Leto VI™ šiew. iS LjMfeliarea,, četrteEs 23. agspžla Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din Ithaj« ob 4. «jutpa|. Stane mesečno Dm *S —J in®* temstvo Din 4.0 - neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cest« štev. 16/I. — Telefon štev. 7*. «Jočna redakcija: od 19. ure naprej v Knatlovi ul, it. s/L — Teiefcn it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava 1 Upravništvo: Ljubliana, Prešernov* ulica št. S4- — Telefon tt. 3S. Inseratni oddelek« Ljubliana, Prešer« nova ulica »t. 4. — Telefon it. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« »t. t. - Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem če!<. zavoda« LJubljana tt H.84Z, - Praha čislo jrS.iSOi. Wien Nr. 105*41. Ljubljana. 22. aprila. Ljubljanski škof je eden največjih kapitalistov med Slovenci. Njegovo vele-posestvo v gornji Savinjski dolini, je po velikosti tretje v Sloveniji, meri 11.S68 ha ter rer>rezentira večstomiil-jonsko vrednost. Samo gozdni kompleks obsega 7646 ha, obdelana zemlja okrog 200 ha. planine in planinski pašniki pa 77 ha. Z okrožnico, naslovljeno na pasmsKe zadruge v Savinjski dolini in obraziožu-jočo. da kmetom niti pašnikov ne privošči. ie llublianski škof dokazal, da ni ie kapitalist z istim kapitalističnim na-ziranjem kakor vsak drug kapitalist, marveč ie tudi dokazal, da je šs mnogo htrši od niih; kaiti on zagovarja svoi kapital celo s cerkvenimi postavami, ga proglaša kot svetega iti žuga vsem onim. ki ne bi opustili misli nanj, s cerkvenimi kaznimi, z izobčenjem iz ce>-kve in z nesrečno smrtio. Vseh teh sredstev se drugi kapitalisti za varstvo svojih latifundijev ne poslužujejo. Sko? Jeglič zahteva razen tega za posestvo mrtve roke še prav posebne kapitalistične predpravice. ki v naši državi tudi po agrarnih zakonih nikomur drugemu niso na razpolago. V Sloveniji je malokatero vprašanje za eksistenco ljudstva tako pomembno, kakor ravno problem agrarne reforme in razdelitev veleposestniške zemiie. Okoli 600 veleposestev v Sloveniji obsega več zemlje, kakor pa je imajo vsi mali kmetie s posestvom do 10 ha skupaj. dasi slednji štejejo 70 % vseh slovenskih kmetov in dasi znaša število teh malih kmetij nad 100.000. To značu da pri nas le mala peščica kmetov, ki ima posestva velika nad. 30 ha, živi samo od zemlie. dočim se morajo vsi drugi kmet'e preživi'ati s postranskimi zaslužki kot gozdni, poljski ali industrijski delavci, ali pa kot rokodelci in obrtniki, in — izseljenci Nuina posledica teh nevzdržnih posestniških razmer v Sloveniii je gospodarsko propadanje podeželskega ljudstva. ki se že desetletja kaže v siromaštvu naroda, zlasti pa v begu ljudstva z domače zemlie. Računa se. da živi danes 10 do 12 % vsega prebivalstva Sio-veniie izven njenih granic. Na stotisoče Slovencev si mora s trdo življenjsko borbo služiti kruh tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliii, pa na Francoskem in drugod po svetu, ker jih je kapitalizem naših veleposestev pregnal z rodne grude. Kaj pomaga Slovencem visok pro-fent roistev. ko pa pomanjkanje zemlie sili nele odrasle liudi. marveč tudi že mladeniške sile k izseljevanju. Kako pa nai tudi ostane naš kmetski človek do-»f>a! Vse življenje se pehaš na tistih oe-tjeh zemlje in še s starostio hiraš v 'ftedi. Izračunaj, koliko stofisoč mož je slovenski rod zadmih 20 let izgubil z emigracijo, pa uvidiš, da tako velike izgube krvi ne prenese noben organizem brez velikega opešania. K'er so se med narod zagozdila veleposestva. tam tudi srednii stnn ne more uspevati. Zato pri nas večji kraji in manjša mesta ne naoredutejo. Zato pri nas ne more procvitati obrt. Od česa pa naj živi? Naše podeželsko liudstvo mu ne more dati veliko zaslužka. Čudno zato ri. oa beži z dežele mladina brez nosesti iti da osta!aio doma le tisti, ki kai imaio, ali na oni. ki drugod nikamor ne bi prišli. Nesporno ie za Slovence največja nesreča veleposest. sai peščica nienih lastnikov tira stofsoče Slovencev z rto-mačt.ie in stotisoče k izsel'evaniu. BaS zato ie agrarna reforma tudi za Slovence elementarna narodna zahteva. Ctloboko obžalujemo, da nima ljubljanski škof za to vitalno slovensko in sociiafao vrrašanie nobenega smisla. Mesto da bi predn:ači! z dobrim vzgledom resničnega »krščanstva*, pa sam oriznava. da je tudi v njem »slabost« grabežliivega kapitalizma, ki odtegne narodu zemHo in mu pije življenfsko kri. Obsoiati moramo tiublianskega škofa, da zavra svoie nekrščanske in slabe kapitalistične strasti še v plašč cerkve in vere ter straši neuko in iz-mozgnno liudstvo z večn'm oogubbe-niem. mesto dn bi mu sam 'z 'astne iniciative ola'šal živlienie. Škof nima ne zakonskih otr^k. ne skrbi za eksistenco. ker ga plačuje država. Kristus je de;al. da megovo kraVestvo ni od tega sveta. On nI ime' kamna, da bi rani položil svoio tnidno sjlavo. lutblianski šk^f ima i" hoče imeti latifundiie. Škof Jeglič pa ni samo človek, ni samo naivišii dostojanstvenik in repre-zen+ant katoVske cerkve v Sloveniii, marveč ie tudi faktični šef SLS. torej stranke, ki bazira vso svojo politično upravičenost fr. eksistenco na programu l;udskosti in slovenstva. Stališče prevzv:šenega cerkvenega kneza, ki ga on zavzema nanram agrarni reformi, ie neovrgliiv in nov dokaz za neodkrito-srčnost in nepoštenost klerikalne politike ki i" s!cer bogata besed o socija-lizmu inllubezni do Slovencev. — v deiamih. tam. k;er ji gre za zep in nro-fit. pa ie v službi najbrezobziruejšega mamonizma. Kralj Boris ujetnik oficirjev? Ker Je kralj hotel imenovati zmernejšo vlado, ga je oficirska liga internirala v dvoru in ma preprečila vsako občevanje. 2? aprila, r. Iz Siflje se I in dobi vso oblast v roke oficirska liga, trdovratno vzdržujejo vesti o akciji se- v kateri bi.imel sam_glavnojJoro. Ba- Beograd, nerala Lazareva in vojaške lige proti kralju Borisu. Po avtentičnih vesteh le krali Boris z ozlrom na nevzdržni položaj po atentata v cerkvi Sv. Nedelje Izrazil željo, naj za vs ko ceno v svr-ho konsolidacije položaja in v varstvo monarhije zamenja Can-rovo vlado zmernejši režim. Kralj Boris j2 imel namen, pover'ti sestsvo nove vlade Ma-linovu. katerega naj bi podpirala tudi legalna opoz'c:ja (radikali, socijalistl in zmerni zem!jsradn'ki). Ko pa so to zvedeli vojaški krog], na katere se Cankovljeva vlada v prvi vrsti opira, so S3 odločili, da za vsa' o c?-no preprečijo ta načri tir so kralja internirali v niegovi p lači. Prepovedali so mu tudi vsake avdiience. Kralj je hotel baje vsled tega zapustiti Solilo jp odpotovati v Inozemstvo, kir pa je on-cirska liga tudi prepreč'la. Čudno vlogo igra pri tem sofijski komandant general Lazarov, Id je znan kot osebni nasprotnik ministrskega predsednika. Njegovo stremljenje gre za tem, da civilno vlado sploh odstrani ie je tudi akcija oficirske lige proti kralju v prvi vrsti njegovo delo. Caribrod, 22. aprila, r. Po nekih verzija« se trdi. da je poveljnik sofijske popadke general Lazarov svetova! kralju Borisu, naj zapustHBolgarsko, med tem ko se sodi po drugih verzijah, da skuša Lazarov s svoj:ali pripadniki doseči, da bi kralja s silo odstranili iz države. Položaj se menja od ure do ure ter se vsak trenutek pričakujejo nova iznenadenia v Bolgarski. Bukarešta, 22. apriia. r. Po vesteh iz Bolgarske, je kralj Boris skušal zamenjati vlado Cankova ter je ponudil «estavo nove vlade Malinovu. V novo vlado naj bi vstopila tudi parlamentarna opozicija. Vojaški krogi so preprečili kraljevo namero na ta način, da so ga internirali v njegovi palači ter mu onemoeočili občevanje z drugimi osebami. Širiio se vesti, da je general Lazarov pravi diktator Bolgarske, ki da ie svetoval kralju Borisu, nai zapusti Sofijo in Bolgarsko ter odpotuje v inozemstvo. Bolgarila pod vojaško diktaturo Delo vojaških sodišč se nadaljuje. — Armada je prevzela vso oblast v državi. BOLGARSKA POSLANIŠTVA DEMANTI- Soiija, 22. apriia. p. Vrini minister je izd^i danes vojsk! dnevno povelj«, v katerem obš:rno razlaga viofo. katero mora prevzet? volska, da vzdrži mir v državi. Povelje omenja atentate in zločine. ki so se zgodili zadnje čase ter konststira. da je bolgarska vojska izrabila 14 generalov. Vojska se poz v-Ija, da reši usodo države, ki Je s:daj v nien?b rok"!:. Soiija. 22. aprila, s. Hišne preiskave policije v raznih delih mesta se nadaljujejo. Odkrili so ori tem razna skrivališča ter izsledili povz'-očite'ie raznih zločinov, ki so jih že doltro iskali. Kakor poroča »Slovo« sta se glavna zarom ka Jankov in Minkov skrivala v Sofiji v hiši nekega inozemca. Preiskava je ugotovila. da je zapletenih v zaroto več vodilnih članov agrarne stranke. Sobranje ie včerai soglasno odobrilo vladni predlo? o obsednem stanju za celo državo. (Glej poročilo na 2. strani.) Soiija. 22. aprila, n. Vse mesto je polno smrtnih naznanil. Tekom današnjega dne se je ulični promet zopet začel, a še v zelo majhnem obsegu. INTERVENCIM AMERIŠKEGA IN ANGLEŠKEGA POSLANIKA. Caribrod. 22. aprila, g. Včeraj zvečer sta prispela na povratku v Anglijo s sofijskim brzovlakom semkaj angleški polkovnik \Vedgewood in dva angleška politika, ki sta na kolodvoru zbranim novinarjem izjavila sledeče: Na Bolgarskem ie osebna svoboda zelo omejena. Posetili smo policijo in videii ori tej priliki, kako so policijski oddelki privedli celo vrsto ujetnikov v skupinah 10 do 15 oseb. med niimi tudi ženske. Kdor je denurciran kot komumst. je takoj aretiran. Ameriški ln angleški poslanik sta Intervenirala ori bolgarski vladi in ji priporočala, naj postopa r aret'-ranci humano in jih postavi čimprej pred sodišče. Oživljenje politične situacije v Beogradu Včeraj sc je vršila prva poorazniška seja vlade. — Absurdnost bolgarskih očitkov glede naše podpore bolgarskim komunistom. Živahno zanimanje diplomatskega zbora. Beojrrad. 