LETO XXX., ŠT. 11
Ptuj, 17. marca 1977
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Ne čakajmo na jesen in zimo (stran 2)
Slaba udeležba, dobra razprava (stran 4)
Iz vasi v vas v Vitomarcih (stran 5)
Našim ženam v Osluševcih (stran 6)
Promocija knjige Gorice in vino (stran 7)
»Brez
ovir../'
LETOŠNJE PRAZNOVA-
NJE MEDNARODNEGA
DNEVA INVALIDOV PO-
TEKA POD GESLOM:
v simboliki prihoda pomladi se
zrcali tudi uradni začetek prazno-
vanja mednarodnega dneva invali-
dov. Prva pomladna nedelja v le-
tu, se v svetu šteje kot mednarodni
dan invalidov. Mednarodna inva-
lidska organizacija ,,FIMITIC" je
svetu oznanila, da letošnji splet
prireditev in manifestacij, posveče-
nih invalidni osebi, poteka pod ge-
slom: ,,brez ovir". Vsebinska ob-
razložitev gesla pove, da ne gre
zgolj za premagovanje arhitekton-
skih ovir, temveč za premagovanje
cele vrste preprek, ki se javljajo v
vsakodnevnem življenju invalida in
so socialno, ekonomsko, rehabili-
tacijsko, zdravstveno, psihosocio-
loško ali kako drugače obarvane.
Letošnji praznik mednarodnega
dneva invalidov pod geslom: ,,brez
ovir" je tako znova priložnost, da
razmislimo in tudi čimveč storimo
za invalidnega soobčana v naši
družbi.
MG
»Od besed k dejanjem"
v ponedeljek dopoldan so se
v prostorih občinske skupščine
v Lenartu sestali delegati med-
občinskega sveta podravskih
občin: Maribora, Lenarta, Or-
moža, Ptuja in Slovenske Bi-
strice. Po kritični oceni dose-
danjega deia, so ugotovili, da
je vse premalo zanimanja pri
vodstvih občinskih skupščin,
delo je neusklajeno, neorgani-
zirano, zato je treba v bodoče
dati več pozornosti razvojnim
problemom in nalogam med-
občinskega sveta podravskih
občin. Ce ocenjujemo doseda-
njo funkcijo in vlogo sveta,
potem nikakor ne moremo biti
zadovoljni, kajti vse premalo
je oblik dela, ki izvirajo iz de-
legatske baze. V bodoče je tre-
ba razvijati aktivnost sveta v
taki smeri, da bo čim prej pri-
šlo do minimalnega dogovora
med sodelujočimi občinami, v
katerem je treba jasno oprede-
liti vlogo sveta, ki naj bo
samoupravno verificiran in
ustavno utemeljen.
V drugem delu seje sveta
podravskih občin so izvolili
novo vodstvo. Dolžnost pred-
sednika sveta podravskih občin
je prevzel Vitja Rode, predsed-
nik skupščine občine Maribor,
za njegovega namestnika pa so
izvolili Vinka Borca, predsed-
nika izvršnega sveta SO Mari-
bor.
Pozneje so razpravljali še o
programu dela in predlogu fi-
nančnega načrta za leto 1911.
V programu dela je potrebno
dati poudarek področju agro-
živilstva in pa seveda zavzetosti
sveta za gradnjo sladkorne to-
varne v Ormožu ter proizvod-
njo sladkorne pese v smislu
programov, ki so jih vsem pe-
tim občinam že izročili.
Delegati so razpravljali tudi
o uvajanju usmerjenega izo-
braževanja v naši regiji. V os-
novi naj takšen način izobraže-
vanja izhaja iz realnih potreb
združenega dela. V razpravi
naj vsaka izmed občin sodeluje
aktivno, naj ne bo to samo
problem občin v katerih imajo
šolo višje stopnje, ampak naj o
tem razpravlja vsak občan,
vsak izmed nas naj da svoje
mnenje že sedaj, da ne bo poz-
neje prihajalo do kakšnih spre-
memb, saj vemo da vsaka ne-
racionalnost veliko stane. Pro-
blem brezposelnosti pa je treba
začeti reševati pri usposablja-
nju kadrov. Zgodi se namreč,
da zgradimo tovarno, odpremo
določeno število delovnih
mest, brezposelnih je na voljo
dovolj, ni pa ustreznih kvalifi-
kacijskih struktur, premalo je
usposobljenih ljudi.
Leto dni je od tega, ko so
delegati na seji sveta skupnosti
podravskih občin sprejeli
družbeni dogovor, ki naj bi
spodbudil in omogočil relativ-
no enotno financiranje nekate-
rih skupnih potreb v KS občin
te regije. Delovni ljudje bi naj
odvajali določen delež svojega
skupnega dohodka krajevnim
skupnostim, kjer prebivajo, ne
glede na meje občin. Zato so
na seji v ponedeljek ocenili
upravičenost zamisli družbene-
ga dogovora in izmenjali eno-
letne izkušnje.
Ob koncu so delegati skleni-
li, da je potrebna nujna izdela-
va analize stanja v podravski
regiji z opisom prostora in pre-
bivalcev, z važnejšimi indika-
torji dosedanjega razvoja,
stopnjo razvitosti in z za-
ključki izdelanimi na temelju
razgovorov s predstavniki
pMm^_______ -OM
V jeseni srečanje kmečkih žensk
v Ormožu si zelo prizadevajo,
da razširijo bratsko sodelovanje.
Prve korake k oblikam sodelova-
nja je napravila že občinska kon-
ferenca ZSMS Ormož, ki bo v
aprilu organizirala mladinsko sre-
čanje. V prizadevanja za bratsko
sodelovanje se je sedaj še intenziv-
no vključila občinska konferenca
socialistične zveze Ormož. Tako so
se v Ormožu sestale predstavnice
svetov za družbenoekonomski in
politični položaj žensk iz podrav-
ske regije. Članice tega sveta so
razpravljale o oblikah bratskega
srečanja, ki pa ne sme biti samo
formalnega značaja, temveč mora
biti vsebina srečanja konkretna in
delovna.
Posveta sta se udeležila tudi
Stane Gavez, predsednik medob-
činskega sveta socialistične zveze
ter predsednik medobčinskega sve-
ta zveze sindikatov Franc Fištro-
vec, ki sta pozdravila in pohvalila
pobudo ormoške občinske konfe-
rence SZDL.
Kot predvidevajo, bo srečanje v
Ormožu od 15. do 18. septembra.
Udeležile se ga bodo kmečke žen-
ske iz podravskih občin ter ženske
iz SR Srbije in sicer iz Arandjelov-
ca, Kraljeva, Brusa, Svetozareva in
Vrnjačke Banje. Srbske ženske bi
dni srečanja preživele na kmetijah
v občini Ormož in tako navezale
konkretne stike tudi s slovenskimi
kmečkimi ženskami. Poleg tega pa
bi se žene udeležile tudi kulturnega
programa, ki se načrtuje ob tej
priložnosti.
zk
O urbanističnem obmoqu
Ptuja
Arheološka izkopavanja na parceli bloka B-3, ki so se začela že lani jeseni, so zaradi zime morali
preložiti na letošnje leto, kjer od 1. marca naprej že pridno del^o. Poleg ptujskih arheologov in
delavcev iz okolice, sodeluje pri izkopavanju še 17 študentov arheologije, kijih vodi dr. Paola
Korošec.
Foto: R.
Izvršni svet skupščine ob-
čine Ptuj je na seji prejšnjo
sredo razpravljal tudi o
problematiki gradnje stano-
vanj in drugih objektov na
urbanističnem obočju Ptuja.
Gradivo, ki so ga člani IS
prejeli napisanega, so še
podrobneje obrazložili pred-
stavniki samoupravne stano-
vanjske skupnosti Ptuj.
Izvršni svet je sklenil, da bo
pripravil podrobnejšo infor-
macijo o celotni problematiki
arheološkega in ostalega
spomeniškega varstva na
območju   ptujske   občine.
Informacija bo namenjena
delegacijam za zbore občinske
in republiške skupščine. Na
podlagi tega bodo delegati v
zbore skupščine SR Slovenije
lahko prenesli v republiško
skupščino celovitost proble-
ma glede na obseg varovanja
spomenikov, povezano z zago-
tovitvijo potrebnega denarja.
Občina Ptuj sama ne more
in tudi v bodoče ne bo mogla
nositi tako velikega finan-
čnega bremena, ki ga zahteva
zaščita kulturno-zgodovinskih
spomenikov, med katere spa-
da tudi celotno mestno jedro
starega Ptuja.
V informaciji bodo nave-
deni tudi podatki o vseh
dosedanjih vlaganjih za zašči-
to kulturno-zgodovinske dedi-
ščine v občini in v samem
Ptuju in delež, ki zaradi
raziskav in zaščite bremeni
posamezne investicije. S tem
bodo seznanili tudi samo-
upravne interesne skupnosti
in družbenopolitične organi-
zacije v občini, da vsaka
svojim organom v republiki
posreduje to problematiko.
m. g
Izgleda, da bomo tudi v ptuj-
ski občini v bodoče sedeli na sejah
in sestankih, ne da bi se dušili v
modrikastih oblakih cigaretnega
dima. O osnutku sklepa o prepo-
vedi kajenja na sejah je na svoji
zadnji seji razpravljal tudi izvršni
svet skupščine občine Ptuj in skle-
nil, da bo osnutek sklepa predložil
zborom občinske skupščine.
Izvršni svet je prav tako sprejel
osnutek priporočila družbenopoli-
tičnim organizacijam, samouprav-
nim interesnim skupnostim, orga-
nizacijam združenega dela in dru-
gim, da prav tako sprejmejo sklepe
o prepovedi kajenja na svojih se-
jah in sestankih ter v zaprtih pro-
storih, kjer dela več ljudi skupaj.
Tudi to priporočilo bo predloženo
zborom občinske skupščine v raz-
pravo in potrditev. m. g.
Ormož
Poiskati dolgoročne
rešitve
Pred ormoškimi komunisti je
mnogo odgovornih nalog. Na zad-
njem posvetu sekretarjev osnovnih
organizacij in aktivov Zveze
komunistov so     najprej
spregovorili o aktualnih idejno-
političnih vprašanjih ter o
letošnjem gospodarskem gibanju,
ki izhajajo iz stališč in ocen CK
ZKJ. Na posvetu, ki je imel
seminarsko obliko dela so ormoški
komunisti poudarili tudi naloge, ki
so pred osnovnimi organizacijami
in aktivi. Vse naloge bo potrebno
prenesti tudi v združeno delo in
samoupravne interesne skupnosti v
občini Ormož, je poudaril sekretar
komiteja Milan Ritonja.
Tako se tudi pred vse organiza-
cije združenega dela in interesne
skupnosti ter druge skupnosti
postavlja več aktivnosti v zvezi
ocenjevanja sedanjih gospodarskih
gibanj ter iskanje dolgoročnih reši-
tev boljšega družbenoekonomske-
ga razvoja občine Ormož. Tudi
smelejše načrtovanje bo del uspe-
ha, seveda ob še večji storilnosti
ter poboljšanju proizvodnih proce-
sov.
Mnogo pozornosti so sekretarji
posvetili letošnjim jubilejnim
prireditvam, ki se bodo zvrstile v
marcu, aprilu in maju. Poleg tega
so komunisti prisluhnili tudi in-
formaciji o pripravah na" beograj-
ski sestanek o evropski varnosti ter
bili seznanjeni o bogatem progra-
mu seminarja za kandidate in novo
sprejete člane ZK. Seminar bodo
pripravili v začetku aprila in sodi v
okvir izobraževanja in idejno-
političnega usposabljanja članstva
Zveze komunistov.
TUDI LETOS MNOŽIČNO
PO POTEH REVOLUCIJE
Izvršni odbor predsedstva občinske konference
SZDL Ptuj je imenoval 19-č!anski odbor za pripravo
pohoda po poteh revolucije v MosCje. Ta odbor se je
že sestal in pripravil podrobnejši program. Pohod bo
letos v soboto, 23. aprila združen s proslavo obletnice
ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Oavni namen pohoda je predvsem v množičnosti, kar
pa zahteva ogromno organizacijskega dela. O tem so
že razpravljali na posvetu predsednikov in sekretarjev
krajevnih konferenc SZDL, na katerih leži glavna
(Klgovornost, da skupno z vodstvi drugih družbeno-
političnih organizacij v krajevnih skupnostih zagoto-
vyo čim številnejšo udeležbo. V torek pa je bil že tudi
prvi posvet z novoimenovanimi komandanti odredov.
Enako kot prejšnja leta bodo tudi letos organizira-
ni štirje odredi: Lackov, Osojnikov, Kvedrov in
Krambergerjev z enakimi teritorialnimi območji kot
lani. Prav tako bodo ostala enaka zbirališča udeležen-
cev pohoda, le poti posameznih odredov bodo
nekoliko spremenjene. Z vodstvi šol in z ustreznimi
pedagoškimi organi je dogovorjeno, da bodo vse
osnovne in srednje šole na območju ptujske občine
imele 23. aprila športni dan, kar bodo izkoristili za ko-
lektivno udeležbo vseh učencev v pohodu PO POTEH
REVOLUCIJE od Ptuja do Mostja pri Juršincih.
Posebej je bilo na seji poudarjeno, da bo pohod orga-
niziran ob vsakem vremenu in naj glede tega ne bo ne-
potrebnih ugibanj, če bo dež, se bo pač temu primerno
treba opremiti za pohod.
Sam program proslave v Mostju bo letos nekoliko
spremenjen. Komandant: odredov bodo raport predali
govorniku na proslavi. Kdo bo to, še ni konkretno do-
govorjeno, želja vseh ptujskih občanov pa Je, da bi naj
to bil eden od naših vodilnih revolucionarjev. Po
govoru bo krajši kulturni program, v katerem bodo
nastopili združeni pevski zbori in koncert godb na
pihala iz Ptuja, Kidričevega in Bukovec. Za tem bo
Aeroklub Ptuj pripravil zanimiv letalski miting. Gasil-
ska društva z območja Slovenskih goric pa bodo
poskrbela, da udeleženci pohoda ne bodo lačni in
žejni, da se bo pohod končal s prijetnim srečanjem
tisočero prijateljev in znancev.
Odbor za pripravo pohoda PO POTEH
REVOLUCIJE bo tudi letos izdal posebno značko, ki
bo kmalu v prodaji, stala pa bo 10 dinarjev.
FF
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
17. marec 1977 —
TEDNIK
TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK
Dovekje povsod
najpomembnejši
dejavnik
Ce hočemo resnično uveljavljati ustavo in zakon o združenem
delu, potem moramo govoriti o celovitem in globokem uresničevanju
vsebine, ne pa samo o usklajevanju z določili posameznih členov.
Novosti imajo predvsem razredni pomen, zato pri uresničevanju ne
moremo sprejemati le deklarativnih izjav in stališč, temveč se moramo
zavestno usmeriti v konkretne akcije. To je ena od ugotovitev nedavne
seje CK ZK Slovenije.
Komite občinske konference ZKS Ptuj pa je nekaj pred tem, na
razširjeni seji ocenil samo eno od področij uresničevanja zakona o
združenem delu, to je delovanja sestavljenih organizacij združenega
dela. V oceni kaj je bilo doseženega doslej in v čem naj bo ostrina
nadaljnje družbeno-politične aktivnosti vseh subjektivnih sil za naprej,
je bila podobna ugotovitev, da je prav človeški dejavnik, njegova
mislenost in interes najpomembnejši pri vsebinskem uresničevanju
določil ustave in zakona.
Naš samoupravni razvoj, ki ga začrtuje ustava in konkretizira
zakon o združenem delu, po eni strani zagotavlja decentralizacijo
samoupravljanja, ki se odraža v temeljnih organizacijah združenega
dela, po drugi strani pa čim širše povezovanje, združevanje dela in sred-
stev, da bi bili kar najbolj učinkoviti.
Ena od takih oblik je sestavljena organizacija združenega dela, v
katero se delovne organizacije povezujejo zato, da bi lažje koordinirale
delovni proces, združevale sredstva za učinkovitejše uresničevanje
skupaj določenih dejavnosti in ciljev, da bi enotnejše planirali in delov-
ne organizacije medsebojno lažje usklajevale plane v okviru sestavljene
organizacije za hitrejši razvoj dejavnosti s katerimi se združene organi-
zacije ukvarjajo in podobno.
Ugotovitev na seji komiteja je bila, da so vse sestavljene organi-
zacije združenega dela na območju ptujske občine sicer sledile ustavne-
mu načelu, vendar razen podpisa samoupravnega sporazuma o zdru-
žitvi v SOZD, niso napravili niti toliko, da bi posamezno SOZD lahko
vpisali v register pri sodišču združenega dela. Predvsem so bile povsod
doslej pomanjkljive kadrovske rešitve, tako poslovodnih organov
SOZD kot tudi delovnih skupnosti, ki bi opravljala skupna dela. Niso
bili redki primeri, da so ljudje odklanjali prevzem dolžnosti v skupnih
službah, ker niso videli dovoljne trdnosti v uresničevanju skupnih za-
dev in ciljev.
Kje so vzroki za to? Tu je mnogo vprašanj in tudi odgovorov, ki
kažejo, da je prav človeški dejavnik glavna ovira. Poskušajmo po vrsti
razčleniti nekaj vprašanj in odgovorov:
Ali je tehnologija v SR Sloveniji ali na našem ožjem območju že na
taki ravni, da ne zahteva nujnosti povezovanja in združevanja dela in
sredstev? Prav gotovo ne, nasprotno, če hočemo pospešiti razvoj,
moramo pospešiti tudi združevanje in povezovanje.
Ali delovne organizacije pri tem ovirajo zakonski predpisi, najbrž
ne, saj pravne norme to omogočajo, čeprav so ponekod še nepopolne in
ne dovolj precizne, kar je lahko le delna ovira.
Ali morda ni v TOZD in v delovnih organizacijah ustrezne politič-
ne klime, ali ni stališč višjih vodstev družbeno-političnih organizacij?
Vse to je, celo prisiljujejo nas sklepi družbeno-političnih organizacij v
združevanje.
Ali samoupravljanje zavira ta proces? Nikakor ne, celo pospešuje
ga. Res pa je tudi, da je prav tu del odgovornosti, da povezovanje ni
bolj učinkovito. To je opazno zlasti tam, kjer samoupravljanje ni
dovolj učinkovito, kjer se izkrivlja, kjer posamezniki pojmujejo druž-
beno lastnino kot skupinsko lastnino.
Iz tega sledi, da je največ vzrokov v subjektivnih dejavnikih.
Marsikje so ljudje še obremenjeni s svojo majhnostjo in obrtniško
miselnostjo, ko mislijo, da nas je že veliko, če nas je v delovni organiza-
ciji tisoč. Prav to je vzrok, da slovensko gospodarstvo zaostaja, da je
vse manj sposobno učinkovito nastopati na jugoslovanskem trgu.
Niso redki primeri, da so vodilni ljudje preveč obremenjeni s pod-
jetniško miselnostjo in ta se z oblikovanjem TOZD prenaša navzdol,
namesto, da bi se prenašala navzgor, v višje oblike povezovanja, ki
pomenijo širši interes. Delavci marsikje ne gledajo dovolj naprej,
temveč vidijo le kratkoročne interese. Poleg tega so za uspešno povezo-
vanje marsikje resna ovira tudi občinske meje, razni lokalizmi, partiku-
larizmi {posebnosti posameznikov) itd.
Ni odveč poudariti, da se našteta izkrivljanja, izhajajoča iz obre-
menjenosti preteklosti, nanašajo predvsem na poslovodne in druge vo-
dilne ljudi, strokovnjake ipd. Saj so prav ti v glavnem vključeni v dogo-
varjanja, delavci neposredno pa mnogo manj, delavci več ali manj
sprejemajo tisto, kar se jim programira, kar pripravijo strokovne služ-
be. Končno delavci morajo verjeti strokovno pripravljenim elabora-
tom, saj so jih pripravili strokovno usposobljeni ljudje, z določenimi
poblastili, obveznostjo in odgovornostjo. Prav zato ne bo odveč poli-
tična akcija, subjektivno politično angažiranje, da nakazane in
podobne slabosti pomagamo hitreje odpraviti.
Posebej še velja poudariti, da uresničevanje ustavnega položaja
delavcev v združenem delu zahteva, da bo vsak delavec resnično sezna-
njen z medsebojno delovno povezanostjo, soodvisnostjo, z dohodkov-
no povezanostjo v delovnih organizacijah in v sestavljenih organizaci-
jah, prav tako tudi v združenjih, s poslovnimi bankami in še posebej
med delavci materialne proizvodnje z delavci v družbenih dejavnostih.
Na tej podlagi je treba oblikovati tudi skupne programe razvoja in cilje
za hitrejši materialni razvoj. Po tej poti bomo tudi stopnjo osveščenosti
delavcev za uspešno uresničevanje osebnih in skupnih potreb približali
tisti vsebini, ki jo začrtujeta ustava in zakon o združenem delu.
Franc Fideršek
^TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK
PRED GRADNJO NOVE PEKARNE V PTUJU
Kruh je živilo, ki si je zagotovil
stalno mesto v naših dnevnih
obrokih. Za zanimivost naj pove-
mo, da so pekarne ,,Vinko ReS" v
preteklem letu proizvedle
3,571.701 kg raznih vrst kruha in
5.450.000 kom žemelj; skupaj s
pekovskim pecivom, maščobnim in
slaščičarskim pa 4.246.432 kg
izdelkov ali 11.744.000 enot
proizvodov. Na prebivalca ptujske
občine je v povprečju v preteklem
letu znašala poraba 63 kg kruha
letno; na mesec 5,2 kg kruha na
prebivalca; dnevna poraba pa je
zabeležena z podatkom 0,17 kg
kruha na prebivalca.
Ptujski peki dnevno spečejo 9
ton kruha in peciva; skupaj znaša
mesečna proizvodnja kruha in pe-
civa 330.000 do 340.000 kg.
Proizvodnja se odvija v štirih
proizvodnih obratih: v obratu ob
Rogozniški cesti, v obratu ob Or-
moški cesti v slaščičarni v Lackovi
ulici in v obratu v Kidričevem.
Poslovanje temeljne organizacije
združenega dela pekarne ,,Vinko
Reš" Ptuj je bilo v preteklem letu
izraženo z 109,9 odstotki; to je ne-
dvomno najboljši proizvodni re-
zultat doslej. Zaslugo zanj nosijo
neposredni proizvajalci in ugodne
razmere na tržišču. Podatek ilu-
striramo tudi s spremembo v rasti
in načinu prehrane v šolskih ku-
hinjah. Za malice v šolskih ku-
hinjah se je do nedavnega upo-
rabljal le kruh; danes pa že v pre-
težni večini maščobno in slašči-
čarsko pecivo. Trgovska mreža še
vedno naroča premalo izdelkov
pekarn ,.Vinko Reš". Nismo daleč
od resnice, če zapišemo, da je naj-
lažje potrošnika odpraviti z odgo-
vorom: ,,nimamo"! Negodovanje
potrošnikov je razumljivo, po-
sebno še ob sobotah, ko kljub 50
do 70 odstotnem povečanju dnev-
ne proizvodnje, kruha po navadi
zmanjka. Včasih bi nerganje
odpadlo, če bi potrošnika zlasti v
mestu opozorili, da je kruh moči
dobiti v popoldanskem času v pro-
dajalni v Lackovi ulici vse do 15.
ure.
Ob našem obisku v intesovi
TOZD pekarne „Vinko Reš", smo
direktorju Jožetu Sotlarju zastavili
tudi vprašanje: KDAJ NOVA PE-
KARNA V PTUJU? Povedal je:
,,V temeljih srednjeročnega pla-
na razvoja kmetijstva in živilske
industrije za obdobje do leta 1980
smo zapisali nalogo, da je treba
obnoviti zastarele obrate in zgradi-
ti nove, da bi tako povečali
zmogljivost za 30 odstotkov. Ce
bomo to uresničili, bo tržišče tudi
polno založeno; delavci v pekar-
nah pa bomo lahko v celoti ukinili
nočno delo. Delavci te stroke pa
bodo s tem pridobili tudi boljše
tehnične, ekonomske in zdravstve-
ne pogoje dela.
V srednjeročnem programu
razvoja občine Ptuj je zgraditev
nove pekarne predvidena za leto
1977. Investicijska naložba nove
pekarne bi naj znašala 18 do 20
milijonov dinarjev. Dnevna ispeka
pa bi bila 1000 kg kruha. Ker je
investicijska zmogljivost pekarne
enaka ničli, bo tako potrebna po-
moč širšega združenega dela.
Proizvodnja bo tekla na sodobni
tehnološki izvedbi: gradnja nove
pekarne pa bi istočasno pripo-
mogla k specializirani proizvodnji
v dosedanjih obratih pekarne.
Specializacija proizvodnje pa po-
meni korak več na poti v stalno
založenost trgovske in gostinske
mreže ptujske občine, kar je v
interesu potrošnika." MG
Proizvodni obrat pdcame »Vinko P 2Š" ob Rogozniški cesti
Foto: R
TGA Kidričevo:
Za gradnjo stanovanj
7,355.000 dinarjev
v TGA »Boris Kidrič" v
Kidričevem bodo tudi letos
namenili precejšen del sredstev za
stanovanjsko gradnjo svojih delav- '
cev. Tako je kadrovsko socialni
sektor na podlagi podatkov
finančnega sektorja ugotovil da bo
v letošnjem letu na razpolago za te
namene preko 7,355.000 dinarjev.
O tej kvoti je že na svoji redni seji
razpravljal svet za samouprav-
^anje, živ^enska vprašanja delav-
cev in obveščanje, ki je istočasno
tudi razpisal X. natečaj o dodelitvi
posojila za gradnjo in nakup
stanovanjskih hiš in VL natečaja o
dodelitvi posojila za rekonstruk-
C50 hiše ali stanovanja.
Delavskemu   svetu   TGA   so
fredlagali, da naj za obdobje
976-1980 razdeli omerijena
sredstva in sicer za odlacilo
anuitet letos 419.400 din, za
individualno gradnjo 2,500.000
din in za usmerjeno gradnjo
4,436.434 din. Medtem ko je za
individualno gradnjo ostala predla-
gana vsota, kot je to določeno v
temeljih kadrovdce politike, pa bi
se naj vsota za usmerjeno gradnjo
povečala za 2,536.034 din. To je
nujno in potrebno, če hočejo
realizirati srednjeročni plan grad-
nje družbenih stanovanj in sklep
DS TGA o nakupu 30 stanovanj v
Ptuju,
Glede na vsa dosedanja vlaganja
v minulih letih lahko trdimo da so
v tej delovni organizaciji resnično
pristopili k reševanju stanovanj-
skih problemov z vso odgo-
vornostjo in z zavestjo, daje treba
delavcem čimprej tako ali drugače
omogočiti, da pridejo do ustrez-
nili in potrebnih stanovanj.
