ObzorZdrN 1995; 29: 207-12 207 BOLNIKI S SLADKORNO BOLEZNIJO IN ZAPLETl ZARADI NJE V LETIH 1990-94 NA OBMOČJU ZDRAVSTVENEGA DOMA IDRIJA* DIABETES PATIENTS AND COMPLlCATIONS OF DIABETES IN THE CATCHMENT AREA OF IDRIJA Nevenka Čuk UDK/UDC 616.379-008.64-036.2 DESKRIPTOR«: diabetes mellitus-epidemiologija; ldrija Izvleček - Namen naloge je bil preučevanje pogostnosti obo-levanja sladkornih bolnikov za kroničnimi sladkornimi boleznim,, in sicer diabetično boleznijo oči, diabeiično boleznijo živcev, diabetično boleznijo ledvic, diabetično boleznijo žil in diabetično nogo na področju Zdravstvenega doma ldrija. Vsi zap/eti poslabšujejo prognozo s skrajšanjem pričakovaee življenjske dobe in s poslabšanjem kakovosii življenja. Končni stanji, ki sta posledici diabetesa, sta odpoved ledvic in popuščanje srca. Neposredoo nevarna za življenje, vendar po nepopravljivosti in učinku na zdravje ter kakovost življenja prav tako usodno dokončna, so tudi nekatera druga stanja, ki so v zvezi s kroničnimi zaplet:: stanje po amputaciji spodnjih udov, slepota, boleča diabetična bolezen živcev. Delovna hipoteza je trdila, daje pogostnott kroničnih zapletov sladkorne bolezni na idrijskem podočju podobna pogostnosti diabetičnih zapletov v Sloveniji. Načrtovanee zdravstvene nege in okvirna sestrska diagnoza se načelno ne razlikujeta od stanja pri bolnikih brez sladkorne bolezn.. Uvod Sladkorna bolezen je močno razširjena kronična bo1ezen. Glavne klinične oblike motenj tolerance za glukozo so od insulina odvisna sladkorna bo1ezen, od insulina neodvisna sladkorna bolezen, sladkorna bolezen zaradi podhranjenosti, motena to1eranca za glukozo in nosečniška sladkorna bolezen. Največ sladkornih bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 2 (od insu1ina neodvisni tip) ali pa moteno toleranco za glukozo, samo majhen de! pa ima sladkorno bolezen tipa 1 (od insulina odvisni tip). Sladkorna bolezen je kompleksna, heterogena presnovna motnja, za katero je značilna visoka koncentracija sladkorja v krvi, kar je posledica motenega DESCRIPTOR:: diabetes mellitus-epidemiology; ldrija Abstract - The purpose oj the present research work was the study oj the prevalenee oj chronic diabetes disorders, i. e. diabetes induced eye diseases, diabetes induced neuropathy, diabetes induced renopathy, diabetes induced disorders oj blood vessels and diabetes Joot in ldrija area. Al! the above mentioned complications worsen the prognosis and shorten lije expectancy. Terminal states, due to diabetes, are also renal Jailure and heart failure. Some other disorders are not directly lije threatening, but lower the quality oj life and are related to other chronic disorders; these are amputation oj lower extremities, blindness, and painJul diabetes induced neuropathy. Our working hypothesss was that the prevalenee oj the chronic complication in ldrija area is similar to their prevalenee elsewhere in Slovenia. The planning oj nursing care and framework nursing diagnosis are genera!ly the same asJor the patients without diabetes. delovanja insulina. Telo ni sposobno ustrezno izkoristiti hranilnih snovi. Na prognozo sladkorne bolezni vplivajo številni genetski dejavniki, okolje in način življenja. Razširjenost sladkorne bolezni in zapletov zaradi nje je po različnih državah, etničnih in kulturnih skupinah različna. Končni cilj preventive in zdravljenja sladkorne bolezni je izboljšanje zdravja vseh tistih, ki so zboleli za sladkorno boleznijo ali pa so k njej nagnjeni. Material in metode dela