub obvladava tudi to, kar narava pokvari. Posebno velja to za nedostatke človeške kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), ter Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov Si2 Din franko). Naroča se pri lekarnarju FItigen V. Peller. Stubica Donja, Elsatrsr 344, Savska banovina.
Lep uspeh našega čipkarstva v tujini. Na velesejmu v Milanu je dosegel naš priznani Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg zelo lepe uspehe. Dasi je Italija znana po svojih krasnih ročnih delih, so vendar želi naši precizno izdelani izdelki splošno občudovanje in našli tudi za najlepša dela — kupca.
Dve smrtnonevarni nesreči. Komaj 4-letno posestniško hčerkico Katarino Mlakarjevo iz Skorbe je zadela v nedeljo proti večeru huda nesreča. Deklica se je nahajala na občinskem pašniku, kjer se je pasel konj posestnika Gor-čenka Janeza iz Skorbe. Žival je ubogo dekletce nenadno brcnila v glavo tako, da so morali dekletce v brezupnem stanju prepeljati v ptujsko bolnico. — Druga nesreča se je pripetila posestniku Francu Pernatu v Spodnjih Pleterjah. Pernat se je v nedeljo okoli 22. vračal z vozom domov. Nenadno se mu je splašil konj. Posestnik je padel z voza in dobil hude notranje poškodbe. Tudi Pernat je bil prepeljan v ptujsko bolnico v brezupnem stanju.
Gradba novega pristanišča na Sušaku. Prometni minister je odredil, da se takoj prične odstranjevanje ostankov porušenega nasipa na Brajdici ter da se čimprej zgradi novo pristanišče na armiranih betonskih stebrih. Vsa tozadevna dela morajo biti do avgusta tekočega leta končana.
Tečaj Županske zveze v Ljubljani. Dne 22. maja je priredila Županska zveza v Ljubljani celodneven tečaj za župane in občinske odbornike višnjegorskega sodnega okraja v Ivanči gorici. Tečaja so se udeležili vsi župani in več odbornikov ter je trajal od 9. dopoldne do 6. zvečer. Na podlagi strokovnih referatov, v katerih so se obdelala važna vprašanja obračuna, proračuna, mestne kontrole, vojaških zadev, do-movinstva in državljanstva ter raznih davščin, se je razvila živahna debata s praktičnimi primeri. Tečaj je vodil predsednik višnjegorskega odbora g. Drolc, živinozdravnik iz Višnje gore, ki posveča stremljenju Županske zveze mnogo pažnje in mnogo truda.
Napredek našega kmetskega gospodarstva je nemogoč, ako ne bomo kmetski gospodarji sledili napredku kmetijske vede in izkustvom kmetijske prakse. Vsakdo izmed nas ne moro obiskovati raznih kmetijskih šol, da bi se tam obogatel z znanjem naprednega kmetijstva. Vsakdo izmed nas pa lahko čita kmetijsko-stro-kovne knjige, ki na lahko razumljiv način poučujejo svojega bralca, kako mora gospodariti, če hoče, da bo njegova kmetija uspevala. »Kmetijska Matica« nam leto za letom daje po 4 take knjige za nizko ceno Din 20'—. Knjige Kmetijske Matice so najboljši in najcenejši prijatelj, učitelj in svetovalec slovenskega kmeta. Zato naj ne bo med nami nikogar, ki bi ne bil član Kmetijske Matice!
Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc-Jožefova« grenčica, zlasti v srednji in visoki starosti izborno čisti želodec ia čreva.
Jugoslovanskih ladij v grška pristanišča je
prišlo lani 557 s 560.000 tonami proti 535 s 380.000 tonami v letu 1930.
Obvestila
Kmetska nadaljevalna šola v Trbovljah priredi v nedeljo 5. junija poučni pešizlet v Izlake pri Zagorju, kjer se bo vršil ogled mlekarne, vzornega sadovnjaka, rudnika Kisovc itd. Zbirališče pri spomeniku padlih vojakov v Trbovljah, odhod ob 6. zjutraj. Na izlet so vabljeni vsi kmetijski posestniki in posestnice.
Zlet sokolske župe Ljubljana. Opozarjamo vse čitatelje in naročnike na velik zlet sokolske župe Ljubljana, ki ga ta priredi v dneh 4. in 5. junija t. 1. v Ljubljani v proslavo stoletnice rojstva ustanovitelja sokolstva dr. Miroslava Tyrša. Vsi člani društev, ki spadajo pod ljubljansko župo, so dolžni, da se zleta udeleže, vsi ostali gostje in prijatelji pa bodo dobrodošli, ker bodo tudi oni s svojo prisotnostjo dvignili svečani značaj župnega zleta. Torej na svidenje v Ljubljani in vsem bratski Zdravo!