France Meško
Franc Vreze, novi odgovorni
urednik Aluminija
Delegati delavskega sveta TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem
so podprli predlog konference sindikata tovarne, da se za novega
odgovornega urednika Aluminija, glasila delovnega kolektiva,
imenuje FRANC VREZE mlajši.
Prejšnji odgovorni urednik Franc Vrlič je namreč odšel iz de-
lovne organizacije. Franc Vreze mi. je sedaj tajnik družbenopoli-
tičnih organizacij v TGA. Na tem delovnem mestu je pokazal
sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo kos tudi tej zahtevni in odgo-
vorni nalogi, pri tem pa mu bo pomagal tudi celotni uredniški
odbor. Novemu odgovornemu uredniku Aluminija čestitamo!
F. M.
IVe čakajmo na jesen in zimo
Marsikdo se bo vprašal ob tem naslovu, kaj je
zopet tako nujnega, da nas še pred pomladjo
q)Ozarjajo na jesen in zimo. Listal sem po starejših
izvodih našega Tednika in zasledil članek o
pomanjkanju premoga, kije naše občane prizadelo v
najbolj mrzlih mesecih preteklega leta. Zato sem se
odločil, da vas že sedaj spomnimo na problem, ki se
bo lahko pojavil tudi letos.
Naši premogovniki delajo skozi vse leto z enako
zmogljivostjo, potrošnja pa temu ne sledi, sq je
n^večje povpraševanje in poraba v poznih jesenskih
in zimskih mesecih. Takrat pa razumljivo
premogovniki ne morejo kar naenkrat povečati
proizvodnjo in posledica tega je pomanjkanje
premoga za zasebne potrošnike, ker rudniki oziroma
premogovniki morajo dali prednost industriji,
termoelektrarnam in toplarnam. Slednje si skozi
poletje ne morejo ustvariti zadostnih zalog, saj nam
je vsem jasno koliko^a porabijo.
Na našem območju zasebniki porabgo kar 80
odstotkov premoga, ki ga dobavlja Lesnoindustrijsko
in trgovsko podjetje Les. In rešitev pred
pomargkanjem? Preprosto! Nabavite si premog v
pomladnih mesecih in začetku poletja, ko ga je
dovolj. Torej v mesecih aprilu, m^u in tudi juniju,
k^ti v nasprotnem primeru bo jeseni in na zimo spet
pomanjkanje, ko ga potrebujejo takoimenovani
veliki potrošniki, ki im^o prednost V tem času,
torej spomladi, boste premog lahko izbrali tudi glede
na velikost kosov, kot so kodce in oreh.
Če vam ugaja Ugnit, boste letos prikrajšanL
Rudnik Ugnita v Velenju namreč „dela" dcoraj
izključno za termoelektrarno Šoštanj, ki bo letošnje
leto povečana še za en agregat Rjavega premoga bo
dovolj. Tako je sicer dražji, vendar ima večjo
kalorično vrednost in ga zato za enako koUčino
toplote manj potrebujete.
Ce vam je izgovor ali mogoče resnično dejstvo
pomanjkanje denaija za nabavo premoga v
pomladnih mesecih, dobili ga boste lahko tudi s
potrošniškim posojilom.
L kotar
V pridobivanju olja tesnejše pove-
zovanje s kmetijsl(o proizvodnjo
s skupno z okoli 120
zaposlenimi je tovarna o^av Slov.
Bistrici ena maloštevilnih orga-
nizac^ v občini, ki je ostala
samostojna OZD. V tem kolektivu
letno proizvedejo okoU 7.000 ton
rafiniranega jedilnega olja in čez
100 ton vse bolj iskanega bučnega
olja. Kolektiv v svojem poslova-
nju, predvsem v zadnjem obdobju,
dosega pomembne proizvodne
rezultate. Na tej osnovi so sprejeli
tudi srednjeročni razvojni pro-
gram do leta 1980.
Načrtujejo, da bo proizvodnja v
tem obdobju rasla po povprečni
letni stopnji za 6 odstoticov in bo
tako v letu 1980 dosegla že
10.000 ton rafiniranega jedilnega
o^a. Tako povečanje proizvodnje
pa bodo v kolektivu dosegli
predvsem s povečanim vlaganjem
sredstev v izboljšanje tehnoloScih
postopkov   proizvodnje   in   ob
sočasnih, stahiih prizadevanjih za
izboljšanje kakovosti proizvodov.
Med najpomembnejšimi nalo-
gami za hitrejši napredek tega
kolektiva je prav gotovo skrb za
zagotav^anje dovoljnih količin
surovin, predvsem proizvodnje
oljne repice. Da bi v tej smeri kar
najuspešneje delovali so si v
srednjeročnem razvojnem pro-
gramu zadah nalogo tesnejšega
sodelovanja s kmet^sko proizvod-
ryo, predvsem na področju
razširitve proizvodnje oljne repice
in bučnih gohc ... S tem bi si
zagotovih tudi rednejše oskrbo-
vanje s surovinami, kar jim je v
preteklem obdobju delalo precg
težav in je tudi odločilno vplivalo
na vsakoletni zak^učni račun
poslovanja v OZD.
Prav takšno sodelovanje si
kokjktiv tovarne o^a Slov. Bistrica
prizadeva zagotoviti tudi pri
prodaji svojih proizvodov na
tržišču. Za uresničitev tako
zastavljenega srednjeročnega raz-
vojnega programa pa je samo
območje kmetijske proizvodnje v
občini Slov. Bistrica velflco
fjreozko, zato bo v prihodnje
nujno zagotoviti surovine z
razširitvijo povezovanja kolektiva
s širšimi dejavnflci in kmetgskimi
proizvajalci v SR Sloveniji m tudi
na širšem jugoslovanskem ob-
močju.
Viktor Horvat
Izvršilni odbor KBM in
podružnice Ptuj je sprejel sklep o
obrestovanju sredstev na žiro
računili občanov. Doslej sredstva
na žiro računih niso bila
obrestovana, kar pa je v neki meri
posledica nizkega stanja sredstev
na žiro računili, ker so občani ta
sredstva takoj dvigah ali prenašali
na hranilno knjižico oziroma na
tekoči račun. Sredstva na žiro
računih se obrestujejo po 4 %
letni obrestni meri S tem želi
banka doseči večjo stalnost
sredstev na žiro računih.
Do sedaj je bilo odprtih pri
KBM, podružnici Ptuj 2.181 žu-o
računov, medtem ko je število
hranilnih vlog 25-krat večje.
Banka je ob koncu preteklega leta
pripisala 10.854.949 dinarjev
obresti na dinarske hranilne vloge
ter 6.005.297 dinarjev obresti na
devizne hranilne vloge.
Sredstva prebivalstva so v
lanskem letu presegla planirano
vsoto za 24 %. K temu je
predvsem prispeval prenos osebnih
dohodkov na hranilne knjižice,
kar je odraz spoznai^a občanov,
kako koristno je varčevanje.
Vabimo tiste varčevalce, ki še
nam niso predložih svoje hranilne
knjižice zaradi pripisa obresti za
preteklo feto, da to ob priliki
storgo.
DANICA STRELEC
Ob 8. marcu-
liulturo delavcu
Mladina Agisa se je v praznovanje dneva žensk vključila z organizacijo
razstave fotografij Stojana Kerblerja. Kot nam je povedal predsednik
00 ZSMS v Agisu Danilo Polanec, so prvotno načrtovali razstavo umet-
niških del svojih delavcev, vendar so se potem odločili za 26 fotografij
svetovno znanega mojstra fotografije. Vsaka od teh fotografij po svoje
ponazarja položaj in vlogo žene v današnji družbi.
Razstavo je svečano odprla po delovnem stažu najstarejša delavka
Marija Gajzer. Z organiziranjem omenjene razstave so se mladi iz Agisa
na izviren način oddolžili ženam svoje delovne organizacije, obenem pa
dali svoj prispevek k uresničevanju gesla: ,,kulturo delavcu".
J. Bračič
TEDNIK
-17. marec 1977
NAŠIH 40 LET-3
Na obisku pri Jur|u Svenšku;
45letvmtahZK
v prijazni hiši ob Dornavski cesti:
v Rogoznici, preživlja jesen svojega .
iSvljenja eden izmed najstarejših
komunistov v ptujski občini, Jurij
Svenšek.
Ko smo ga pred dnevu obiskali,
smo za trenutek prekinili njegov
ustaljeni vsakdan. Zgodnje
prebujenje zemlje je tudi njega zva-
bilo v svoj objem; hitel je z obrezo-
vanjem obhišnih trt.
Skupaj sva v sončnem popoldne-
vu prelistala njegov življenski dnev-
nik.
Rojen je 22. aprila 1904 v Turni-
šču pri Ptuju, v družini 5 otrok, oče
je mlel v bližnjem mlinu; ko mu je
bilo 7 let, je oče umrl. Revščina, s
katero se je otepala Svenškova dru-
žina, ga je v starosti 10 let zvabila
za pastirja v Lancovo vas h kmetu
Blažu Simenku. Pastirjeval je vsa
leta prve svetovne vojne. Nekaj
časa pa je skupaj z bratom delal na
posestvu Lipit v Turnišču.
V letu 1920 je šel v uk za ključav-
ničarja k mojstru Pavelku; kjer se
je učU 3 leta. Delal je še v Kidriče-
vem, pri mojstrih Cucku in
Kubiku. V železniških delavnicah
se je zaposlil leta 1924. Delo je
prekinil za čas, ko je moral na
odsluženje vojaškega roka.
Skupina z naprednimi idejami pre-
žetih delavcev, ga je že v začetku
pritegnila v svoje vrste. V organizi-
rano partijsko delovanje se je
vključil v letu 1932, potem ko je
uspešno opravil dobo 2-letnega
preizkusa. Sestanki, ki so bili
seveda skriti, so se odvijali v troj-
kah. Ze v letu 1936 je postal blagaj-
nik partijske celice. Z manjšimi
prekinitvami je bil blagajnik 30 let.
Kraj sestanka trojk pa je bil po
navadi pri Vodu v Novi vasi, pri
Krambergerju in še kje. Pot do tja
je bila v tistih časih nevarna; s
kupom materiala se je bilo treba
prebiti mimo dveh žandarmerijskih
postaj. ,,Pa se je le vsakič vse
srečno izteklo," se je nasmehnil
Jurij. Vzporedno z delom v partij-
ski celici je delal tudi v vrstah sindi-
kata, ki se je v tistih časih boril za
zvišanje plač in za spremembo
dnižbene ureditve.
Ko je sovražnik leta 1941 presto-
pil meje naše države, je partijska
celica v železniških delavnicah
pričela z organiziranim zbiranjem
pomoči za Lackovo četo. Po padcu
Lackove čete, so se znašli v zaporu
štirje člani celice, 21. oktobra 1942
pa je moral v zapor tudi Jurij Sven-
šek; iz ptujskih zaporov za nekaj
časa v mariborske zapore, nato
znova v Ptuj in 27. januarja 1943
nazaj v Maribor. Od tam pa v zlo-
glasno taborišče Dachau, kjer je
zbolel za tifusom. Iz Dachaua so ga
preko Buchenvvalda prepeljali v
taborišče smrti Doro. Taborišče je
bilo pod zemljo. Že precej načeto
zdravje in dolg delavnik sta ga
strla; moral je v bolnišnico, v kateri
je pozneje delal kot strežnik. V
domovino se je vrnil 26. avgusta
1945.
Znova se je vrnil v železniške de-
lavnice, delo partijske celice je po-
rx)vno zaživelo. Delal je vse do
upokojitve leta 1959; v železniških
delavnicah je delal 35 let. Tudi po
vojni je opravljal delo blagajnika
partijske celice in tudi druge naloge
v sindikatu, v občinskem odboru v
Rogoznici in podobno.
Bogato življensko in partijsko
delo Jurija Svenška se zrcali na šte-
vilnih priznanjih: red dela, red
zaslug za narod s srebrno zvezdo,
red bratstva in enotnosti s srebrnim
vencem, plaketa Buchenvvalda —
Dora ob 50-letnici KP Jugoslavije,
plaketa mesta Ptuja ob 1900-letnici
Ptuja . . .
Kljub bremenu let in šibkemu
zdravju pa Jurij Svenšek še danes
pridno hodi na sestanke in priskoči
na pomoč, kjer je treba. Cez dober
mesec bo dopolnil 73 let. Bivši
sodelavci, prijatelji in drugi bomo
takrat pohiteli v njegovo bližino in
mu stisnili roko z željo: ,,Se na
mnoga leta, tovariš Jurij!" Pot, ki
jo je prehodil je neponovljiva;
skrila je v sebi mnogo pasti, s
trdnostjo in odločnostjo prvih
komunistov in z osebnostjo
kakršna je Svenškova, jo je bilo
mogoče prehoditi. . .
MG
Jurij Svenšek
Foto: M. Ozmec
Izdaja V Prvencih
Kaj je
resnica
1. nadaljevanje
Enako sem se zagovarjal tudi
naslednji dan v Ptuju na orožniški
postaji Pretepali so me do
nezavesti, me z vodo obujali,
ponovno zasbševali in pretepali,
dokler me niso vsega krvavega in
nezavestnega odnesli v bunker. Po
nekaj urah so me sočUi s
Tarzanom. Od mene so zahtevali,
da povem, kdaj bo javka
partizanov v ^amoznici v
Prvencih. Ker sem zatrjeval, da
sem bil le borec Zagorske brigade
in ne vem o tem ničesar, so me
Eretepali, da so mi izbili zobe iz
!ve čeljusti in brcali, dokler
nisem omahnil. Ko sem se zavedel,
je stal pred menoj ujeti partizan
Janko ^zjak.
Hoteli so vedeti, če poznam
svojega partizanskega sodelavca.
Rekel sem, da ga poznam fe kot
domačina, o njegovem sodelo-
vanju s partizani ne vem ničesar.
K meni pristopi Tarzan in pravi:
„Ti se torej ne spominjaš večera,
pred 14 dnevi, ko smo v
ponedeljek zvečer bili prav mi
trije (Jakob Bezjak, Tarzan, Milko
Golob-Joško in jaz, kar je
dejansko bilo res), skupaj z
drugimi partizani na javki v
gramozni jami v Prvencih? Si
pozabil, da si nas prav ti vozil s
čolnom čez Dravo in si si celo
zavihal hlače, nosil nekatere po
vodi in nas premljal v Sturmo-
vec? "
Ko sem zanikal, da ne vem za
nobeno javko, da Tarzana sploh
ne poznam, da ga nikoli nisem
vozil čez Dravo, me je Tarzan
začel tako pretepati, da sem
obležal v krvi Le grožnjo sem še
slišal: „Se nocoj bosta ti in Bezjak
ustreljena skup^ z ostahmi
partizani na javki v Prvencih."
Kmalu so me oblekli v vermaht
obleko, mi na hrbtu zvezali roke in
me odvlekli na voz. Bila je že
močna tema, ko so krenili štirje
polni vozovi gestapovcev, orožni-
kov, raztrgancev proti železniški
postaji. Jaz sem bila na tretjem
vozu, Bezjak na drugem. Ustavili
smo se na železniški postaji, kjer se
je pridružila skupina močno oboro-
ženih nemških vojakov, da je štela
najmanj 150 oboroženih mož. Tudi
ti so posedli na vozove. Precej
naglo smo se pomikali proti
Dornavi.
Tarzan je naju z Bezjakom vodil
pred seboj v neko hišo na levi strani
šole. Tam sem slišal (ker sem bil
poleg Tarzana), da so se Nemci raz-
delili na dve skupini. V gramozno
jamo bodo šli le tisti, ki govore
slovensko ter 2 gestapovca kot
vodja skupine. Z njimi bo Tarzan
in seveda midva, ujetnika. Bilo nas
je okoli 9. OstaH bodo obkolili
gramozno jamo.
Naša skupina se je pomikala iz
Dornave proti Prvencem. Načrt te
skupine je bil naslednji: Pred 22.
uro Gavka je bila napovedana med
22. in 24. uro) bi morala biti ta
skupina v gramozni jami. Brez
streljanja bi naj aretirali vse parti-
zane, ki bodo prihajali na javko.
Moja želja je bila, da zbežim ter
obvestim partizane o izdajstvu, a
uteči nisem mogel.
Ker se je pot vlekla in je bila
skupina ob 22. uri šele v Borovcih,
sta se Tarzan in gestapovec odlo-
čila, da ne bo šla skupina v gramoz-
nico, temveč ostane na koncu
gozda in tu ustavi partizane, ki
bodo šli na javko iz smeri Borov-
cev. Skupina se je razporedila po
naslednjem redu: Prvi je z naperje-
no brzostrelko stal Tarzan, drugi
jaz. Tarzan me je razvezal, mi dal
puško in rekel: ,,Če se odmakneš
od mene ali izgovoriš le eno besedo,
te ustrelim!" Ostali raztrganci so se
razporedili v polkrogu — približno
na 1 m narazen. Nekoliko vstran je
bil tudi gestapovec, ki je čuval
Bezjaka.
Kmalu so se zaslišali iz smeri
Borovec koraki. Prišli so trije par-
tizani. Poznal sem le Hrga, za njimi
pa še drugi posamezniki in skupine.
Vse je Tarzan ustavil in se jim
predstavil s pravim imenom. Enako
je ustavil tudi skupino Joška —
tov. Milka Goloba, funkcionarja
OF, organa VDV in člane KPS.
Joško se najprej pozdravi s Tarza-
nom, spregovori z njim nekaj be-
sed, nato se obrne k meni in reče:
..Zdravo, Žarko! Imaš veze čez
Dravo?"
Komaj sem odgovoril, da je ni-
mam, že se je v pogovor vmešal
Tarzan. Jošku je rekel, da moram
postaviti vezo. Joška je zanimalo,
kdo so ti, tako močno oboroženi
fantje, Tarzan je odgovoril, da so
to ^njegovi spremljevalci, tako ni
nihče od partizanov postal
pozoren, saj so vsi govorili sloven-
sko. Želel sem, da Joška na nek
način seznanim s situacijo, v kateri
smo vsi skupaj, a mi ni bilo
mogoče.
Joško ni mogel slutiti, daje med
sovražniki, saj je dobro poznal
partizane Tarzana kot svojega
sodelavca. Že sem mislil zakričali:
,,Joško, Tarzan je izdajalec!", a
sem si premislil. Prav gotovo bi
Tarzan in raztrganci v tistem
trenutku, preden bi Joško s svojimi
partizani dojel resnico, nas vse
pokosili z brzostrelkami. Tedaj me
prime Tarzan in me odžene v gra-
mozno jamo po ostale partizane,
bilo jih je okoli 5 do 8. Tarzan jih
je povabil v gozd k ostalim parti-
zanom. Tarzan je še prosil Joška,
da mu da nekaj nabojev za
brzostrelko. Ni mu jih dal, pač pa
mu je izročil nekaj pošte.
Takoj nato je Joško s svojimi
kurirji odšel proti Borovcem,
Tarzan pa je z menoj odšel k
svojemu gestapovskemu vodju v
gozd. Povedal mu je, da partizani
odhajajo in vprašal, kaj naj stori.
Dobil je nalog, naj vse spustijo, ker
jih bo ujela druga skupina, ki je
obkolila gramoznico. V največji
tišini naj ujamejo nekaj zadnjih
partizanov. S tem naročilom se je
Tarzan z menoj vred vrnil na svoje
staro mesto.        Dalje prihodnjič
Skupna razstava
Pod skupnim naslovom KPS-ZKJ-TITO-REVOLUCUA
pripravljajo Studijska in ljudska knjižnica. Pokrajinski muzej in
Zgodovinski aihiv Ptuj skupno razstavo v okvim programa
letošnjih jubilejnih prireditev. Gre za kombinirano razstavo
arhiv^ih dokumentov, fotografij in marksistične literature.
Razstava bo v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju in bo odprta
sredi prihodnjega tedna.
Delovno v pomladne dni
3. marca 1977 je bil v domu
Slovenskogoriške čete sestanek OO
ZSM ,,Franc Kramberger". Na
igem smo sprejeli kratkoročen na-
črt za delo v marcu in aprilu. V
marcu je bila naša glavna naloga
predvsem primerna počastitev 8.
marca, dneva žena. Značilnost
letošnjih proslav v KS Rogoznica
je ta, da ni bilo osrednje proslave,
marveč proslave po vaseh. Pri nji-
hovi organizaciji in programu pa
je pomagala tudi mladina, ki se je
povezala z vaškimi odgovori.
Pripravljamo se tudi na pogovor
z borci NOB, ki nam bodo pripo-
vedovali o dneh naše revolucije in
tudi odgovarjali na naša vpra-
šanja. Obiskali bomo partizanske
matere in starejše žene, ki so
sodelovale kot aktivistke v boju za
osvoboditev. Te prve pomladanske
dni bomo očistili tudi spominska
obeležja iz NOB.
Glavna naša naloga v aprilu pa
bo sodelovanje na pohodu v
Mostje. S tem bomo še bolj obudi-
h tradicijo naše NOB in se
spomnili jubilejnih dogodkov v le-
tošnjem letu. 40-letnici KPS in 40.
obletnici prihoda tovariša Tita na
čelo KPJ pa bomo posvetili kviz,
ki bo potekal cel mesec. Izmenoma
bo v različnih vaseh naše KS in se
bo končal do 25. maja.
Ob spominih na velike dogodke
preteklosti pa bomo tudi sami pri-
jeli za lopate in se udeležili eno-
dnevne delovne akcije v Kicarju, t.
j. gramoziranja ceste. Po akciji
bomo organizirali ples in pogovor
ob tabornem ognju.
Dela je dovolj in tako je tudi
prav, saj se s pomladjo vrača v nas
novo življenje, ki bo s skupnimi
močmi vseh naših delovnih ljudi,
občanov in mladine, pomagalo pri
graditvi naše samoupravne sociali-
stične skupnosti.
Igor Cuhalev
TEH NAŠIH 40 LET
4. nada^evanje
Sam Tito je bil obsojen leta
1928 na pet let ječe. Ko se je vrnil
na svobodo, je kmalu p«3stal član
CK KPJ. Skupaj z Blagojem
Parovičem (ki je padel v španski
državHanski vojni), sta v central-
nem komiteju pripomogla, da so
Gorkiču onemogočali škodljivo
delovanje in da se je KPJ čedalje
bo^ usmerjala v poUtično delova-
nje, ki je najbolj ustrezalo polo-
žaju v Jugoslaviji. Obnovo in
utrditev KP so močno podprli
revolucionarni delavci in komu-
nistični študentje na beograjski in
na drugih univerzah.
OSLABITEV DIKTATURE
Da bi nekoliko ublažil nezado-
vo^stvo ljudskih množic, je izdal
diktatorski režim leta 1931 oktro-
irano ustavo. Ta je pripomogla, da
so tudi meščanske opozicijske
stranke začele počasi delovati.
Cftctobra 1943 so v Marseillu
ubili kralja Aleksandra, giavnegi
pobudnika šestojanuar^ega reži-
ma, kar je diktaturo tudi oslabilo.
TITO POSTANE CLAN CK KPJ
K^ub Gorkičevim napakam v
vodstvu KPJ se je Partija v letih od
1932 do 1934 polagoma opomo-
gla od udarcev diktature, kajti iz
dolgoletne ječe so se vmiU neka-
teri prekaljeni člani in v ječi
izšolani marksisti. Med prvimi se
je vrnil Boris Kidrič. In takoj po
vrnitvi leta 1930 je pričel pravilno
Usmerjati delovanje komunistov v
Sloveniji Za njim so prihajali
drugi, ki so p|onia^li pri obnavlja-
nju organizacije KP.
STAVKE IN DEMONSTRACIJE
Komunistična partija je začela
uvajati leta 1934 v sindikate, na
pobudo tov. Tita, novo smer delo-
vanja, ki je krepila enotnost de-
lavskega razreda.
Od oktobra 1934 dalje so se
zaradi nove taktike KP pri delu v
sindikatih začele širiti stavke pod
partijskim vodstvom. Ena najpo-
membnejših je bila rudarska stav-
ka v Trbovljah, v kateri je sodelo-
val sam Tito. Končala se je z del-
nim uspehom, bila pa je vzpodbu-
da za vrsto množičnih stavk. Po
njej so stavkali delavci cementne
industrije v Dalmaciji, kjer jih je
sodelovalo okrog 2000. Končala se
je z neuspehom, a delavci so poka-
zali veliko odločnost, v bojih s
policijo. Sledila je stavka v lesni
industriji v Bosni, kjer je stavkalo
okrog 800 delavcev. Tudi na beo-
grajski univerzi so na koncu leta
1934 in v začetku 1935 priredili
študentje širše demonstracije.
Opozicijsko gibanje proti dikta-
turi se je tako pod vodstvom KPJ
vedno bolj razvijalo.
VPLIV KOMUNISTOV NA PO-
LITIČNO ŽIVLJENJE v
PTUJSKEM OKRAJU NA-
RAŠČA
Ko sta bila dr. Potrč in Spolen-
jak od leta 1930 do 1932 zaprta, je
bilo delavsko gibanje v ptujskem
okraju prikrajšano za njuno vo-
dilno delovanje. Vendar so se
komunisti shajali in širili po svojih
močeh socialistično idejo. Leopold
Voda, sekretar celice KP v
železniških delavnicah je v tem ča-
su pridobil za komunizem svojega
znanca Jožeta Lacka iz Nove vasi
pri Ptuju, ki je postal eden izmed
najzaslužnejših komunistov v
okraju. V Partijo ga je sprejel leta
1932, še pred prihodom dr. Potrča
iz zapora. Mizar Jakob Herceg,
član celice v železniških delavnicah
pa je sprejel leta 1932 v partijo šest
svojih haloSkih znancev in okolice
Leskovca.
Po vrnitvi iz zapora je dr. Potrč,
ki je odprl januarja 1930 zdrav-
niško ordinacijo na očetovem
domu v Janežovcih, idejno vodil
napredno delavsko gibanje v okra-
ju. Spolenjak pa je po vrnitvi iz
zapora delal na kovačiji svojega
očeta na Bregu pri Ptuju. Njegov
velik uspeh je bila ustanovitev celi-
ce KP leta 1933 na ptujski gimna-
ziji. Vanjo je sprejel deset članov,
od katerih so se nekateri v socialis-
tični revoluciji visoko povzpieli.
Člani te celice so bili: Dušan Kve-
der, Ivan Bratko, Ivan Potrč, To-
ne Žnidarič, Franc Cucek, Rudi
Ilec, Mirko Centrih, Jože Kogej,
Peter Kureš in Marko Kuhar. Od
njih so padli v osvobodilnem boju:
Cucek, Kogej, Kureš in Žnidarič.
Po napisni in listkovni akciji KP
v Ptuju, 5. januarja 1934, ki so jo
priredili ob peti obletnici diktature
v Jugoslaviji, so vse člane gimna-
zijske celice zaprli, jih obsodili na
zaporne kazni, in izključili iz
gimnazije in vseh srednjih šol v
Jugoslaviji Ilica, Potrča, Centriha
in Znidariča. Bratko, Cucek in
Kveder so že leta 1933 maturirali,
drugi trije pa so zapustili gimnazi-
jo že v prejšnjih letih. V istem
procesu so bili obsojeni še ptujski
komunisti Ivan Spolenjak, Jože
Vnuk, trgovski pomočnik in Fran-
ček Kojc, ekonom.