Pregledala sem kartoteke v Diabetološkem dispanzerju Zdravstvenega doma Idrija v letih 1990-1994 in sodelovala pri pregledih sladkornih bolnikov. Podatke Nevenka Čuk, dijakinja Srednje šole za farmacijo in zdravstvo, Ljubljana * Raziskovalna naloga. Mentorica dr. Vesna Barovič, delovna mentorja dr. Milan delovna mentorica višja medicinska sestra Irena Poljšak Vončina, višja medicinska sestra Irena Mohorič, 208 ObzorZdrN1995;29 iz kartotek sem razvrstila po starosti, spolu, trajanju sladkorne bolezni in vrsti zapletov. Preučevala sem pogostnott zapletov sladkorne bolezni pri starejših bolnikih s sladkorno boleznjjo tipa 2. Vse zbrane podatke sem statistično obdelala (t test, p<0,05.. Rezultati in diskusija Obdelala sem vzorec 40 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in ga primeraala s številom registriranih diabeiikov v idrijski občin.. Vseh diabeiikov je 520. Razširjenost sladkorne bolezni v ldriji je 2,97 %. Literatura navaja, da ima sladkorno bolezen 3 do 6 % prebivalcev (2-A). Prevalenaa sladkorne bolezni v letih 1990-9944 je 3,2 %. Glede na prevalenoo sladkornih bolnikov je idrijska občina uvrščena kar visoko. Obolevanje za sladkorno boleznjjo tipa 2 po spolu in starosii je prikazano v tabelah in slikah 1 in 2. Moji rezultati spola in starosii sladkornih bolnikov so podobni rezultatom v objavljenhh člankih. Povprečno trajanje bolezni je 14,3±1O,2 let. Rezultati so prikazani kot povprečne vrednosti ± standardni pogre-šek, statistično značilne razlike so p<0,05, kar pomeni, daje možno odstopanee ali napaka 5 %. Tabela in slika 1 prikazuee sladkorne bolnike po spolu. Prikazanhh je 41,5 % moških in 58,5 % žensk. Dokazano je, da je več žensk oboleiih za sladkorno bolezen, kjer je odločujoč dejavnik debelott (sladkorna bolezen tip 2b in motena toleranca za glukozo pri debelih). Več moških pa je registriranih pri sladkorni bolezni tip 2a in pri moteni toleranci za glukozo - nedebeli. Tab. 1. Sladkorni bolniki po spolu. Tab. 2. Sladkorni bolniki po starosti. Moški Ženske 41,5 % 58,5 % 60 40 20h 0 o Moški i Ženske Sl. 1. Sladkorni bolniki po spolu. Tabela in slika 2 nam prikazujeta razporejenost sladkorne bolezni po spolu in starosti. Razmerje med moškimi in ženskami je enako. Ugotovljeno je, da število sladkornih bolnikov narašča zlasti po 40. letu starosti. Do 60. leta starosii prevladujejo mošk,, kasneje pa je več žensk. Ta ugotovitev je podobn,, kot jo navajajo študije v Sloveniji in tuje epidemiološke študije. Moški Ženske 60,5±8,7 let 68,6±11,8 let 56 58 60 62 64 66 68 70 |ei Ženske m Ženske h Moški | Sl. 2. Sladkorni bolniki po starosti. Tabela in slika 3 pa predstavljata kronične zaplete sladkorne bolezn.. Tab. 3. Vrste in pogostnost zapletov sladkorne bolezni. Arterijska hipertenzija 45% Diabetična nevropatija 17,5% Diabetična retinopatija 47,5% Diabetična nefropatija 12,5% Diabetična noga 12,5% Sl. 3. Vrste in pogostnost zapletov sladkorne bolezni. Arterijska hipertenzija Arterijsko hipertenzijo ima pri nas skoraj polovica bolnikov, kar je 45 %. Arterijsko hipertenzijo odkrijemo pri ugotovitvi sladkorne bolezni pri več kot tretjini bolnikov. Večino sladkornih bolnikov pa je imelo arterijsko hipertenzijo pred odkritjem sladkorne bolezn.. Pri 10 % sladkornih bolnikov odkrijemo arterijsko hipertenzijo po približno 4,5 letih trajanja sladkorne bolezn.. Diabeiična bolezen živcev ali diabetična nevropatija Ta zaplet sladkorne bolezni odkrijemo pogosto že ob odkritju sladkorne bolezn.. Pravi porast tega zapleta pa ugotavljamo po