Enodnevni tečaj za zeleno precepljanje šmarnice in za poletna dela v vinogradu se vrši v soboto, dne 11. junija t. I. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Potrebnim, ki to dokažejo z uradnim potrdilom od pristojne občine, se bo razdelilo cepilne nože in gumijeve trakce.
Absolventom kmetijskih šol! Vse tovariše absolvente vseh kmetijskih šol in vseh letnikov vabimo, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil dne 5. junija t. 1. ob 10. uri dop. v prostorih restavracije »Zvezda« v Ljubljani. Na sestanku bomo razpravljali o ustanovitvi lastne Zveze absolventov kmetijskih šol in o drugih važnih skupnih zadevah. Ker se bo sestanek vršil ob času velesejma, ko je polovična vožnja po železnici, želimo, da se sestanka vsi tovariši ude-k' ite, posebno še, ker se boste ob tej priliki laLi.o sestali z mnogimi nekdanjimi sošolci ia prijatelji! — Pripravljalni odbor Zveze absolventov kmetijskih šol.
Kmetje, obrtniki in podeželski delavci! Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka,»Kmetski list*!
TISKOVINE
vseh mt-ircjmke, hradne,reklam-T^\nc,casapisc, knjige, i>ečbcm '^fjjšrmi tisk hilvc />j pccmi l
TISKARNA MERKUR
LIUBLTANA.GREGORČIČEVA^
®25-52fkLagram :7iskamni llbrkuv
Kje se dobe sejemske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega XII. Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija t. 1. po Din 30-— prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župni uradi, prosvetna društva, tujskoprometne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo m urad velesejma.
Drobne vesli
Karambol dveh parnikov. Na višini otoka Block (Rhode Island) sta v gosti megli trčila parnika »City of Chattanooga« in »Grecian«, "Parnik »Grecian« se je potopil. Štiri mornarje parnika »Grecian« pogrešajo.
Svobodna trgovina v Rusiji. Na podlagi sklepa izvršilnega odbora komunistične stranke o prosti trgovini z živili so otvorili v Leningradu prvi prosti trg, na katerem smejo kmetje prodajati živila. Cene so bile znatno višje kakor pa uradne cene živil. Kljub temu je bil promet zelo živahen.
V Belgiji je vlada odstopila radi narodnostnega prepira med Flamci in Valonci, zlasti radi jezikovnega vprašanja v šolstvu.
Huda železniška nesreča t Mandžuriji. Po poročilu iz Harbina v Mandžuriji je potniški vlak z begunci trčil na postaji Japzovi na vzhodno-kitajski železniški progi v tovorni vlak. 40 oseb je ubitih, nad 110 pa ranjenih.
30.000 ljudi brez strehe. Po zadnjih poročilih je ostalo zaradi tajfuna na Filipinih 30.000 oseb brez strehe. 150 oseb je bilo ubitih.
52 delavcev zasutih. Pri delih v predoru blizu Lonquimaya se je smrtno ponesrečilo 52 delavcev. Predor, ki ga kopljejo pod Andi, se je na velikem delu porušil in tako zaprl delavcem izhod. Množina kamenja in zemlje je odrezala delavcem dohod zraka, tako da so se zadušili. Ko so po dolgotrajnem naporu vendar prišli do zasutih, so bili že vsi mrtvi.
Prohibicija ostane. Washingtonski senat je odklonil predlog, ki je imel namen dovoliti proizvajanje in prodajo piva z 2 in tričetrt odst. alkohola. S tem so dobili ameriški prohibici-onisti nov udarec, ki se ga niso nadejali v tej obliki.
Šanghaj naj postane svobodno mesto. Japonsko časopisje poroča, da se Japonska zavzema za to, da se proglasi Šanghaj za svobodno mesto brez vojaške posadke. Japonsko zunanje ministrstvo noče k tem glasovom dati nobene izjave.
Nova vlada v Belgiji. Belgijsko vlado je zopet sestavil prejšnji ministrski predsednik Ren-kin. V vladi je sedem katolikov in pet liberalcev. V jezikovnem vprašanju bo nova vlada Flancem popustila, socialnopolitično pa bo ta vlada še reakcionarnejša kakor je bila prejšnja.