ODLOČILNI SKLEPI
Sredi leta 1934 je bila v Ljublja-
ni konferenca PK KPJ za Sloveni-
jo, na kateri je bil prisoten tov. Ti-
to. Na njegovo pobudo so sprejeli
sklep, da bo KP organizirala mno-
žične delavske stavke. Po konfe-
renci so po vsej Jugoslaviji usta-
navljali akcijske odbore delavske-
ga razreda iz komunistov in drugih
revolucionarnih delavcev, ki so bili
pobudniki stavkovnega gibanja za
izboljšanje življenjskega položaja
delavskega razreda."
IV. KONFERENCA KPJ V
LJUBLJANI
Decembra 1934 je bila v
Ljubljani IV. konferenca KPJ. Na
njej so kritično ocenili Gorkičevo
vodstvo KPJ, ki ni skrbelo, da bi
se organizacija KP širila v Bosni in
Hercegovini, ki ni skrbelo, da bi si
Partija pridobila oporišča v vojski
in na vasi. Prav tako je zane-
marjalo poslanstvo tiskane besede
KP. Med velikimi političnimi
napakami pa je bila še ta, da je
vodstvo obšlo občinske volitve leta
1933, volitve v delavske zbornice
in dalo napačno navodilo za usta-
navljanje slovenske in hrvaške
opozicije.
Na konferenci so sklenili, da
napake odpravijo in so sprejeli še
sklep, da ustanovijo nacionalni
partijski organizaciji za Slovenijo
in Hrvatsko s svojima centralnima
komitejema.
Žal pa je konferenca premalo
poudarila pomen ustanovitve anti-
faSistične fronte za boj proti fa-
šizmu in reakciji. Fašizem je nam-
reč že imel pri nas svoje
predstavnike in svoje politične
organizacije.
Dušan Kveder, dijak ptuji^e
gimnaz^e, pozneje ena od
vodilnih osebnosti socia-
listične levoluc^e.
Preslikal: R
Diktatoraci režim je pred občinskimi volitvami leta 1933
reorganiziral občin^e uprave s tem, da so bile male občine
admmistrativno ukinjene in ustanov^ene večje občine
administrativno po krajevnih središčih. Na sliki: občinski
odborniki združenih maUh občin Juišinci, Polenšak, Hl^onci,
Dragovič, Sakušak, Senč^, Bodkovci in Zagorel Napisana
tabla dovolj zgovorno govori o tedanji obvezni d^ojezičnostl
Slflco prispeval Frančdc Hdc
DALJE PRIHODNJIČ
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
17. marec 1977-
TEDNIK
Voda v Dravinji in zrak nad Kidričevem
Skupščina SR Slovenije bo še v
tem mesecu razpravljala in sklepala
o obširnem in za našo bodočnost
izredno pomembnem vprašanju: o
problematiki varstva dobrin
splošnega pomena in vrednot člove-
kovega okolja v socialistični repub-
liki Sloveniji. Obširno gradivo, ki o
njem teče razprava v delegacijah po
vsej Sloveniji je razdeljeno na štiri
poglavja:
1. Ocena razmer v SR Sloveniji z
vidika odpravljanja onesnaženosti
okolja.
2. Problematika urejanja prosto-
ra in okolja z vidika planiranja in
organizacije.
3. Analiza vključitve varstva in
urejanja človekovega okolja v sred-
njeročnih planskih dokumentih.
4. Nekatera vprašanja kmetijskih
zemljišč in problematika občinskih
prostorskih načrtov.
Problematika, obravnavana v
vseh štirih poglavjih je tudi za naše
območje izrednega pomena. Velja
pa posebej opozoriti na prvo
poglavje, v katerem je ponujena
ocena razmerij, ki vpUvajo na učin-
kovito odpravljanje onesnaženosti
treh osnovnih elementov okolja:
vode, zraka in tal preko odpadkov.
V oceni razmer so konkretno
navedeni najbolj onesnaženi odseki
vodotokov, med njimi Dravinja od
Slov. Konjic do izliva v Dravo.
Med kraji, kjer je zrak onesnažen
nad kritično mejo, t. j. IV.
območje pa je navedeno tudi Kidri-
čevo, zato je prav, potrebno in
nujno, da se delegacije z našega
območja temeljiteje poglobijo v to
problematiko, da bodo delegati v
skupščini SR Slovenije lahko zasto-
pali resnično stališča svoje delegat-
ske baze.
V predlogu stališč, ki bi jih naj
skupščina sprejela, je tudi zapisa-
no, da ne glede na že dosežene
uspehe se moramo po samoupravni
poti takoj lotiti odpravljanja naj-
bolj perečih virov onesnaževanja
okolja in preprečevanja nesmotrne
izrabe prostora. Prednostna naloga
je zmanjšati splošno onesnaževanje
in odpraviti četrto stopnjo onesna-
ženosti (tudi v Dravinji), preprečiti
zastrupitve vode in vsakršno
nadaljnje slabšanje kakovosti
voda. Pri mednarodnih vodnih
tokovih, sem sodi tudi reka Drava,
se moramo preko organov federa-
cije zavzemati, da bodo upoštevani
mednarodni dogovori in načela o
onesnaževanju, ki se širi čez meje.
Nadalje je treba učinkovito
zmanjšati kritično onesnaženost
zraka in nevarnost zastrupitev ali
hudih obolenj. Pri tem se je treba
opirati na najnovejša spoznanja o
nevarnosti plinov, dima in trdnih
delcev v zraku tudi v najmanjših
količinah, kar je pomembno tudi za
Kidričevo, ki je sicer v svojem sred-
njeročnem planu namenilo okrog
66 milijonov dinarjev za razne
čistilne naprave, za reciklažne
postopke ipd.
Pomernbno je, da za uresničeva-
nje teh nalog bolj podpiramo izven-
šolsko aktivnost mladine: ,,znanost
mladini", taborništvo, planinarje-
nje, usposabljanje za SLO, telesno
kuhuro in rekreacijo. Izdajati
moramo primerno literaturo, pona-
zorila in eksperimentalna ali opazo-
valna sredstva, krepiti vlogo sred-
stev obveščanja in sploh bogatiti
pedagoško delo v šolah in izobraže-
vanje ob delu.
FF
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj,
razpisuje po 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbne-
ga zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66) ter 8. člena odloka o urejanju in
oddajanju stavbnega zemljišča v občini Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 11/67)
Javni natečaj
za oddajo v uporabo stavbnega zemljiška ob Volkmerjevi ulici v
Ptuju, za gradnjo objekta osnovne preskrbe-. Gradnja tega objekta je
dovoljena pod pogoji lokacijske dokumentacije, katero je izdelal Za-
vod za urbanizem Maribor.
1. Predmet natečaja je stavbno zemljišče družbene lastnine, ki ga
tvori del pare. št. 514 njiva v izmeri 960 kv. m, k. o. Ptuj.
2. Izklicna cena ponudenega zemljišča je 300 din po kv. m, s tem,
da odpade na račun odškodnine za pravico uporabe zemljišča 100
din/kv. m, na račun prispevka za komunalno ureditev pa 200 din/kv.
m. V stroških komunalne ureditve so zajeti stroški dosedanje
komunalne ureditve zemljišča (kanalizacija, vodovod, NN kabelski
razvod, javna razsvetljava, VN omrežje in PTT omrežje). Objekt
preskrbe se mora obvezno priključiti na skupno centralno ogrevanje za
ta predel in ostale komunalne objekte in zunanje razvode, za kar pa si
mora bodoči investitor priskrbeti še soglasje upravljalcev teh naprav
in objektov, to je Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ptuj
ter z njim skleniti posebno pogodbo. Poleg tega mora bodoči
investitor objekta osnovne preskrbe urediti parkirišče ob Volkmerjevi
ulici v skladu z ureditvenim načrtom, ki ga odobri urbanistična služba
tega organa.
3. Rok za pričetek gradnje objekta iz 1. točke natečaja je leto
1977, rok za dokončanje pa leto 1978.
4. Natečaj je usten in bo v petek 1. aprila 1977 s pričetkom ob 12.
uri v prostorih oddelka za gospodarstvo in urbanizem Skupščine
občine Ptuj, soba št. 32/11.
Udeleženci natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti
varščino v višini 28.000 din, pismeno izjavo, da se z razpisanimi
pogoji strinjajo in soglasje Samoupravne stanovanjske skupnosti
občine Ptuj, kot upravljalen komunalnih naprav in objektov na
zemljišču, ki je predmet natečaja.
5. Pravico uporabe na zemljišču pridobi najugodnejši ponudnik s
pravnomočno odločbo o dodelitvi zemljišča. Pred vročitvijo te
odločbe, pa mora z Občino Ptuj skleniti posebno pogodbo, glede
izpolnitve obveznosti iz natečajnih pogojev.
6. Izlicitirano odškodnino mora najugodnejši ponudnik plačati v
roku 30 dni od dneva podpisa posebne pogodbe.
7. Vsa pojasnila z razpisanim natečajem dobite na oddelku za
gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba
št. 32/11. Oddelek za gospodarstvo
in urbanizem
Slovenska Bistrica
Za boljše
gospodarjenje
z gozdovi
Gozdarski inšpektor občine Slov. Bistrica nadzira skupno 19.100 ha
gozdnih površin. Na njegovem območju je 13 gozdarskih enot in okrog
3,600 zasebnih lastnikov gozdov.
V lanskem letu je inšpektor ugotovil skupno 40 primerov prekrškov,
od teh je dve tretjini že bilo kaznovanih. V 23 primerih so ugotovili nedo-
voljeno pridobivanje lesa, v 14 primerih pa nedovoljeno nakupovanje ozi-
roma trgovino z lesom. Ocenjujejo, da je na območju celotne občine šlo
mimo kontrole in rednega odkupa okoli tri tisoč kubikov lesa.
....._________________^.     ....... .____________........................V. Horvat
V zadnji Številki je k sestavku o uresničevanju srednjeročnega razvoja
gozdarstva v ptujski občini izpadla slika o vzorno obnovljenem gozdu —
nasad duglazije med mladimi hrasti.
ZA ZAŠČITO
INTERESOV
Ko je izvršni svet dcupščine
občine Ptuj na zadnji seji
razpravljal o poročilu komisije za
zaščito interesov občine Ptuj pri
gradnji hidroelektrarne Srednja
Drava II, je ugotovil, da je bilo
delo komisye uspešno. Dogovori
in pogodbe se obojestrandco
izvajajo, ostajajo sicer nekateri
manjši problemi, ki jih bo moč
rešiti pozneje. Zaenkrat so vse sile
usmerjene v to, da bi SD II. lahko
začela obratovati v predvidenem
roku, kar je v interesu naše
celotne družbe.
Obširno poročilo o dosedanjem
poteku gradnje bo predloženo
zborom skupščine občine Ptuj,
predstavniki investitorja pa ga
bodo na skupni seji zborov
občinske skupščine še podrobneje
obrazložili. Komisija bo svoje
poročilo objavila tudi v Tedniku.
V krajevnih skupnostih, na katerih
območju se gradi huiroelektrama
pa bodo organizirali sestanke s
krajani, da bi tako skupno
ugotovili, kaj ^e ostalo še
nerešenega in kakšni problemi se
bodo se pojavili predno bo
investicija končana.
m. g.
Priprave na problemsko
konferenco
Ob zaključku javne razprave o zagotavljanju pogojev za hitrejši
razvoj kmetijstva, uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov in
preobrazbi vasi v srednjeročnem obdobju, pripravlja občinska konferenca
SZDL problemsko konferenco. Konference, ki bo 23. marca v dvorani
Narodnega doma v Ptuju, se bodo udeležili člani občinske konference,
sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL, aktiva
političnih in strokovnih delavcev — trojk, ki so sodelovali na javnih
razpravah, kmetje iz posameznih krajevnih skupnosti ter predstavniki
družbenopoHtičnih organizacij in skupščine občine Ptuj.
Na konferenci bodo dali oceno javnih razprav, sprejeli politična
stališča in sklepe, kaj moramo storiti in kako se bomo organizirali v
skladu s stališči zakona o združenem delu za večje proizvodne rezultate in
hitrejši razvoj kmetijstva ob zagotovitvi najširšega samoupravnega
odločanja in vključevanja neposrednih proizvajalcev in uveljavljanju
dohodkovnih odnosov. 1. kotar
Slaba udeležba,
dobra razprava
Krajevna skupnost Ptijg je
pripravila posebno informacgo, ki
obsega poročilo o delu organov
kr^evne skupnosti, strukturo kra-
jevne samouprave, uresničitev
programa dela in finančnega
načrta za leto 1976 in predlog za
letošnje leto. Informacijo je
prejelo vsako gospodinjstvo. V
rgej je tudi sklep predsednika
skupščine KS o skUcu zborov
delovnih ^udi in občanov za
območje KS Ptuj.
Skupno je sklicanih 12 zborov
po terenskih območjih SZDL, v
dneh od 7. do 21. marca. Do
včeraj je bilo že 8 zborov, ostali
pa bodo še danes in vključno do
ponedejka. V takem časovnem
razporedu so zbori sklicani zaradi
tega, da se lahko predsednik in
tajnik sveta krajevne skupnosti
udeležita vsakega zbora in tako v
neposrednem stiku z občani
odgovarjata na vprašarga in se
seznanjata s problemi.
Udeležba na zborih je precg
slaba, zato pa je razprava na višini,
s£g občani opozarjajo na številne
pomai^kljivosti, dajejo pobude za
bopo urejenost mesta, oko^a itd.
Navajamo nekaj n^pomembnejših
vprasarg in predlogov občanov.
Organiziranost krajevne samo-
uprave je treba bo^ približati
neposredno občanom KS Ptuj je
po številu prebivalstva tre^a
največja KS v Sloveniji, zato je
nujno razmisUti o drugačni
organiziranostL Obstaja več raz-
ličnih predlogov, najrealnejši bo
verjetno ta, da se skupno s KS
H^dina in Rogoznica oblikujejo
manjše krajevne skupnosti, za
regulacjsko območje mesta Ptiqa
pa se oblikuje skupnost krajevnih
skupnosti.
Drugi splet vprašarg je program
dela za letošnje leto in srednje-
ročni plan razvoja krajevne
skupnosti. Prihodnje leto steče
5-letno obdobje drugega krajev-
nega samoprispcAka. Obstaja di-
lema, ali iti v akcgo za
samoprispevek za nadaljnjih 5 let,
ali samo za podagšar^e sedargega
samoprispevka do konca leta 1980
in se tako tudi s tem vključiti v
splošna planska obdobja. Potrebe
v KS so ogromne, brez samo-
prispevka ne bo šlo, zato bo treba
iti v akcgo že letos.
Varstvo interesov občanov ob
gradnji HC SD II, povezano s
kanalizacgo, kolektorji, mestnim
parkom, obrežjem Drave, spre-
hajalnimi potmi itd. je naslednji
splet vprašarg, ki občane zani-
majo. Prav tako načrt gradnje
modernega pokopališča v Rogo-
znici, gradnja garaž . parkirišč,
urejanje prometa, semaforizacija
križišč, zlasti železniškega pre-
hoda na Ormoški cesti, podhoda
od avtobusne postaje v industrgski
predel Ptiga itd.
Občani so tudi kritično ocenili
odvoz smeti, malomarni odnos
delavcev, saj ostane veliko odpa-
dov ob smetnjakih. Predlagali so,
da bi bilo potrebno obnoviti
odlok o obveznem odvozu smeti
in poostriti kontrolo. Mnogo
kritike je bilo zaradi onesnaže-
vanja potoka Grajena in tudi
drugih potokov /Ne le v potoke,
nekateri občani odlajgajo smeti in
odpadke kar na zelenice.
Občani predlagajo, da bi morali
večkrat letno prebarvati prehode
za pešce, ker so pešci na prehodih
vse maig vami. Zaradi narašča-
jočega prometa tudi primanjkuje
parkirišč. Niso redki primeri, da
vozniki parkirajo svoje avtomobile
kar na zelenicah ah na drugih za
parkiranje prepovedanih mestih.
Navedeni in še vrsta drugih
primerov narekuje ničnost uvedbe
Komunalne inšpekcije, ki bo na to
področje uvedla več reda.
Pozornosti je vredno tudi
opozorilo, dano na zboru na IV.
terenu, da občani ob gledaliških
predstavah povsem zatrpajo z
osebnimi avtomobili okolico gle-
dališča, enako velja tudi za kmo.
Kig bi bilo, če bi npr. prišlo do
požara ali do kake druge nesreče,
s^ gasilci sploh ne bi mogli
uspešno intervenirati, ker ne bi
mogli priti do ogroženega objekta.
Računati je namreč treba, da v
takšnih primerih zajame gudi
panika. Zaradi varnosti človeških
živgerij in premožei^a bi tudi o
tem morah razmisUti.
Prav gotovo bodo na zborih v
naslednjih dneh občani še opozo-
rih na kak problem, dodali
predlog, pobudo, kar vse bo
skupščini in svetu krajevne skup-
nosti napotilo za še uspešnejše
usmerjanje razvoja krajevne skup-
nosti
FF
Promet v Ptuju postaja vse gostejši, priprav]^'en je predlog za
novo prometno ureditev. V ospredju del mestnega paika ob
Dravi, ki ga bo treba posekati zaradi gradnje do 18 m ^obdce
zagatne stene, vendar bo park pozneje spet obnovljen.
Foto: R
NA KRATKO IZ
SLOVENSKE BISTRICE
Gradbem in urbanistični in-
špektor pri SO Slov. Bistrica je v
letu 1976 izdal 12 odločb o
ustavitvi del in uvedel dva
postoj^^a proti kršite^em. In-
špektor je v lanskem letu opravil
134 rednih inšpekcgskih pregle-
dov, 51 pr^edov delovnih
prostorov in kar 180 krat je
sodeloval na raznih lokacgdcih
razpravah.
Na območju občine je skupno
690 socialno šibkih družin, ki
prejemajo redno socialno pomoč.
V zavodih za odrasle so z c»močja
občine 104 občani, 34 pa jih je v
vzgojno^arstvenih zavodih. V
posebnih osnovnih šolah se šola
prek 130 otrok,
V občini Slov. Bistrica je po
zadnjih podatkih 25.265 zavaro-
vancev, od tega 7.920 aktivnih in
5-560 kmečkih zavarovancev. Za
te zavarovance trenutno skrbi na
območju 75 zdravstvenih delav-
cev, kar pa je glede na potrebe
mnogo premalo. Prav to je tudi
vzrok, da mnogi koristjo
zdravstvene, predvsem hospitalne
storitve v zdravstvenih zavcdih na
območju mariborske in tudi
ptujske občine. V. Horvat
TEDNIK
— 17. marec 1977
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
21. marca začetek
seminarja za novosprejete
člane ZK
Delavska univerza in komite občinske konference ZKS Ptuj organizi-
rata v prihodnjem tednu seminar za novosprejete člane ZK. Seminar je
prva oblika idejnopolitičnega usposabljanja in statutarna dolžnost vsake-
ga novosprejetega člana. Namen seminarja je, da se prek predavanj vse
novosprejete člane ZK seznani s programom in statutom Zveze komuni-
stov. Prav tako spoznajo vlogo in razvoj delavskega gibanja, aktualna
vprašanja o boju komunistov za samoupravni socializem ter na ta način
razčistijo vse morebitne dileme novega svetovnega nazora.
Program seminarja je pripravljen tako, da bodo udeleženci seminarja
ob aktivnem sodelovanju dobili ustrezne odgovore in teoretične osnove
za nadaljnjo akcijsko delo v osnovnih organizacijah ter aktivih Zveze
komunistov Slovenije.
Pričetek seminarja bo 21. marca in bo trajal 18 šolskih ur. Teme, ki jih
bodo poslušali udeleženci seminarja so: Kaj je marksizem, Ekonomsko-
socialne značilnosti sodobnega sveta, Oris zgodovine mednarodnega de-
lavskega gibanja. Nastanek in razvoj Zveze komunistov. Oblike organizi-
ranja in metode političnega dela Zveze komunistov ter Aktualna vpraša-
nja o boju komunistov za samoupravni socializem. Teme bodo predavali
nekateri družbenopohtični delavci občine Ptuj. zk
S seje sveta za družbenoekonomske
odnose v kmetijstvu
Na zadnjem sestanku sveta za
družbenoekonomske odnose v
kmetijstvu pri občinski konferenci
SZDL Ptuj so člani najprej
obravnavali predlog za podelitev
priznanj zaslužnim zadružnikom in
kmetom kooperantom, ki jih vsa-
ko leto podeljuje Zadružna zveza
SR Slovenije. Soglašali so s
predlogom delavskega sveta in
izvršnega odbora sindikalne
organizacije KK Ptuj TOZD
Kooperacija, da bi letos to prizna-
nje dobil z našega območja Viktor
Pislak iz Lešja pri Majšperku.
Javne razprave o zagotavljanju
pogojev za hitrejši razvoj kmetij-
stva, uveljavljanje novih družbe-
noekonomskih    odnosov    in
preobrazbe vasi v srednjeročnem
obdobju 1976—1980 v občini Ptuj
so bile dobro obiskane in
pripravljene. Kmetje so v ospredje
postavljali vprašanji učinkovitejše
pospeševalne službe in združevanje
zemlje. Največkrat so predlagaU,
da poglabljamo sedanje koopera-
cijske odnose v skladu z zakonom
o združenem delu. Potrebujejo pa
jasne in trdne razvojne programe,
ki morajo biti dolgoročno
postavljeni. Do enotnih stališč v
teh javnih razpravah nismo prišli
in iz tega lahko sklepamo, da do
večjih organizacijskih sprememb
ne bo prišlo, posebno še v začetni
fazi. Zavedamo se, da se moramo
tako ore^inizirati, dabomp iahkp
več in ceneje proizvajali in s tako
večjim dohodkom kmeta približali
in ga izenačili z ostalimi delavci.
Akcija pa ne sme biti trenutna,
temveč stalno prisotna.
Člani sveta so predlagah, da
sekretariat aktiva komunistov v
kmetijstvu pripravi poročilo iz
vseh 36 javnih razprav v naši obči-
ni za problemsko konferenco, ki
bo 23. t. m. Na njej bomo ocenili
rezultate javne razprave in se
pogovorili o nadaljnjem delu.
v Sloveniji izgubimo letno 2000
hektarjev najboljših kmetijskih
površin, v naši občini pa 50 ha. Po
teh podatkih delamo z njimi kot
„svinja z mehom". Zakaj? Na eni
strani se borimo za združevanje
zemlje, da bi več pridelali, na dru-
gi pa zgubljamo kmetijske površi-
ne. Nujno je, da izdelamo prostor-
ski plan občine iz katerega bo
razvidno, kje lahko gradimo, kje
so kmetijska zemljišča tako-
imenovane prve kategorije in kje
so zemljišča na katerih bomo lah-
ko v prihodnje gradili. To nalogo
smo si zastavih že v preteklem letu,
storili nismo še ničesar. Osnova
prostorskih programov so plani
kmetijskih površin, ki jih morajo
pripraviti kmetijske zemljiške
skupnosti.
............................ U.kotat.
IZ VASI V VAS V VITOMARCIH
VČASIH TAKO PRILJUBLJENA RADIJSKA ODDAJA IZ
VASI V VAS, KI SI JE ŽE PRED LETI PRIDOBILA SVOJ
STALNI KROG POSLUŠALCEV, JE VSAKIH 14 DNI
PONOVNO NA PROGRAMU RADM PTUJ OB IL URI IN
30. MINUT. SPET SE VRSTIJO ŽE POZABLJENI UUDSKI
NAPEVI IN PESMI, OGLAŠA SE HARMONIKA, KIJI TU IN
TAM PRITEGNE ŠE KLARINET -DVA TAKO ZNAČILNA
UUDSKA INSTRUMENTA
Že pozabljene stare pesma-
rice spet romajo iz roke v
roko, ljudje pojejo in igr^o
tako kot je naš preprosti
kmečki človek pel in igral
pred več desetletji. Danes že
70 ali tudi 80 in več let stare
mamke, se rade spominjajo
časov, ko so kot dekleta
slišala to ali ono pesem od
svoje matere, le-ta pa spet od
svoje matere ali babice.
Iz generacije v generacijo, iz
roda v rod, so se te pesmi
ohranjale. Človek jili je
prepeval v veselju in žalosti,
ob zdra\'ju in bolezni, v sreči
in nesreči S pesmijo se je
ohranjevala lepa in klena
slovenska beseda, ohranila se
je ljubezen do domače zemlje,
obudila tiha in nežna prava
ljubezen, pospremil mladi par
k poroki ali nesrečnež k
poslednjemu počitku ,..
Posem je bila tista, ki je
ohranjala v nas vero za lepšim,
prepevala o minulem in pela o
današnjem svetu.
Ni slučajno, da so ravno
ženske tiste, ki poznajo
največjo zakladnico ljudske
pesmi. Vsa teža neusmiljenega
vsakdneva se je pogosto
zvalila na njihova šibka
ramena. Nemalokrat je šel oče
za kmhom po svetu, mati pa
je sama garala na polju in pri
živini ter obenem vzgajala
tudi po deset in celo več
otrok. Ni bilo malo prečutih
noči, ko je šivala zadnje še
uporabno cblačUo, ko je
dostikrat sama jokala ob
bolnem otroku in se v redkih
trenutkih sreče tudi razvese-
Ula.
Pesem je bila tista, kije ni
nikoH zapustila. Spremljala jo
je od jutra do večera, od
rojstva do smrti.
Mati, tako čuteča, tako
razumevajoča in vedno pri-
pravljena pomagati - je to
pesem ohranjala in jo ohranja
že desetletja.
Kako dolgo še?
To vprašanje, smo si tudi mi
nemalokrat zastaviU ob našem
romanju iz vasi do vasi, kjer je
dobri dve leti magnetofonski
trak beležil še poslednjo
ljudsko izročeno narodno
blago, ki ga mladi tako
pogosto odrivamo. V glavnem
7ato, ker se premalo zave-
damonjegovega pomena in ker
se prehitro in na lahek način
zadovoljujejo s tistim, kar
nam pripravijo dmgi, nema-
lokrat preveč potrošniško
usmerjeni ustvaijalci poceni
glasbenega razvedrila in za-
bave.
Sicer pa ni naš namen, dragi
bralci, ustvarjati nove teorije
o narodni pesmi, niti
obelodanjati že tolikokrat
zapisanih ugotovitev in resnic.
Nekaj vsega tega bi radi samo
ohranili, če že ne v ljudskem
izročilu, pa vsaj zapisano na
magnetofonskem traku in vse
to v izvrini obliki posredovali
poslušalcem v mestu in na
podeželju. SeznanjaU bi jih
radi vsaj s kančkom naše
bogate preteklosti, da bi znali
bolj vrednotiti sedanjost, ki je
brez vsega tega gotovo ne bi
imeli tako lepe.