22. anrila. r. Panes je politično življenje nekoliko oživelo, ker sc je vrnilo že več ministrov, tako minister za šume in rudnike dr. Gregor Žerjav. minister financ dr. Stojadinovič in minister prometa Stanič. Popoldne od 16. do 20. je bila seja ministrskega sveta. R?zpravljali so samo o Invalidskem zakonu, in sicer « RAJO VSE OD KONCA DO KRAJA. Dunaj, 22. aprila. (Avaia) Tukajšnje bolgarsko poslaništvo je pooblaščeno formelno demantiratl vesti, po katerih obstoji spor med kraljem ln poveljnikom sofijske posadke generalom Lazarovom ravno tako vesti da so se v bolgarski prestolici izvršile justi-fikacije ali nmori a starcev in komunistov. Te vesti so izmišljene z namenom, da se kompromitira sedaj obstoječi red na Bolgarskem, kjer se po atentatu v katedrali vojna sodišča, ki so bila vpostavljena na podiš« obsednega stanja pri razsodbah, strogo držijo zakona. Oblasti so odločene, da ne bodo trpele nobenega nereda. Posrečilo se jim Je, preprečiti vse izgrede. Ako je bik) nekaj mrtvih, so bili to le slučaji, pri katerih so se zločinci, ki so se bait pravične kazni, uprli policiji in četam. BOLJŠEVIK1 SE OTRESAJO VSAKE KRIVDE. Lcndon, 22. aprila, s. Poslanik sovjetske vlade v Londonu Rakovski ]e izjavil zastop-naiku Utvlted Press, da sovjetska vlada ni v najmanjši zvezi z atentat: v Sofiji- Vsi dokumenti, ki bi hoteli dokazati tako zvezo, so fantastične ponaredbe. Osebe ki v Bolgariji vodijo revoluc. gibanje, nimajo potrebe, da bi iskale pomoči v Moskvi. Beograd. Bukarešta in Atene, kjer se nahaja mnoso bolgarskih emigrantov, ležijo geo-graiski bolj ugodno za te svrhe. Taki atentati. je nadaljeval Rakovski, v ostalem odgovarjajo bolgarski nacljonalni tradiciji. Omeniti ;e treba da je redko kateri bolgarski državnih od L 1S94. naprej ko je bli umorjen Stambulov, umrl naravne smrti. Vse bolgarske vlade so 7. umori ln prevrati prišle na krmilo. Ugotovilo se je, da je bila Cankova vlada pri kmetfh in pri rreščan-tvn osovražena. Le sistematična nasilstva vojaške Lige so omogočale Cankovu, da j« ostal na krmilu. prvih treh členih tega zakona. Jutri se bo seja nadaljevala ter bo ob 11. prekinjena. ker se tedaj sestane olenum za-konodainega odbora, katerega se morajo udeležiti posamezni ministri. V predsedništvu vlade se pričakuje povratek ministrskega nredsednika Pa-šida tekom jutrišnjega dne. Na prvi sej! ministrskega sveta, ki se bo vršila pod predsedstvom gosp. Pašiča. se bo predvsem razpravljalo o dogodkih v Bolgarski ter o klevetniški kampanii nekaterih bolgarskih službenih krogov proti naši državi. Eeograd, 22. aprila, p. Nekateri bloka-ški listi, kakor n. pr. »Slovenec«, so povodom izjave bolgarskega ministra Ru-sova napadli našo vlado. češ. da simpa-tizira s komunistično akcijo v Bolgarski. Te trditve ni treba demantirati. ker je popolnoma nesmiselna. Vsakomur »e znano, da naša država dosedai ni priznala sovjetske vlade, kakor tudi to. da je naša vlada preganjala Stjepana Radiča baš radi njegovih zvez s tretjo inter-nacijonalo. Absurdno je zato govoriti. da bi se s strani naše vlade na katerikoli način podpirala komunistična prevratna akcija v Bolgarski. Beograd. 22. aprila, p. Povodom dogodkov v Bolgarski in povodom vesti, ki so se razširile v inozemskem tisku o vplivu naše države na te dogodke, se v diplomatskem svetu v Beogradu opaža znatna živahnost. Tako so danes bili v ministrstvu za zunanie stvari italijanski poslanik Bodrero'. češkoslovaški poslanik Seba. angleški poslanik Young. av-striiski poslanik Hoffinger, francoski poslanik Grenard tn poljski poslanik Okenski. Pri tej priliki je francoski poslanik Grenard izjavil, da se bodo v imenu inozemskih poslanikov udeležili otvoritve Zagrebškega zbora poslaniki Šeba. Grenard. Okenski m Emandu RADICEVSKA ZASTOFNIKA V BEOGRADU. Beograd, 22. aprila p. Danes sta dospela t Beograd dr. Polič in Lončarevič. Dr. Polič je izjavil, da je prišel radi dela sekcije za tiskovni zakon. V Beogradu bo ostal radi zasedanja plenuma zakonodajnega odbora. Smatra, da tiskovni zakon tako dolgo ne bo razpravlja«, dokler ne pride v Beograd dr. Laza Markovič, ki je vladni ekspert za ta. zakon. Popoldne se je dr. Polič razgovan«. z Davidovičem o politični situaciji. Dr. Polič Je končno izjavil, da bo, kar se dr. Truir-bič nahaja v Rimu, prišel v Beograd v odbore kot njegov namestnik dr. Bazala. Dr. Polič ie zvečer odšel v Zemun. Nova škandalozna fašistovska nasilja v Primorju Fašisti hočejo preorečiti, da bi jugoslovenski kmetje prišli do svojih pravic. — Krvavo so pretepli ljudi, ki so hoteli kmetom svetovati in pomagati. Sele tedaj, ko si je izposJoval orožniSko str-j« io. V pondeljek pa so v Orehku napadli druaega zastopnika političnega društva Aretacije bolgarskih komunistov y Berlina Berlin. 22. aprila, g. Policija je nepričaki» vano udrla v Schitlerjevi ulici v Charlotten« burgu na sejo bolgarskega kluba, pri kateri je bilo navzočih 38 študentov in je vse are. tirala. Ker je bolgarski klub izrazito komu. nistično»revoluciionarna organizacija, ki ji načeljujeta dr. Boičev in Cernov, je priča, kovati šc nadaljnih aretacij in to temboli, ker je policija ugotovila, da so imeli vodje bolgarskega kluba preteklo soboto tajne mednarodne razgovore, katerih so se ude. ležili tudi trije K;tajci, ki so bili sedaj isto. tako aretirani. Obstoja sum, da ie bil ta klub najmanj vsaj posredno u<" ležen na atentatu v Sofiji. Radi aretacije in številnega materijah, ki je bil zaplenjen, se že vrše po. gajanja med nemškim zunanjim ministr. stvom in bolgarsko vlado. Bolgarski posla, nik v Berlinu se je v torek v zunanjem ura. du osebno informiral o stanju preiskave. Stališče Grčije napram dogodkom v Bolgariji Beograd, 22. aprila, p. Grška agencija Ate. nes je povodom krvavih dogodkov v Bolgar, »ki izjavila: Grška vlada izjavlja, da uma pravice vmešavati se v notranje stvari Bol. "arske, kakor se tudi ni vmešavala v do. oodke v Albaniji Grška vlad* bo pazno mo. trila te dogodke ter se nadeja, da bodo imeli vpliva preko meje. Grško časopisje je sicer v skrbeh radi novega povečanja bol. garske vojske, katero je dovolila vojaška in; ternacijonalna komisija. -sss- Trocki se vrača Moskva. 22. aprila, s. Trocki se le zopet popolnoma sprijaznil z voditelji komunistične stranke ter bo v kratkem prevzel višje mesto sovjetske republike. Vojno stanje v Lizboni London, 22. aprila, s. Portugalski vojni minister js odstopil. V Lizboni se je proglasilo volno stanje. Dosedaj Je bilo aretiranih 500 oseb. Parlament se jutri zopet sestane. Praznovanje «rojstva Rima« Trst, 22. aprila, a. Praznik rojstva Rima se je včeraj praznoval po vsej Italiji. V Ri. mu so v prisotnosti kralja, min. predsednika Mussolinija in drugih zastopnikov oblasti slovesno otvorili stari Avgustov forum. Dni. god po Italiji so praznovali ta dan z »bo. rovanjt in sprevodi fašistovskih strokovnih organizacij. V Trstu ni bilo ne zborovanj nc sprevodov. Da se nekaj praznuje, ae j« videlo ie iz tega, Obtožb« proti koaimistn Ko> »iču. ki jc že dalj časa zaprt, sc je izročila predsednl"tvu zagrebškega sodnega stola, k-' bo najbrž odredil razpravo na prve dni maja. Zarota oreti šoanskemu diktatorju Pariz, 22. aprila, s. Kakor javljajo iz Madrida jo špljonažna policija priš!« na sled zarod prot! Prime da RivsrL Središče te zarote je v Maladi. Otvoritev največjega hotela v Jugoslaviji Zagrvb, 22. aprila, n. Danes jc bila slo« vesna otvoritev zagrebškega hotela Esplana* de. ki je nedvomno največji hotel v Juga. slaviji. K otvoritvi so prišli zastopniki iz/.e nih oblasti posebno veliko je bilo bančnih ravnateljev. Govoril je pri otvoritvi med drugimi tudi zagrebški veliki I-upan dr. Zuc= con. Po pregledu hotela, ki je opremljen z najmodernejšim komfortom, jc bil slav. oosten banket Priprave za naša pogajanja z Grško Beograd, 22. aprila, p. Danes popoldne st* imela konferenco naša delegata za pogaja nja z Grčijo Panta Gavrilovič in Boškovič. Razpravljala sta o materijalu in delu, ki sc ima pretresati z grško delegacijo, katera piv de v petek v Beograd. Prvi sestanek bo v pondeljek, da odredi definitivno besedilo z« prijateljsko konvencijo med Grčijo in Jugo. alavuo. Sobranje je odobrilo obsedno stanje Dramatična seja bolgarskega parlamenta. — Cankov naznanja vojaško diktaturo. — Vojni minister zopet sumnjiči Jugoslavijo. Tudi opozicija glasuje za vlado. — Odgoditev Sobranja Sofija, 22. aprila, r. Včeraj ob 3.20 pop. je bila otvorjena seja Sobranja. Navzočih je bilo le malo novinarjev. Občinstvu ni bil dovoljen dostop v zbornico. Poslopje Sobranja je bilo zavarovano od vojaštva, galerije abornice pa so bile večinoma zasedene od žlanov milice, detektivov in vojaštva. Sejo je otvoril predsednik Kulev. Takoi nato so vstopili v dvorano ministri, 11 po Številu. Min. predsednik Cankov je imel na glavi črno čepico, desno roko pa je imel v rokavici. Cankov je korakal počasi na svoje mesto, vladna večina mu je prirejala burne ovacije. Viharno Je pozdravila tudi vojnega ministra VIkova, ki se je moral opirati na spremljevalca. Seje se je udeležite 178 poslancev. Izmed katerih so mnogi imeli obvezane glave. Po otvoritvenem govoru predsednika Kujeva, ki je naglasa!, da zgodovina ne beleži groznejšega zločina v Bolgarski, kakor je bil zadnji atentat, je doba besedo min. predsednik Cankov. Cankov je pričel govoriti s tihim glasom, ki ga pa je polagoma ojačil do najjačjlh afektov, nakar si ie večkrat otr! solzne oči. Dejal Je, da Ima žalostno dolžnost, obrazložiti vzroke, zakaj ;e bila vlada prisiljena proglasiti obsedno stanje v celi državi. T! vzroki so mnogoštevilni. Na vseh vaših obupnih obrazih, je dejal, vidim sledove velikega četrtka. Verujte mi, je nadaljeval, da se sramujem, ker so zakrivili ta zločin Bolgari. Četudi so bili samo orožje v rokah tujcev, vendar pa so bili Bolgari, ki so s peklenskim strojem umorili 140 oseb, med njimi številne žene in otroke. Toliko ljudi umoriti v cerkvi pred krsto našega prijatelja Oeorgijeva, ki je bil istotako za vratno umorjen! Kaj so hoteli ti