petih letih trajanja sladkorne bolezn.. Pojavlja se podobno kot pri ostalih slovenskhh sladkornhh bolnikih. Pogostnott pojavljanaa je 17,5 %. Povečan sladkor v krvi hitro poškoduee živčni sistem % Čuk N. Bolniki s sladkorno boleznijo in zapleti zaradi nje v letih 1990-94 na območju ZD Idrija________209 (nevropatija). Živčna poškodba lahko vpliva na katerikoli organ telesa. Tako na primer v nogah izginja občutek bolečine, kar povečuje nastanek ran in vnetij, ki jih bolnik ne zaznava pravočasno. Najpogostejši sta diabetični stopalni ulkus in gangrena. Če ju ne zdravimo, vodita obe poškodbi do amputacije kon-čine, ki je potrebna za rešitev bolnikovega življenja. Diabeiična bolezen očesne mrežnice ali diabetična retinopaiija Po naših rezultatih ima diabetično retinopatijo 47,5 % sladkornih bolnikov. Zapleti sladkorne bolezni na očesni mrežnici so v idrijski občini pogostejši, kot je prikazano v objavljenih člankih. Ta zaplet sladkorne bolezni zelo pogosto odkrijemo že ob ugotovitvi sladkorne bolezni. Svoj vrh doseže pri trajanju sladkorne bolezni od 10-15 let. Po 20. letih trajanja sladkorne bolezni pa imajo retinopatijo skoraj vsi diabetiki. Diabetična retinopatija je najbolj pogost kronični zaplet pri sladkornih bolnikih, ki se odraža na očeh. Poškodovana je očesna mrežnica - retina (retinopatija). Redno pregledovanje vida pri vseh sladkornih bolnikih lahko pomaga pri zgodnjem odkrivanju tega zapleta in pri pravočasnem ukrepanju. Pri opazovanih sladkornih bolnikih so se znaki retinopatije odražali z lahkimi krvavitvami novo-tvorjenih žil in razvojem mikroanevrizem. Iz ožilja vstopajo v mrežnico velike molekule, imenovani trdi eksudati in kot ishemični infarkti imenovani tudi mehki eksudati. Posledica sta pogosto motnja vida in redkeje, pri sladkorni bolezni tip 2, slepota. Diabeiična bolezen ledvic ali diabetična nefropaiija Pri sladkorni bolezni tipa 2 najdemo diabetično nefropatijo pogosto že ob odkritju sladkorne bolezni. Pogosteje pa se prične pojavljati po 10 letih trajanja sladkorne bolezni. Diabetično nefropatijo predstavlja 12,5 % vseh sladkornih bolnikov. Tudi okvara ledvic zaradi sladkorne bolezni je pogostejša, kot je prikazano v objavljenih člankih. Poškodovane ledvice (nefropatija) predstavljajo poglaviten vzrok umrljivosti in smrtnosti med sladkornimi bolniki, posebno tistimi, ki so odvisni od insulina. Visok krvni tlak in izguba beljakovin v seču, kot rezultat okvarjenih ledvic običajno povzročata kronično ledvično obolenje. Spremljanje bolezni vključuje redno pregledovanje albuminurije in sečnine v seču in krvi. Diabeiična noga Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (a in b) najdemo diabetično nogo lahko že ob odkritju sladkorne bolezni, sicer pa se pojavlja pogosteje po petem letu trajanja sladkorne bolezni, svoj vrh pa doseže v desetem letu trajanja sladkorne bolezni. V idrijski občini ima 12,5 % sladkornih bolnikov diabetično nogo. To lahko vodi do izgube dela spodnje končine in bolnikove invalidnosti. Odraža se kot slabša prekrvitev okončin in hipoksija tkiv. Zdravljenje bolnikov S kroničnimi zapleti sladkorne bolezni Pojavljanje kroničnih zapletov je močno povezano z urejenostjo diabetesa. Pri slabše urejenem diabetesu je bistveno večje, kar velja za vse vrste zapletov. Možnosti zdravljenja zapletov so razmeroma slabe, ker ozdravljenja ni in lahko dosežemo kvečjemu začasno izboljšanje. Med uspešnejše ukrepe lahko štejemo lasersko fotokoagulacijo in vitrektomijo prl retinopatiji, operacijo katarakte, dializno