Tako smo po nekajletnem
premom in spremljajočih
kadrovskih težavah z letoš-
njim letom ponovno kreruh z
našo oddajo IZ VASI V VAS,
ki jo povezujemo s pesmijo,
glasbo in besedo ter tako
obujamo spomine na pretek-
lost, osvetljujemo sedanjost in
se ne nazadnje pogovarjamo o
času, ki je pred nami, o
nalogah, ki nas še čakajo .
Doslej smo vam že predsta-
vili Vuiberk in njegovo
bližnjo okoUco v dveh
oddajah. Prav tako smo bih v
Crešnjevcu in Studenicah,
prejšnjo nedeljo pa tudi v
Vitomarcih. Prav Vitomarcem
in ljudem v tej lepi
slovenskogoriški krajevni
skupnosti smo v glavnem
nemenih naš današnji zapis.
Že pred nekaj tedni se je
oglasil v našem uredništvu
Janez DOLINAR iz Vito-
marcev 29, ki je tudi
predsednik SZDL v tej
krajevni skupnosti. „Veste,"
je dejal, „tudi mi v
Vitomarcih bi radi kaj
pripraviU in vas vabimo, da
kdaj tudi k nam zavijete."
„Če nas vabijo, pa gremo,"
je sklep uredniškega odbora in
tako smo minulo sredo krenili
v Vitomarce, kjer se je
prijetno zimsko sonce tega
dne še posebej prijazno razlilo
po soovenskogoriških gričih,
ki se že prebujajo in se
odevajo v svoj bogato zeleni
in pisani pomladni plašč.
Ustavih smo se najprej pri
Dolinarjevih, kjer so nas že
čakaU..
Delo je steklo kot po
tekočem traku in zvečer
okrog 20. ure, je bila večina
gradiva - že posnetega na
magnetofonskem tra}:u.
Ne najdemo -istreznih
besed, da bi se zahvaliH
tovarišu Dolinarju za njegove.
enkratne organizacijske spo-
sobnosti, njegovi ženi Franči-
ški, ki je ime a tega dne svoj
god . .. vsem, ki so nam peH
in igrali in pripoved ovaH o
svojem kraju. Nimamo besed s
katerimi bi opisali to
odkritosrčno gostoljubnost
naših ljudi v tem predelu
Slovenskih goric Vitomar-
čanov, ki so se zbrah po
opravljenem delu pri Dolinar-
jevih. Ni ga bilo trenutka za
katerega ne bi našh primeme
pesmi, ne človeka, Id bi tega
večera pomislil na jutrišnji —
delovni dan.
Hvala vam Janez in
Frančiška, pa Anton in Ana,
Lizika in Alojz, hvala vam vrli
Vitomarčani! Dokler imamo
take ljudi, se nam ni treba
bati kaj bo jutri.
Z oddajo, ki je bila na
sporedu minulo nedeljo in
tisto,   ki  jo   boste   lahko
poslušah 27. marca ob 11.30,
pa bi se radi vsaj skromno
oddolžili za vse lepe trenutke
med vami — dragi Vitomarča-
ni. Nekaj tisoč poslušalcev pa
vas bo prek radijskih spre-
jemnikov spoznalo v pesmi,
glasbi in besedi, spoznalo bo
vaše delo in prizadevanja, da
bi mladim tudi v Vitomarcih
ustvarih vse pogoje, da bi rajši
ost^i na svoji zemlji in manj
odhajali v svet.
Marjan Šneberger
Nepogrešljiva instrumenta:
harmonika Stanko Rojs in
klarinet Štefan Vršič
Foto: R.
724etni Alojz Težak iz
Drbetinc 40 v živahnem
razgovoru z našim sodelavcem
Ivom Cianijem
Foto: Ozmec
Neusahljiva zakladnica Ijud^ih pesmi je prihajala iz grl pevk v
Vitomarcih: Anike Toš, Marije Vilčnflc, Ane Kovačič, Jožefe
Beriak, Otlije Zoiko in Ane Muišec (med njimi ni Lizike
Fekonja)
Foto: R
Jakob Ploj ima že 77 let, pa še
vedno rad postori okrog hiše,
pripovedoval nam je o
strojenju kož
Foto: Ozmec
Novi dom občanov na Turnišču
Prebivalcem Tumišča in
okoUških zaselkov se je v
soboto uresničila dolgoletna
želja. D ružb en opoU ličnemu,
dmštvenemu in kultumemu
poslanstvu so izročili novi
dom krajanov, ki je zrasel na
temeljih nekdanje strojne
lope. Po uvodnem govom
Ivana Šica, predsednika teren-
ske organizacije SZDL je novo
kr^evno   pridobitev   odprla
učiteljica in dmžbenopoUtič-
na delavka Terezija Mohor-
kova.
Denar za novi prepotrebni
dom so prispevali matična
krajevna skupnost Ptuj in
krajani, ki so pri graditvi
pomagati tudi s prostovoljnim
delom. Na pomoč so jim
priskočile tudi nekatere de-
lovne organizacije.
Otvoritvena slovesnost v
polni dvorani novega doma je
bila v znamenju praznovanja
letošnjih partijskih in Titovih
jubilejev, v sklepnem delu pa
tudi v znamenju praznika
dneva žena. Zbranim ženam
in dekletom je spregovoril
Adolf Praprotnik, ravnatelj
osnovne šole Ivana Spole-
njaka, učenci te šole pa so se
predstavili s pestrim in skibno
pripravljenim kulturnim spo-
redom.
JOS
Novi dom na Turnišču pri Ptuju.
(Foto: JOS)
Dr. Fran Brumen
Staranje
Gerijatrija je veja interne me-
dicine, ki na podlagi ugotovitev
bioloških raziskav staranja (geron-
tologije) obravnava bolezni in
težave starajočega se človeka.
O tem problemu je bilo dosedaj
napisanih mnogo teoretskih študy,
ki zajemajo in obravnavajo feno-
men staranja z različnih vidikov.
Zdi se, da so raziskovanja Biirger-
ja, ki slonijo na širokih osnovah,
podprtih s statističnimi podatki,
zgrajena na relativno najrealnejših
podlagah. STARANJE JE
PREOBLIKOVANJE, PRILA-
GAJANJE NA FIZIJOLOŠKI
PROCES DOZOREVANJA PO-
SAMEZNIH SPECIFIČNIH
TKIV celotnega organizma v novo
ireverzibilno (ki se nikdar ne po-
vrne) z minulimi leti pogojeno
okmjevanje vitalnih funkcij.
To individualno, vendar počasno
ugašanje prizadeva vsa tkiva; pri
tem posamezniku bolj, pri onem
manj, pri tem prej, pri onem slej; je
pa neizbežno in neuklonljivo in ker
ni reverzibilno, v nobenem oziru ne
spada med bolezni. POSEBNOST
V PROCESU TELESNEGA
STARANJA JE V TEM, DA NI
ODVISEN OD DUŠEVNEGA
STARANJA. Odmirajoče telesne
funkcije ne hromijo vzporedno du-
ševnih funkcij. Še tako prizadeto
telo lahko ohrani dobre duševne
zmožnosti. Obratno pa prav tako
pešanje duhovnih zmogljivosti ne
okrnjuje osnovnih telesnih funkcij.
Mnoge so biokemične spre-
membe, ki so jih raziskavanja že
odkrila in ki so značilne za do-
gajanja v staranju. Gotovo pa jih je
še več, ki še niso odkrite. Med po-
sameznimi organi so degenerativ-
nim spremembam najbolj podvr-
ženi oni, ki nimajo oskrbljenega
krvnega obtoka po najtanjših žili-
cah-lasnicah: hrustanec (razgradni
procesi v sklepih). , očesna roženi-
ca, očesna leča, ušesni bobenček in
obe notranji steni ožilja. Dege-
nerativne spremembe na ožilju so
a človekov organizem najbolj
usodne.
v različnih tkivih nastopajo
RAZLIČNE DEGENERATIVNE
SPREMEMBE IN IZPADI: usiha-
nje hormonalnih funkcij; splošna
zavora rastenja in obnavljanja,
posebno nekaterih tkiv in celic, ki
ne le da okrnevajo, temveč celo
izginjajo; nabijanje posameznih
celic z maščobo; zakmevanje te-
lesnega mišičevja; splastevanje
specifičnih celic v centralnem živ-
čnem sestavu; slabše odvajanje
razpadlih snovi, ki zaostajajo v
krvi in jo počasi zastrupljajo in
končno počasnejše izgorevanje
hranilnih snovi, kar v celoti hromi
>^ telesne in duševne funkcije. Vse
to vodi v staranje, okorevanje in
utesnjuje funkcijsko širino.
Proces staranja je individualno
različen, ponekod poteka sklad-
neje, da ne nastopajo prevelike
diskrepance med duševnimi in te-
lesnimi funkcijami, ponekod pa
tudi povsem neskladno — dishar-
monično.
NEMOČ IN NEPRILAGOD-
LIIVOST POTISKATA OSTA-
RELEGA ČLOVEKA v OSAM-
LJENOST IN IZOLACIJO.
INDIVIDUALNOST STARA-
NJA je pogojena in dirigirana po
tdesni konstituciji, dedni dispozi-
ciji, včasih tudi obremenjenosti;
vplivih okolja, načina življenja
(predvsem prehranjevanja), stopnji
civilizacije in izobrazbe, po
življenjskih obremenitvah in
duševnih udarcih-stresih.
Nenehno naraščanje odstotka
nad 60-let starih ljudi je predvsem
SOCIJOLOŠKI PROBLEM.
Sledi nadaljevanje
in konec
6-IZ NAŠIH KRAJEV
17. marec 1977 —
TEDNIK
V STAROŠINCAH NOV DOM GASILCEV
Naselje Starošince sodi v
krajevno skupnost Cirkovce in je
najbolj oddaljena vas od središča
krajevne skupnosti. V vasi ni
trgovine, ne avtobusnega posta-
jaUšča in nobenega družbenega
prostora.
Vas Starošince ima 55 hiš, kjer
živi in dela približno 250 ljudi
Delavci so zaposleni v Maribom in
Kidričevem, kmatje pa obdelujejo
zemljo.
V letu 1974 je nastal prvi sklep
o gradnji doma gasilcev. V tem
objektu bi naj bil prostor za
orodje, garaža, sejna soba ter
dvorana z odrom. Tako bi v domu
pridobih poleg gasilskega prostora
se prostor za kulturne m druge
prireditve. Predsednik novoimeno-
vanega gradbenega odbora, Feliks
Mesaric je dejal, da je odločitev
krajanov za gradnjo doma gasilcev
velika in pomembna. Za gradnjo
so   se    odločih   predvsem   iz
naslednjih razlogov: v vasi nimajo
nobenega prostora, kjer bi se
sestajali, leseno hišo, kjer so
včasih in še danes preživljali
„mrzle seje", najeda zob časa.
Tretji razlog je, da nujno
potrebujejo kulturni prostor, kjer
bo zaživelo še kakšno družbeno
življenje.
Etenar za dom gasilcev se zbira
prek krajevne skupnosti Cilk ovce
in sicer od prodanega gramoza in
gramoznice v Starosincah, nek^
denarja so dobili s prevozi lesa, ki
so ga odvažah s krajev, kjer bo
tekel plinovod, od izkupička od
gasilskih prireditev ter del sredstev
se zbira tudi s krajevnim
samoprispevkom. Tako so doslej
zbrali že okoli 100 tisoč dinagev
in ves les za strešno konstmkcijo,
ki je vredna prek 20.000 dinarjev.
Za kritino strehe bodo denarna
sredstva dobih tako, da bodo v
Cirkovcah podrli staro hišo KZ
„Dravsko po^e" in za povračilo
dobili nekaj denarja. Sicer pa o
tem še tečejo dogovori s
predstavniki zadruge.
Krajam so navdušeni nad
gradnjo, so pa tudi posamezniki,
ki jim gradnja ni najbo^ všeč.
Vendar upajo, da bo gradnja doma
ljudi le zbližala in povezala. V
letošnjem letu nameravajo objekt
pokriti s streho. Idejni projekt je
napravljen, prav tako nekatera
sogla!§a. Sedaj tečejo priprave za
gradbeno dovoljenje, (^prav še ni
gradbenega dovoljenja so krajani
doslej opravili že prek 600
prostovo^nih delovnih ur in sicer
pri zemeljskili delili, pri žaganju
lesa in podobno.
Dom, ki meri 24 x 10 metrov in
60 kvadratnili metrov odra ter
kleU, bo za krajane pomemben
dosežek. Pri delu bodo morah
angažirati še več ljudi. Akcqsko
nalogo bo moral opraviti tudi
vaški odbor socialistične zveze, ki
pa se doslej še ni dovoM angažiral,
prav tako bodo morali mladi iz
aktiva ZSMS večkrat popr^eti za
lopato in kramp. V Starošincahje
poleg teh še gasildco dmštvo, ki
stcje 45 gasilcev in pionirska
desetina.
„Poleg te gradnje nas tare še
nekaj problemov,' je ob koncu
povedal FeUks Mesaric, „in sicer:
probbm prevoza delavcev na delo
v Maribor in Kidričevo, gospodi-
njam manjka trgovina, saj je
najbližja odda^ena 2,5 km in
druga 4 km. Otrokom, ki se vozijo
in hodijo v šolo v Cirkovce pa
preti huda nevarnost pri prečka-
nju ceste Pragersko-Ptuj. Prehod
za pešce bi bil nujno potreben in
bi opozoril naj vozqo previdneje,
kajti na tem križišču se je zgodilo
že več hujših nesreč."
zk
Fsen van povošin en lepi pozdrov. Praznik žensk, 40 mantrnikov no
drugi pomembni ženski no moški prozniki človeka hujdo zmontrajo. Tak'
kak se to spodobi smo v naši vesi tote svetke čista kulturno proslovli.
Deca so našin mamican no deklinan recitacije no pesmice fkup zrimali, '■
moški smo kelnarce špilali no fsen ženskan šopke zvunčkof s puseki raz- j
lulali. Do pulnoči blo fse na kulturni rovni, potli pa so eni nekulturno \
pod mizo zlezli no smo jih po krotken postopki na hladno nosili. Saj vete i
kak poje tista pesem:,, Veselo je srce, ko vince gre v pete... " !
1
Pri nas mamo zaj hujdo dosti dela. V goricah koplemo tak ke nan švic
po zodjen toli doj curli, sodno drevje pusamo, ke do nan lehko v jesen ■
lepše jabolka zegnilila, eni so že začeli orati no krompir saditi, drugi pa ;
spočijajo fse sorte druge trimske rekreacije. Vete jas fčosik na televiziji \
tisti trim gledan kak eni gor po stolih skočejo, se po tleh zvijajo no si mi- \
šice krepijo, — pa se mi praf smilijo kokšne montre trpijo. Jas mon eno \
fajn povabilo: Vsi tisti, ki bi si radi mišice nategnoli no kosti preluftali, i
prite v soboto k meni v gorice kopat. Tak te lehko celi den motko za rep -
vlekli, ke de van trimček čista onemoga. To je najbojša no naj boj zdrava ]
rekreacija. S sosidon srna si že zgučala, da ma tudi tele-vizijo organizira- '■
la, da de vas doj vzela. Un de s stale ,,tele" prigna, jas pa bon fcoj ,,vizi-\
jo" o dobri vinski letini zapregapa te vidli kak mo se filmali. j
Zaj pa še neke. Ker smo glih že pri kopaj i v goricah, bi rad še P tujca- •
nom eno fprošaje zastava: Ovokrot sen v cajtngah šteja no po radiji čuja, \
da so z blatožeri Rimlone vun z grobof nagajali. Kaj pa te naj jas nare- '
din, ki man notri v ta mlodi gorici puno krtic {to so žene od krtof), ki so '
mi 22 mlodih trsov poglodale. Zaj pa ne ven s čen se jih naj lotin ali jih '
naj z motko lovin ali bi si buldožera naroča, da bi mi tote škodlifce [
polova. Če keri ve kokšni pametno odgovor, mi naj to takoj sporoči na j
uredništvo Tednika. Te pa srečno. '
Vaš Lujs.
Likovna
razstava v
Destrniku
Ob Dnevu žena in v počastitev
85. rojstnega dne maršala Tita,
404etnice njegovega prihoda na
čelo KPJ ter 40-letnice ustanovne-
ga sestanka KP Slovenije, so
prizadevni pedagoški delavci in
krajani Destrnika pripravili razsta-
vo Ukovnikov-amaterjev. V prosto-
rih osnovne šole Bratov Reš.
Razstavo, ki je bila namenjena
vsem krajanom krajevne skupnosti
Destmik in učencem osnovne šole
je odprl ravnatelj Borut Predan. S
svojimi deli, na katerih so prevla-
dovah pokrajinski motivi, so se
predstaviU pedagoški delavci iz
naše in sosednjih občin. Razstav-
ljali so Jože Horvat iz Sladkogor-
ske, Franc Simonič iz Ptuja, Julij
XDšlovnik s Hajdine, Jože Foltin iz
Ptuja, Rudi Vivod iz Svečine in
domačin Emil Štumberger. Li-
kovne razstave so postale že
tradicija v tem delu Slovenskih
goric m pomembna kulturna pri-
dobitev.
_________ __________________________.k.katax.
Delavna
krajevna organizacija
Rdečega križa
Juršinci
v LANSKEM LETU JE KRI
DAROVALO 95 KRVODA-
JALCEV, SKRB ZA OSTA-
RELE IN SOCIALNO OGRO-
ŽENE OBČANE - DELA V-
NIPODMLADKARJI, NOVE
NALOGE IN VEČJA SKRB
ZA NUDENJE PRVE PO-
MOČI
Minulo nedeljo so se zbraU v dvorani KS Juršinci
člani tamkajšnje krajevne organizacije Rdečega križa
in pregledali opravljeno delo v preteklem letu. Na
skupščini, ki se je je med dmgim udeležila tudi
rVICA KRISTANIČ, sekretarka občinskega odbora
Rdečega križa v Ptuju, so ugotovili, da so bih člani
RK iz Juršinec in okoUških vasi, najbolj delavni na
področju krvodajalstva. Za potrebe ptujske
bolnišnice je kri darovalo 95 krvodajalcev.
Organizacgi je tudi uspelo, da so dovolj poskibeU za
socialno ogrožene občane. Tem so nudili oblačila,
obutev in posteljnino. Posebej pohvaliti pa veqa
mlade člane RK osnovne šole Juršinci Ti so razvili
izredno aktivnost na vseh področjih.
Krajevna organizacga RK Juršinci namerava s
takšno in še večjo aktivnostjo nadaljevati tudi v tem
letu. Tako so si v program dela zapisali, da bodo
skrbeli za krvodajalske akcije, povečanje števila
odraslih članov RK, sodelovaU bodo s krajevno
skupnostjo in z vsemi krajevnimi dmžbeno-
političnimi organizacgaml še nadalje skrbeli za
ostarele in soaalno ogrožene krajane. V programu
imajo tudi organizacijo 20 urnega tečaja prve
pomoči Zanj se je že prijavilo 41 občanov. Ker v
krajevni skupnosti Juršinci nimajo urejenih omaric
prve pomoči, bodo tudi za to podcrbell Storili pa
bodo vse, da bodo dajali krajanom prvo pomoč vsi
tisti, ki so končah 80-ume tečaje prve pomoči
Skratka, na skupščini krajevne organizacije
Rdečega križa v Juršincih smo l^o ugotovili daje
veUk interes za delo v RK. Prepričani pa so tudi da
jih bodo k novim uspehom popeljaU novoizvo^eni
predsednik Jože Zmauc, tajnica Katja Holc,
blagajnik Janko Meznarič in referentka za
krvodajalstvo Marija FUipič.
Naj ob koncu še povemo, da so v Juršincih
podeMi tudi priznanja najprizadevnejšim krvoda-
jalcem. Alo|jz Ceh iz Dragoviča, 27-kratni
krvodajalec je prejel značko in plaketo, Ivana
Znuderl iz Senčaka značko za 20-kratno dajanje
krvi, Alojz Fekonja iz Sakušaka, Marija Filipič iz
Sakušaka in Franc Toš iz Grlinc pa so prejeli značke
za več kot 15-kratni odvzem kriv. Poleg tega so še 4
krvodajalci dobili značke za lO-kratni in 10
krvodajalcev za 5-kratni odvzem krvi Čestitamo!
GF
Našim Ženam
vOsluševcih
Naselje   Oduševci  je   v   KS
Podgorci občina Ormož. To je
majhna vasica s 35 dmžinaml a
vendar so vaščani zelo delavni
Pred par leti so ustanovili svojo
kulturno-prosvetno dmštvo in
začeli tudi z gradnjo prosvetnega
doma. V času ko so izglasovali v
svoji krajevni skupnosti Podgorci
najvišji samoprispevek (v občini
Ormož) za ceste in vodovod, so si
še naložili lastno breme — to je
dom kulture. Imajo ga že pod
streho, to je okvir bodočega
doma. Ni ostalo samo pri
govorjeni besedi imajo tudi svoj
moški oktet in če je treba tudi
mešani pevski zbor.
Dan žena je letos bil prvič v
okvirni dvorani (na prepihu), a
vendar so vaški otroci pripravili
spored za svoje mamice tako
ganjyiv, da je zablestela prenekar
tera solza v očeh žena-mater.
Marljivi naraščaj je vodila Cilka
Korpar za kar ji gre veliko
priznanje. Moški detet pa je zapel
narodne in partizanske pesmi Vse
je bilo podano v taki domačnosti
in toplini, da se je moralo
zmehčati vsako srce in prisluhniti
sleherno uho. Čestitali so ženam
in jim zeleh še mnogo borbenega
duha k tem velikim priboijenim
pravicam z željo, da bi svet
spoznal še ostale zavržene žene in
igih poteptane pravice ponekod v
svetu. Nase žene so šle skozi vojne
vihre, krvavele za svobodo ter
žrtvovale svoje hčere in sinove, a
vendar jim ni stdo srca in
borbenega duha ter upanja v lepši
jutrišnji dan. Vqene so trdega
dela, ostale so vztrajne in uporne.
Vključene so in tudi delujejo na
dmžbenopoUtičnem področju in
to od vaške in krajevne skupnosti
do občinske skupščine Ormož,
kakor tudi v samoupravnih
organih kombinata „Slovin"
Jeruzalem-Ormož. Takim ženam
še posebej čestitamo, da si utrgajo
čas od svoje prezaposlenosti
Kmetica in mati, gospodinja in
pohtik to je obilno breme naše
podeželske žene. Naše žene so
klene in zavedne, poštene in
ponosne na svoj narod in svoj
nacionalni obstoj. Na takih
temeljih je narod močan in
nepremagljiv.
Ob koncu proslave je izzvenela
še ena želja naših zena, da bi
dmgo leto slavile svoj dan v lepi
topM dvorani vaškega doma, ne na
prepihu in mrazu, le v samem
okvirju, kot letos. Mnogo so dale
in pomagale dcupnosti in upajo,
da jili bo širša dmžba tudi sedaj
slišala in jim priskočila na pomoč.
KJ
Ob prazniku posadili lipi
Tudi krajevna skupnost Ptuj
se je vključila številnim prosla-
vam in prireditvam v počastitev
praznika žensk. Tako so pred-
stavniki krajevne skupnosti in
komunalnega podjetja Ptuj
pred novim zdravstvenim
domom in otroškim vrtcem
posadili dve lipi, ki nekako sifn-
boiizirata ženskost in sloven-
stvo. Lipi so izročili predstavni-
cam zavodov, da jih gojijo in
varujejo.
Ob posaditvi je spregovorila
Fanika Vauda, ki je ob tej pri-
ložnosti tudi čestitala vsem
ženam in poudarila vlogo in po-
men žene v današnji
samoupravni družbi.
Predstavniki krajevne skup-
nosti Ptuj so ob prazniku
obiskali tudi 23 starejših žena
in jih obdarili s šopkom spom-
ladanskega cvetja.
zk
Ob prazniku žena so pri otroškem vrtcu v Ptuju posadili lipo.
Foto: zk
Pekarna iz Ljubljane
jutri v Ptuju
v petek, to je jutri zvečer gostuje v klubu mladih v Ptuju
eksperimentalno gledališče PEK.\RNA iz Ljubljane. Ptujski mladini se
bo predstavilo z monodramo Pavleta Zidarja, v dramatizaciji Petra
Božiča, IME MI JE GOSPA MARIJA.
Igra Jerca Mrzel, ki je za to vlogo dobila zlato ptico revije M.
Predstav« bo ob 17. in ob 19.30. Na večerno predstavo vabijo tudi
starejše. bg
Slovenska Bistrica
Prenovljena zobozdrav-
stvena ambulanta
Pred kratkim je bila v Zdravstvenem domu Slov. Bistrica skromna
slovesnost. Svojemu namenu so predali prenovljene prostore zobne
ambulante. To je že četrtič v obdobju zadnjega leta in pol, ko so v
občini Slov. Bistrica predah svojemu namenu nove ah povsem
prenovljene prostore zobnih ambulant Doslej so tako predah v uporabo
nove zobozdravstvene ambulante v Poljčanah, Oplotnici, Šmartnem na
Pohorju in sedaj v Slov. Bistrici
Prenovljena in razširjena zobozdravstvena ambulanta v Slov. Bistrici
pomeni veliko pridobitev vseh zavarovancev na območju mesta in širše
okolice, v skrajšanju čakalnega časa kot tudi večje strokovnosti
oprav^enih dcL Zdravstvenim delavcem pa so s tem dani boljši delovni
pogoji in vse možnosti povečanja dosedanjega števila zobozdravstvenih
delavcev.
Investicja, s katero so pričeh v jeseni 1976 je veljala skupno
900.000 dmarjev. Nqvečji del teh sredstev so črpali iz kreditov od
Kreditne banke Maribor. Nove prostore zobozdravstvene ambulante v
Slov. Bistrici je predal svojemu namenu dr. Jurij Čeme, eden prvih
zdravnikov v Slov. Bistrici   ' Viktor Horvat
Proslava
v domu
JLA
Organizaciji SZDL četrtega in
petega terena v Ptuju sta tudi letos
pripravila uspelo proslavo v
p)očastitev 8. marca. Proslava je
bila v domu JLA, ženam je sprego-
vori! Ivo Nahberger, bogat kulturni
program pa so pripravili učenci
osnovne šole Franca Osojnika, ki
so s svojim nastopom navdušili
udeležence proslave.
Na splošno velja ugotovitev, da
je bilo proslavljanje dneva žena
dobro pripravljeno, za kar gre
zahvala organizatorjem, vodstvu
doma JLA, Mesokombinatu ,,Pe-
rutnina", TP ,,Merkur" in Ptujski
tiskarni, ki so omogočili prireditev.
gf
DELO GASSLSKEGA DRUŠTVA
PLFTERJE
V maju leta 1947 so vaščani Pleterja, ki so bili
prej člani GD Lovrenc, ustanovili svoje društvo.