ljudje? Saj bi vse sas lahko pomorili po vrsti. Ali je bilo potrebno, da se to zgodi na svetem mestu, v cerkvi? In da se umore številni meščani, pošteni tn ugledni možje, ko Izkazujejo mrtvecu poslednjo čast? Nato je min. predsednJk Cankov s solzami v očeh navaja! imena posameznih ubitih poslancev. Pri prvem imenu so se dvignili poslanci s sedežev. Pozornost je zbudilo, ča je približno četrtina poslancev na skrajšuj levici obsedela. Ko so potihnili slava-kli-ei, se je Cankov spominjal posameznih padlih generalov. Poslanci so stoja poslušali Ejegov govor ter se pridružili slava-kllcem *nin. predsednika. Cankov 3e nato nadaljeval: »Mi smo sami ponujali premirje In spravo, vsem smo po-aujall roko, izdali smo amnestijo, da b! se 2ahko vrnili v deželo ter mirno vršili svoje josle. Kako so odgovorili na naše priprave aa peto amnestijo? Odgovoril! so z uboji, umori, zločini. Med atentati na kralja, na Georgijeva m na cerkev Sv. Nedelje obsto-S tesna notranja zveza. To se je že med sedanjo preiskavo brezdvomno dokazalo. Zločinci svojega namena niso dosegli. Ko je tekla kri, sem videl pred cerkvijo generala VIkova (Dolgotrajne ovacije), ko je stopil v avtomobil. V tem trenotku sem bil gotov kljub bolečinam in trpljenju, da je vojska sigurna. (Nove burne ovacije Vlko-vu. — Pri tem so vstali tudi opozlcljonalcl, a so se takoj nato zopet vsedS. — Očivldno je bilo, da se opozicija še ni orijentiralal. Sedaj Je na mestu odločno delo. Takoj po eksploziji se je sestal kabinet k seji, da se posvetuje o odredbah za vzdrževanje reda in miru. Vsi smo ohranili hladnokrvnost, ker je šlo za usodo cele države, in proglasila smo obsedno stanje po vsej državi.« Cankov je nato očrtal zgodovino terorja v Bolgarski ter Izvajal: »Trideset let že učinkuje v Bolgarski grozni strup, tel ogroža vso državo. Ta strup sovraštva se razširja v naših domovih in Šolah ter zavzema vedno večje kroge. NI dvoma, da so med teroristi tudi možje Izrecnega idealizma. Ali bodo sedaj uvideli, da njihove metode r.e vodik) do uspehov, ki jih hočejo doseči? Od pristojne strani so bile odobrene vs» odredbe, ki jih potrebuje Bolgarska, da pride iz zmešnjave.« To namigavanje na sklep po-slaniške konference o zvišanji« števila bolgarskih rekrutov, je zbornica sprejela i burnim odobrovaniem. Cankov je nadalje izjavil, da ne sme b!4! v nadaljnih dveh mesecih v Bolgarski druge stranke, kakor stranka za srečo in reš'-tev Bolgarske. »Tudi mi smo grešniki ln smo morebiti zakrivili številne napake, tako vlada kakor drugI. Mi lahko odstop:mo in na naše mesto morejo priti drugI možje. Toda sedaj ne sme biti nobenih strenk la voiska naj Ima besedi. Vo'ska nI nikdar pripadala noben' stranki, temveč le vedno služila samo idej! Bolgarije. Nas bodo morebiti tudi ubili, Bolgarske pa ne bodo umorili. Oni, ki nam bodo sled'11, bodo nadaljevali naše delo«. Cankov ie zahteval od sobranja, naj odobri obsedno stanje. Nato je govoril notranji minister Rusov. W je ponavljal v glavnem Isto, kar le že povedal ministrski predsednik. Navedel pa Je razne podrobnosti, med drugim tudi. da Je aretirani cerkovnik cerkve Sv. Nedelje Izjavil, da mu Je Mirkov dejal, ko Je nastavil peklenskii stroj, da ga tak d po a'en-tatu pričakuje avtomob!l Jugoslovenskega poslaništva !n da br> pobegnil z Jnto^loven-sklm potnim listom v lmzemstvo(!!) Zatem je imel vodia opozicije Mallnov domoljuben govor, nakar je G-orgij Vasl-IJev podal načelno Izjavo, v ka'eri je pozval Jugoslavijo, naj kot sosedna država odobri odredbe, k! jih Je podvzela bolgarska vlada. Soeilallst Zaharov je iziavfi, da prlncipl-je!no ne more odobravaM obsednega sta-nla, ker ne more diveslfl do pravih uspehov, vendar pa da bo glasoval za predlog. Po številnih drugih govorih je zastopnik zemljoradnikov Stambolijskijeve stranke Izrazil v nienem Imenu vladi brezpogojno zaupanje. Govornik Je le s težavo čital svojo Izjavo. Sobranje je nato soglasno odobrilo obsedno stanje ln Izreka vladi zaupnico, nakar Je bila seja zaključena ob 7. uri zvečer, zasedanje Sobranja pa odgndeno do 6. Junija Program francoske vlade Painlevejeva vlada se Se predstavila obema zbornicama in je doslej po burni debati dobila zaupnico v poslanski zbornici, dočim zavzame senat svoje stališče šele danes. Iziava. ki jo ie prečital ministrski predsednik v poslanski zbornici, nazna-nia. da namerava vlada nadaljevati politiko Herriotovega kabineta, ki so jo sankciionirale majske volitve lanske*! leta V zunanii politiki namerava slejko-prei posvetiti glavno brigo vprašanju varnosti francoske republike, držeč se obstoječih pogodb. Ohraniti hoče ozko solidarnost s svojimi vojnimi zavezniki, obenem pa oiačiti mirovna in varnostna stremlienia med včerajšnjimi sovražniki. Francija hoče delati za spravo Evrope in mir sveta. Zato bo vztra'ala na glavnih miših ženevskega pakta: varnosti. razsodišču in razorožitvi. V notranji politiki hoče Painlevčjeva vlada predvsem rešiti težki finančni položaj. Najprej hoče uravnotežiti prora-Žun s povsem normalnimi sredstvi, ne da bi se zatekla k notraniim ali zunanjim posojilom in odklarvaioč z vso odločnostjo sleherno nadaljno inflacijo. Nato bo po temeljitem študiju podvzela potrebne korake za splošno finančno konsolidacijo republike. Da dežela doseže zopet svoio finančno Prostost, bo vlada apelirala na rodol.iubie državljanov in zahtevala od naroda velike žrtve. . ,, Napram gospodarskemu problemu moraio stopiti v ozadie vsa druga nesodobna vprašanja, ki bi utegnila škodovati iavnemu kreditu in rušiti potrebno enotno narodno energiio. Zato bo vlada obdržala visoko kvalificiranega zastopnika pri Vatikanu in bo le polagoma uvalala enotno zakonodaio v osvoboienih provincah. Pač Pa misli z vso zmernostjo, pa tudi odločnostjo vztrajati pri uveljavljenju lalških zakonov republike. . K1 .... Ker hoče vlada brezpogojno Stediti, se bodo soci'alne reforme Izvalale le v okvirju proračunskih možnosti. Vlada vztraia pri vpoklicu v službo radi stavke odpuščenih železničarjev, čuvala bo delavsko koalicijsko pravico, primerno izvedbo konvencij v osemurnem delavniku In zahtevala bo od senata sprejem zakona o delavskem zavarovaniu. Celotna vladna iz'ava nosi pečat močne osebnosti finančnega ministra. Cail-iaux hoče doseči svoio popol.io rehabi-litaciio v političnem življenju kot rešitelj francoskih financ. On. ki mu očita desnica, da je bil v vojni vodja defetiz-ma in da so se zbirali okoli njega vsi kj so izgubili vero v Francijo, ta ist! Čaillaux. ki je bil obsojen na tri leta ječe. ker ie v voini dopisoval s sovražnikom. hoče v povoinl dobi daM Franciji zmago, ki ne zaosta'a daleč za ona na bojnem oolju. On si je postavil za nalogo rešiti republiko iz finančnega močvirja, osvoboditi deželo izpod an glosaksonskega denarnega jerobstva in ii dati predvojno finančno svobodo, h kateri ie svoi čas kot odličen finančni minister v obilni meri pripomogel. Cail!aux vč. da ie za Izvedbo tega velikanskega načrta potrebno mnogo časa. zaupanje dežele in krvave žrtve davkoplačevalcev. Cail!aux ie radi svo-iih preizkušenih finančnih sposobnosti glavni up nove vlade, radi svoje zablode v voini na tudi nieno bolno mesto. Če ne bi Clčmenceau s silnim udarcem zrušil Caillauxovih načrtov o prezgodnjem miru s centralnimi silami ln o ustvaritvi kontinentalnega bloka proti anglosaškemu imneriializmu. ne le ne bi Francia rešila Alzaciie - Lorena ln b! Nemčlia ostala prva sila Evrope, temveč bi ostala Avstriia — in to ie za nas z domačesra stališča prve važnosti — pri življenju in mi ne bi bili danes svoboden narod. Ne dvomimo, da ie morda ravno Cail-laux oni mož. ki ie paisposobne"ši privesti do zmage trdi boi francoski financ. In ta zmaga ie danes Franciji po-trebneiša kot vse druco. Poslanska zbornica je navzlic burni debati !n ostrim napadom sklenila dati Pa!n!eve-ievemu frančnemu ministru čas za njeno Izvedbo V burbonjiia, vrže slušalo v koruio, prepuščajoč ubogim slovenskim »laikom« poročHsko »cirkuško« reklamo gltde tega turnirja, ki ilcer res — in to edino le vsled Vukovideve odsotnosti — ni ime! mojsterskega zna'aja. Toliko v Imenu g. svetov, šahovskega mojstra dr. Vidmarja ter zunanjih udele« žencev g. mednarodnega mojstra profesor, ja Aataloša ter šahovskih prvakov gg. E. Kramerja in F. Poljanca. ra katerih imena smo jvgnslovcnsko čuteči slovenski šahisti vrlo ponosni Mirko Kragetj tajnik »Li. iah. kluba*. © © Izklfcčenie od oasivne if * i # občinske velilise pravice (Izpred upravnega sodišča v Celju ) Zoper izvolitev A. M. iz Rake obč. odbor« aikom so M Škerjanc in tovariši dne 13. ju« lija 1924. vložili pri županstvu občine Raka ugovor, češ, da je imenovani v smislu § 6., točka 2. zakona o voiitvi v občinska zastop« stva v Sloveniji izključen, da bi Bil voljen občinskim odbornikom. Veliki župan ljub« ljanske oblasti je z odločbo od 4. IX. 1924. št. 21.010 radi tega ugovora razveljavil man* dat A. M., ker je bil imenovani obsojen pri okrajnem sodišču v Krškem po § 461. V tožbi na upravno sodišče izpodbija to« Sitelj to razveljavljenje s tem, da trdi, da je bil v volilnem imeniku pravilno vpisan, da je srezko glavarstvo to kandidatno listo potrdilo in da se zoper potrjeno listo ni nih« če pritožil. Kaznovan je bil in tudi kazen prestal že pred vlaganjem kandidatnih list, šrezki pcglivar pa, ki mu je bilo to znano, ni črtal tožiteljevega imena iz kandidatne liste. Pri presoji tožnih točk je upravno sodišče uveljavilo sledeče: Ako ugotovi veliki župan pri proučavanju volilnih spisov o priliki kakega ugovora zo« per postopanje pri voiitvi občinskega odbo« va, da je kdo izvoljen, ki je od volilnosti iz« ključen, potem je pač dolžan, da uradoma pribije, da je dotičnik že po /akouu izgubil svoj mandat. Ako je bil tožitelj v volilnem imeniku vpisan in je srezko poglavarstvo kandidatno listo potrdilo, v kateri je bil pod« pisan tudi tožitelj, še nikakor ne izključuje, od