zdravljenje in transplantacijo ledvic, terapijo nevropatskega, delno tudi ishemičnega ulkusa s posebno oskrbo diabetičnega stopala. Terapija septičnih procesov in amputacija zaradi gangrene lahko reši življenje diabetika. Diabetična nevropatija je nedostopna za učinkovito terapijo. Pri ukrepih, kjer je možna primerjava z rezultati pri splošni populaciji (na primer dializa, transplantacija ledvic), so rezultati pri diabetikih praviloma slabši. Diabetiki so načelno slabši kandidati že pred zdravljenjem. Pri mnogih diabetikih pa posebno zdravljenje ne pride v poštev. Izboljšanje prej kronično slabe urejenosti diabetesa nima nobenega vpliva na napredovale zaplete. Pri sladkornih bolnikih je povečano tveganje za okužbe. Pred uvedbo insulinskega in sodobnega antibiotičnega zdravljenja, so bile okužbe najpogostejši neposredni ali posredni vzrok smrti. Uvedba antibiotikov in insulina je smrtnost sicer zmanjšala, vendar so okužbe kljub temu pomemben vzrok oboleva-nja sladkornih bolnikov. Zlasti nekatere okužbe (okužbe sečil, dihal, sepsa, kože in drugih tkiv) potekajo pri teh bolnikih huje, terjajo daljše zdravljenje, po-gostnejšo uporabo posebnih antibiotikov, pogostejšo ambulantno kontrolo in bolnišnično zdravljenje. Poleg povečanega tveganja za okužbe lahko nastopi hipoperfuzija in hipoksija tkiv (nezadostna preskrba tkiv s kisikom). Lahko je posledica bolezni arterij in srca. To pa je pogosto vzrok obolevnosti in smrtnosti sladkornih bolnikov. V težkih primerih lahko katerikoli od teh resnejših vzrokov povzroči ano-ksijo (popolno odsotnost kisika v tkivih), ki lahko, če traja dovolj časa, povzroči tkivno smrt. Primarna preventiva - preprečevanee nastanka bolezni Splošno znano je, daje preprečevanje bolezni boljše kot zdravljenje. V primeru sladkorne bolezni je to še pomembnejše, saj še vedno razmišljamo o tem, ali je mogoče bolezensko dogajanje ustaviti oziroma pre- 210 ObzorZdrN1995;29 kliNikA za ENdokRiNOloqijo kliNiČNi CENTER, LjublJANA iN bOlEZNi PRESNOVE 72 m > m 51 ¦° 5 m JO O O m r- O m m tn < 3 T7 TI xj C) ¦ (/¦> -i < m <; -1 i/> (_ -\ > m X co 7> i/> o < ¦o O Ü <: S ¦> N n u ¦> Z3 -i > rn < M z O K O o •a < a 5 S o rv > oo 5|S |gg ^ ro ,~ r~ O ^ ^ Z O 5 m TJ O ,- > C m 5 m "O 5 O S IM« <= < o > in. < m ?a §| 3,8 S ° > xz o = 1 ^^^ C sdß'y0L^^^O&r z r-^fesfežJB^ zo ^^aHK^ ora Mfi^^^^^^^ws tn rn 9fot^^K^^^^w/ mZ ^Mi^E^^^Hi ?X ^Ü^^A\ Ir ^&^^^^AV <-><= Cvi^bV §5J mvBL t— W-Vi^^^^A\ oc >^^^ og C^^^^^^^ft. <2 Jj^^^^^^rx. o2 .^fi^^^^HIH -j» -« ^ '[-Z ^BB-^K^vc^ /9k o o z m 5 ?3 NHC >OH r-^rn mI2 73 "0>Z *l<0 ^2X tak •V*\ mra \š-j\ ___d) \p*L d) x m i_ c/iOJH — mm t— ¦O-m Čuk N. Bolniki s sladkorno boleznijo in zapleti zaradi nje v letih 1990-94 na območju ZD Idrija________211 kliNiU za ENdokniNoloqijo kliNiČNi CENTER, LjublJANA iN bolEZNi PRESNOVE i? O CT 3 <2 **.. o 5- b n < P 33 (a en — ¦ 65 3§ « 3 3-vLB. ^ ;? en o i i hfl 3 -• 2 3 nT -'? «rt S oo ° N S» C •o .S» OP en STÜ O.K. CI .3 «S. C «O CD " O 3 n 5. a cn_ *^ o &L. D. CD i a as« SS&i S 5'S "Oo _, "> T ft s - O 83 3 SO-8' oŠ? — 2: 5.5 i ¦ i ^ 3 B o S3 3 3 ff" S. 3. a ET STt3 o °2. -< o o. rt ss "O o N O s s 65 "O 1 n 3 3 II § 3 3 ct Si. 3-m o< 3 5" 3. o "3" sv I I *Q 3>l2 S 2 "3 S g-o 5o » ° o *-&> 3-3 en, ST-O «• cb o-i m o. o 1 a»- "S1 3 ca in m ¦Ö m o< m ¦C O jO m m 212 ObzorZdrN1995;29 prečiti. Pri sladkorni bolezni je zato primarna preventiva najbo1j uspešna. V primani preventivi poznamo dve strategiji: ena je usmerjena k odkrivanju posameznika z dejavniki tveganja, druga pa