Prvo orodje jim je bila stara ročna vprežna brizgalna
z nekaj cevmi, ki so jo dobili od GD Lovrenc. V
naslednjih letih so zgradili gasilski dom in nabavili
motorno brizgalno
Zaradi slabe organizacije je društvo v zadnjeh
letih skoraj prenehalo z delom in je do začetka leta
1976 skoraj mirovalo. Ob požarih so uporabljali
staro orodje itd.
V začetku januarja 1976 so na letni konferenci
izvolili nove člane upravnega odbora. Ta pomlajeni
odbor      je      takoj      pričel      z      delom.
Prva naloga mu je bila dokončno urediti dom in
nabaviti najnujnejšo opremo. Ker pa ni bilo sredstev
so morali najprej pričeti z zbiralno akcijo v vasi
Pleterje in v okolici. Pri tem so črpali tudi krajevni
samoprispevek pri KS Lovrenc. Ko so dokončno
uredili dom z zbranimi sredstvi in mnogimi
prostovoljnimi delovnimi urami, so člani organizirali
v juniju prvo_ veselico s katero so dobili nekaj
denarja, da so lahko kupili 150 m ,,C" cevi, čelade in
pa delovne obleke, kar jim je najbolj potrebno. Sedaj
so že kos požaru, ker lahko dobijo vodni curek tudi
iz vaških vodovodov.
Med tem časom so pričeli delati s pionirji in jih
usposobili za prvo tekmovanje, ki je bilo v avgustu.
Ker v svojem društvu ni bilo orodja za vadbo so
prihajali z njihovim vodjo mladine na vaje v
Lovrenc,  kjer so jim posojali orodje za vajo.
Ko so na tekmovanju osvojili 2. mesto, je odbor
GD spet zbral nekaj sredstev in kupil motorno
brizgalno. V nadaljevanji zbiralni akciji so spet zbrali
nekaj sredstev, da so lahko kupili tudi gasilski
kombi. Ker se jim je odselil dosedanji predsednik, so
na letošnji letni konferenci izvolili drugega, ki se je
odločno zavzel za plan dela društva. To leto je
jubilejno za GD Pleterje, saj bodo praznovali 30-
letnico obstoja društva, zato so že pričeli s
pripravami.
P. F..
TEDNIK
-17. marec 1977
KULTURA IN IZOBRAŽEVAN JE - 7
I^a letošnji reviji bo nastopila tudi tamburaška skupina iz Cirkovc.
V CIRKOVCAH
TAMBURAŠKA REVIJA
Tudi tamburaši so si v občini Ptuj pridobili svoje kulturno mesto. Za-
to bo občinska tamburaška revija, ki jo pripravljata Zveza kulturnih or-
ganizacij občine Ptuj in prosvetno društvo Cirkovce. Revija bo 27. marca
ob 18. uri in sicer v novem domu krajanov. Kot predvidevajo, bo v Cir-
Icovcah nastopilo 8 ali 9 tamburaških skupin. Nastop tamburašev sodi tu-
di k proslavam letošnjih jubilejev in sicer 85-letnici Titovega življenja, 40-
leinici njegovega prihoda na čelo partije in 40-letnici ustanovnega kongre-
sa KPS.
zk
Zakaj napol prazna
dvorana
Krajevna organizacija SZDL
Kidričevo si je prizadevala, da
bi letošnje praznovanje dneva
žena proslavili čimbdj slo-
vesno, v skladu s pomemb-
nimi jubileji, ki so pred nami.
Na prireditvah v Apačah in
pri Kungotijimje to uspelo, v
samem Kidričevem pa ne.
NačrtovaU so sicer bogat
kulturni program, ki pa se je
potem zožil samo na gosto-
vanje gledaHšča iz Ptuja z
delom OGRAD. Žal pa je
velika dvorana TGA Kidriče-
vo ostala napol prazna, še
večja praznina bi bila, če ne
bi_ predstave obiskah učenci
OŠ Borisa Kidriča iz Kidriče-
vega. Postavlja se vprašanje,
zakaj ni interesa med krajani
Kidričevega za kulturne prire-
ditve, ah res pridejo na
podobne proslave le, če so
povezane s prosto zabavo?
To je vsekakor grenka kapljica
pelina ob praznovanju 8.
marca, kar bo treba anahzirati
in več delati za kultumo
osveščanje občanov.        FM
Rešujmo sproti in ne čal(^nio na jutri
Blagoj JEVREMOV, kustos -
arheolog Pokrajinskega muzeja v
Ptuju:
,,Že od leta 1974 je Pokrajinski
muzej, upoštevajoč dejstvo, da je
zazidalni načrt v Rabelčji vasi bil
sprejet, pod vzel nekatere ukrepe,
zavedajoč se, da s takšno kad-
rovsko zasedbo tega problema ne
bo mogel rešiti. Predvsem smo v
prvi fazi v letu 1974 iskah podporo
tako pri naših samoupravnih skup-
nostih, mislim na stanovanjsko v
občini in na kulturno skupnost
Sovenije. Istočasno smo prosili
tudi slovensko raziskovalno skup-
nost in že v naslednjem letu so bila
za to območje dodeljena mini-
malna finančna sredstva s tem, da
smo imeli sofinancerja komunalni
sklad skupščine občine Ptuj. Naše
arheološke raziskave na tem
prostoru obrtniškega dela Petovia
so bile sprejete za obdobje petih let
in bi se morale končati sočasno,
kot bi se končala stanovanjska
gradnja na tem prostoru.
Lani so bila tudi dodeljena
sredstva za raziskovanje na tem te-
renu, ravno tako pa je bil kot sofi-
nancer komunalni sklad skupščine
občine Ptuj. Za letošnje leto pri-
čakujemo, da bo tudi ugodna fi-
nančna rešitev s strani raziskovalne
skupnosti.
Kulturna skupnost Slovenije
nam v letu 1975 ni namenila nobe-
nih sredstev, lani le 89 tisoč dinar-
jev s tem, da je ptujska kulturna
skupnost k temu dodala še 35 %
kot prispevek občine, ki je manj
razvita.
Moram še povedati nekatera
dejstva, za katere ljudje ne vedo.
Ta del Ptuja ni znan od danes, niti
od včeraj, vendar je bil elaborat
končan na željo skupščine občine
Ptuj in je vsa ta področja zajel
upoštevajoč tudi gradbeni program
od leta 1975 do 1980 na tem ob-
močju. Tako smo tudi mi naredili
s\'oj delovni program na tej osnovi
in ukrepali naprej. Leta 1975 je
prišlo do nekaterih sprememb v
zazidalnem načrtu na tem ob-
močju. Tako od leta 1973 do
konca 1975 arheološke raziskave
na tem terenu niso potekale in čudi
nas, da takrat nismo našli nekate-
rih skupnih dogovorov, da bi na
tem prostoru raziskovali.
Proti koncu leta 1975 je samo-
upravna stanovanjska skupnost
naročila tudi raziskave za blok B-
2, ki smo jih dokončah sredi junija
lansko leto. Medtem je nastala no-
va dopolnitev spremembe
zazidalnega načrta v Rabelčji vasi,
ko se je prešlo od 250 blokovskih
stanovanj na zgraditev 800 stano-
vanj. Istočasno je bilo naročilo za
skupno kotlovnico na tem prosto-
ru.
Moram pojasniti še nekatere
stvari. Sam začetek raziskav pri
bloku B-2 je bil tak, da nismo
vedeli natanko kje je lokacija za ta
blok in zato smo prosih, da bi ga
uradno zakoličili. Opravljena je
bila šele v letu 1976, čeprav smo z
raziskavami začeli leto poprej. Na-
to so v mesecu juliju isto leto
zakoličih tudi blok B-3.
Vse zamude, ki so nastale, niso
nastale zaradi arheoloških razis-
kav, temveč verjetno zaradi
nedolgoročnega gledanja tega sta-
novanjskega kompleksa v celoti.
Po ureditvi vseh potrebnih doku-
mentacij, kar traja dalj časa kot
raziskave, je škoda v tem, da delo
ni bilo sinhronizirano v tem
smislu, da bi naša služba za to
vedela in na tem prostoru nepre-
trgano raziskovala.
Arheološko društvo smo prosili
za pomoč in je bilo na sestanku v
Postojni sklenjeno, da med arheo-
logi izvedemo anketo. V mesecu
maju je prišlo do reahzacije te za-
misli v Ljubljani. Od vseh kolegov
se je takrat javil samo eden pa še
ta ni prišel v Ptuj. Klicali smo na
pomoč in jo dobili. Od aprila
meseca naprej nam je pomagal
predstavnik iz zavoda za spome-
niško varstvo v Mariboru, nato
pomagal predstavnik iz zavoda za
spomeniško varstvo Slovenije z
enim arheologom, pomagala pa je
tudi kolegica iz Murske Sobote.
Pomagali so nam tudi študentje, ki
so prišli iz Ljubljane. Posebno po-
moč pa nam je nudil oddelek za
arheologijo pri Filozofski fakulte-
ti, ki je imela skupaj z muzejem na
ton področju posebno razisko-
valno nalogo. Na terenu so bili tri-
je asistentje in študentje višjih in
nižjih letnikov, ki jih je v
povprečju delalo med 18 in 20.
Za ilustracijo naslednje: v letu
1975, ko je prišlo do izkopa za
blok B-1, so te raziskave stale
16.100 dinarjev, za blok B-2, kjer
smo raziskali okoli 3000 kv. m, je
tslo od samoupravne stanovanjske
skupnosti financirano le v višini
200 tisoč dinarjev s tem, da so pla-
čali tudi geodetski posnetek. Ze to
dejstvo nas sili k razmišljanju, da
smo že doslej iskali sredstva od
drugod. Ko vabimo ljudi od dru-
god se denarna vsota, ki je po-
trebna, precej zviša, ker moramo
ljudem zagotoviti spanje in
dnevnice, kar pa ni bilo niti pred-
videno niti računano.
Ko samoupravna stanovanjska
skupnost sprejema svoje načrte bi
vendarle morala upoštevati naravo
arheoloških raziskav. Za blok B-4
je bilo 18. januarja 1977 sklenje-
no, da lahko delavci gradbenega
podjetja kopljejo ročno pod
arheološkim nadzorom in da jim
to delo šteje za gradbeno fazo. Ta-
krat smo našli skupni jezik in me
čudi, da je bil pozneje sprejet dru-
gačni sklep, ki ni samo v nasprotju
z ustavnimi določili zakonitosti,
temveč tudi s stališči ZK o varstvu
kulturne dediščine.
Pokrajinski muzej je vse do leta
1974 iskal tako delovno kot fi-
nančno pomoč od drugod. Podpo-
ro za finančno konstrukcijo nam
je dala tudi skupščina občine Ptuj
in samoupravna stanovanjska
skupnost, ko smo sami predlagali,
da nas v tem podprejo. Razumlji-
vo je tudi, da je bila delovna po-
moč omejena v okviru razpoložlji-
vih sredstev in bo sedanja pomoč
bremenila stroške, ki jih nosi po
zakonskih določilih investitor.
Za reševanje problematike arhe-
doških raziskav na tem terenu v
Ptuju, smo lani prosili za
kadrovsko okrepitev našega zavo-
da. Ne vemo zakaj nam to ni bilo
odobreno. Presenetljivo je tudi
dejstvo, ko se govori, da na Ptuju
ni drugega prostora za gradnjo.
Tik ob tem terenu, na drugi strani
Peršonove ulice bi morali na naj-
več 200 metrov podaljšati kana-
lizacijo in vodovod, ga samo
sondirati in bi lahko verjetno raz-
iskali več kot je gradbena zmoglji-
vost. Tudi na področju od avto-
busne postaje do Natašine poti bi
bilo fjotrebno samo sondi-anje in
bi bila s tem raziskana letno veli-
ka površina, večja kot so naše
gradbene zmogljivosti.
Pripravil: M. Šneberger
Komisija ugotav^a nastalo škodo na aiheoloskem spomeniku, ki
je nastala pri izkopu temeljev za stanovanjski bldc na parceli
B-4. Foto: R
PROMOCIJA KNJIGE
Viteška dvorana na ptujskem
gradu, je bila prejšnji petek
prizorišče srečanja tistih, ki imajo
največ zaslug, da smo lahko v
lanskem letu odprli v Ptuju
vinarsko zbirko in letos izdali
zanimivo publikacijo z naslovom
GORICE IN VINO, nekakšen mini
zbornik, za katerega je bilo na
vo^o zelo malo denarja in še ta je
bil zbran od delovnih in drugih
Mganizacg.
Knjigo, v kateri so zajeta
najosnovnejša vprašat^a, ki so
tesno povezana z vinogradni-
štvom, smo vam v Tedniku že
podrobneje predstavili. Petkova
slovesnost pa je v prgateljskcm
pogovoru razjasnila še nekatera
druga vprašanja v zvezi s tem
obsežnim delom. Zanj ima največ
zaslug ravnateljica Pokrajiriskega
muzga v Ptigu di. Štefka
Cobljeva.
Knjiga GORICE IN VINO je
prva, ki jo je izdal Pokrajinski
muzej v povojnih časih in pomeni
dodaten listič k slovenskim
knjižnim izdajam, vendar je bilo o
rgej v republiških glasilih in
publikacijah napisano zelo malo
ali nič. ^^ub temu je zanimanje
zanjo veliko. Naročila prihajajo iz
Vse države in tudi iz tigine se
^nimajo zanjo, ker je povzetek
■spisan še v francoščini in
■nemščini, kar predstavlja za knjigo
dodatno možnost prodaje in
Uporabe v znanstvene ali po^udne
"amene.
Petkove „promocije" se je
Udeležil tudi rektor mariborske
Univerze dr. Vladimir Bračič, ki je
^apisal študijo o viničarstvu, dr.
°^lec, njegov prispevek so geogra-
fske značilnosti tega področja,
?tnologinja Majda Cehova, pisala
° trsničarstvu, ing. Anton
^aza, glavni enolog „Slovenskih
=oric" in Jože Cuš iz Sovjaka, ki v
^i^igi piše o viničaijih in r^ihovem
delu. Prisotna pa je bila še vrsta
drugih povabi enih predstavnikov
delovnih organizacg, tiska in
drugih gostov.
Dr. Bračič .je ob tem poudaril,
da lahko ptigsko vinarsko zbirko
prištevamo med najkvalitetnejše in
največje v Evropi, ne samo v
Jugoslavigi. Seveda pa tega ob
izdatni pomoči „Slovenskih go-
ric," drugih delovnih organizacij
in številnih posameznikov, ne bi
mo^i storiti, zato skupaj z dr.
Cobjevo, zaslužgo vse priznaiije
in zahvalo. Redko se zgodi, da
zbirico pospremi tudi strokovno
priprav^ena literatura, kot smo jo
skušali zajeti v knjigi GORICE IN
VINO. Vse pa je lep primer
plodnega sodelovanja med kultur-
nimi ustanovami in delovnimi
organizacgami.
To srečanje, kije bilo resnično
nekaj posebnega in je za marsi-
katerega izmed nas predstav^alo
enkratno doživetje, je potekalo v
tako prisrčnem vzdušju kot si ga
ob podobnih priložnostih lahko
samo želimo.
Zvedeli smo marsikatero ne-
uradno dogodivščino, ki je spre-
m^ala postavitev vinarske zbirke.
Tako so na primer sodarji
tekmovali kdo lahko zleze v sod in
čimprej smukne iz njega. Ob tem
pa so pozabih, da je bil že sod
znotr^ namazan. Zgodilo seje, da
je eden tistih „močnejših" zlezel
vanj, ven pa ni šlo in mu je bib
potrebna krepka pomoč sodelav-
cev.
Pa je spet manjkal »žlajf pri
vozu in ga je bilo potrebno
poiskati. Dr. Cob^eva se odpravi
do bližnjega kovača v Sovjaku in
že na ^ra^u vpraša: „Stric, al'
mote „zlajf" - „Ja, mon že
enega," je rekel. Pa spet: „Bi ga
dah za muzq?" - „Bom ga
da . .
Bilo je tudi vprašarge v zvezi z
žgartjarno. Mojster Silvo jo je še
lepo ožgal, da je bila videti kot
prava, nesreča pa je bila v tem, da
je mala vratca postavil namesto
spodaj, zgoraj . . . vendar tega
tisti, ki ne vedo kako se je žganje
kuhalo, ne vidijo . ..
Še in še bi lahko naštevali
takšne in podobne dohodke tako
ob postav^anju 37 tisoč litrskega
velikana, ki so ga pripekali s tremi
kamijoni, v njem je bilo prek 2
toni vinskega kamna. Zanimiva so
bila tudi vsa terenska srečanja z
obveznimi ogledi podstrešij, lile-
vov in vsemogočih prostorov, kjer
je bilo apanje, da se najde kaj
zavrženega, vendar zelo uporabne-
ga za vinarsko zbirko. Sedem ljudi
je kar šest tednov čistilo in mazalo
razstavne predmete, ki jih je bilo
potrebno temeljito zaščititi pred
gnilobo in rjo.
V letošnjem letu se že številne
turistične organizacije zanimajo za
zbirko in napovedujejo svoje
obiske. Tako bo na primer
mariborsko letališče organiziralo
" izlete po „ vinski cesti" in seveda
tudi ogled ptujskega muzeja in še
posebej viniirske zbirke s poiz-
kušnjo naših priznanih vin. Zami-
sel, da bi celo grajsko žitnico
preiuedih v muzej etnologije
zahteva seveda veliko sredstev in
dela in je vsak izredni dohodek
posebej dobrodošel.
Srečanje je bilo priprav^eno z
vsemi potrebnimi rekviziti, ki na
taJcšno slovesnost sodijo. K skrbno
pripravljeni poskušnji vin in
strokovni razlagi posameznih vrst
in letnikov, je domača kmečka
kuhinja dala tisto ,3timungo", ki
sta jo samo še dopolnila igralec
Franček Vičar in aktivna kultiuna
in družbena delavka - kmetica
Tilika Kolaričeva iz Obreza, ki
daleč naokoli nima primerjave v
svoji delavnosti in vnemi za
domač kraj in njegove težave.
Marjan Šneberger
7. srečanje
slovenskih lutkarjev
v Ptuju
v dneh od 10. do 13. marca letos, je bilo v Ptuju sedmo sreča-
nje lutkovnih skupin Slovenije, katerega gostite^ je bila Zveza
kulturnih organizacij občine Ptuj.
Najboljše lutkovne skupine iz posameznih področnih srečanj
so se v teh treh dneh predstavile najmlajšim v nekaterih osnovnih
šolah, predstave pa so bile tudi za starejše občinstvo in posebno
strokovno komisijo, ki je delo in minule dosežke slovenskih lut-
karjev spremljala po izrazito strokovni in umetniški plati.
Otvoritvena slovesnost je bila v četrtek ob 13. uri v dvorani
narodnega doma v Ptuju, ko je 7. srečanje slovenskih lutkarjev
odprl predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Ptuj in ko
se je najprej predstavila domača skupina z igrico TRIJE SNEŽA-
KI. Tega dne so bile na sporedu še predstava KUD KGBANCI iz
Kamnice. V to predstavo se je neposredno vključila tudi RTV
Ljubljana, ki je v oddaji IZZIV KULTURI želela osvetliti neka-
tere probleme s katerimi se naše lutkovne skupine srečujejo, raz-
prava pa je bila žal vse preveč usmerjena na področje profesio-
nalnega lutkarstva in vse premalo v tisto amatersko zagnanost, ki
pravzaprav še vedno nosi levji delež te dejavnosti, namenjene v
prvi vrsti otrokom in vse bolj tudi starejšemu občinstvu.
Vzporedno s sedmini srečanjem lutkarjev so pripravili še tra-
dicionalni lutkarski kažipot, razna srečanja in strokovne posvete,
o čemer pa bomo podrobneje spregovorili v naslednji številki
TEDNIKA. mš
Razstava
Ingoličevih del
v ptujski študijski knjižnici je že
nekaj časa odprta razstava lite-
rarnih stvaritev Antona Ingoliča,
ki v letošnjem letu praznuje 70.
obletnico svojega nadvse plodnega
življenja, saj je izpod njegovega
peresa izšlo že 50 knjig. Ingolič se
je rodil v Sp. Polskavi in ko je kot
profesor služboval v Ptuju, je za-
čel spoznavati življenje ljudi na
Ptujskem in Dravskem polju ter v
Halozah. Prav to mu je dalo po-
vod za mnogo dela, s katerimi
posega v realnost težkega
predvojnega življenja večine ljudi
na tem območju. Tako so nastali
,,Lukarji" in za njimi še cela vrsta
literarno zelo dovršenih del, s ka-
terimi pa se ne naslanja le na Ptuj
in njegovo okolico, ampak poseže
tudi v daljno Ameriko, kjer so si
naši rojaki s trdim delom služili
vsakdanji kruh. Neutrudni pisatelj
tudi sedaj ni odložil peresa in je ob
sedemdesetem rojstnem dnevu še
podpisal pogodbo za izdajo
naslednje knjige.
Razstava v študijski knjižnici
nam nudi bogat pregled nad
Ingoličevimi deli, kot zanimivost
pa so poleg številnih knjig v
slovenščini razstavljeni še nekateri
f»"evodi njegovih del, ne samo v
srbohrvatskem, temveč tudi v itali-
janskem, nemškem in v nekaterih
drugih jezikih. B. Vodušek
Razstava slik na gimnaziji
Dušana Kvedra v Ptuju
Samo Gorjup, dijak 3. b razreda gimnazije
Dušana Kvedra v Ptuju je v počastitev dneva žena
pripravil samostojno razstavo slik. Svoje študije
razstavlja v različnih tehnikah: pastel, mešana
tdinika, risba (svinčnik), tušanka, uporabil pa je tudi
olje. Čeprav Samo Gorjup razstavlja svoje učne
risbe ali študije lahko rečemo, da imajo slike iz
ciklusa ,,Ženska figuralika", umetniško vrednost.
Zlasti bi to lahko trdili za shke ,,Plesalke baleta",
katere je naslikal v mešani tehniki.
Razstavo je otvoril akademski slikar Albin
Lugarič, odličen mentor dijakom, ki obiskujejo
likovni krožek. V svojem otvoritvenem govoru je
spregovoril o dosežkih in uspehih Sama Gorjupa, ki
je s svojimi likovnimi deli sodeloval že na vrsti
razstav v osnovni šoli, klubu mladih, paviljonu D. K.
ter v gimnaziji D. K. v Ptuju.
Kot že vrsta maturantov ptujske gimnazije bo tudi
Samo Gorjup svojo ustvarjalno pot nadaljeval na
akademiji za likovno umetnost.
S to, prvo samostojno razstavo likovnih del je
Samo Gorjup presenetil profesorje in dijake, še
posebej pa sošolce. K njegovemu ustvarjalnemu
dosežku na področju likovne umetnosti mu iskreno
čestitamo   ter   mu   želimo   veliko   uspehov.
Nada Topolovec
8- NAŠI DOPISNIKI
17. marec 1977
TEDNIK
Ob drugi obletnici smrti
Veljka Vlahoviča
šolski center za kovinsko stroko ,,Veljko Vlaho-
vič" Ptuj je organiziral v torek 8. marca 1977
prireditev in memorialni turnir Veljko Vlahovič v
malem nogometu in streljanju z zračno puško. Na
prireditvi so sodelovale ekipe vseh srednjih šol občine
Ptiu.
Tekmovanja so potekala v tovarištvu in športnem
duhu.
Prehodni pukal za memorial Veljko Vlahovič v
streljanju je osvojila ekipa Gimnazije Dušana Kvedra
Ptuj, drugo mesto je zasedla ekipa Šolskega centra za
kovinsko stroko ,,Veljko Vlahovič" Ptuj, tretje mes-
to ekipa Šolskega centra za upravo in gospodarstvo
,..Iožc I aoko" Pfiii  Četrto mesto pa ekina Poljedel-
sko živinorejske šole Ptuj. Najboljši posameznik je
bil učenec Jože Kokovnik iz ŠČ za kovinsko stroko
„VeUko Vlahovič" Ptuj.
V malem nogometu je osvojila prehodni pokal
ekipa ŠC za upravo in gospodarstvo ,,Jože Lacko"
Ptuj, drugo mesto ekipa ŠC za kovinsko stroko
,,Veljko Vlahovič" Ptuj, tretje mesto ekipa Gimnazi-
je Dušana Kvedra Ptuj in četrto mesto ekipa
Poljedelsko živinorejske šole Ptuj.
Prireditev, ki bo tradicionalna je pritegnila več sto
učencev ptujskih srednjih šol in bo prispevala h
globljemu in širšemu sodelovanju srednješolske
mladine v Ptuju.
SODELOVANJE MED 00 ZSMS V
SLOVENSKIH GORICAH
Občinska konferenca ZSMS
Ptuj predvideva med drugim v
svojem programu tudi sodelovanje
med osnovnimi organizacijami
ZSMS. V Slovenskih goricah smo
del lega programa že realizirah in
sicer na kulturnem področju.
Pripravili smo skupen program v
počastitev 8. marca tri osnovne
organizacije ZSMS; Juršinci,
Vitomarci in Trnovska vas.
Organiziramo tudi skupen ogled
smučarskih skokov v Planici 19.
marca.
V   prihodnje   bomo  skušali
pridobiti za sodelovanje še OO
ZSMS Polenšak. S tem smo
naredili velik korak naprej in ko
bomo ustanovili skupnosti
krajevnih skupnosti na območju
Slovenskih goric, se bo to
sodelovanje še povečalo, saj smo
vsi na nerazvitem območju in bo-
mo tako s skupno močjo laže
reševali probleme, ki jih tu ne
zmanjka.
Za proslave v vseh treh krajev-
nih skupnostih smo pripravili
recitacije, sodelovale so še domače
osnovne šole. V soboto 5. marca
smo izvajali program na proslavi v
Vitomarcih. V Juršincih smo imeli
proslavo v nedeljo 6. marca, kjer
so program dopolnili še mladi
glasbeniki Trio Ignaca Hrga.
ZaključiH smo istega dne v
Trnovski vasi v osnovni šoli. Bili
smo zadovoljni in veseli. Sklenili
smo, da bomo še vnaprej tako
sodelovali, posebej pa, da se
udeležimo izleta v Planico.
Katja Holc
DELOVNA AKCIJA
Na šoli je nekega dne padel
predlog, da bi organizirali očišče-
valno akcgo, kar smo vsi takoj
sprejeh. Zadrji čas je že, da
liredimo okolico naše šole. Akcijo
smo predvideli za naslednji dan in
v itjo smo poskušali vk^učiti čim
večje število učencev. ysak razred
je predstav^al brigado, ki se je
razdelila na več skupin. Vsak
učenec je imel svoje oro(ye, od
lopat, motik, grabe^ do samokol-
nic. Urejali smo prostor malo nad
šolo. V majhnem gozdičku, ki
šteje kakšnih osem dreves, veliko
pa se jih je mučilo s krampi in
lopatami pri odkopa vanju ruše.