volilnosti. Po § 6. točka 2., zakona o vo« litvi v občinska zastopstva v Sloveniji ne smejo voliti niti izvoljeni biti oni, ki so ob« sojeni radi pregreškov ali prestopkov, ki so navedeni v dotičnem paragrafu, dokler ne minejo tri leta po prestani kazni. Po § 41. navedenega zakona pa vstopi kot občinski odbornik oni namestnik, ki je bil na dotični kandidatni listi izvoljen za prvega namestni« ka, ako je bil izvoljen kdo, ki je od volil« nosti izključen. V danem slučaju je bil tožitelj radi pre« stopka po § 461. k. zak obsojen in je kazen tudi že prestal Ni torej dvoma, da je toži« telj z ozirom na svojo kazenskosodno obsod bo izključen od volilnosti in da se mora na« domestiti z namestnikom Ako je bil toži« telj v volilnem imeniku vpisan, dasi ni imel volilne pravice, dalje, ako je bila kandidat« na lista potrjena, da si je bil vpisani tožitelj izključen od volilnosti in končno, ako tei kandidatni listi ni nihče ugovarjal, radi tega tožitelj še nikakor ni pridobil pravice do ob« činskega odborništva, marveč se je moral smatrati za odpadlega občinskega odbornika, kakor hitro se je uradoma na zanesljiv način zaznalo, da je od volilnosti izključen. Da srezki poglavar ni črtal tožiteljevega imena v kandidatni listi, izvira pač iz dejstva, da se je glasom upravnih spisov zvedelo zar.e« sljivo za izključevalne razloge Se le r ugo» vorom M. Škerjanca. Iz navedenih razlogov je moralo upravno sodišče tožbo zavrniti kot neosnovano. Scha&erjeva Mamaža Pod naslovom «Aufdeckimg eines Anschlages auf den deutschen Listen-fiihrer Franz Schauer* je prinesla «Cil-lier Zeitung* takoj do volitvah v Narodno skupščino dolgovezen Članek, v katerem trdi, da je sklenila organizacija iugoslovenskih nacijonalistov odstraniti nosilca nemške liste Franca Schauerja in cla je prišel v to svrho na dan pred volitvami v Marenberg neki Ivan Lip-aik, ki je poizvedoval baje po Schau-eriu. Pri sebi je imel tudi znani dimnikarski koledar, na katerem je očivid-no iz samega dolgega časa v gostilni načečkal par črt. v katerih je videl dopisnik «Cillier Zeitung» načrt hiše, v kateri Schauer stanuje. Ker se je baje vedel v Marenbergu dovolj sumljivo, ga je orožništvo aretiralo in preprečilo nameravan napad na Schauerja. Tako piše »Cillier Zeitung* in se zgraža nad «temnim ozadjem* naše politike, ki dopušča, da sklene katerakoli organizacija v državi odstraniti poštenega državljana narodne manjšine. Clankar še omenja, da Schauer na podlagi dosedanjih izkušenj ne bo ovadil Ivana Lipnika radi nevarne grožnje, pač pa se bo sam branil, če ga naša oblastva ne bodo ščitila. Strah ima pač velike oči. Ker se Schauerju ni posrečilo, da bi bil izvoljen za poslanca, se je skušal pred široko nemško javnostjo opravičiti, češ poglejte me narodnega mučenika. kako delajo z menoj v kulturni in civilizirani Sloveniji, kjer mi groze celo s smrtjo, če hočem braniti vas. narodne odpadnike v Sloveniji v beograjskem parlamentu. Naša oblastva so na članek v «Cilli-er Zeitung« uvedla strogo preiskavo ter dognala, da na stvari prav nič ni in zato tudi Schauer ni mogel proti dozdevnemu napadalcu sodnijsko nastopiti. Dopisnik je hotel očividno iz same »lojalnosti* do naše države kompromitirati javno varnostne organe v Sloveniji. Naša oblastva so namreč dognala, da je Lipnik član organizacije jugoslovenskih nacijonalistov v Mariboru in da je prišel dotičneera dne v Marenberg samo z namenom, da izroči tamkajšnji nacijonalistični organizaciji neka nujna navodila za volilno agitacijo v marenberškem okraju. Ker ni našel ob 7. zjutraj, ko je prišel v Marenberg, še nikogar, kamor bi to pismo izročil, je šel v gostilno in iz dolgega časa čeč-kal tam na svojem koledarju neke šare. ki so postale zani vsled prevelike čuječnosti nekega v gostilni navzočega finančnega paznika usodepolne. Ta ga je namreč ovadil orožnikom, da ie sumljiv, nakar so ga takoj aretirali, preiskali in zaslišali ter končno izpustili To je vse ozadje dotičnega članka v •Cillier Zeitung*. Le znani dopisnik «Cillier Zeitung* je videl v tem nameravan atentat na Schauerja po znanem nemškem pregovoru «Wie der Schelm ist. so denkt er von anderen*. Radovedni smo. ali bo »Cillier Zeitung* svoj zlobno izmišljeni članek sedaj popravila. Mariborski najemniki Maribor, 20. aprila. Včeraj predpoidne se je vršil izredni občni zbor društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico. Dasi-ravno je bila glavna točka zborovanja volitev novega odbora, torej zelo koč-liiva zadeva po večmesečni krizi v društvu. ie vendar potekel včerajšnji občni zbor mirno in brez nepotrebnega besedičenja. Videlo se je. da so najemniki že siti tistih par ljudi, ki so na vsakem dosedanjem zborovanju hoteli imeti prvo besedo in rinili v ospredje z raznovrstnimi svojimi «akciiami», katere pa so ostale samo na papirju. Iz tainikovega in blagajnikovega poročila je bilo posneti, da .ie društvo po novem letu nekoliko napredovalo, ker se je za približno dvesto zvišalo Število I članov. Z ozirom na znane savezov« I resolucije se ie sklenilo, da društvo ne i sme podpirati zahtevane zaščite za vse ■ naiemnike. katerih letni dohodki ne pre-j segajo 120.000 Din. ker je ta znesek ! mnogo previsok. ¥ HTlCfl Telefon 124. Predstave ob: 1/24., 5, 8. in 9. uri Samo Se danes I Saao še danes! Po romanu Ivana Tnrgenjava Natalija Kovanko — Ivan Kolin Razkošna oprema. Izvrstna isra. Gledališki repertoarji« Ljubljanska drama Četrtek, 23.: «Vdova Rošilnka*. B. Pet?k, 24.: »Roka, roko umiva*. Premijera. E. Sobota, 25. ob 5. uri pop.: «Ro5mersholm». Dijaška predstava pri znižanih cenah. Iz. Nedelja 26.: "Roka roko umiva*. Izv. LJuhlianska opera Četrtek, 23 : «Trav:ata*. D. Gostovanje te« norista Drago Hržič* iz Zsgre'-ft. Pete!:, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: «Don Pasquale». A. NTed?lia, 26.: "Aicla-o. Gostovanja gospodič« ne Žaludove in Zdenka Knittla iz Brati« slave. Iz". Mariborsko g!etf?lišče Četrtek, 23 : «Tri sestre*. B. Premijera. Petek, 24. ob 17.: «rPeterček». Dijaška pred« stava. Znižane cene. Celjsko gledališče Petek 24.: Akademija celjske podružnice F. Š. s pevskimi točkami in komedijo «S':apinove zvijače*. Nedelja. 26. ob 16.: Repriza akademije celj« ske gimn. podružnice F. S. pregled Šentjakobsko gledališče v Ljubljani. Sobota, 25 : «Kralj na Betajnovi*. Nedelja, 26.: »Kralj na Betajnovi«. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni samo taki društveniki, od katerih se pričakuje resno in stvarno delo in ki so se tudi izrekli za delovanje v tem smislu. Za predsednika je izvoljen načelnik koroškega kolodvora gosp. Mo-horko. eden izmed ustanoviteljev društva. za njegovega namestnika pa prof. dr. Perhavc. Popolnoma pravilno je več zbcroval-cev poudarjalo, da mora ostati društvo kot nujno potrebna stanovska organizacija nestrankarsko in 8. In 9. fl—IOTOB«BS«aB3aE«EaB«Wl sploh ne upa sklicati seje. Čas bi Ze bi., da bi oblast poslala kakega zdravnika, da bi prelskal bolczn* naše občine. BREZNO PRI SV. JEDERTI. Trboveljska premogokopna družba ima pri nas že iz starih dni par hiš. katere Je dala pred leti prenoviti, tako da stanuje sedaj lahko okoli 36 družin v brezniškS koloniji. Hiše izgledajo Se dokaj čedno, čeprav so popravljene samo površno. Okna imajo namreč samo notranja, tako da poleti v slučaju nevihte teče voda v curkih v stanovanja, po zimi pa nanese polno snega na okna, kar povzroča še hujši mraz. Delavec pa mora štediti s kurjavo, ker stane vožnja mesečnega deputatnega premoga 300 K in še več. pa naj bo Iz Hrastnika al! iz ZSdanega mosta Ptesebno površni sta popravljeni prvi dve hiši, v katerih stanuje 11 družin. Stanovalci nimajo nobenih drvarnic in morajo imefi drva r.a prostem. Ali bi ne mogla Trboveljska družba postaviti vsaj lesene barake za shrambo drv. Stanovalci bi 51 bili za to iskreno livaležnL — Demokratska stranka pridobiva pr! nas vedno več pristašev, kar seveda ni po godu klerikalcem, posebno kovaču Potokarju. Naj si bo svert, da ne bo dolgo, ko bomo obhajali sedmino za potapijajočo se barko SLSarjev. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Na velikonočni pondeljek so Imeli tukajšnji klerikalni prvaki tajno zborovanje, katerega se Je udeležil tud! poslanec dr. Gosar. Iz zanesljivih virov smo doznall, da Je bilo zborovanje skI:cano v svrho protesta proti razpustitvi občinskega odbora. Ker pa dr. Gosar ni da! zadovoljivega poročila, so se nekdaj tako mogočni gospodarji občine potr. tf vrnili domov ln razmišljali, kako bi ne-zavodno ljudstvo odvrnili od vsakega suma jrfede njihovega pogubnega gospodarstva. In res pogruntali so Jo prav po fa rov ško. Takoj drugi dan se Je namreč raznesla po občini lažniva vest, da Ima sedanji geren: 4000 Din mesečne plače. Vest Je povzročila med nezavednim ljudstvom seveda veliko ogorčenje. Opozarjamo vse somišljenike, da nam takoj javijo »mena vseh hujska-iev, ki razširjalo to lažnivo vest in da obenem podučilo ljudstvo, da do danes g. fe-rent niti ne ve, ali bo imel sploh kaj plače. Oosuodom bivšim odbornikom SLS p« svetujemo, naj prenehajo s hujskarilaml, sicer bomo prlmorarf povedati Javno, zakaj Je bil občinski odbor razpuščen, kar marsikomu ne bo ljubo. G. gerenta pa prosimo, naj člmpreje sestavi sosvet Iz sposobni ljudi, ki bodo imeli smisel za procvK oba« ne. Nastavi naj člntpreie tud: prave cestarje, da se ne bodo nahajali kanali sredi ob» činsMli cest kakor dosedai. 