Jazbečar — modni psiček. Po poročilih iz Chicaga nastopajo za pse-jazbečarje zlati časi. Ne bo namreč dolgo trajalo, da bodo proglašeni za modne pse. S tem bodo izgubili svojo dosedanjo veliko vrednost foksterierji, ki so za današnje tesne stanovanjske razmere prevelike živali.
Na smrt obsojena morilka. Sodišče v Lvovu je obsodilo na smrt Jugoslovenko Margareto Gorgon, ki je živela več let v skupnosti s poljskim arhitektom inž. Zarembo ter je umorila
njegovo hčer, ker ni dopustila, da bi se oče oženil z Gofgonovo. Sodišče je obsodilo morilko na smrt na vkšalih, a se je izvršitev kaznd začasno odgodila, ker je obsojenka v blagoslovljenem stanu.
Kriza nemške vlade
Po velikem napredku nemških narodnih socialistov pri zadnjih voliSv. *\ je nastal v Nemi čiji popolnoma nov položa,, Jti je primoral dosedanjo vlado do odstopa. Kako bo sestavljena nova vlada, trenutno še ni znano, vse pa kaže, da bo nova vlada desničarska in da bodo v novi vladi zastopani tudi naro£*i socialisti.
Prememba v Nemčiji ki. imela važne posledice za vso Evropo z ozirom na bližajoče se mednarodne konference o ureditvi vprašanja vojne odškodnine in pa razorožitve. Franciji in tudi drugim velesilam ne Ho vseeno, kdo vlada v Nemčiji in po tem bodo padale tudi odločitve.
Preden oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarskl vzorci so vedno na razpolago. Solidna in to6L» izvršitev z večletno gara: icijo.
TONE MALGAJ
družba z o. z., stavbeni in pohištveni pleskar in ličar, sobo- iu črkoslikar, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica, štev. 6.
Cpefeo in
strešnike
vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskili opekarn
fLCčVAC
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih
cenah samo	J ». g* ft
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
»EiCIlHOM« uoBijIi1AT Keicipv^iir?
V vsako kmetsko hišo Kmetijsko Matico!
Vsak trgovec, obrtnik, gospodar, gospodinja poseti
XII.
4.—13. Junija 1932.
Zakaj?" j 11 •
Ker nudi največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orientacijo cen blaga,
polovično vožnjo na železnici,
popust na parobrodih.
7oo razstavljalcev, 4o.ooo m2 razstavišča.
Izdelki celokupne industrije, pohiSfvo, oficijelna razstava Poljske republike, hlgi-jenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-prometna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju.
Legitimacije po Din 30'— se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah Dravske banovine in biljetarnah „Putnika".
Prenočišča preskrbljena.
Kadar ni kaj v redu
v prebavnih organih telesa, se to oči-tuje na razne načine. Tako človek na primer nima teka, se mu mrzi jed, ea obenem draži h kolcanju. ied mu težko leži v želodcu, ga muči glavobol, se počuti trudnega, se težko pripravi k delu, je slabe voije in naravno tudi potrebe ne opravlja redno.
Kadar s tekom.
zadovoljni, tedaj nam dobro služijo Fel-1e ri eve
»Elsa«-pilule, ki zai.^aiiivo in hiiio žalujejo, so povsem neškodljive, ne dražijo črevesa in se po njih lahko opravlja potreba. Fellerjeve »Elsa«-pilule krepčajo želodec in čistijo telo in obenem tudi kri. 6 škatel Din 30—, 12 škatel Din 50 — z omotom in poštnino vred dobavi lekar-naj Eneen V. Feller, Shibica Donja. Elzatrg 344 (Savska banovina).
Odobreno oq ministrstvu za soc. politiko tr narodno zdrm]e. Sp. St. 509 i dne 24. III. 1935.
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spa$qjoče predmete
Velika zaloga vseh vrst nmetnih gnojil, modre galice kr najboljšega trboveljskega in split-skegapo^tland-cementa
SSE , • .-■-.•'
mm*
ri-0r-ipi f<" t, ' -T:.-:: ' • s r	t.
CA".	1	-f T	' ■" ■	..	'	» • v-
KraLjfe ..iii.«. .,„vJ '	::
Uspelo nam je izpopolniti obutev, ki jo prodajamo za tako nizko ceno, da je zamore vsakdo kupiti. Tudi Vi boste zadovoljni z našo poletno obutvijo. Prepričajte se!
... -t.,«' • i '
49.-
Vel. 19-26
SA-. v ;.
Vrsta 4441-05
Vrsta 4432-37
Za deklice: zrafoi lahki platneni polčevlji z gumijastim podplatom, okusne oblike.