Tudi sama sem bila med
brigadirji našega razreda in tega
dneva akcije se bom še dolgo
spomirgala. Takrat sem v šoli
delila kosilo in bila na vrsti za
pranje posode. Na akcijo sem
hotela priti še pravočasno, zato
sem delila s podvojeno močjo.
Najbo^ hudo je bilo s krožniki, saj
jih je bilo največ, meni pa so se že
kar podvojevali, zato ne bi mogla
povedati, koliko jih je bilo. Eden
mi je zdrsnil z roke in si izbral
najkrajšo pot na tla, jaz pa sem si
izbrala ploho kletvic. Potem sem
se šele jezila, ko je vse kazalo, da
bom zamudila akcijo in sem jo
seveda res. Na igej sem se pojavila
pol ure pozneje. Prerokovala sem
si, da bom zagledala konferenco
lenuhov, ki razprav^ajo, kako bi
se dalo še bolj lenariti, toda bila
sem prijetno presenečena. Vse je
delalo s polno paro, tudi sošolka
na moji desni, ki je imela boljšo
lopato kot jaz. Ne mislite, da sem
bila ljubosumna. Prav ta moja
sošolka je kmalu dobila zasnove za
prvi žu^. MisUm, da sem cula
neko javkaige, toda nisem se mu
imela časa posvečati, saj sem
imela opravek z neko strašno
veliko grudo, ki mi ni in ni hotela
na lopato (saj pravim, gotovo je
bila pobrana v prvih smeteh). Ta
prvi žu^ je bil majhen pripetljaj,
veqi je bU, ko je staknila drugega
in mislim, da je zdaj že razmiš|ala
na prvo pomoč, ^e bi se zatekla
^a bi bila gotovo gladko odstav-
|ena. Pa pustimo žu^ za neksg
časa pri miru.
Nek človek iz 7. razreda se je
gotovo zagledal v kakšno deklico.
Lopato je vlačil sem ter tja in ni
videl, da je naredil že skoraj
polmetrsko luknjo. Seveda je
potem vse popravil in začel znova
na drugem mestu, toda zopet z
luknjo. Saj pravim nora mlada
leta. Tudi drugi a in b razredi so se
zelo trudili (samo ne za fis pike
ali, da bi prišU na televizijo) in
lahko bi rekla, da smo tistega dne
napravih več kot smo pričakovali.
Morda je k temu vplivalo tudi lepo
vreme. Akcgo smo končali prej
kot smo predvideli. Pred šolo smo
se postavili v vrsto po razredih,
poslušali še ravnateljev zaključni
govor ter slovesno spustili našo
zastavo. Karmen Pulko,
OŠ Franc Osojnik, Ptuj
DELOVNA MATI
Droben cvet na trati,
da, to je moja mati,
moja skrbna mati
Vsak dan g^e na delo
in ves dan skrbi za ms,
mi igramo se veselo,
kje pa njen je prosti čas.
Težko je tistim,
ki so matere izgubili,
kako zelo bi radi
ljubezen njeno začutili.
Matije kot cvet na trati,
mi pa listi njeni,
bratje in sestrice
vsi kot eni
Lidija Godec 6. d.
Osnovna šola
„Franc Osojnik" ■
Pioniqizdravo! -
danes ob 16.15 v osnovni šoli
VirAa Jurančiča v Vitomarcih
Dr^i pionirji, ko boste danes prebirali v TEDNIKU svojo stran, vas
naj ponovno opozorim na vašo redno četrtkovo radijsko oddajo
PIONIRJI ZDRAVO, ki smo jo tokrat posneli v osnovni šoU v
Vitomarcih, ki je od 1. januarja letos podmžnična šola Toneta Žnidariča
iz Ptuja, kamor hodgo otroci od šestega razreda naprej.
V petih razredih je letos v Vitomarcih vpisan 101 učenec, pouk pa
imajo v lepi novi šoh, ki so jo dobili lansko leto 10. februarja. S
pornladnim soncem je na njihovem igrišču vedno živahno, v zimskem
času pa najbolj pogreš^o telovadnico. Sicer pa vsega tudi ne moremo
dobiti so rekli in vsak po svoje pripovedovah, kako jim je lepo v novi
sveth in topli šoU, kjer ima svoje mesto tudi vrtec z 10. otroki in mala
šcJa, ki jo letos obiskuje 13 cicibančkov.
Pevdci zbor pod vodstvom Vide Toševe (desno zad^)
Foto: R
V oddaji, ki jo boste lahko poslušali danes in prihodnji četrtek nam
bodo pionirji iz Vitomarcev pripovedovali o delu pionirdce organizacge,
njen predseidnik je Sandi Tos, o ročnodelskih spretnostih, piontrdci
hranilnici, bralni znački, novinarskem krožku, recitatordcem krožku, pa
o mladih gasilcih, značkarjih, o urejevanju šolske okoUce ter o dmgem
delu in zanimivostih, ki jih v tem majhnem šolskem kolektivu nikoH ne
maigka.
Prav posebej pa moramo pohvaliti tudi njihovo pestro glasbeno
dejavnost Imajo pevski zbor in tamburaški orkesterček, ki ga
požrtvovalno in uspešno vodi učiteljica Vida Toševa-
Njihovemu živahnemu pripovedovanju, petju in igranju lahko torej
prisluhnemo vsi skupaj že danes ob 16. uri in 30 minut, ko bo na
sporedu prvi del oddaje iz osnovne šole VINKA JURANČIČA v
VitomarcUi.
m. šneberger
Tudi tamburaški orkester
uspešno vodi Vida Toševa.
Foto: R
Predsednik pionirske organi-
zacge „daje izjavo za jav-
nost". Foto: R
TEŽKO DELO TEŽKIH tlDUSTRIALCEV
V MLADINSKEM KLUBU V PTUJU
Radi so popularni. Radi pod-
pisujejo avtograme. Ljubijo svoj
zvok. Gabor, ki igra na klaviature,
Goran, ki poje. Vedo, ki igra na
solo kitaro, Sašo z bas kitaro in
Munib, ki se izživlja nad bobni.
Verjetno ste uganili, da gre za
znano pop grupo ,,TEŽKA IN-
DUSTRIJA". V petek, 11. marca
so jo primahali v naš Mladinski
klub, da popestrijo suhoparen pet-
kov večer in da se hkrati tudi pred-
stavijo. V Ptuju so začeli svojo
turnejo po Sloveniji. Rekli so, da
niso prvič na Ptuju. Lani poleti so
že igrali na ptujskem gradu. Radi
imajo majhna mesta. Čeprav jim ti
nastopi ne prinašajo dobička, ne
dosti večje popularnosti. Toda,
kljub temu želijo vsakemu mlade-
mu iz Jugoslavije, tudi tistemu iz
periferije predstaviti svojo muziko.
Igrajo ročk, pravzaprav muziko
brez imena, ali pa, kakor je prista-
vil Gabor, muziko njihovih src.
Tri leta je že od tega, ko so prvič
nastopili pred publiko v sarajevski
Skenderiji. Takrat, pravijo, da so
imeli veliko tremo. V začetku jih je
publika večkrat izžvižgala,  toda
kljub temu so vztrajali. Z delom so
postali ena izmed najbolj znanih
skupin v Jugoslaviji. Izdali so 6
singl plošč in 2 LP. Danes imajo
svojo publiko, svoj show in svoje
načrte.
Klub: Tema. Svetlobni blisk in
hkrati val močne, vroče muzike.
Curek bobna. In potem glasna,
polna melodija. In fantje na odru
v svetlečih bluzah in hlačah. Bob-
nar nabija. Lase ima mokre  od
potu. Pevec v črnem se zvija, ix)je
in mrcvari mikrofon. Kitarista
spredaj mirno igrata, daleč, daleč
sta. Klaviaturist se poganja se
poganja po svojih črno-belih tip-
kah kot nor. In pomežikne dekletu
iz publike. Publika pa stoji, gleda,
hladna je. Čaka.
Gabor mi med pavzo potoži:
„Joj, kako hladni ste Slovenci. Mi
norimo, hočemo sodelovanje, pa
se nam le tu in tam posreči najti
skupen trenutek s publiko."
Utrujeni so in mislim, da tudi ma-
lo razočarani.
Spomnim se; ,,Zakaj ne nosite v
dlaneh svojih src ljudje?" Mladi,
ali je res treba alkohola, da
pozabite na moralo, da pozabite
na vse tiste nepomembne reči, ki
vam jih življenje prinese na pot?
Saj je Mladinski klub vaš, edino vi
ga lahko oživite in naredite res
mladega. Vedno upoštevamo vaše
želje, pa se večkrat izkaže, da še
sami ne veste, kaj bi radi!
,,Težka industrija" je eden
izmed mnogih ansamblov, ki so
gostovah na Ptuju. V načrtu ima-
mo še veliko nastopov priznanih in
kvalitetnih glasbenih skupin. O
njihovih nastopih vas bom redno
obveščala in čutila z vami.
Vaša Zvezdana
Posebej za ptujsko mladino! Še večkrat na svidenje!
Seminar za mlade v kmetijstvu
Občinska konferenca ZSMS
Ptuj je skupaj z Delavsko univerzo
Ptuj organizirala v dogovoru s KK
TOZD Kooperacija ,,Jože Lac-
ko", PP TOZD Kooperacija
Hajdina, KZ Lovrenc na Drav-
skem polju, GG Maribor obrat
Ptuj in s skladom za pospeševanje
kmetijstva pri SO Ptuj tridnevni
seminar za mlade v kmetijstvu.
Seminarja se je udeležilo 38 mladih
kmetovalcev, potekal je od 4. do
6. marca 1977 na gradu Bori.
Prvi dan seminarja je mlade v
kmetijstvu obiskala Branka
Krajnc, predsednik RKMK.
Spregovorila je o organiziranosti
in delu mladih v kmetijstvu.
Naslednje teme na seminarju so še
bile:
— srednjeročni program kmetij-
stva v Sloveniji in občini Ptuj
— pospeševanje kmetijske
proizvodnje in vloga pospeševalcev
— organiziranost kmetijstva v
okviru zakona o združenem delu
— kmetijska zemljiška skupnost
— vloga in pomen zaščitenih kme-
tij
— vloga družbenopolitičnih
organizacij
— zakon o ljudski obrambi
— priprave na volitve 1978 in
delegatski sistem
— informiranje v ZSMS
V okviru seminarja so si mladi
kmetovalci ogledali vinsko klet KK
TOZD ,,Slovenske gorice" Ptuj
ter poskušnjo vina.
Na koncu seminarja so se mladi
dogovorili, da bo tekmovanje
MLADI  IN KMETIJSTVO 2.
aprila v Markovcih in da se
ustanovi osnovno organizacijo
mladih iz kmetijstva v Slovenskih
goricah ter tako v organizirano
delovanje vključiti čimveč kmečke
mladine, ki dosedaj mnogokrat ni
nikjer delovala.
Irena Bezjak
Pionirska hranilnica
na naši šoli
Zraven mnogih krožkov deluje
na naši šoh tudi pionirska
hranilnica pod pokroviteljstvom
KBM, podružnica Ptuj. Odprta je
vsak petek od 11. do 13. ure. V
njen delajo tri učenke iz sedme^
razreda pod vodstvom tov. StošiČ
Katice.
Vsak petek se zbere v naši
hranilnici mnogo učencev. To so
predvsem učenci L, 2., 3. in 4.
razreda. Varčujejo pa tudi večji
učenci in razredne skupnosti.
Jaz sem začel varčevati v
začetku tega šolskega leta. Privar-
čeval sem že 300.- novih dinarjev.
Za ta vložen denar sem dobil
nalepke strička CVENKA, denar-
nico, značko in hranilnik strička
CVENKA. Denar, ki ga vlagam na
hranilno knjižico dobim od
starega očeta in očka. Zanj si ne
kupujem raznih sladkarij, raje ga
takoj odnesem v pionirsko hranil-
nico. Ko bom privarčeval še več,
si bom kupU kolo. Rad bi
privarčeval 600.- din, da bi imel
možnost potovanja s stričkofli
CVENKOM.
MILAN PULKO 3. b
OŠ „Tone Žnidarič" Ptuj
TEDNIK
—17. marec 1977
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
NOGOMET
Drava-Nafta
2:1
v nedelo so igralci nogomet-
j^ga kluba Drava iz Ptuja gostili
elcipo Nafte iz Lendave. V
prgate^skem srečanju so doma-
čini bili bopi. Zadetka za Dravo
sta dosega Hvaleč in Žgeč.
V okviru priprav na nada^evanje
tekmovanja v medobčinski ligi
Maribor se bodo Ptujčani danes
pomerili z Branikom iz Maribora.
V prvem srečanju, ki je bilo pred
tednom dni v Mariboru, so
zmagali igralci Drave z 2:0. To in
nasfcdnjo nedeljo pa bodo odigrali
dve srečanji z Aluminijem iz
Kidričevega.
1. kotar
ROKOMET
Drava-Hum
20:8
Z zaostalem srečanju na odpr-
tem zimskem prvenstvu Varaždiia
v rokometu so mlade igralke
Drave brez težav premagale
vrstnice Huma iz SR Hrvatske.
1. k.
ŽELJA - FOTOGRAHJA MESECA
Na natečaju za fotografijo
meseca v februarju je med 15
slikami petih avtorjev dobila
največ točk fotografija M.
Koltaka: Želje
Za občinsko zlato puščico!
v nedeljo 13. marca so se
ptujski strelci pomerili med seboj
v streljanju z zračno puško —
serijske izdelave za občinsko
ZLATO PUŠČICO. Tekmovanje je
organizirala občinska strelska zve-
za. Sodelovali so lahko vsi strelci,
ki so predhodno dosegli normo na
družinskih temo vanj ih. Občinske-
ga tekmovanja se je udeležilo 62
strelcev.
Rezultati:
1. Albin Vrbnjak (Turnišče)
542 kr. (od 600). Drugo mesto je
osvojila večkratna republiška prva-
kinja Matjašič Zdenka Skok z 240
krogi. 3. Ivan Ratjgc (Tur.), 4.
Igor Primožič (Kidričevo) 5.
Stanko Pulko (Tur.) itd.
Rezultati, ki so jih dosegli
posamezni strelci, so rekordni
glede na rezultate zadnjih nekaj
let. Samo tekmovanje je bilo
izvedeno v jedilnici LABOD -
TOZD DELTA Ptu^. Strelci Ptuja
se zahvaljujemo temu kolektivu in
samoui)ravnim organom, da nam
omogoč^o izvedbo tekmovanj v
njihovih prostorih.
Adolf Mihelač
Aluminij-Kladivar 0:5 (0:1)
Nogometaši Aluminija so bili
prejšnji četrtek popolnoma nad-
igrani od moštva Kladivarja iz Ce-
lja. Gostje so prikazali zelo dobro
igro, kar je tudi ohrabrujoče za
bodoče nastope v slovenski ligi, po
drugi strani pa so domačini popol-
noma odpovedali. To je delno
razumljivo, saj so v dveh dneh
odigrali 2 naporni tekmi. Dan prej
so igrali z Mariborom in izgubili z
istim rezultatom kot s Kladivar-
jem, vendar so se proti Mariboru
vsaj bolj borili. Gostje so povedli
že v 8 minuti. Domačini praktično
niso imeli priložnosti na strel na
vrata, zato se je vratar Stancar
sprehajal v svojem kazenskem
prostoru.
V drugem polčasu je bilo ena-
ko, razlika je bila v tem, da so si
domačini ustvarili veliko priložno-
sti, ki pa jih niso realizirali. Na
nasprotni strani pa so gostje izko-
ristili vsako napako domače ob-
rambe in povečali svoje vodstvo.
Domačin Dončec je zastreljal
enajstmetrovko.
Zadetke za goste so dosegli
Cernjavec, Kokotec, Dobrajc, Ku-
der in Bele.
NK Kladivar: Štancer, Bamšek,
Mortič, Livka, Jovanovič, Boho-
rič, Cernjavec, Bosina, Kuder,
Dobrajc, Filipovič.
NK Aluminij: Petrovič, Hadler,
Panikvar, Muratovič, Bek, Kuret,
Vindiš, Mardč, Huseinovič, Vin-
diš, Fabek.
Pred 50 gledalci je dobro vodila
srečanje sodniška trojka iz Kidri-
čevega. D. Klajnšek
ŠAH
Društveno
brzopotezno
prvenstvo
Brzopotezno prvenstvo Šahov-
skega društva ,,Izbira" Ptuj za le-
to 1977 se igra po enakem sistemu,
kot v preteklem letu. Na programu
je 15 prvenstvenih brzopoteznih
turnirjev (vsak prvi petek v mese-
cu, 1. maja, 29. novembra in ob j
novem letu), doseženi rezultati pa
se vrednotijo po posebnem
točkovnem sistemu (prvo mesto 12
točk, drugo 10 točk, tretje 8 točk,
četrto 7 točk itd.).
Na prvenstvenem brzopoteznem
turnirju za mesec marec je zmagal
Bohak s 15,5 točke pred Podkraj-
škom, ki je zbral 15 točk in Polaj-
žerjem s 13,5 točke. V skupni uvr-
stitvi vodi po treh turnirjih Jan-
ko Bohak, ki je zbral 36 točk
(100 %), sledijo Seruga 21 točk,
Polajžer, Jančikin, in Benkič 18
točk, Habjanič 17 točk. Pernat 13
točk, Kneževič in Markovič 11,5
točk, Podkrajšek 10 točk itd.
Vabimo člane društva in vse
ljubitelje šahovske igre, da se v
čim večjem številu udeležijo dru-
štvenih brzopoteznih turnirjev.
USPEH  NA  ŽENSKEM  TUR-
NIRJU
Igralki Šahovskega društva
,,Izbira" Ptuj Tatjana Vaupotič in
Cvetka Voda sta se 6. marca 1977
udeležili II. tradicionalnega turnir-
ja šahistk SR Slovenije ob dnevu
žena na Vrhniki. Obe sta igrali ze-
lo dobro in zasedli med trinajstimi
tekmovalkami tretje oz. peto me-
sto. Vrstni red na turnirju je bil
naslednji: Petek 12 točk, Markovič
10 točk, Vaupotič 9,5 točk. Gole 9
točk. Voda 7 točk itd.
PIONIRSKA ŠAHOVSKA ŠOLA
Šahovsko društvo ,,Izbira"
Ptuj vabi starejše pionirje in pio-
nirke, da se v čim večjem številu
vključijo v društveno ,,pionirsko
šahovsko šolo", ki jo vodi mojstr-
ski kandidat Janez Podkrajšek.
Šahovska šola deluje vsak petek s
pričetkom ob 17.30 v društvenih
prostorih v športni dvorani v Ptuju
in traja tri mesece.
J. Bohak
Planinski očaki
privabljajovsevečmiadih
v zadnjih dneh prejšnjega mese-
ca je dobilo Planinsko društvo
Ptuj novo vodstvo. Dosedanji
predsednik Lojze Cajnko je svojo
dolžnost predal Maksu Žmaucu,
prejšnjemu podpredsedniku. O
aktivnosti ptujskih planincev smo
že sicer veliko pisali, prav pa je, da
tudi tokrat v nekaj besedah
preletimo aktivnosti v lanskem le-
tu.
Mladi planinci so s pomočjo
mentorjev in vodnikov opravili
skupno 2.219 udeležb na viso-
kogorskih turah, na drugih poho-
dih in raznih akcijah. V ptujskem
društvu namreč prevladuje mladi
rod, zato je prav, da temu
posvečajo veliko pozornosti. Viso-
kogorska dejavnost pa je dosegla
izreden razmah prav v lanskem le-
tu, ko je obiskalo visokogorski
skalnati svet 812 udeležencev, v
skupaj 39 turah. Krona teh
udeležb je vsekakor osvojitev stre-
he sveta Mont Blanca. Ne gre pa
zanemarjati dveh vzponov na
Grossglockner v Avstriji, niti treh
pohodov na domač Jelovec, ki ve-
lja za enega najtežjih vrhov pri
nas. Omeniti je treba še jubilejne
zimske pohode članov planinske
skupine pri sindikalni organizaciji
SO Ptuj na najvišji vrh v Karavan-
kah, Stol.
Glede na to, da so pri ptujskem
planinskem društvu začeli z
orientacijsko dejavnostjo šele pred
petimi led, lahko trdimo, da so
prav v lanskem letu dosegli na tem
področju zavidljive uspehe, saj so
dosegli tretje mesto v republiki in s
tem opravičili udeležbo na zvez-
nem tekmovanju.
Zadnja leta je bilo ugotovljeno
slabo sodelovanje z okoliškimi
društvi, zato so na predlog vodstva
ptujskega društva formirah med-
društveni koordinacijski odbor
planinskih društev ptujske občine,
ki bo odslej povezoval delo PD
Kidričevo, Majšperk in Ptuj.
Veliko pridobitev PD Ptuj pa
pomenijo novi društveni prostori,
ki so bili za tako obsežno delo nuj-
no potrebni.
Tudi politična dogajanja niso
ostala neznana. Ptujski planinci
so se seznanili z vsebino zakona o
združenem delu, predvsem z
določili finančnega poslovanja in
gospodarjenja z družbenimi sred-
stvi. Izredna seja je bila namenje-
na tolmačenju zakona o družbeni
zaščiti in samozaščiti.
Denar je vedno pereč problem.
Po finančnem načrtu PD Ptuj, bi
ttlo potrebno 400.000 dinarjev za
dejavnost društva, od tega bi člani
prispevali 260.000 dinarjev,
družbena pomoč pa bi znašala
140.000 din. 2al je bilo raliziranih
le 38 % zaprošenih družbenih
sredstev, medtem ko so člani
prispevali 95 % od planiranih
sredstev. Pri vsem tem pa seveda
ni upoštevan prihranek vodnikov
in mentorjev, ki so brez nadome-
stila dejanskih stroškov za vodenje
prispevali na skupno 439 pohodih
najmanj 43.900 dinarjev.
— O. M.
republiško prvenstvo v boksu
Pri društvu za telesno vzgojo
Partizan Ptuj je bila v letu 1973.
ustanovljena sekcija za boks. Sek-
cija je skozi minula leta zabeležila
vrsto uspehov. V svojih vrstah ima
danes bhzu 50 aktivnih tekmoval-
cev. Njen zadnji uspeh je povezan
z nastopom Antona Novaka, ki je
na turnirju mladih boksarjev
Jugoslavije v Zrenjaninu stopil na
zmagovalni oder; postal pa je tudi
najboljši boksar v svoji kategoriji
za leto 1977.
Za vse ljubitelje boksa bo
bližnje republiško prvenstvo v
mladinski in članski konkurenci,
nedvomno svojevrstno doživetje.
Organizacijo prvenstva je prevzelo
društvo za telesno vzgojo Partizan
— sekcija za boks; materialno po-
moč pa so prispevale nekatere
OZD ptujske občine in zasebni
obrtniki. Dvodnevno tekmovanje
bodo boksarji zaključili z eksibi-
cijskim nastopom najboljših v po-
sameznih kategorijah. Poleg tega,
da bodo najbolje uvrščeni dobili
medalje, je organizator tekmova-
nja odločil nagraditi tudi najboljše
borbe; oceno o njih bo izrekla po-
sebna komisija. Prvenstvo bo sve-
čano otvoril predsednik boksarske
zveze Slovenije; tekmovanje pa bo
vodil predsednik sekcije za boks,
Slavko Doki. Nastope boksarjev
bodo ocenjevali sodniki, ki jih bo
določila republiška boksarska
zveza.
Prvenstvo se bo odvijalo v
športni dvorani Mladika.
MG
TRIDESETLETNICA USPEŠNEGA
IGRANJA
FTUJSKI ŠAHISTI SO
PRED DNEVI SKROMNO
PROSLA Vin REDEK JU-
BILEJ, TRIDESETLETNI'
CO USPEŠNEGA IGRA-
NJA ŠAHA NAJSTA-
REJŠEGA AKTIVNEGA
DRUŠTVA.
Janez Podkrajšek, rojen 27.
aprila 1932 v Novem mestu, ki je
prve poteze na šahovnici odigral
med vojno z očetom in starejšim
bratom, je prvič nastopil na urad-
nem tekmovanju pred tridesetimi
leti na brzopoteznem turnirju ptuj-
skih šahistov, 3. marca 1947 in je
od tega dne dalje neprekinjeno član
ptujskega šahovskega društva,
^seh trideset let je disciplinirano
nastopal na vseh moštvenih tekmo-
vanjih, ki so se jih udeležili ptujski
^histi ter s svojo veliko borbeno-
stjo in z odličnimi rezultati spod-
bujal ostale člane moštve za dosego
Srn boljšega uspeha. V nekaterih
obdobjih je precej nastopal tudi na
turnirjih, kjer je vedno dosegel
odlične rezultate, njegovi uspehi pa
so predstavljali tudi afirmacijo
ptujskih šahistov, povečali so za-
nimanje za šahovsko igro ter
ninogo prispevaU k organizacij-
skemu in kvalitetnemu napredku.
Potem, ko je jeseni leta 1947
^agal na prvenstvu gimnazije se je
Janez Podkrajšek spomladi leta
1948 udeležil II. mladinskega
^bovškega prvenstva Slovenije ter
1^ turnirju zasedel šesto mesto, kar
bil za takrat šestnajstletnega
tekmovalca izreden uspeh. Njegova
^nadarjenost za šahovsko kombini-
■"anje je prišla do polnega izraza na
Ul. mladinskem šahovskem prvenr
^u Slovenije, januarja 1949 v
Mariboru, kjer je osvojil prvo
mesto in postal tretji slovenski
mladinski šahovski prvak ter na
111. mladinskem šahovske prven-
stvu Jugoslavije, avgusta 1949 v
Mški banji, kjer je osvojil osmo
mesto. V tem času je Janez
Podkrajšek brez konkurence zma-
goval na domačih turnirjih in
osvojil člansko prvenstvo društva
za leti 1949 in 1950.
Šahovski razvoj Janeza Podkraj-
ška, ki je v mladosti kazal vse
znake bodočega šahovskega moj-
strstva, je bil nasilno prekinjen
spomladi leta 1951 zaradi dolgo-
trajne bolezni. Do leta 1960, ko je
zmagal na društvenem prvenstvu,
ni več aktivno nastopal, ampak se
je občasno ukvarjal le z reševanjem
šahovskih problemov in dopisnim
šahom. V obdobju od leta 1964
do leta 1966 je Janez Podkrajšek
doživel svojo drugo ,,šahovsko
mladost". Leta 1964 je osvojil prvo
mesto na turnirju za prvenstvo ma-
riborskega okraja ter peto do šesto
mesto na XIV. članskem prvenstvu
SR Slovenije in osvojil naslov
mostrskega kandidata, leta 1965 pa
je na XV. članskem prvenstvu SR
Slovenije zasedel odlično prvo do
drugo mesto ter osmo mesto na
polfinalnem turnirju za prvenstvo
Jugoslavije v Smederevski palanki.