4 rlsta punčka ■ H liodBI 9 in ve* zaljubljenih ljudi «1 M nrekraina n>««to ■ Rim, 4 Pompeji, Cepri. BapalJ čevljev To M si«*"! moment: nalnovelft« izvrstne iale nate ziete Lja Mar« 2215-» ELITNI Iz ljubljanskih gledališč. Opozarjamo ponovno na današnjo operno predstavo >Tra-viato« v kateri nastopi kot oče Germont odlični mladi baritonlst zagrebške opere Drago HržIČ. — V soboto priredi drama dijaško predstavo ob znatno znižanih cenah. Zadnjič v sezoni igrajo Ibsenovega »Ros-mersholma«. Začetek izjemoma ob 5. pop. — Prihodnja dramska premijera bo. kakor že javljeno, v petek 24. t. m. Igrali bodo italijansko komedijo »Roka roko umiva, obe pa obraz«. V režiji t. Osipoviča nastopijo najboljše moči dramskega ansambla (Marija Vera, Medvedova, Nablocka. Saričeva, Levar, Lipah. Skrblnšek itd.) Delavske predstave v ljubljanski drami. Tekom meseca maja priredi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani par delavskih predstav pri Izredno znižanih cenah. Uprava prosi delavske organizacije, ki bi hotele vstopnice skupno naročiti, da se Pismeno ali ustmeno zglase v pisarni gledakšl e uprave v dramskem gledališču. Koncert bratov Jovanovič Po večletnem premoru smo zopet čtili v Ljubljani svetovnoznana jugoslov. umetnika Milana in Dušsna Jovanoviča. Koncert se je vršil v veliki dvorani hotela Union in je bil vzlic že dokaj pozni sezoni vendar še prime« roma prav lepo obiskan. Spored, ki sta ga absolvirala mlada umetnika, je bil izbran do« kaj neenakomerno in je navajal poleg res« nih, klasičnih točk tudi nekaj poljudnih, sa. Ionskih komadov kar je bilo umetniški vred« nosti koncerta v kvar. Violinist Milan Jova« novic obvlada tehnično popolno svoj instru« ment in zanj težkoč ni. Zato tudi izbira točke, v katerih se lahko po tehnični izur. jenosti odlikuje. Prva točka, Glazunova koo cert za violino v a«molu, se odlikuje po lah« ko pojmljivi melodični in harmonični struk« turi in vsebuje težko izvedljivo violinsko kadenco, ki jo je violinist odigral z obču« dovania vredno bravuro. Manj všeč rai je bilo njegovo prednašanje Sukove »Ljubavne pesmi* in »Appassionata*. ki sta se mi oba zdela precej raztrgana. Odlikoval pa se je v vsakem oziru v Corellijevi «La Follit*. ki jo jc zasviral z zanosom, kakor tudi S«int*Saensc * «Rondo capriccloso*. Njegov mlajši brat M;lan. ki je spremljal vse vio. linske točke, je nastopil tudi kot solist ter zaigral več modernih klavirskih skladb in pa Brahmsovo »Rapsodijo*. Tudi on obvlada tehnično svoj instrument, v prednašanju pa je še nekam trd in okoren in ne kaže še svoje osebnosti, česar pa mu zbog njegove mladosti ni zameriti. Razen tega pa tudi modemi spored, če izvzamem mehko eksotič co Scottovo skladbico «Lotusland» In Debus« svjev «Golliwogs«cake»waIk* (iz zbirke »Chll dren's Corner»V ni vseboval posebno po« membnih skladb. Kot spremljevalec p« je bil diskreten in se je znal fino prilagoditi svojemu starejšemu bratu. V vsem je bil koncert prav lep užitek in navdušena pubh« ka je 7. neprestanim ploskanjem zahtevala od obeh koncertantov dokaj dodatkov. Upajmo, da nas mlada domača umetnika kaj kmalu spet posetita! Odhod članice novosadskega gledališča k filma. Ga Jalliana Kučera. članica novo-sadskesa gledsiišča, M gostuje sedaj v Scmboru, odide v kratkem v Pariz k filmn. Ga Kučera je nastopala nekaj časa tndi v zagrebški drami. Uzeičeva razstava v Parizu. Mlaoi hrvatski slikar MiKvoi Uzetac je otvortl v Parizu, Aventie Victor Hugo 140, razstavo svojih slikarskih del. Poznavalci sHkarjeve-ga razvoja trdijo, da je dosegel Uzdac s temi slikami najpopolnejšo stopnjo svojega dosedaajega umetniškega ustvarjanja. Meštrovlčeva razstava v Detroitu. Koncem marca se je otvorila razstava Me- Strovtčevih kipov in plastik, obsegajoča skupno 47 del v Institute of Arts v Detroitu. Zanimanje javnosti za dela velikega mojstra je splošno. Kudožestven.Ll v Osiieku. Skupina nu-dožestverrikov odide dne 4. maja na gostovanje v Osljek, kjer ostane pičel ted^n <5*. V tem času bodo umetniki odigral; šttri predstave. Przybyszewski obišče Prago. Poljski romanopisec Stanislav Przybyszewski namerava letos poleti obiskati Prago m ostati tam delj časa. Przybyszevsk! jc vnet jronftgator poljsko.češkega kulturnega tbl!-žanja in je posebno v HteTarnem oziru pripomogel, da so se stik! v tei panogi med ebema narodoma okrepili. Smrt odličnega madžarskega gledališkega umetnika. V Budimpešti je mrrl te dni Fran Tanay, eden iamed največjih in najpopularnejših madžarskih gledaliških umetnikov zadnjega časa. Zagrebško gledaGšče v Splitu. Te Uai so vrše zaključni sestanki, na kate-*h se obravnava vprašanje zonevanja ZRgr«b«kesrs opernega gledališča v Ker je ne- mogoče pokriti stroške gostovanj* ir. gleda-fišlte bhsajne, se je ustanovil posehe-n odbor, ki bo v slučaju potrebe p »kril. i !e arnavtski vojak izvršil nov atentat. — Hasana zasleduje 300 žandarjev ia dv« četi vojakov Izginil Je brez sledu. Is Littbljar.8 o-- Novinarjem! Danes popoldne ob S url v uredništvu «S!r»v. Narod*» odhorova seja. — Odbor ooozaria vse člane, redne tn izredne, da najkasneje do torka, dne 28 aprila urede svoie finančne obveznosti Ver iih mora sicer po na'ogu Centralne uprave brezpogo'no črtati iz seznama č'anov. S tem izgube seveda »udi vse » članstvom združene pravice in u-rodnosti. Predsednik h- Pogreb Mirka Kavčiča Je včeraj popoldne pokazal, kako radi so Imel! vsi v Sišk! tega simpatičnega narodnega mladeniča, Id se Je pos'ovll od nas v cvetu svoiega življenja. Kljub j'abemu vremenu se ie zbrala velika množ'ca prijateljev in znan ce". na čelu Jim šlšerski Sokof In Orjuna s praporom in ielezničarska godba, ki Je svirala turobne žalosMnke. dočim Je pri mrtvašnici in ob grobu zipel skromnemu a požrtvovalnemu prosvetnemu dclavcu v slovo pevsk' zbor Čitalnice. Ob grobu sta govorila za Sokola br. Brelih, za Orjimo br. Pfelter. Bodi prerano umrlemu lahka iskreno ljubljena domača gruda! u— Predavanje prof. Terrolnea na univerzi Opozariamo še erkrat na predavanje od'*čnega francoskega flz'o!oga prof. F Terroinea iz Strasbourga ki se vrši dant«s. v četrtek ob 5. uri popoldne na univerzi v predavalnici št. 90. Gospod profesor bo predaval o temi «Croissance de I'Energie» Vstop na to predavanje Je prost. u— Zanimiva šahovska prlrcd!!ev. Kakor znano pripravlja žensko kulturno društvo «A'ena» v LJubllanl za prvi ma! originalno uprizoritev živega šaha na svoiem tivolskem igrišču. Prireditev — v Ljubljani gotovo prva te vrste — obeta biti nad vse za-ndmiva. Mes*o neživih šahovsk h figur na stopijo na obsežnem kvadratnem polju oseba v živih In pestrh kostumih, izdelnnib t>o gledališkem mojstru g. Skružnyju. Kralja In kraljico nam bosta predstavljal v originalnih nošah — ženin tn nevesta, a kme te — pisan roj pristnih gorenjskih. oz'roma belokranjskih narodnih noš. Da ohrani produkcija zanimivo Šahovsko vrednost, se bo na polju razvila pod strokovnjaškim vodstvom svetovnega šah. molstra dr. Milan« Vidmarja ena megovih najsjaincjšlh šahovskih partij. Po drugi verziji nameravajo proti dr. Vidmarju ob tej priliki nastopit! v nasprotnih barvah nalmočncJS' Izbrani IJub'Janskl šahistl — skratka produkcija bs> združevala v sebj orlgfonlno zunanjo posebnost in odlično vsebinsko vrednost. Zato vsa šahiste, nrllatelje Saba. kakor tudi vse cenilce posebnost' in novosti na to Javno zanimivo produkcijo društva «Atena» fe sed^l onozarjamo. — Sahist. dconouocuooonc vt • piščal, Pigarova svatba, Don Juan, Cosi fa* tutte. Glasbeno vodstvo svečanosti je poverjeno skladatelju Rih. Straussu ln kapel-nikom: Clementu Kraussu, Hansu Knapper-busehu. Robertu Hegerju, in dr. K. B6hmu. Sodelujejo solisti: Lavrenc Hofer, Henrik Rechkempcr. dr. Emil Schlpper, Rih. Tn»-ber, Dezider, Zador, G. Kappel. Felicija Ml-h2csek. Marija Olczevska ta Elizabeta Sehumarai. Repertoar beograiskega Narodnega gledališča obsega ta teden naslednje komade: Medeja (Hudožestvenlkl), Crešnjev vrt (Isti), Trubadur, Fra Diavolo. Žlahtni meščan, Rastko Nemanlč. Kean , Gospa X. Mariza Jerltza povabljena v Berlin. Dunajska pevka Marija Jeritza se pravkar Dogaja glede gostovanja na berlinskem drž. gledališču. Za vsak večer, ko nastop!, zahteva 12 tisoč zlatih mark honorarja, to Je toliko, kolikor prejme Ital!jansk1 tenorist Gigll, njen partner, ki bo gostoval v BerHou začetkom maja. Zadnje predstave Hudožestventkov v Beogradu. Hudolestvenlškl disldenti, ki so z velikim uspehom gostovali v Beogradu zadnja dva tedna, se poslavljalo od presto-!ice. V torek so ponavljali Gogolovo nitev«, v sredo je bila druga repriza Evrl-pidove »Medeie«. zaključna predstava v četrtek zvečer pa bo obsegala Cehovo dramo »Ciešnjev vrt». javnosti1 L|;ib'ianska akademska oirladi-na sklicuje skimno s kvlturninr! organizacijami dne 23. t. m. ob pol 7. zvečer protestno zborovanje v zbornici univerze radi sramotnega in neku!t"mega nastopn-nta italM^nglrih fa^stovpko-pob'-cijskih oblasti preti našemit od-Hrnemu zr?r«tveniku g. prof. dr. Vebnt. Pozivamo vso rarodno čutečo javnost, da da dostojnega izraza ogorčenju nad tem sramotnim činom, ki ni običajen med kulturnimi naredi, in se zborovanja v velikem številu udeleži. u— Orjunašll Člani !n Carice Prireditve ne sekcije vseh IJublJansk h Orjun se poziva-«. da se zanes'J!vo udeleže važneg-« sestanka, ki bo v soboto dne 25. aprila ob S. uri zvečer v posebni sobi Narodne kavarne. On! mestni odbori, ki nimajo prireditvene sekcije, naj pošljejo delegate. — Oblastni odbor. n— Akademsko društvo Ingo-HvenrMli tehnikov v Ljubljani priredi v nede'Jo dn-26. aprila cvetlični dan v prid Izpopolnitve svoje strokovne, znanstvene knjižnice. Ker Je to edina knllžnica te vrste na ljubljanski univerz' ter Jo mora drulrvo vzdrževati brez vsake državne podpore, prosimo cenj. občinstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu t« akcij«. — Odbor A. D. J. T. u_ Danes I Večer zenitistične nmetnoatl! O nocojšni! zenltistični prireditvi, ki se vrši ob 8. uri zvečer v Mestnem domu, nam sporoča sam prireditelj g- Branko Ve. Po-lianskl: «Zenlt!zem Je pokret za ba'kan!za-cllo Evrope ia sa večao mUdoal Umetno« zenitlstov nosi v sebi vse elemente, potrebne ljudem za dolgo In radostno življenje. Vsak človek, ki postane zenitist, doživi me- tuzalemsko starost in nikoli več ne spozna Žalosti v življenju. Poleg ostalega senzaci-Jonalnega programa bo Branko Ve Poljan-»ki tudi čital zenl!lstlčno poezijo. Ta dinamična poezija bo čitana na neoolnamičen način. Vsak posetnik nocojšnje pr reditve bo imel prvovrsten umetnostni doživljaj kot morda le enkrat samkrat v življenju. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v petek dne 2-1 aprila svoj redni tedenski seminar v poslopju bivše prisilne delavnice v času od 6. do 7. ure s sledečim sporcd.im: Demonstracija nekai psy-hiatričnih primerov, demonstrira prim. dr. Ofistel. Dva primera iz sodno-zdravnlSke prakse, govori sodni zdravnik dr. Trauner. Prosimo za točnost. — Odbor. 834 u— Cvetlični dan za Ciril .Metodovo družbo priredita Šentjakobsko - trnovski Ciril Metodovi podružnei ob priliki JurJevania dn« 3. moja. 835 n— Prijatelj, svettrj ml, kam naj grem v nedeljo dne 3. maja? Ta dan b! se namreč rad izvrstno pozabaval ln ob okusnem prigrizku izpll kozarček pr stnoga vina. — čemu vprašuješ, ko moraš vendar že vedeti, da boš vseh teh dobrot obl'o deležen, ako greš dne 3. maja na ljubljanski Grad. kjer se vrši narodno ».lunervanls«. Pa ne hod' sam, nego povabi s seboj tudi svoje sorodnike prijatelje in znance. Privniči tud' nj'm naj se s teboj vred dobro imajo in iz src» nasmejejo! 83? o— Srbo - hrvatski tečaj priredi Simon Gregorčičeva knjižnica za svoje č'anstvo. ako se priglasi dovoljno število udeležencev. Prlglase sprelema knjižnica ob torkih •n petkih od 17. do 19. in nedeljah od 10. do 12. tire na Vdovdanskl cesti 2. Kuimjte srečke za Razlagcv spomenik in 1 kozliček. V istem času je bilo uvoženih 219 kg govedine, 1025 kg tele:ine m 346 kg sv'njine (od tega 50 kg slanine). e— Radi prostitucije Je bila v pondeljek ponoči aretirana 25-letna Marija P„ ki se je v nekem hotelu vpisala ped napačnim imenom. Pri zaslišanju se je zagovarjala, da se le peljala s svojim »možem«, nekim invalidom, proti Zagrebu. Ker ji je pa zmanj kalo denarja, se je vnvia v Ccije. Oddana ie bila v zapore okrajnega sodišča. Iz Trbovelj tj— Zdravstveno ftanjo v Ljubljani. Od !5. do 21. aprila »e Je rodilo v Ljubljani 31 otrok (13 moškega 18 ženskega spola), med •emi 4 mrtvorojenčk', umrio pa Je 13 molkih In 16 žensk, skupa! torej 29 nseb In sicer: 7 oseb za boleznijo na srcu, 4 za Jelko, 3 za prirojeno s'abost)o, 2 za vnetjem ledvic, 1 za ošpicam!, 1 za dušljivim kaš-'!em, 1 za rakom, 1 za novotvorbo. 8 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. ) oseha Pa Je lzvrš'la samomor. Izmed umrlih so 3 osebe dosegle starost 70 let. Na nalezljivih boleznih Je obolelo 10 oseb: 4 na davlci, 4 na dušljivem kaš'Ju, 1 na ošpicah, 1 ps na nalezljivem vnetju m-žganov u— Polle:is';e pr jave. Od torka na sredo si bili prijavljen! po!!c'JI sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek Javnega nasfstva, 1 pretep in telesna poškodbo, 7 prestopkov ces-nega policijskega reda. 1 prekoračenje policijske ure in 1 najdba vojaškega orožja Aretacije »s se IzvTŠMe 3 In sicer: 1 radi beračenja. 1 radi pijanosti ln 1 radi prepovedanega povraitka. u— Tatvina v stanorznru. Nepoznan uz-•novič je vlomil v stanovanje delavca Jos:-pa Smoleta v Novem Vodm3tu St. 152 in s oonarejenim ključem odprl njegov kovčeg Tat pa Je Iskal očividno v prvi vrsti denar Izmaknil mu je 500 Din gotovine. Policija je uzmoviču že na sledu. Iz Maribora a— Protestni shod priredi v nedeljo Sne 26. aprila ob po! 10. uri na Gambrinovem vrtu Druš*vo stanovanjskih najemnikov za Maribor. Ob neugodnem vremenu bo shod v lopi. a— Skrlatlnk3 beleži v preteklem tednu ?6 slučajev. Trije so zopet na novo obole-l Nadalje izkazuje mestni flzikat še dva slučaja ošpic In tri duOilve-a k^Ia. a— Koncert čeSVe gla^bs se vrš! v Ljudski univerzi v nedeljo 25. t. m. v Kazini a— O če?ko-!nv*S'cemu s!Prnrs'vo s skioptičnlmi svkaml bo predaval dfnes v četrtek ob 1°.45 v Ljtidskl univerz! dr. Mesesne! Iz LJub'Jane. Iz Celja e— Ljudsko vsevčlllšče. V pondeljek Je predaval g. prof. Orožen v risalnlc! deške meščanske Sole o osnovnih problemih etike. Očrta! Je bistvo starogrškega hedoniz-ma In eiidaimonlzma ter modernejšega utl-'ltar'zma, kolega osnovateli le angleški fi. lozof »n prrvnik Bentham. Njegovo teorijo le propagira! tudi znan! lreik S-uart Mili. Angleški filozof Srencer |e prenesel svol nauk o evoluciji vsemiria tudi na polje etika. Nemšk' f:,ozof Kant Je v »voil knjigi • Kritik der praktlschen Vernunft. postavil dolžnost kTt glavni nravstveni zakon. Predavate'! le končno še razpravlja! o volji In vesti ter o njiju pozitivnih ln negativnih straneh. Globoko zasnovano predavanje Je bilo Se precej d^bro obokano. e— Pogreb naduč!t«'!a Wolfa se Je vrSD v torek ob 16. uri iz Javne bo'nlce na meseno pokopališča. Pokojnika Je srremilo na njegovi zadnji poti zelo veliko Število njegovih znancev In prilatellev. m. dr. tud1 celjski učiteljski zbor. Pevci so zapeli pr bolnici In ob grobu dvole žalostlnk. fr— Iz celjske okolice. Zadnje mesece se Je pojavila v okolici precejšnja pasja nadlega. Človek Je dosfkrat v nevarno*«, da priteče s kakega dvorišča ali izpod kozolca kako Sčene In te obgrlze. V tem oziru bo treba napraviti red. o— Po »olnčnlh »pomladanskih dneh Je pričelo v sredo zjutraj v Celju pusto deževje. Dopoldne je pndal vmes tudi »neg, ki ie pobeli! bližnje hribe. e— V mestni klavnici je Wo »d 13. do 19. aprila zaklanih 56 glav jSvine: 1 konl 9 volov, 10 Juav, 4 telice, U telet, 30 ivlaj t— Viharno vreme, združeco z dežjem ia s snegom je nastopilo včeraj tvdi pri nas. V kratkem času zares veilka sprememba, č« po mislimo, kako toplo je ie bilo in je vse okoli nas dihalo veselo spomladansko življenje. Toda kaj hočemo, je pač april in malo kars oevala se spodobi tudi v naravi. t— Hišne preiskave so se izvršile radi Rdeč« pomoči o kateri je vsakomur znano Iz beograjskih poročil, pri vseh bolj znanih komunističnih voditeljih, vendar pa bajo brez uspeha. t— Radi zakonskih določil je odslovila Tr» boveljsk« premegokopna c -užba več Nema ccv katerim je izplačala zelo visoke odprav« nine in naklonila tudi penziie. Med trboveljc skim prebivalstvom kroži sedaj govorica, da se z domačini vse drugače postopa. t— Zenltistični večer, o katerem smo že parkrat brali v časopisih, da bo danes v ljub» Ijanskem Mestnem domu, se bo vršil tudi pri n«s v Trbovljah, in to v soboto 25 t m. ob 8. zvečer v dvorani pri Forteju, s sledečim sporedom: 1. Zenitizem in njegov odnošaj do današnje družbe ter njegova vloga v bodoč, nosti; 2. Zenitizem kot umetnost; 3. Zeniti« zem in delavci; 4. Plastično recitiranje zeni> tistične poezije: 5. Zenitizem kot pokret za balkaniziranje Evrope: 6. Zenitizem kot sred« stvo za veino mladost; 7. Zenitizem kot eliksir večne radosti in smeha. Ker pri nas dosedaj takSnih prireditev še ni bilo, je upsti, da bo prostorna dvorana nabito pol« na. Kot Junak večera bo v ospredju pesnik in pisatelj Branko Ve Poljanski iz Beograd da. ki se v protislovju s šablonsko reklac mo n»lašč imenuje človeka «z najmočnejšo fantazijo v Evropi*. t— Spopad z noiem. V glsžuti je rudar Miha Lebar poškodov«l a nožem tovariš Ščurka, ker sta »e nekoliko sporekla t— Po okrajni cesti lahko večkrat opa* ztijemo mučne prizore, ko pretepavajo hlapci ra uprav nečloveški način živino, * katero imajo opraviti Na vse te opozarja« mo policijo in orožništvo. ki naj v smisla postave varstva živali stori svojo dolžnost Svoio pažnjo naj obrne predvsrm na prej« šnjega konjedrrc«, ki nalaga svoji do smrti izmučeni kobilici toliko, d« ne more spe« 1 jati. potem jo p« pretepa, da »e revica vsa trese. Vesti iz Prelnpnr?a Nesreča vsled neprevidnosti. Pintarič Jo žef, učenec I. a razreda »oboške gimnazije, je pogoltni! ig'o. s katero se je igral. Nahaj« se v javni bolnici v M. Soboti. Serdica V nedeljo. 19. t m. je priredila nas« Solsk« mladina lepo uspeio šolsko ve« selico. Vzporcd je obsega! petje, deklamaci« je, godbe ne komade domače ciganske |K»d= be ter igro Sneg .lčic«. So'sk« dvorana je bila nabito polna. Zasluge za lep uspeh ima ob?« telj tu-kajšnieea nadučitelia g. Kolarič«. na« dalje gdč. Stiblerjeva, Crnjačeva In Raičeva, ter g. Pečar. Razveseljivo je. da sc pričenja s kulturnim in narodnim delon ravno pri nas ra meji Ravnotako razvsielilvo ca ie, da vla da med tukajšnjo mteligcnco najlcp« 5a sloga. Zal, da nI povsod tako. Uničena komitska tolpa Na pravoslavno veliko soboto se je komitski tobi zlotrlnsresra boltrarskera četaškega vojvode Stoiana Lemova posrečilo prekoračit' našo mejo. Preoblečeni v naše vojrške obleke, so prodrli neonaženo do Gornjega Kratova ob bolgarsko-macedonski meii. K sreči Jih ie pravočasno opazila naša seliaška na-trulia. ki je takrat ravno preiskovala gozd. Na prvi pogled so seljaki mis!;!l da imajo pred seboj naše voiake. ko oa so se jim približali, so takoj spoznali med njimi Sto.iana Lemova in še nekaj drugih komitašev. ki so preteklo leto požigali v tamkajšnjih krajih. Da ne bi bili iznenadeni. so seljaki takoi otvorili ogenj in prisilili četaše k umiku. Streljanje je opozorilo na nevarnost tudi kmete iz sosednih vasi. ki so takoj prihiteli s puškami, sekirami in motikami na pomoč. Preganjania bolgarskih četašev se je udeležilo tudi več žensk. Ko so komitaši videli, da število seljnkov vedno bolj narašča, so se spustili v beg. Toda v bližini vas! Miškovo jim ie močna seljaška patrulja zaprla pot in jih prisilila vnovič v boj Medtem pa le prišlo tudi že orožništvo pod poveljstvom poručnika Banoviča. Obkoljeni od vseh strani, so se četaši celih pet ur obunno branili, končno pa bil! vsi pobiti Ko »e neki «0 letni starec onazil truplo vojvode Stoiana. je vzk!;knll: »Prokle! sem ga in rekel, da ga niesrov konj ne bo več nosi! živega v naši državi, To se je sedaj tudi izpn!ni!o!» Preiskava Je doenala. da je ta uničena komitska tolpa prekoračila meto ne samo z vednostjo bolgarskih mejnih čet. ampak ce!o z niihovo pomočjo. Vojvoda Stoian Je letošnjo pomlad prvi poskusi! svoio srečo, a plačal je poskus z življenjem. Listnica uredništva a MIloS Tajnik, uč telj v Šoštanju Uredništvo potrjuje, da niste v nikakl zvezi z dopisom iz Soiuuija z dne 19. t. o. T »Jutru«, Avtomobili po 780 dinarjev! Evropski listi so zagnali velik halo. Iz Amerike ie prišla po radiju in kablu bombna vest. da napoveduje »avtomobilski krali® iz Detroita. Henrv Ford, da bo odslei prodajal avtomobile po 12 in pol dolaria, kar v naši valuti ne bi zneslo niti 800 Din. Poročilo je bilo sicer zelo amerikan.sko. a vendar so ga beležili vsi listi, dasi z rezervo in z raznimi ugibanji in komentarji. Iz Amerike ie prišlo že toliko čudežev, da bi bil nazadnje mogoč tudi ta. saj so baš Fordove tvornice. ki izdelajo vsak dan okrog 2000 avtomobilov, same za naše pojme pravi čudež. . 