Pismo. Strokovni tajnik, nate sem hud! Ooric Ti, če mi prideš v pest! Brblja brbljava. Ali ti nisern tolikokrat pravil: »Kadar Sovoriš r žensko, bodi previden. Nikar vsega ne zbrbljaj!« Kaj Te je motil vrag, ^ si razkladal moji hujši polovici o korakih, ki jih dela Poverjeništvo za pravi°e omoženili učiteljic? Rudi, raje bl se °jl vgriznil v jezik, kakor da si to zblekn"! Če nisi vedel druzega, viprašal bi jo |*o otrocih. če jim je že splahnila na peti '^nska ozeblina, ali če rnož še tako rad je *ick)ve žgance z ocvirki itd. itd. Vidiš, ¦ako in enako bi se pogovarjal, pa bi Te '^ela še danes vsa družina v čislih. Zdaj Sl Pa nakopal gorje meni in sovraštvo sebi. Pa kako je bllo? ,. Oni dan sem pohlevno čakal na ljub^anski vlak, s kojim se je imela <pripeljati "toJa Ijuba ženica. Rad bi šel zjutraj z njo v Mubljano, pa mi je v tako laskavih iz- razih povedala, da jaz nič ne razumem — butelj nii ni rekla — da bi ji bil v trgovinah le v napotje. Ubogal sem jo, pa zato nisem »pantofel«. Zabičala mi je, da jo moram zvečer počakati na postaji, ker sama ne nosi zavojčkov, ko Ima moža. — Po tričetrturni zamudi izstopi sveža in dkusna — kakor pomladanski cvet, le nekoliko jo izprehaja rdečica, najbrže iz samega hrepenenja po meni. Že razklenem roke in jo hočem objeti, ko zadoni zamokli: »Avša, poberi pakeljce in idi!« Začuden se oziram krog sebe, a ne vidim druzega ko ženo, ki hitro koraika proti iz-hodu. Nisem »pantofel« all zavitkov vendar ne morem pustiti na tleh! Ženo komaj dohajam, tako jo je brisala. Na vsako pohlevno vprašanje sem dobil stereotipen odgovor: »Tiho!« Za ocvirek je priletela še kaka »šema«. Prav na dnu srca v najskritejšem kotičku se mi je rodila misel, da je žena danes obsedena. — Bog ne daj, da bi razvijal to misel nadaIje. Komaj odloži doma vrhno obleko — kGt kavalir sem ji hotet pomagati — pa me sune v stran, ko se odpro vse zatvornice njene zgovornosti. Dekla je pozneje pravila sosedi. da so gospa kričali, a jaz tega nisem opazil, vsaj bil je moje Ijube ženke glas. In zdaj je letelo vse vprek: =Ti mrha nesramna, Ti avša, brljavska, raputa, čampa, e..., fcrtamuza, grdoba grda! Take reči počenjas po svetu in meni lažeš, ko letaš k tistim sejam v Ljubljano, da se potegujete za učiteljske koristi. Lepe učiteljske koristi! Za omožene učiteljice se potegujete!« »Ali zlatek moj« »Nič, tiho, sam strokovni tajnik, ki je tudi en tak — ne morem zapisat — kakor si Ti, sram Te bodi!« »Ali ženica, dovoli«.. >Nič ne dovolifn, najmanj pa, da bi se Ti potegoval za omožene ženske, za te naj se potegujejo njihovi možje, da.veš! In to Ti rečem, še danes izstopiš iz tiste organizacije, kjer se potegujejo za omožene ženske in to takoj, da veš!« »Ljuba ženka, moja zlata ženka...« »Tiho, takoj prl tej priči obljubi!« »Ali 7,e ...« »Prisezi!« »Ali —« »Prisezi!« — Sklonil sem glava Nič več ne bom smel k sejam sosveta, kjer Ti tako navdušeno predavaš o ženskih pravicah. nič več ne bova ustanavIjala U. J. P. Oh Rudi, Rudi, kaj si storil! Moja žalost prikipi do vrha. Pograbi me sveta jeza in že dvigam glavo, da odločno odgovorim »ne«, pa bumf prileti mi tisti znani zimsiki kožušček, ki ima gumbe, ko Iconjske šajbe, v glavo, da se mi kar zvrti. »Prisegam,« zavpljem v blaznem strahu in kot iz daljave še slišim »Amen« predno se nezavesten zgrudim v naslanjač. Ko se zopet zaveni, bilo je vse tiho in prazno. Sele polagoma se domislim vseh dogodkov. No, če natančno premislim, vsa zadeva ni tako enostaviia. Ljubi Rudi, kaj bi Ti počel, če bi žena Tebe »izbuksirala« iz organizacije! Ti bi pravzaprav zaslužil, a kaj naj počno žena in otroci. ko Ti odpade tisti mastni zaslužek pri Poverjeništvu? Hud sem na Te, ali tega Ti vendar ne prlvoščim! Tolaži me tudJ blažena zavest, da nisem »pantofel«, vsaj je bila vendar predzadnja beseda — moja!