Leta 1966 je ponovno nastopil na
XVI. članskem prvenstvu SR Slo-
venije in zasedel šesto do deveto
mesto, istega leta je osvojil tudi
društveno prvenstvo, v naslednjih
letih pa je osredotočil svojo šahov-
sko aktivnost na ekipna tekmo-
vanja in dopisni šah, kjer je dosegel
odlične rezultate. Na osmem do-
pisnem šahovskem prvenstvu Ju-
goslavije v letih 1964/66 je Janez
Podkrajšek osvojil odlično drugo
mesto, pred tem pa je zmagal še na
dveh dopisnih šahovskih turnirjih.
Po devetletnem premoru je Janez
Podkrajšek nastopil na XXV. član-
skem prvenstvu SR Slovenije v
Ptuju leta 1975, kjer je osvojil
drugo mesto, odlično zastopal
domače šahiste in potrdil svoje
tekmovalne uspehe. Janez Pod-
krajšek je večkrat nastopil v slo-
venski šahovski reprezentanci na
meddržavnih in medrepubliških
srečanjih ter je stalen član jugo-
slovanske reprezentance v dopis-
nem šahi}. Za dosežke v dopisnem
šahu mu je bil na kongresu
Svetovne dopisne šahovske federa-
cije (ICCF) v Bukarešti leta 1976
priznam prvi bal za naslov medna-
rodnega dopisnega šahovskega
mojstra.
Janez Podkrajšek je aktiven član
vodstva šahovskega društva
,,Izbira" Ptuj, kjer opravlja že več
kot deset let dolžnosti blagajnika,
svoje bogate šahovske izkušnje pa
na številnih krožkih po šolah s po-
sebno ljubeznijo prenaša na
najmlajšo generacijo šahistov.
Za uspehe na šahovskih tekmo-
vanjih in za organizacijsko delo v
društvu je prejel številna priznanja,
med drugimi zlato plaketo telesno
kulturne skupnosti Ptuj in zlato
plaketo šahovskega društva
„lzbira" Ptuj.
Ob redkem jubileju, tridesetlet-
nici aktivnega nastopanja na
šahovskih tekmovanjih, mu ptujski
šahisti iskreno čestitamo z željo, da
bi še mnogo let skupno tekmovali,
se veselili uspehov in jezili ob
neuspehih na štiriinšestdesetih čr-
no-belih poljih.
J. Bohak
Janez Podkr^*šek — na potezi
Foto: R
Praznik žena v TOZD  {
»Delta" Ptuj       1
8. marec - dan žena ima v naši dmžbi velik pomen. Poseben
poudarek dajemo temu prazniku tudi v našem kolektivu, sjg ga sestavlja
94 % žensk. Poleg tega je ta dan praznik naše tovarne, ki smo ga počastili
z osrednjo slovesnostjo, kulturnim programom. V,nastopu so sodelovali
učenci osnovne šole TONE ZNIDARIČ, pevski zbor Komunalnega
podjetja Ptuj, TOZD avtopark, otroci naših mamic in naša mladinska
skupina-
Pred tem slovesnim dnem smo organizirali v naši Temeljni
organizacjcgi združenega dela vrsto tekmovanj, od katerih je n^večjega
pomena strelsko tekmovanje z udeležbo 32 strelskih skupin z območja
občine Ptuj.
Ta j)odatek nam pove, daje to n<ymasovnejše strelsko tekmovanje v
naši obcinL Morda bi ob tej priliki omenili ugotovitev, da se na teh
tekmovanjih udejstvujc premailo žensk, s^ jih je bilo od 160 tekmovalcev
samo 19. Analiza tekmovanja je pokazala, da ženski povpreček
doseženih krogov ne zaost^a za povprečnim rezultatom strelcev.Vzrok
minimalne udeležbe strelk ni torej v kvaliteti streljanja, temveč napaka
strelskih dmžin pri sestav^anju tekmovalnih ekip. Že prejšnja leta seje
naša strelska družina zavzemala za to, da bi v ta tekmovanja vk^učili
čimveč žensk, vendar nismo opazili vidnih sprememb.
Pa poglejmo rezultate z omenjenega tekmovarga, kije bilo 6. marca
v prostorih „Delte".
Ekipno ženske: 1. mesto - 657 krogov SD IZBIRA,
2. mesto - 651 krogov SD AGIS,
3. mesto - 593 krogov SD DELTA.
Pionirji ekipno: 1. mesto - 740 krogov osnovna šola Ivana
Spoknjaka,
2. mesto — 665 krogov osnovna šola Juršinci,
3. mesto - 626 krogov sekcga osnovne šole Ptuj.
Ekipno moški: 1. mesto - 839 krogov SD Turnišče - L ekipa,
2. mesto — 883 krogov SD Kidričevo - I. ekipa,
3. mesto - 832 krogov SD „Jože Lacko" Ptuj,
4. mesto - 815 krogov SD mešana skupina Turnišče.
Rezultati posamezni;ov:
1. mesto — 180 krogov Viktor Malek SD ,,Jože Lacko",
2. mesto — 175 krogov Mira Skok SD Turnišče,
3. mesto - 174 krogov Zdenka Matjašič SD Turnišče.
Vsem nastopajočim čestitamo za dosežene uspehe in iim želimo še
več tako uspešnih srečanj. STRELSKA DRUŽINA
__________._______ TOZD DELTA PTUJ
Kje športno
letališče
Glede na to, da je bilo športno
letališče, s katerim je opravljal
letalski center Maribor, preurejeno
oziroma zgrajeno letališče za
dvilni in transportni zračni promet
zaradi česar je bila močno okrnje«
na dejavnost športnega padalstva
in jadralstva. Začasno so za to
dejavnost mariborski letalci
uporabljali letališča v Slovenj
Gradcu, v Moškanjcih in v
Cakovcu, kar pa je bila le začasna
rešitev.
Spričo tega so predstavniki
mariborskega letalskega centra
iskali ustrezno lokacijo in jo tudi
našli v dolini Pesnice, pri naselju
Setarova v občini Lenart. Po
mnenju inšpekcije za športna
letališča zvezne uprave za civilno
zračno plovbo iz Beograda loka-
cija povsem ustreza, saj je 20 km
od Maribora, torej zunaj aero-
dromske cone mariborskega
letališča, možno bo zgraditi osnov-
no stezo z vzletno stezo na površini
tisoč krat sto metrov.
Po temeljitih razpravah z
vaščani Šetarova in s predstavniki
agrokombinata Lenart so se
odločili za lokacijo letališča na
hidromelioriranih kmetijskih
površinah, last agrokombinatJa.
Ker steze ne bo treba gramozirati
ali drugače utrjevati, se s tem
namembnost zemljišča ne bo
spremenila, temveč le kultura
tako, da bi na vzletni stezi gojili
travo, ki bi jo normalno kosili in
uporabili za krmo.
Po širši podpori družbeno-
političnih organizacij je o tem
pr&dlogu razpravljala tudi skupšči-
na občine Lenart v Slov. goricah in
mdi dala soglasje. Občina namreč
ne bi mogla financirati dejavnosti
lastnega letalskega kluba, za-
interesirana pa je za vključevanje
mladine v to športno dejavnost,
predvsem še z vidika koncepcije
SLO, saj se v njem vzgajajo in
urijo kadri za vojno letalstvo in
desantne. enote. Poleg tega so
zainteresirani tudi z vidika razvoja
turizma in kmetijstva, saj namera-
va agrokombinat v prihodnje
nabaviti celo lastno letalo za
škropljenje in gnojenje. F
10-ZA RAZVEDRILO
17. marec 1977 —
TEDNIK
HUMOR
Lev je mrtev. Kaj pa zdaj?
Enostavno, sklicali bomo zbor živali in razrušili republiko.
DOMAČA
NALOGA
Mamica je naprosila dva
poroka, da bi najela kredit za
nakup solate Poroka sta bila
nelikvidna. Potem sta šla z
mamico nabirat regrat Zato
smo imeli za kosilo regratovo
solato.
KULTURA
Možek, kaj bi si šla danes
ogleda muzej na ptujskem
gradu?
Daj no mir, saj nisva kaka
tujca.
ZAPLETENO
Predstavljam vam mojo
daljno sorodnico. Je teta prve
žene drugega moža moje
tretje žene.
Rečem ti, naši vodilni
sploh ne znajo organizirati
dda.
Saj, saj, zato pa produk-
tivnost pada.
Dala mu je „korpco" pa je
noče sprejeti
Mamica, a to boli,
če te pomlad
razganja?
RAZVOJ
Pred tridesetimi leti smo imeli sten-čas, pred
desetimi osti še oglasno desko, danes pa imamo že
interni informativni medij.
KAKO SMO SI RAZLIČNI
Pri nas smo dobro izkoristili vse protvodne
zmo^jivosti
Pri nas pa znamo dobro izkoriščati zaposlene.
Mi smo pa dosledno odpravili izkoriščanje,
sedaj niti strojev več ne izkoriščamo!
Kateri je za UKV?
KADROVSKA
NARAVNA-
NOST
Obrij si brado,
postriži lase,
hodi zravnano,
bodi zlikan,
pa boš naravnan!
OD 17.3*
DO ^4.3.1977
od 21. 3. do 20. 4
Grenko spoznanje vas ni
pripeljalo daleč, trmasti ste. Se
sreča, da vam pri delu dobro
gre. Sodelavka vam zelo
pomaga, vrnite ji pomoč. Na
cesti bodite v nedeljo previdni.
Upoštevajte zdravnikov
nasvet. Alkohol je za vas neva-
ren. Doma se počutite še naj-
bolje. Družinski krog vas
umirja.
od 20. 4. do 20. 5.
Sedaj ko ste popolnoma mirni,
vas ni potrebno priganjati k
delu. Se več pazljivosti ob
stroju. V ponedeljek se kljub
slabi noči lotite konkretnega
dela. Domače okolje vam pri-
ja, vrnite se domov. Kljub
spremembi vremena se dobro
počutite. Ljubezen vam ne
povzroča glavobola. Čimprej
napišite vljudno pismo.
od 21. 5. do 21. 6.
Prostorska stiska vam gre na
živce. Odločite se in recite
direktorju, karvam pri delu ni
všeč. Tudi sodelavci bodo za
to. V nedeljo pojdita z zakon-
cem na daljši sprehod. Povedal
vam bo tri skrivnosti, ki vas pa
ne bodo presenetile. V šoli se
stanje normalizira. Enako
morate hitro popraviti. Nekdo
vas gleda.
od 22. 6. do 22. 7.
Potrpežljivost je lepa čednost.
Ne odpovejte se ji. Vaš kruh je
dragocen, razložite to vašim
otrokom. Pri delu zbolite,
stopite k zdravniku, dobro
vam bo svetoval. Tudi na cesti
ne pretiravajte. Zmerna vožnja
najdlje pripelje. Ko jo srečate,
pazite na obnašanje. V sredo
se spet vidita, tedaj mu
povejte, da ga ljubite. Pismo.
od 23. 7. do 23. 8.
Ne pozabite na darilo. Vrnite
ga z enako pozornostjo.
Sodelavec vam hoče le
pomagati, ne zavrnite ga.
Sposobni ste napraviti še več.
Dober nakup se vam obeta. Ne
obotavljajte se pred sinom,
povejte mu, kaj je prav in kaj
narobe. Znanec vas v torek
prijetno preseneti. Šopek
cvetja ne sme oveneti. Poljub.
od 24. 8. do 23. 9.
Pomlad vam bolj koristi kot
škoduje. Sedaj je čas za na-
kup. Pri delu nekaj proble-
mov, rešite jih s pomočjo
sodelavcev. Na vaši strani so.
Pot do uspeha je dolga, sedaj
ste šele na začetku. Morate
vztrajati. Otrok vam bo dal
dober nasvet. Prav tako
ljubljena oseba. Napišite pis-
mo.
od 24. 9. do 23. 10.
V petek se je dobro končalo.
Sedaj se lotite novih podvigov.
Tudi v šoli bodite takšni in ne
samo doma. Odpočijte si v
naravi. Po nasvetu, ki vam ga
je dal zdravnik, bo vaše zdravje
dobro, seveda če boste pazili
nase. Sredi tedna pismo. Ob
koncu pa poljub. Srečni ste
videti, tudi on vas ceni. Srečna
številka 44.
od 24. 10. do 22. 11.
Na trdnih tleh se počutite
dobro. Zgrabite za vsako delo,
kajti denar potrebujete. Ko se
odločate za rušenje stare hiše,
ravnajte pametno. Kredit vam
bodo odobrili. Otroku gre v
šoli nekoliko slabše. Dajte mu
časa in prostosti. Znanka vas
povabi na kavo. Poljubite jo in
ji recite lepo besedo.
od 23. 11. do 21. 12.
Ob glasbi vam je prijetneje.
Novo delo vas veseH, zato bo
vaša storilnost dvakrat večja.
Ne smete popustiti. Cas je zla-
to in vi potrebujete zase in za
družino denar, torej delajte.
Zdravi ste. V soboto se
prepričajte, potem recite bese-
do. V družinskem krogu se
počutite dobro. Zakonec vam
nudi ljubezen.
od 22. 12. do 20. 1.
Strah je odveč. Uspeli ste. Vaš
značaj je močan in trden. Ne
bodo ga zlomili tisti, ki vam
želijo slabo. Kar povjete to na
sestanku. Razumeli vas bodo
in pomagali. Na cesti ste prehi-
tri. Doma vas pogrešajo, kupi-
te skromno darilo in obiščite
domače. Hiša ni naprodaj,
prav tako ne vinograd. Zato ne
silite z nakupom. Pismo.
od 21. 1. do 19. 2.
No, vidite, da ste se prav
odločili. Delo vam sedaj ni več
težko. Prehlad se lahko
spremeni v pljučnico. Ko
odpotujete, se dobro oblecite.
V ponedeljek vas sodelavci
presenetijo in to v dobrem.
Kupite otroku knjigo. Ženi več
pozornosti. Šolska naloga vam
ne bo uspela. Premalo ste se
učili. Pismo.
od 20. 2. do 20. 3.
Vaš dan je ponedeljek. Ta dan
pridite na delovno mesto,
težko bodo odločaU brez vas.
Zdravnik vas opozori na bole-
zen ožilja. Zato več spanja in
nikar se ne naprezajte preveč.
Ko postopate po mestu, jo
srečate. Pozorna bo. Bodite
takšni tudi vi. Zaupa vam
resnico o prekršku, ki ga je
storila hčerlui.JPismQ.   ......._
UGANKARSKI
SLOVARČEK
AZANA = zadnji predsednik repu-
blikanske Španije, hud Francov
nasprotnik (Miguel)
BARAC = hrvaški jezikoslovec in
literarni zgodovinar, član aka-
demije   (Antun,   1894-1955)
CRAMER = starejši nemški pianist
in skladatelj, avtor številnih
etud, katere je cenil celo
Beethoven (Johann Baptist,
1771-1858)
ČOP = slovit slovenski alpinist in
gorski reševalec, ki je prvi
preplezal centralni steber v tri-
glavski severni steni (Joža,
1893-1975)
DENVER = angleški popevkar
ameriškega porekla, najboljši
pevec leta v Angliji 197 5
(John, roj. 1943)
EDER = levi pritok reke Fulde v
ZRN (135 km)
HIPANTROPIJA = namišljena
izprememba človeka v konja
KELEMINA = slovenski germanist
in literarni teoretik. Prešernov
nagrajenec 1955 (Jakob,
1882-1957)
MAAR - ugaslo ognjeniško žrelo,
napolnjeno z vodo
PARGAS = mestece na jugo-
zahodni obali Finske, industrij-
sko središče za proizvodnjo
apna, cementa in celuloze
ROMER^ = danski fizik, ki je prvi
določil hitrost svetlobe s po-
močjo Jupitrovih satelitov
(Olaf, 1644-1710)
TELAMON = pri starih Grkih
nosilni jermen za meč ali ščit
T RANI = mesto in luka na vzhod-
ni obali Italije v provinci Bari,
znano po istoimenskem vinu in
kvalitetnem marmorju
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: Hera, aut, ana-
listi, komentar, viteška, dama, Pt,
krekavt, Eak, rokoko, PP, strnad,
klas, Rora, melasa, AA, teater,
briketi. Vodnik, Mura, žena, liana,
Atika, agar, at, eter, Carl, Ari, CH,
Kirk, erar, čaj.
TEDNIK
-17. marec 1977
OGLASI IN OBJAVE-11
radijski spored
RADIO UUBLJANA
ČETRTEK, 17. MARCA:
14.00 Poročila; 14.05 Kaj radi
poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.00
pogodki in odmevi; 15.30 In-
termezzo; 15.45 Jezikovni pogovo-
ri- dr. Breda Pogorele; 16.00 Vr-
tiljak; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00 Poročila; 18.05 Iz domačega
opernega arhiva; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35
Lahko noč, otroci; 19.45 An-
sambel Tone Janša; 20.00 Četrt-
kov večer; 21.00 Literarni večer;
21.40 Lepe melodije; 22.00 Poro-
čila; 22.20 Blaž Arnič: Koncert za
violino in klavir; 23.00 V gosteh
pri tujih radijskih postajah —
Hamburg; 23.30 Gost Edvin Fli-
ser; 24.00 Poročila.
PETEK, 18. MARCA:
14.00 Poročila; 14.05 Glasbena
pravljica; 14.20 Umetniki mladim
poslušalcem; 14.30 Poslušalci če-
stitajo; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Napotki za turiste; 15.35
Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš
gost; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio
ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05
Mesta prijatelji; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35
Lahko noč, otroci; 19.45 An-
sambel Toneta Knietca; 20.00 Stop
pops 20; 21.15 Oddaja o pomor-
ščakih; 22.00 Poročila; 22.20 Bese-
de in zvoki Lz logov domačih;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro-
čUa.
SOBOTA, 19. MARCA:
14.00 Poročila; 14.25 S pesmijo
in besedo po Jugoslaviji; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbe-
ni intermezzo; 15.45 S knjižnega
trga; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio
ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05
Gremo v kino; 18.45 Ljubljanski
jazz ansambel; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35
Lahko noč, otroci; 19.45 An-
sambel Znidaršič; 20.00 Spo-
znavajmo svet in domovino; 21.15
Za prijetno razvedrilo;
21.30—23.00 Oddaja za naše
izseljence — vmes ob 22.00—22.20
Poročila; 23.05 S pesmijo in ple-
som v novi teden; 24.00 Poročila.
NEDELJA, 20. MARCA:
4.30—8.00 Dobro jutro — vmes
ob 5.00 Poročila; 6.00 Dnevni ko-
ledar; 6.15 Danes je nedelja; 7.00
Jutranja kronika; 7.15 Zdravo, to-
variši vojaki; 7.30 Za kmetijske
proizvajalce; 8.00 Poročila; 8.07
Igra za otroke; 8.52 Skladbe za
mladino; 9.00 Poročila; 10.05 Ka-
ravana melodij; 11.00 Pogovor s
poslušalci; 11.15—13.00 Poslušalci
čestitajo; 12.00—12.10 Na da-
našnji dan; 13.00 Poročila; 13.10
Obvestila; 13.20 Reportaža; 13.45
Obisk pri orkestru Marty Gold.
14.00 Poročila; 14.05—18.50
POPOLDNE: Poročila — Šport
— Brez njih ni športa — Gost —
Glasbeni trim — Humoreska;
Cačko Cikar in Križ Kraž —
Reklame ob 17.50, 18.20 Zabavna
igra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30
Obvestila; 19.35 Lahko noč, otro-
ci; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Po-
ročila; 22.20 Glasbena tribuna;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Plesna glasba;
24.00 Poročila.
PONEDELJEK, 21. MARCA:
14.00 Poročila; 14.05 Amaterski
zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45
Znanstveniki pred mikrofonom;
16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob
17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Iz tuje
glasbene folklore; 18.25 Zvočni
signali; 19.00 Radijski dnevnik;
19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč,
otroci; 19.45 Ansambel Borisa Ko-
vačiča; 20.00 Kulturni globus;
20.10 Predstavljamo vam opero
„Lucio Silla" W. A. Mozarta;
22.00 Poročila; 22.20 Popevke;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro-
čila.
TOREK, 22. MARCA:
14.00 Poročila; 14.05 V korak z
mladimi; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermez-
zo; 15.45 Svet tehnike; 16.00 Vrti-
ljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00
Poročila; 18.05 Obiski naših so-
listov; 19.00 Radijski dnevnik;
19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč,
otroci; 19.45 Ansambel Franca
Puharja; 20.00 Slovenija v pesmi
in besedi; 20.30 Radijska igra;
21.00 Zvočne kaskade; 22.00 Po-
ročila; 22.20 Jugoslovanska gla-
sba; 23.00 Poročila; 23.05 Lite-
rarni nokturno; 23.15 Popevke;
24.00 Poročila.
SREDA, 23. MARCA:
14.00 Poročila; 14.05 Ljudska
glasbena kultura; 14.30 Poslušalci
čestitajo; 15.00 Dogodki in odme-
vi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Spomini in pisma; 16.00 Lo-
to vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00 Poročila; 18.05 Odskočna
deska; 18.30 Domače in tuje zbo-
rovske izvedbe; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35
Lahko noč, otroci; 19.45 An-
sambel Silva Štingla; 20.00 Kon-
cert iz našega studia; 22.00 Poroči-
la; 22.20 S festivalom jazza; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nok-
turno; 23.15 Jugoslovanski popev-
karji; 24.00 Poročila.
TV spored
T V LJUBLJANA
ČETRTEK, 17. MARCA: 8.00
TV v šoli; 9.25 Planica: Smuški
poleti; 14.00 TV v šoli; 15.00
Šolska TV: Zemlja se spreminja;
16.20 Smuški poleti; 17.20
Colargol; 17.35 TV obzornik;
17.50 Mozaik; 17.55 Čudoviti
svet p^kov tlim; 18.40 P.
Zidar: Sledovi časa; 19.15
Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Dobričine; 20.30
Pogovor o ....; 21.20 Miniature:
M. Ravel: Nočne prikazni; 21.35
TV dnevnik; 21.50 Festival
popevk - San Remo.
PETEK, 18. MARCA: 810 TV v
šoli; 9.25 Planica: Smuški poleti;
14.10 TV v šoli; 16.05 Smuški
poleti; 17.05 Križem kražem;
17.20 Pisani svet; 17.50 Obzornik;
18.05 Slovenski ljudski plesi: Bela
Krajina; 18.35 Mozaik; 18.40 Prva
pomoč; 19.00 Japonski športi;
19.15 Risanka; 19.20 Cikcak;
19.30 TV dnevnik; 19.55
Tedenski notranjepolitični ko-
mentar; 20.05 P. Heriat: Bou.ssar-
delovi; 12.10 Razgledi; 21.45
Ulice San Francisca - film; 22.35
TV dnevnik.
SOBOTA, 19. MARCA: 8.00
Colargol; 8.15 Z besedo in sliko:
Deklica Delfina in Lisica Zvitorep-
ka; 8.25 P. Zidar: Ferenc, Fercnc;
9.05 Zverinice iz Rezije; 9.25
Planica: Smuški poleti; 14.55
Nogomet Željezničar: H^duk;
16.50 Glasbene miniature: Jazz
orkester RTV Beograd; 17.10
Obzornik; 17.25 Otroci železnice
- film; 19.15 Risanka; 19.20
Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50
Tedenski zunanjepolitični komen-
tar; 20.00 Ladja norcev - fUm;
22.20 Moda za vas; 22.30 TV
dnevnik; 22.45 625.
NEDELJA, 20. MARCA: 8.10
Poročila; 8.15 Od vsakega jutra
raste dan: Metlika; 8.45 625; 9.25
Planica: Smuški poleti; 1.30
Kmetijdca oddaja; 12.15 Poročila;
NEDELJSKO POPOLDNE: Kri-
žem kražem — Pisani svet —
Okrogli svet; 16.15 Državno
košarkarsko prvenstvo; 17.45
Poročila; 17.50 Modra svetilka-
film; 19.15 Risanka; 19.20
Cikcak; 19.50 Tedenski gospo-
darici komentar; 20.00 A.
Marodič: Marija; 21.05 Irska,
Svetišče spominov; 21.35 TV
dnevnik; 21.45 Športni pregled.
PONEDELJEK, 21. MARCA:
8.10-9.30-10.05-14.10 TV v
šoli; 17.10 Vrtec na obisku; 17.25
Narava Japonske - film; 17.50
Obzornik; 18.05 Osebna nega:
Urejenost ni razkošje; 18.15
Zobozdravstvo; 18.25 Mozaik;
18.30 Dogovorili smo se; 18.45
Mladi za mlade; 19.15 Risanka;
19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik;
20.00 M. Sečerovič: An do in
ljubica; 21.25 Kulturne diagonale;
22.05 TV dnevnik.
TOREK, 22. MARCA:
8.00-10.00-14.00 TV v šoli;
16.05 Šolska TV: Erozqa; 17.05
O dveh Ježkih; 17.20 Pika
nogavička - film; 17.50 Obzor-
nik; 18.05 Jugoslovanska narodna
glasba; 18.35 Mozaik; 18.40 TV
trimski test; 19.15 Risanka; 19.20
Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Oči kritike; 20.35 A. J. Cronin:
Zvezde gledajo z neba; 21.25
Glasbeni magazin; 22.05 TV
dnevnik.
SREDA, 23. MARCA:
8.10-9.00-14.10 TV v šoU;
16.55 O hsici deklici; 17.40
Obzornik; 17.55 Na sedmi stezi;
18.25 Mozaik; 18.30 Glasba
takšna in drugačna; 19.15
Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV
knevnik; 20.00 FUm: Bronco
Bulkog; 21.35 Včeraj, danes,
jutri: Dvoje pogumnih; ..., TV
dnevnik.
mali oglasi
TELEVIZOR, črno-beli, ugodno
prodam. Naslov v upravi ali tel.
77 236, int. 32, vprašajte vsak dan
razen sobote in nedelje od 6,30 do
8,30.
,VECJI VRT dam v najem za štiri
leta brezplačno. Franc Vidovič,
Reševa 26, Ptuj.
ZAKONCA z otrokom iščeta sobo
v okolici Ptuja. Naslov v upravi.
TV SPREJEMNIK in radio skupaj
vgrajeno s predalom za gramofon,
ugodno prodam. Naslov v upravi
ali tel. 77 911.
400 KNJIG  — raznih novejših
romanov,   odlično  ohranjenih
ugodno prodam. Naslov v upravi
ali tel. 77 911.
TRAKTOR steyer, 35 KM s koso
in jermenico prodam. Veit, Stuki
32, Ptuj.
GLOBOK OTROSKI VOZICEK
prodam. Belič, Potrčeva cesta 36.
Vprašajte vsak dan po 16 uri.
KUPIM tritonsko traktorsko
prikolico. Ivan Terman, Sardinje
34, Vel. Nedelja.
SOBO IN KUHINJO v Ptuju
menjam za večje stanovanje v Ptu-
ju aH okoUci. Naslov v upravi.