2a! pa se ie sedai izkazalo, da vest e ni bila resnična. Fordov avto bo stal : tudi v bodoče okrog 400 dolarjev, pač pa se je Ford odločil, da bo odslej pro- ' da;al avtomobile v Ameriki tudi na obroke. Prvi mesečni obrok bo znašal 12 jn oo! dolarja, vsak nadaljni pa 5—10 dolarjev. Seveda pomenja že ta sklep sam ogromen napredek, ker bo res omogočil nabavo avtomobila vsaki ameriški rodb;ni. tudi delavski, kmečki in uradniški. Ford ie zopet za korak bližje svoji devizi: V vsako hišo avto- "Kako ie prišlo do napačne alarmantne vesti, še ni pojasnjeno. Nekateri dot-brzoiav. drugi oa menijo, da ie šlo za običaino ameriško reklamo, ki nai bi vzbudi'a čim več>'o pozornost in napetost Ta namen je bi! vsekakor dosežen. rama proti spalni bolezni, so obenem razkrinkali tudi zahrbtne nemške namene v antantnih kolonijah. Nemški bluf razkrinkan eprtttn proti spalni bolezni — humbttg Pod tem naslovom prinaša »Matin* zanimiv članek o dozdevnem nemškern ziravilu proti spalni bolezni, ki je pred na r leti vzbudilo velika pozornost po vsem svetu. Nemci so preparat krstili z B 205 in v svojem tisku so hoteli razlagati strmečemu svetu, da je nemška znanost odkrila sredstvo za toli razširjeno strašno kolonijalno spalno boie-sen Danes izgleda vsa stvar malce drugačna. , , . Angleži so prvi preizkusili učinek novega sredstva in niso Izrazili ne zadovoljstva ne nezadovoljstva. Franci* ni hotela zaostati za nitmi, že zato ne. da b! ii Nemci ne očitali, da bojkotira nemško znanost. Zato so Francozi poslali tnisii0 v Kamerun. ki bi naj preštud-rala čudoviti učinek nemškega zdravila B 205. Pred nekaj dnevi sta glasom «Ma-tina» v pariški medicinski akademiji zdravnika Tanon in Jamot objavila rezultat svojega opazovanj. . „_ Res je. trdita zdravnika, da d 205 malo pomaga proti spalni bolezni, al! nič več kakor vsa dozdai poznana sredstva. Napram tretjemu štadiiu spalne bolezni pa ie nemško zdravilo brez moči Nasprotno, celo škodljivo je. ker povzroča albuminurljo (izločevanje beljakovinskih serumov skozi sečni mehur) s često zelo opasnimi posledicami. Tega nemški zdravniki niti niso taiili. Samo da so hiteli zatrjevati, da je na ta način povzročena albuminurtia prehodnega značaia in povsem nedolžne narave. Da, zelo nedolžne narave, pravi «,Matin*. le žal. da se ponavadi konča s smrtio. Pa tudi. če bi smrt ne nastopila, le treba dobro premisliti, predno nai se ini'cira v kri serum, ki povzroča tvorbo atbumina in s tem oslabljenie ledvic. Nalboli čudno na vsej stvari ie. da so Nemci za svo'o talml - zdravilo zahtevali plačilo. In še kako! Hoteli so. dn jim artarta vrne kolonije, ker da dni-?ače svoie tainosti ne izdaio. In ker seveda o tem ni bilo niti govora, so zahtevali. da se jim dovoli iti v Kongo, Kamerun in Togo. da ozdravijo tamo-Šnie Evropejce In domačine pred opasno spalno bo!ezni'o. Francozi so iim tudi te račune prekrivali. Sai !eži na dlani, da Nemcem ni š'o za to. da ozdra"i'o bedne Afričane. Za samaritansko delo so Nemci imeli prilike in časa dovoli, ko so bili še v posesti svoiih kolonii. in vendar v.* Slovenjo tvrdka Drago Schw3b, L;ubl!ana. Vsak kupec d' bi rrie fakturno ceno, vštevšl stroške pošte in carino vojaški tn politični položaj škodljive Informacije Po lanski zmagi levičarskega kartela v Franciji ie 31. julija glasovala za niegovo pomiloščenje poslanska zbornica. 18. novembra s 169 proti 105 glasom pa tudi isti senat, ki ga je pred 4 leti obsodil._ Zračna jahta za novoporocence Te dni so izdelale tvornice Goodyear v Acronu v državi Ohio v Severni Ameriki prvo zračno iahto. majhen zrakoplov za dve osebi. k| je kaj prikladen za ženitovanisko potovanje. Ta »zrakoplov za medene tedne*, kakor ga imenujejo, ie kakih 30 metrov dolg in 10 metrov širok in ima približno 5000 kubičnih metrov prostornine za plin Balon ie torej približno 50 krat maniši kot »Los Angeles*. Zračna jahta ima samo en motor, močan 60 konjskili sil. V njeni zaprti kabini, ki je zelo udobno urejena. Io oblastva v Chicagu prijela gospo Ano Cunninghamovo, ki je osumijf na. da W zastrupila moža in svoje otroke. Sedaj je osumljenka priznala, oa otrovala z arzenikom svoje tri otroke, od katerih sta dve hčeri umrli. siti_pa se bori sedaj s smrtio v bolnišnici. Zanika pa. da bi umorila svojega moža. Cunningliamova. približno 50 let stara gospa, je pripovedovala popolnoma mirno, da je primešala maslu, s katerim je namazala kruh. ki ga je dslata otrokom. precejši>iu množino arzenika, vsled česar je kmalu nastopila smrt. Svol čin utemeljuje morilka s — fanatično materinsko ijubeznijo. Oosoa. ki so jo njeni sorodniki 2e ored dvema letoma dali preiskati, ali ni morda umobolna. ker so se pojavili pri njei znaki nenormalnosti, je povedala, da je imela po smrti moža samo to željo, da bi se z njim čimprej združila na onem svetu. Otrok ni hotela pustiti samih na svetu in Jih Je zato umorila drugega za drugim. S to izpovedjo Cunninghamove je nekoliko v nasprotju dejstvo, da je morilka vsakokrat, ko se je pojavila v družini smrt. točno dvignila zavarovalnino pokoinika in Jo naložila v banki. Denarja se pač ni dotaknila «iz pietete*. kakor je pravila, dasi je živela v slabih razmerah. X Zopet strahovit vihar v Ameriki. V vzhodnih državah aeveroameriške Unije je te dni divjal strahovit orkan, zlasti v drža« va1« Ohio. Illinois, Pennsvlvar.ia in Vlrginla. je ogromna. Doslej jc znano, da jc po ginilo v viharju šest ljudi, mnogo pa jih Je bilo hudo ranjenih X Glad v Rusiji. »Dailv News» poročt iz Rige, da se je začela širiti lakoti * raznih pokrajinah Rusije, ker je bila lanska Ltina slaba. V harkovskf g ibcrnijl preživljajo ob. lastva 91.000 otrok od 750 000 V cariflnskl gubernljl je baje umrlo za lakoto že 24.2% otrok in W5 odraslih. X Smrtna obsodba Grimsa razveljavljene. Višie sodišče v Re-linu je razveljavilo smrt. no obsodbo, na katero je bil Osojen Grers. sokrivec perverznega mo.i'--a Hnarmama. ki je ubil toliko mladeniče* in bil te dni j;istl. ficiran. V kratkem se vrši soper Crar.sa ro. va eodna razprava, ker ie Ha.irm^nn tik ored svojo smrtjo Izjavil, da nI niegov to. variš skoraj nič kriv pri njegovih grozovi. tostih. X Snežni plaz ztwl vlek. Pri Irktifsku v Sibiriji je zas-1 «nežm rli* vlak sredi proge. Doslej so izvlekli izpod raznitih vagonov sedem mrtvih in trideset ramenih. X Svmomor japonske umetnice nrl Dunaju. V Radnu pri Dunaju «e j» v torek uster. tila 301etna pianistka Ku.No iz Japonske. Umetnira se je nagajala že dve leti v Evro. pl: eno leto je bila v Berlinu in pol leta na Dunaju. V torek si je zverala z vrvico noge in skočila iz tretjega nadstropja hotela v R. P. °"*niška: Pismo z otoka Raba Sedim v sobi majhnega, toda zelo čednega okreval sča »Jadran*, ki je last !i-ibllanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Solnce ie ravnokar pogledalo iznad borovega parka v moto sobo. pod moiim oknom oa šumi morje. Gledam n;ega modrozeleno gladino, po 'Kateri se sprehaia oo viharni noči upehana burja, blagruiem sebe in se zahvaljujem v mislih onim. ki so me poslali semkaj. Bog jim rorlačai! Rab ie naš na;!cpši otok. biser Jadranskega morja in krasna je bila m'sel, ki je dala nobudo za nakup okrevališča za slovenske trpine baš na tem rajskem otoku. Skoda, da ie stavba, ki le posvečena tako blagemu namenu, veliko prema lina v primeri s številom na-ših zavarovancev, potrebnih južnega morskega zra':a Sicer stoii ooleg »Jadrana* še hotel ali pravzaprav -Vila So-iiia*. katero bi Okrožni urad la,iko od lastnice kunil in tako okrevališče dvakrat povečal, toda kai. ko Pa primanjkuje denara za takšne stvari, m ga ie treba izdajati za zidanie ralač Osrednjega urada v Zagrebu. Jaz se le čudim, kako ie mogoče, da za tako potrebni ambulatorij v Ljubliani ni bilo dobiti potrebne vsote, medtem ko se zidajo v Zagrebu za Osrednji urad v čisto reprezentativne svrhe cele pa'ačc. ko vendar vsak pismen človek \t in zna. da se mora soglasno z zakonom o zavarovanju delavcev Osrednji urad. če ne danes, prav gotovo jutri preseliti z vsem svojim štabom v naše državno središče v Beograd. Vožnia setnkaj ie bila prav lepa m tudi ne predolga. Zvečer ob pol sedmin sva se odnehala i gospodično Fatice. ki so io zdravniki tudi semkaj poslali. :z Ljubljane oo dolenjski orogi v Karlo-vac in na Sušnk. kjer sva zjutraj ot> K8 sed'a na parmk »Drava*, ob 544. ponoldne sva bila že na Rabu Ko ie prisopihal vlak na svojo najvišjo točko v gorovju nad Bakrom, se je ravno zdanilo in s snegom pokrui grebeni Snežnika in Učke so zagoreli v jutranji zarii. Kmalu nato je solnce pozlatilo tudi skalnate otoke pod nami in morie ie zalesketalo v njegovih žarkih na pavih bregovih pa so zabelile vasi in mesta kakor jadrnice na sinjem mMoia sopotnica ie videla prvič morje In ker se ie parnik ustavil skorai v vsakem večiem kraju, ie imela dovoli pri-Pke. ozledati si od b"zu naše krasno Primorie. kar smo ga še rešili iz tirte-vih krempllev. Dan ie bil iasen in soln-čen in morie je bilo mireo. Bil ie dvojen Badnu na eeatr*. Prt padcu je zadobila ttko hude poikodbe. da jim je km i!j potem pod« legla. Ne ve »e le. kaj »e gnalo eksotično umetnico v amrt Domnevaj j, da ie bila du» ševno bolna. X Sova