ugotavlja dejavnike tveganja. Tako na pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 vplivajo genetski dejavniki in vplivi okolja, ki pa jih še ne razumemo popolnoma. Celoviti program za primarno preventivno sladkorne bolezni pa temelji na spremembi življenjskih navad. Sekundarna preventiva - zgodnje odkrivanje in takojšnje zdravljenje Med prebivalci, ki so izjemno nagnjeni k sladkorni bolezni tipa 2, je smiselno odkrivanje bolnikov, ki še nimajo simptomov sladkorne bolezni. Med dejavnike tveganja prištevamo: sladkorna bolezen v družini, debelost, motena toleranca za glukozo, nosečniški diabetes. Pomembno je, da v javnosti ljudi čim bolj seznanjamo s simptomi sladkorne bolezni. Različne informacije lahko potekajo v šolah, tovarnah, na delovnem mestu, v ambulantah, bolnišnicah in lekarnah. Teste za ugotavljanje sladkorne bolezni naj izvaja ustrezno strokovno osebje. Ob pozitivni diagnozi pa naj se prične ustrezno zdravljenje. Tercialna preventiva - odločitev in/ali preprečitev kroničnih zapletov sladkorne bolezni Nacionalni in lokalni programi lahko vsak zaplet obravnavajo na specifičen način ter s strategijo in cilji, da bi zmanjšali obolevnost, invalidnost in smrtnost bolnikov v naslednjih petih do desetih letih. Znižanje števila kroničnih zapletov sladkorne bolezni preprečimo s primernim nadzorom sladkorne bolezni, samokontrolo bolnika, z nujnim vzdrževanjem normalnega krvnega tlaka, primerno obutvijo, z zmanjšanjem dejavnikov tveganja in s takojšnjim stikom z zdravstvenim osebjem v primeru težav. Rehabilitacije in posebne službe Pri mnogih bolnikih s sladkorno boleznijo se bodo kljub preventivnim prizadevanjem razvili kronični z~pleti sladkorne bo1ezni, kar bo bistveno poseglo v njihov normalni življenjski ritem. Posledice kroničnih zapletov sladkorne bolezni pri bolnikih zmanjšajo možnost za samostojno življenje, kar bistveno poslabša kvaliteto življenja. Potrebno je načrtovati lokalno rehabilitacijsko službo. Cilj rehabilitacije je zmanjšanje invalidnosti. Izboljšave, ki tem bolnikom pomagajo, so insulinske brizgalke in aparature za merjenje krvnega sladkorja, terapevtska obutev za ogrožena stapala in pripomočki za bolnike z zmanjšanimi gibalnimi sposobnostmi. Nekateri rehabilitirani bolniki lahko spet zaživijo samostojno, kar bistveno pripomore h kvaliteti življenja. Sklep Moji rezultati so podobni rezultatom v objavljenih člankih. Toda kronični zapleti sladkorne bolezni so pogostejši na očesni mrežnici, kot je prikazano v objavljenih člankih, podobno velja tudi za okvaro ledvic zaradi sladkorne bolezni. Ostali kronični zapleti se pojavljajo podobno kot pri ostalih slovenskih bolnikih. Arterijsko hipertenzijo ima pri nas skoraj polovica bolnikov. Razširjenost sladkorne bolezni tipa 2 je pri nas enaka, kot jo sicer navaja literatura. Literatura 1. Medveščkk M. Sladkoraa bolezen. V: Interna medicina, Ljubljana, DZS, 1994: 499-536. 2. Smernice za oblikovanee nacionalnega programa za sladkorno bolezen. SZO; Ženeva, 1991. 3. Schteingatt D. Endocrine and metabolic disorder.. V: Pathophysiology. New York: McGraw-Hill, 1986: 835-95. 4. Koselj J. Epidemiologija sladkorne bolezni v Sloveniji. Zdrav Vestn 1990; 59: 137-9. 5. Juchli L. Endokrines system. V: Pflege. Stuttgart - New York, Georg Thieme, 1994: 898-908. 6. Perry A. Nanda - approved nursing diagnose.. V: Basic skills and procedures. St. Louis - Baltimore - Boston: Mosby, 1994: 533-5. 7. Sladkorna bolezen. Glasilo zveze društev Slovenija za boj proti sladkorni holezni. 1994: 18-9.