GRABLJE na konjsko vprego
prodam. Stanko Zupanič, Sp.
Hajdina 51.
PRODAM MANJŠE POSESTVO
z novim gospodarskim poslopjem
pri Majšperku. Naslov v upravi.
FIAT 750 ugodno prodam. Edi
Markež, Rabeljčja vas 28, Ptuj.
Vprašajte po 15 uri.
PRODAM peso in repo za svinje.
Zagrebška cesta 103.
PRODAM lepa zimska jabolka po
50 din zaboj. Ivan Meško, Vičanci
71 pri Veliki Nedelji.
RABLJEN   BETONSKI   MESA-
LEC kupim. Naslov v upravi.
UGODNO PRODAM obračalnik
„maraton 20" za kosilnico BCS.
Marija Novak, Medvece 9, Maj-
šperk.
1000 kg REPE prodam. Terezija
Murko, Draženci 77.
TRAKTOR ,,lanz" 11 KM s koso
in plugom v brezhibnem stanju
prodam. Albin Peharda, Rogozni-
ca. Kokolova 11.
SOTOR, nov še ne rabljen za štiri
osebe prodam. Bizjak, Obrtniška
2, Ptuj.
FIAT 750, letnik 1970 in spačka
letnik 1975, oba registrirana pro-
dam. Hlupič, Mestni vrh 80.
DVOSTANOVANJSKO. skoraj
novo hišo prodam. Rotvajn, Rim-
ska 13, Ptuj, td. 77 381.
PRODAM LEPO POSESTVO,
vseljivo hišo z gospodarskim
poslopjem in 5 ha zemlje vseh kul-
mr v okolici Polenšaka. Naslov v
upravi.
PRODAM dve večji otroški poste-
lji nadstropni in eno manjšo ter
nova balkonska vrata z rolojem.
Ogled po 15 uri, v soboto pa ves
dan. Stopar, Zagrebška 13, Ptuj.
POCENI PRODAM dobro
ohranjeno kuhinjsko mizo, štiri
stole in otroški športni voziček.
Slavica Bojkovič, Gregorčičev dr.
3, Ptuj. Vprašajte po 15 uri.
RADIO PTUJ
Četrtek, i7. marca: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna
glasba, 16,30 Pionirji, zdravo v OS Vitomarci (I. del), 16.45 Od Drave do
Vardarja (pesmi in plesi jugoslovanskih narodov), 17,00 Novice, 17,05
Kulturna panorama — republiško srečanje lutkarjev, 17,20 Novosti iz
gramofonskih hiš, 17,35 Ekonomsko-propagandna oddaja, 17,40 Pred-
stavljamo vam invalidsko društvo Ptuj, 17,50 Instrumentalna glasba.
PETEK, 18. marca: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna glasba,
vmes EPP, 16,30 Radijska univerza — o organiziranosti kmetijstva, 16,40
Rimske melodije, 17,00 Novice, 17,05 Mladi danes v Vitomarcih, 17,35
Prisluhnite, bilo vam je všeč.
SOBOTA , 19. marca: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16,30 Čestitke poslušalcev, 17,00 V soboto popoldan
(zabavna in popularna glasba, nasveti, gost oddaje, halo uredništvo).
NEDELJA, 20. marca: 11,00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila,
11,20 Glasba, vmes EPP, 11,30 Iz koledarja NOB, 11,32 Ogleda-
lo tedna — financiranje krajevnih skupnosti, 11,40 Zabavna glasba,
12,00 Kmetijska oddaja, 12,15 Pevski zbor Cirkulane, 12,30 Čestitke po-
slušalcev.
PONEDELJEK, 21. marca: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabav-
na glasba, vmes EPP, 16,30 Šport in društva, 16,45 Igrali vam bomo...
17,00 Novice in EPP, 17,10 Iz stare diskoteke, 17,30 Delegacije obravna-
vajo, 17,40 Zborovska glasba.
TOREK, 22. marca: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna glas-
ba, vmes EPP, 16,30 Naš komentar o dnevu invalidov, 16,35 Domača za-
bavna glasba z napovedmi, 17,00 Novice in EPP, 17,10 Delavec v kolekti-
vu, 17,20 Poje vam... 17,35 Predstavljamo vam ,,Panonijo" Ptuj, 17,45
Plesni in revijski orkestri.
V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana.
Četrtek, n. marca: am.
barv. film SOLA ŽIVLJENJA;
Petek, is. marca: it. barv.
pustolovka PUSTOLOVŠČINE
BELEGA OCNJAKA; SOBOTA,
19. m NEDELJA, 20. marca: fr.
barv. kriminalka; V NEDELJO
ob 10. in ob 16. uri bo: Šved. barv.
film DOGODIVŠČINE MALEGA
MiHCA; TOREK, 22. in SREDA,
^- marca: dom barv. akcijski film
Vrnitev   odpisanih;   v
SREDO, 23. marca ob 20. uri: am.
barv. film BILO JE NEKOC NA
I^lVJEM ZAHODU; ČETRTEK,
^- marca: am. barv. film BILO
JE NEKOC NA DIVJEM
ZAHODU.
Dežurstvo
prehrambenih
trgovin
SOBOTA,
19. MARCA 1977:
HRANA -
IZBIRA
Ptuj
SOBOTA,
26. MARCA 1977:
JELEIM -
IZBIRA
Ptuj
v prvi ptujski udarni brigadi
Toneta Belšaka je prejelo udarni-
ške značke osem brigadirjev, med
njimi bngadirki Marija Ceh (roj.
Elorovšak) in Jožica Krajnc (roj.
Rimele). Objavljamo nekaj njunih
spominov.
Marija je leta 1945 prišla v ko-
mando mesta Ptuja in delala v sani-
tetnem oddelku, Joža pa je bila čla-
nica mladinskega aktiva Turnišče,
ki je bil eden najdelavnejših v
takratnem ptujskem okraju.
Brigadirji, ki so se leta 1946 ude-
ležili MDB Brčko—Banoviči, so
pripovedovali o lepem brigadir-
skem življenju. To je med drugim
pripomoglo k odločitvi naših sogo-
vornic, da se udeležita mladinske
delovne brigade pri gradnji proge
Samac—Sarajevo.
Iz Ptuja so odpotovali 25. marca
v tovornih vagonih. Spominjata se.
da je bilo mesto Samac ob njiho-
vem prihodu takorekoč pod vodo,
saj je bilo tisto leto precej dežja.
Prvo bivahšče so si uredih v neki
šoli, pozneje pa so se preselili v
barake ob progi. Tu so se srečali z
brigadirji iz Nove Gradiške in
Begeja.
Tovarišica Cehova je poleg dela
na progi bila še namestnik sanitet-
nega referenta in bolničarka prve
čete, medtem ko je bila tovarišica
Krajnčeva zadolžena za fizkuUuro.
Ptujska I. brigada je prva zasadila
lopate in začela z delom na trasi
bodoče proge. Delo je potekalo
izključno ročno in lahko si pred-
stavljamo, kakšne napore so briga-
dirji premagali. Za udarniško
značko je bila potrebna v.sestranska
aktivnost. Poleg prizadevnosti pri
delu na progi je bilo pomembno
tudi družbeno politično in kulturno
delovanje.
Brigada je imela svoj pevski
zbor. Na tekmovanju zborov mla-
dinskih delovnih brigad so zasedli
drugo mesto. S kulturnim progra-
mom so sodelovali pri otvoritvi šole
v Batkuših, tesno je bilo tudi sode-
lovanje z organizacijo AFŽ. Na ta
način so se brigadirji zbliževali z
domačini in njihovo kulturo.
Znano je, da so se brigadirji po
vrnitvi udeležili še dela v sedanjem
naselju Kidričevo. Z delovnim čla-
nom so nadaljevali tudi tu, saj so
norme delavcev, ki so delah pred
njimi prekoračih kar za 4 do 5 krat.
Po 14-dnevnem delu v Kidričevem
so se brigadirji razšli in mnogi so
imeli ob slovesu solzne oči, saj seje
v času trdega dela rodilo med njimi
iskreno prijateljstvo in tovarištvo.
Naši sogovornici se še danes, po
30 letih živo spominjala vseh kra-
jev, kjer sta gradili progo. Obe sta
izrazili veliko željo, da te kraje še
enkrat obiščeta. Tovarišica Cehova
si še danes dopisuje z družino Voča
iz Samca in gotovo bo srečanje z
njimi prisrčno. V času našega
pogovora še ni bilo znano, da OK
ZSMS Ptuj pripravlja uresničitev te
želje nekdanjih brigadirjev že 2.
aprila.
Ob koncu naj pripišemo še to, da
nekdanji brigadirki ,,Liza in Joža"
želita današnjim brigadirjem
mnogo delovnih zmag in iskrenega
tovarištva, ki se lahko poraja samo
na takšnih delovnih akcijah, kjer
brigadirji složno premagujejo težke
delovne naloge. Izrazili sta tudi
željo, da aktivno sodelujeta v
današnjih mladinskih delovnih
brigadah. Na vas, mladi brigadirji
je torej naloga, da ju povabite v
svojo sredino in se na njunih delov-
nih izkušnjah kaj naučite.
J. Bračič
Marua Čeh (levo) in Jožica Krajnc — edini brigadirki prve ptujske, ki sta
dobili udam^ko značko.
Foto: Ozmec
ŠOPEK OB 8. MARCU
Predstavniki občmske konference ZSMS Ptuj so ob dnevu žena. 8.
marcu obiskah skupaj s predstavniki ZZB NOV Ptuj šest starejših žena na
njihovih domovih, jim čestitali in poktonili šopke cvetja. Veselih obrazov
so obiskovalce pričakale: .Marija Kodrič iz Cirkovc 11, Angela Bregar iz
Uncove vasi 95, Marija Vinko iz Dežnega 26, Marija Belšak iz Muretin-
cev 13, Filomena Obran iz Slomov 5, in Olga Čeh iz Janežovcev.
„Kaj slikali me boste tudi?" je dejala Olga Ceh, ko ji je mladinka Izročil,
šopek.
Foto: M. Ozmec
Srečanje mater -
rejnic
Koliko žena in deklet se je ob 8. marcu
razveselilo cvetja in toplega stiska rok.
2elele so si le, da bi taki dnevi trajali vse
leto in ne le en sam praznični dan.
Pozornost ob letošnjem osmem
marcu, mednarodnem prazniku žena je
Skupnost socialnega skrbstva Ptuj
namenila svojim rejnicam, ki skrbijo za
114 rejenčkov. Na svečanosti, kije bila v
domu Franca Krambergerja se je zbralo
prek 60 žena — rejnic, predstavnikov
družbeno-političnih organizacij, pred-
sedstva skupščine skupnosti soc.
skrbstva, predsedstva izvršnega odbora,
socialni delavci in drugi. Istočasno je
bilo to tudi prvo srečanje rejnic pri kate-
rih ima skupnost soc. skrbstva Ptuj
svoje rejenčke v oskrbi.
Ženam rejnicam je spregovorila Anka
Ostermanova, tajnik skupnosti soc.
skrbstva, ki je poudarila pomen žene v
vlogi vzgojiteljice otrok. Rejniška mati
enako skrbno vzgaja otroke in jim obli-
kuje osnovo za življenje kakor prava
mati. To človeško osnovo, osnovo oseb-
nostne integritete, pa lahko da otroku le
človek, ki je njegov neposredni vzgoji-
telj, sočlovek, ki z njim dela in živi. Da
so rejnice voljne sprejeti otroke v plenič-
kah, šolarje — mlajše ali večje, žalostne,
preplašene, zdrave ali bolne, jih negova-
ti, trpeti z njimi ali se veseliti, vse to nam
pove kako velika je njihova ljubezen do
otrok, ki negotovi iščejo zavetja.
Obeležje proslavi so dali učenci POS
iz Ptuja, s svojim skrbno pripravljenim
programom, kjer so v besedi in pesmi
prikazali kaj pomeni vsakemu malčku
mama.
Čestitkam ob prazniku se je pridružil
predsednik izvršnega odbora skupnosti
soc. skrbstva Franc Krajnc, istočasno pa
zahvalil rejnicam za to veliko in pleme-
nito dek).
Izkušnje, ki so jih ob koncu izmenjale
rejnice med seboj in s socialnimi delavci,
so vodile do zaključka, da bodo še v
naprej skupaj delali, se sestajali in tudi
ob prihodnjem dnevu žena imeli še kaj
povedati.
Metka L.
Hajdina
PODPRIMO NJIHOVA
PRIZADEVANJA
Številnim letnim skupščinam, ki so se odvijale v januarju in februarju letos, seje
v soboto, 12. marca pridružila še skupščina krajevne organizacije rdečega križa Haj-
dina, ki je potekala v zelo delovnem vzdušju, k temu je še posebej pripomogel nastop
učencev osnovne šole iz Hajdine.
Iz besed poročevalcev je bilo razvidno, da so v lanskem letu pridobili 611 odraslih
članov in 360 podmladkarjev rdečega križa na šoli, da so izvedli 3 krvodajalske akcije
v katerih je darovalo kri 67 članov, da je gasilsko društvo iz Hajdoš organiziralo
lastno krvodajalsko akcijo, kar je vsekakor vredno posnemanja.
S finančno udeležbo so pomagali otrokom družine, ki je izgubila oba roditelja,
sodelovali pa so tudi pri nakupu motornega vozička za člana—invalida. Akcije razde-
ljevanja rabljenih oblačil se niso udeležili, ker so po njihovem mnenju v občini Ptuj še
bolj nerazviti kraji, katerih prebivalci so še bolj potrebni pomoči. Tako kot starejši
člani RK, so tudi podmladkarji na šoli vzeli svoje poslanstvo zelo resno in si prizade-
vajo doseči čimboljše uspehe.
Tesna je tudi povezava s krajevno skupnostjo in z vsemi gasilskimi društvi na nje-
nem območju. V lanskem letu so se udeležili pohoda po poteh revolucije, sodelovali
so v vaji med pohodom, pripravljajo pa se tudi že za letošnjo najbolj množično mani-
festacijo v ptujski občini. V letu 1975 sta dve ekipi sodelovali na občinskem tekmova-
nju prve pomoči in zasedli 9. in 10. mesto med 16 tekmujočimi ekipami.
Iz razprave o poročilih je bilo možno razbrati, da so udeleženci letne skupščine
zadovoljni z delom te humanitarne organizacije, zato upamo, da se bodo vrste krvo-
dajalcev v prihodnje še pomnožile in pomladile. Podan je bil predtog, da bi namesto j
vencev na grob prijateljev in znancev vsak raje prispeval denarni znesek za Rdeči križ, '
o čemer bi dobil pismeno potrdilo, njegov denar pa bi organizacija namenila socialno
ogroženim, bolnikom in sploh vsem tistim, ki so pomoči potrebni. Doslej so zabeležili
en tak primer in upam, da se bo našel še kakšen.
Najzaslužnejšim krvodajalcem so podelili značke, ki jih naj vzpodbujajo za še j
nadaljnje aktivno delo na tem področju, izvolili pa so tudi novo vodstvo krajevne
organizacije, ki je bilo ponovno zaupano staremu odboru. Spet dokaz več, da so člani
doslej v redu in aktivno delovali.
S. B. i
Podravski prostor
bolje organizirati
skem prostoru vse premalo povezo-
vanja. Zaradi neorganiziranosti
kmetijstva nastaja problem agro-
živilstva in seveda na ta rovaš trpi
potrošnik v Mariboru kot tudi dru-
god. Ce se organizira celotno kme-
tijstvo se bo tako tudi odprla pot
razvoju kmetijske politike in proiz-
vodnje. Zelo kritično so tudi ocenili
javne razprave o prihodnjosti slo-
venskega kmetijstva in ugotoviU,
da so se skoraj vsi družbenopoli-
tični dejavniki premalo vključili v
razpravo in tako vse probleme
kmetijstva prepuščali samo
kmetom, predstavnikom zadruge,
predavateljem in peščici družbeno-
političnih ljudi v krajevni skupno-
sti.
Delegati občin so tudi kritično
ocenili lastno delo in ugotovili, da
so bili premalo akcijski in mobiliza-
cijski. Iz občin prihaja vse premalo
pobud. V nadaljevanju so delegari
spregovorili še o povezovanju sveta
podravske regije z gospodarsko
zbornico in raziskovalno skupnost-
jo. Gradivo za delegatsko bazo bi
morali v prihodnje še skrčiti in kon-
kretizirati, so menili delegati občine
Ptuj. Delegati občine Maribor so
ugotoviH, da v regiji šepamo za raz-
vojem poštnih dejavnosti, prav
tako se bo potrebno zavzemati za
večjo solidarnost najsi bo to v druž-
benem in gospodarskem smislu.
Naj ob koncu zapišemo, da bi v
podravskem prostoru morah več
pozornosti posvetiti operativnemu
CM-ganu, ki bi moral zbirati, analizi-
rati in reševati naloge razvoja v
regiji in realizirati zastavljene akci-
je. Prav tako bi se morali večkrat
sestajati predsedniki občin in pred-
sedniki izvršnih svetov, ki bi tako
sproti reševali probleme, seveda ne
na ravni medobčinskega sveta,
ampak samo kot organi družbeno-
političnih organizacij in skupnosti
ter tako pospeševati sodelovanje in
povezovanje med občinami v
podravskem prostoru, ki ga bo
potrebno v prihodnje tudi urbani-
stično urediti.
zk
Lenart
Ko so delegati medobčinskega
sveta podravskega prostora
razpravljali o poročilu dela v
preteklem obdobju, so ugotovili,
da je njihovo delo sicer bilo uspeš-
no, vendar so kljub temu kritično
oceniU delo, ker so bili premalo do-
sledni in konkretni. Razvijati bi
morah namreč takšne oblike in me-
tode dela, da bi v vsakem primeru
izhajah iz delegatske baze. Preveč
je včasih bilo izrečenih besed v vod-
stvenih strukturah, premalo pa je
bilo slišati neposrednega proizva-
jalca. Zato bo potrebno tudi v osta-
lih medobčinskih telesih v Sloveniji
ugotoviti, kako najbolje ustavno
uresničevati vlogo občinskih skup-
ščin in medobčinskih teles. V
razpravi so delegati sveta govorili
še o kmetijstvu, o razvoju infra-
strukture, pospeševanju industrij-
skih panog in v ta namen sprejeli
analizo o trenutnem stanju podrav-
ske regije.
Menili so tudi, da bi v svet posta-
vih koordinacijsko telo, ki bi
povezovalo občine in usklajevalo
dogovore o razvoju infrastrukture,
industrije, usmerjenega izobraževa-
nja in tudi pospešeni razvoj kmetij-
stva. Ugotovili so, da je med
kmetijskimi zadrugami v podrav-
STRAN ČRNE KRONIKE
v tednu od 7. do vključno 13.
marca 1977 je bilo na ožjem ob-
močju občine ptujske občine 11
prometnih nesreč. Vzroke je iskati
predvsem v nepravilnem prehiteva-
nju, kratki varnostni razdalji in
neprevidnosti pri vožnji. V nesre-
čah je dobila ena oseba težje in ena
laige telesne poškodbe. Smrtnih
žrtev tudi tokrat na srečo ni bilo,
materialna škoda, nastala na vozi-
lih pa znaša 36.700 din.
IZZA AVTOBUSA POD AVTO-
MOBIL
V nedeljo, 13. marca, 1977 ob
v Ptuju do težje prometne nesreče,
ko je voznica osebnega avtomobila
Marija Hlebec iz Maribora vozila
iz smeri Hajdine proti Ptuju. Pri
hiši št. 18. je srečevala skupino
otrok. V tem trenutku pa je pripe-
ljal iz nasprotne smeri avtobus,
izza katerega je skočil na cesto
petletni P. D. iz Mariborske 18 v
Ptuju. Voznica nesreče ni mogla
preprečiti, zato je dečka zadela in
10.15 je prišlo na Mariborski cesti
ga zbila po cestišču v obcestni
jarek.
Z AVTOMOBILOM PODRLA
KOLESARJA
V petek, 11. marca, 1977 je ob
16.15 prišlo do prometne nesreče,
ko je Nežka Bračič iz Gorišnice
vozila osebni avtomobil iz smeri
železniškega prehoda proti drav-
skemu mostu. V križišču ceste s
Trgom svobode je nenadoma
zapeljala na desno in pri tem zade-
la kolesarja Vinka Stopinška iz
Dražencev, pri čemer je dobil lažje
telesne poškodbe. -OM
OBISK VISOKEGA ŠPORTNEGA FUNKCIONARJA
IZ NEMČIJE
Pn AMD Ptuj so v polnem teku pri-
I prave za četveroboj narodov v kartingu,
v kategoriji 125 ccm, ki bi bilo 29. maja
1977 na kartodromu v Hajdošah pri
Ptuju in za mednarodno dirko v katego-
riji 100 ccm.
Gost organizacijskega komiteja je biU
g. Rudi BOhm glavni športni sekretar j
AVD (Nemški avtomobilski klub). V '
razgovorih, ki so bili za organizatorje'
pridobitev, je bil izdelan program, ki je
usklajen z mednarodnimi pravili FlA.
Prav tako si je gost ogledal novozgra-
jeni objekt — kartodrom. Ob tem jej
izrazil mišljenje, da je objekt zelo lep,
zlasti pa tehnično sposoben, da se lahko
izvede tudi ena od dirk za evropsko
prvenstvo. AMD Ptuj bo nedvomno v
naslednjih letih izpopolnilo vse svoje
tehnične službe ter športne funkcionarje
za tako odgovorne naloge, da bo lahko
postavilo kandidaturo tudi za takšno
tekmovanje.
Za četveroboj narodov so bile vablje-
ne ekipe iz Poljske, Madžarske, Nem-
čije, CSSR in Jugoslavije, prav tako pa
tekmovalci v kategoriji 100 ccm za med-
narodno dirko iz omenjenih držav, anc
osebna kronika
RODILE Sa
Jožefa Raušl, Savci 62 -
Mileno; Frančiška Plohi, Kukava 2
- Moniko; Marjeta Lukman,
Litmerk 7 - Aleša; Ana Kozel,
Po^ska 39 - Katarino; Helena
Murko, Janežovski vrh 27/a -
deklico; Nada Križmanič, Cvetli-
čna n. h. .Ormož - deklico; Silva
Bezjak, Kidričevo 35 - deklico;
Jožefa Vidovič, Pohorje 28 -
Joždta; Nada Lazar, Hardek 34 -
Dan^ana; Anica Rajh, Pavlovski
vrh 34 - Božidara; Anica Gosak,
Šturmovec 18 - deklico; Kristina
Sagadin, Sloveiga vas 31 -
Branka; Marga dr. Bojnec, Volk-
meijeva 7 - ddclico; Katica
Munda, Strnišče 26 - Matga;
Marga Kolarič, Krčevina 98 -
Petra; Marga Sprah, Tržeč n. h. -
Aleksandro; Mar^a Kuharic, Za-
grebška 17 - dečka; Marga
Lešnik, Prvenci 29 - deklico;.
POROKE:
Zdenko Sanda, Hrpe^e 9 in
Jožica Hebar, Zg. Ptistava 35;
Roman Seka, VoEkmerjeva 5 in
Bernardina Vrtič, Draviigski vrh
3; Mirko Starčevič, Hajdoše 1 /b
in Anica Lubej, Hajdoše 1/b;
Stanko Slodrgak, Rotman 8 in
Marga Kekec, Bratislava 43.
UMRLI SO:
Marga Kodrič, Mah CBcič 37,
roj. 1902, umrla 7. marca 1977;
iMarga Vidovič, Vel. Varnica 109,
roj. 1916, umrla 9. marca 1977;
Franc Šeruga, Rucmanci 58, roj-
1903, umrl 9. marca 1977; Lucija
Jurečko, Sestrže 39, roj. 1908,
umrla 10. maica 1977.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno if'
radijsko dejavnost RADIO-TED-
MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEl-
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
in uprava Radio-Tednika telefof
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaša 150 dinarjev, z*
tujino 250 dinarjev. Žiro račuf
SDK Ptuj 52400-601-10649.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Nfl
podlagi zakona o obdavčevanjih
proizvodov in stor|tev v promet^'
spada TEDNIK med proizvode,
katere se ne plačuje temeljfi'
davek od prometa proizvodov.
Kdor ne uboga, ga tepe nadloga
v ponedeljek, 7. marca 1977 ob
21. uri se je 2. Miroslav peljal z
osebnim avtom po Osojnikovi cesti
v Ptuju. V CMD sta ga ustavila in
kontrolirala miličnika in ugotovila,
da je vozil pod vphvom alkohola,
zato sta odredila preizkus z alkote-
stom. Odklonil ga je, zato sta mu
prepovedala nadaljevanje vožnje.
Odredbe ni upošteval in je ob
22.20 bil ponovno zaloten na
vožnji. Pri postopku miličnikov se
je vedel skrajno predrzno, ker je
bilo pričakovati, da bo s kaznivimi
dejanji še nadaljeval, je bil pridr-
žan do iztreznitve do naslednjega
dne.
V nedeljo, 13. marca ob 10.10
je bil pridržan do iztreznitve An-
ton P. iz Cirkovc 52. Anton je te-
ga dne ob 5. uri prišel domov in
začel pretepati očeta, ga daviti in
mu celo grozil z ubojem.
Isti dan ob 21. uri je bil pridr-
žan pod nadzorstvom do iztreznit-
ve Vili D. iz Ptuja, Belšakova 51.
Vili je prišel tega dne ob 20. uri
domov. Pod vplivom alkohola jc
začel razgrajati in pretepati ženo in
otroke. Da bi lahko žena in otroci
mirno spali, je bil pridržan do iz-
treznitve.
vreme
do nedelje, 27. marca 1977.
Mlaj bo v soboto, 19. marca
ob 19.33.
NAPOVED: Za petek, soboto
in za nedeljo se predvideva lepo
in toplo vreme. Od ponedeljka,
21. marca bo spremenljivo, vmes
posamezne, krajevne, popoldan-
ske plohe. Od četrtka 24. do
sobote 26. marca bo deževno,
predvsem v zapadni Sloveniji.
Uradna pomlad se začne v
nedeljo, 20. marca ob 18. uri in
43 minut. Sonce stopi v zname-
nje ovna. Pomladansko
enakonočje.
Alojz Cestnik
Slovenska Bistrica
Hah,
ričesar iw sT^m
Že več kot leto dni kazi
zunanjo podobo Slov. Bistrica
opu stošena telefonska gov oril-
nica, last PTT Slov. Bistrica,
ki je želelo s postavitvijo te
govorilnice omogočiti razširi-
tev telefonskiJi pogovorov na
področju mesta in širše
okolice.
Lepo zamišljena poteza pa
se je kmalu spreobrnila v
nakazo. neznanih vzrokov
so delavci PTT odstranili iz
govorilnice telefon; objekt pa
je postal oglasna deska, v
zadnjem času pa še smetišče
neuporabnih predmetov in
odpadnega papirja.
Besedilo in slika: V Horvat