9t. 3-8 (19-26)
Otroški platneni čeveljčki v »ivi barvii z gumijastim podplatom. PraSotični za vsakdanjo nošnjo.
fr sta 2944-00
Vrsta 21454)9
Sandali, ki ne žuliijo niti nog niti žepa. Otro-	Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega plato*
škji št. 22—26 Din 39 —, št. 27—34 Din 49'—.	z zaponko in prožnim gumijastim podplatom.
Ženski št. 36—38 Din 59'—. Moški St. 39—46	Za malo denarja veliko zadovoljstvo. Din 69 —.
V Veti naših prodajalnah kupite dobre in cenene nogavice, moške
_L
ženske za Din 25*
J_
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
„JUGRAD"
Jugoslovanska gradbena ln kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35,/I r Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5*— v znamkah. Za odgovor nrosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18.
ocoocxxxxxxxxxxxxxxx)oo
SANATORIJ
v MARIBORU
Gosposka 49. Tel. 2358
kirurg dr. CERNIC
Najmoderneje urejen za operacije. Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica „Hala", enterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). — Cene zmerne.
ŽENE,
oooooooooooooooooooooc
Pozor, kmetje!
„PENIK"
Trgovina s čevlji domačega izdelka —:
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica St. 35
Vam nudi moške čevlje že od Din 115'—, goiserje od Din 200—, močna delavske od Din 80'—, ženske lahke ia športne od Din 7S'— dalj«, otroške čevlja po najnižjih cenah. — Izdeluje tudi po meri. Popravila se sprejemajo.
nič strahu! POMOČ
pri motnjah in izostanku mesečnega perila vam ▼ teku ene ure prinese samo »Vigic dr. Heryja. »Vigk učinkuje zajamčeno pri vsaki ženi tudi v zastarelih in težkih primerih. Že tisoči žen so ga uporabljali z uspehom in vselej jim je vrnil mir in veselje do življenja. Uspeh zajamčen brei prekinitve poklicnega posla. Zdravju ne škoduje. Samo temu sredstvu se boste lahko zahvalili za svoj mir. Ne hvalimo preko mere; poklonite nam svoje zaupanje, d« ram vrnemo mir. Strokovnjaki so ga nazvali edino uteho Jene. Poior! Samo »Vigi« dr. Herjrjat — Cena Din 70 —, močnejši Din 130 —, posebno močan za zastarele motnje in krepak telesni ustroj Din 200 — in 250'—. Uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne! Na tisoče zahval za gotov in hiter uspeh. Sredstvo ne odreče niti v najtežjih primerih, deluje naravnost čudežno. Diskretno po pošti za vnaprej poslani znesek (v dopise) ea razpošilja samo:
Strokovni ordinačni laboratorij »Aide-Havel-ka«, Praga-Vinogradi, Slezska 116 - odd. K. Poštni predal 28, Češkoslovaška.
Strokovni sveti brezplačno 1
Ure za birmo
prodala najceneje
Pakiž Ivan
Ljubljana
Prtd Škofijo IS
VSAK
zaveden kmet bi moral citati naš list!
I. SLANOVIC
sploSno kljutavniiarstvo
Ljubliana
Gajeva ulica 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana
Pozor, novost! ČEVLJARJU
Patent Peta neprekosljiv ea pritrditev usnja na lesenih petah. Strokovnjaško preizkušeno. Dobiva se pri tvrdki
JAKOB FLIGL, DEDIČI, LJUBLJANA kleparska - vodovodna instalacija Gregorčičeva ul. 5 — Tel. 3353 — Rimska c. 2
K	Denar naložite najbolje in naj-
varneje pri domačem zavodu
meftski hranilni in posojilni dom
V LJubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Tavčarjeva (Sodna) ulica 1	Ra5un pošt hraniL št 14257
m ' ,_„„ , , . ■ •	Brzojavi: »KMETSKI DOM"
VLOGE na knjižice In tekoči račun	M
■a obrestujejo po 5'/,'/, brez odpo-	/v*	Telefon Stev. 28-47
povedi, pri trimesečni odpovedi po 7•/, brai odbitka davka na raste Stanja vlog nad 39,000.000 dinarja« // Rezerva nad 900.000 dinarja«
Jamstvo sa vloga presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez preldnjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin In vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računa pod najngodnejgiml pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12'/, in od 8—4'/,, le ob sobotab In dnevih pred pražniki od 8—12%
Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 3
Urednik: Janko. yiči& — Izdaj« za konzorcij lian fiigftfl. —- Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: 0, Michdlety Ljubljana,