orjaška letala ameriške moma* rice. Ameriška vojna mornarica se havi s uvedbo dvoje novih tipov izvidnih letal, ki so že toliko Izpopolnjena, da morejo po« leteti iz San Francisca na Havajsko otočje in preko Karbskeg morja. Eno orjaško le« talo je zgrajeno skoro vse iz duraluminij«, tma dva motorja, močna 1450 konjskih sit. pet mož posadke in prevaža » polnim to« vorom 12 ton vštevši 5000 kilogramov riva. Stroj lahko leti z enim motorjem, ako se drugi popravlja. Drugi tip je vodno le« talo, konstruirano popolnoma Iz kovine in j« tip« «P. L 9». Tudi to letalo ima pet mož posadke in leti 3o00 km daleč s kuri. vom, ki ga ima na krovu. X Poljaki naj potujejo po Poljskem. Poljska vlada je te dni strrila sklep, apc= lirati na domovinski čut državnih uradni« kov. Pozvati jih hoč«, naj za dobo dopo« sto v ne potujejo v inozemstvo, ampak po Poljskem, ds spoznavajo svojo domovino. To naj ne vel'« samo za državne nameščen« ce. ampak »ploh za vse Poljake. Namen sklepa vlade je dvojen. Na eni strani spo* znavajo Poljaki svojo lastno domovino, bi nudi obilo zanimivosti, na drJgi strani p« se s tem prepreči da odteka valuta v lno» zemstvo. Sklepa ministrskega sveta seveda nikakor ni smatrati kot kategorično prepo« ved. užitek voziti se Po mem. Naiorej smo v Kral evici. pri vhodu v Bakarski zaliv ležečem mestu Kraljeviča je znana po svoii ladjedelnici, še boli pa kot letovišče in kopališče. Včasih je posetilo Kralievico letno nad štiri tisoč tujcev, tako da 'e man^calo stanovanj. Zdai je nekdanji veliki hotel »Liburniia* spremenjen v bolnico, vendar dobi v mestu samem nad tisoč tujcev lahko stanovanje po zasebnih hišah. Zanimiv ie tudi petnaist metrov visok svetilnik iz klesanega kamna, ki se še zdai baha v barvah zastave bivše av-strrske mornarice. Na vzvilenem mestu stoji Novi grad. nekdan a last Franko-panov Tu ie bila skovana zarota proti Avstriji radi česar sta izgubila Zrinjski in Krsto Frankoran clavo in živlienje. Parnik gre dalie in pusti na desni strani otoček svetega Marka in otok Krk ki sta s severne strani pusta m prazna, ker jih obliva burja s slano morsko vodo. Ustavi se v Crikvenlci. moderno ureienem kopališču, katero poseti vsako leto nad deset tisoč gostov Mesto ie Imelo pred tridesetimi leti 2600 prebivalcev, zdai jih Ima nad 5000 Cela vrsta hotelov in gostiln daje tuicem mirno zavetišče tn razmeroma ceneno hrano. Dalie se ustavi parnik v Selcih, v Novem in Seniu. Selca so malo, no zelo Po SiOvaiislsetM svetu Kongres poljskih zgodovinarjev Pred kratkim smo pisali, da se pri« pravijo l^tos meseca decembra v Po« znanin Vongres poljskih zgodovinarjev, ki bo da ekosežnega pomena za bodoč« nost poiiskega javnega življenja. Zad« nji kongres te vrste se ie vršil leta 1900, torej pred petindvajsetimi leti v Kra« kovem. Letošnji kongre* se snide na pobudo Hruštva »Polskie Towarzystwo Histors-ozne«, ki je nedavno zborovalo v Lvo -u. Za 'f.ongres se delajo fe sedaj "elike pnprsi-e. Pred vsem se poudarja po-merr.!i"o«t časa, v katerem bodo zase dali zborovalci: jubilej kronanja Bole? slava Hrabrega, ki je uresničil idejo poliske neodvisnosti posredstvom svojega političnega in vojaškega cenija. Delovanje tega moža je bilo tudi sicer zelo važno za Poliake: pod njetjovim vplivom je navezal poljski narod stike z zspaHno«evrop9ko kulturo in se oko« ristil s plodovi r.jene civilizacije. Ta jubilej bo torej duševni okvir decem« berske proslave. Letošnji kongres bo pomemben tudi po širini svojela obzorja. Zadnje zbo« rovanje pred 25imi leti se ie morale radi političnih razmer poljskega liud« stva pred enim četrtstoletjem vršiti v zelo tesnih mejah. Omejevalo se je sa-mo na najnujnejše probleme, ki so te« daj smeli zanimati Poljttke v treh drža« vah. Letos bo v tem oziru drugače. — Poljski zgodovinarji se bodo bavili v pretežni večini z novimi problemi, v prvj vrsti s tistimi, ki so postali aktu« alnt v zadnjih poltreh desetletjih. Ob« ravnavali bodo zgodovino vojne in ar« made, zgodovino poljskega narodnega gospodarstva, pokrajinska raziskova« nja. zgodovino obmejn:h krajev in po« dobno. Po'eg tega bodo na dnevnem redu zborovanja referati splošnega značaja. Ze sedaj se nanovedujejo pre« davania iz stare zgodovine, iz zgo^ovi« ne islama in vzhodne zgodovine. Kon« gres se bo pečal tudi z reformo zgodo« vinskega pouka na srednjih šolah. V glavnem tvorijo vsebino kongresa nastopna vprašanja: stara zgodovina s sekcijo zgodovine srednjega veka in novejšega časa; srednjeveška in novo« dobna poljska zgodovina ter splošna zgodovina do leta 1795.; najnovejša zgodovina; zgodovina ustave (pravna, cerkvena, gospodarska); kulturna zgo« dovina poleg zgodovine znanosti in šol« štva; pomožne zgodovinske vede; zgo« dovinski pouk. Odbor za kongres sestoji Iz dveh od« delkov, iz organizacijskega in redakcij« skega. Prvi ima svoj sedež v Poznan iu. V predsedstvu sede: F. Rujak. F. Ko« recznv, J. Rutkowski. W. Tokarcz in St. Zakrzewski, tajniške posle onrsv« Ijajo: J. Dabovvski. K. Kaczmarczvk, W. Lopaczvnski. T. E. Modelski in K. Tvszkowski. Redakcijski odsek se na. haia v Lvovu. on spreiema vsi preda« vanja in naznani'a g'edc javnih "asto« pov na kongresu in v sekcijah, ki bodo r|»r>rovfi!e no potrebi. Naslov odseka se glasi: Polskie Towsrzvstwo Hvstorvcz. ne Lw> w. LJniwersvtet. Decemberski kongres poliskih zgo« dovinariev bo za rszvoi poliske zgo« Hovinske vede enobalneoa pomena. — Po'iski zeodovinarii so b'H v svoii stro« ki že pred leti .zredno r^bro nodkova* ni ter so 'ahko tekmovali tem po'H< z ostalimi evropskimi naredi. Letošnji kongres bo niihow zPflnstveno reputa« ctjo v očeh domovine in tujih dežel fio< tovo še bolj povzdignil. Žena v reski upodabljajoči umetnosti. O priliki zasedanja mednarodnega ženskega kongresa v Moskvi so priredile moskovske galerije dve razstavi starih in novih slik. kj so prikazovale vlogo žene v ruski umetnosti. Slikarji od 18. do začetka 20. stoletja so bili razstavljeni v Tretjakovski galeriji. kier je bilo videti aristokratinje mojstrov Levlckega in Borovikovske-ga ter sodobnega Somova. prve idealizirane kmetice Venecijanova ter prve ženske uradniškega In trgovskega kroga Fedotova. Jarošenko v sedemdesetih letih je prispeval prve nihilistke, predhodnice noznejših revolncijonark. Druga razstava v Cvetkovski raleriJi je bila manjša in je obsegala doslej ne-razstavljene risbe in akvarele 19. sto-letla. V moskovskih »Izvestjih* poroča L Tugendhold. da nudi baš ta razstava bogato gradivo za umetniško karakteristiko različnih razredov. Posamezne ženske generacije so ustvarile svojevrsten. sebi primeren način umetniškega oblikovanja, ki gre od mistične rafi-niranosti aristokratičm:za portreta do realistične Izrazitosti slik preprostih kmetic. »Za! je storila ruska umetnost za delavko še manj nego za kmetico« pravi kritik. V Cvetkovski galerij! Je razstavila svoje risbe tudi najmlajša skupina slikarskih umetnikov, znana pod imenom »Makovec*. Mladina je premagala mistično zapuščino Vaznjesceva in Ne-sterjeva ter je podedovala po C-kri-ginu njegovo dinamično ostrino. Slike novih proletarskih umetnikov Babiče-va. Maksimova in drugih nudijo lep pregled duševnosti vaškesra in tovarniškega ženstva. Kritika pa svetuje slikarjem, naj se ooroste nepotrebne t°m-per°mentnosti in romantične razcefra-nosti. kar bo napravilo njihovo linijo jasnejšo in strožjo. češki nostr.arskl zakon. V &5kem pravo« sodnem miniafrtvu bodo v najkrajšem čaau zabeli zborovati činitelji, ki sodelujejo na reformi obstoječega tiskovnega zakona. Po» leg vladnih predstavnikov bodo sodelovali t komisiii delegati čeških koalicijskih politi® nih strank, novinarji in voditelji prvih pra« ških listov. Reformo tiskovnega zakona s« zahtevali novinarji, ki so pred kratkim zbo. rovali v Moravski Ostravi. Tam so se izrekli zoper sedaj veljavni tiskovni zakon, katere, ga so radi številnih pomanjkljivosti zavrgli Smrt slavnega poljskega umetnika V Niz» zi je preminul Jan Riško, eden izmed naj« slavnejših poljskih tenoristov novejše dobe, ki je v zadnjih letih slavil nepopisne trium« fe na vseh velikih evropskih in ameriških odrih. Svojo pevsko karijero je začel L 1875. v Benetkah, svetovno slavo pa je dosegel v pariški operi. Nastopal je v Londonu, v Ame riki in v Petrogradu. Njegove najslavnejšo vloge so bile: Romeo. Fauit, R*damcs. Sieg« fricd. Tristan in Lohengrin. Riško je bil naj« slavnejši in najznamenitejši poljski interpret VVagnerjevih junakov. Od leta 1902. dalje je živci v Parizu, kjer je Imel sijajno in udob« no palačo, ki je bila pravcato shajališče umet niškega in posebno glasbenega sveta Riško je ustanovil šolo za tenoriste, ki velja da« nes za eno najboljših institucij te vrste na svetu. Po smrti svojega sina. ki je padel na bojišču za svobodo Francije in Poljske, se je umetnik um aVnil iz javnega življenja i® sedaj je umrl v Vergameru star 75 let. čedno mestece v zeleniu oliv in drugega d'ev'a ker semkai nima buna dostopa Novi ie razpoložen po pobočju gore tako. da Ra Imaš ored seboj vseua kakor na dlani. K-ai mesta, zraven kopališča Pod razvalinami stareca gradu Lopara ie gabrov irai. kjer ie vse Polno tičev pevcev, posebno slavcev. Ub tihih večerih ie čuti njih petje notri na mirno ploveči parnik. Seni je staro primorsko mesto Pod Vratnikom. čez ka-tereza vodi cesta iz Like. Tu piha znamenita senjska buria. radi katere je morie redkokdaj mirno. Nekdaj je b:I Senj gnezdo morskih roparjev, zda) se ponaša s svojim samohrvaštvom. vendar pridobiva tudi v njegovih stenah iugoslovenska idela vedno več tal. Za mesto posebno izrazit ie grad Nehaj ki stoii na griču vrh mesta V meni pa budi Se.ij spomine na mlademSv v I rzica Na belo nedeljo je priredil odbor za vajeniško razstavo v Ljubljani krajevno razstavo v Tržiču. V okusno okrašeni dvorani meščanske šole je razstavilo 28 vajencev in vajenk svoje izdelke, pripadajoče vsem strokam. Najbolj zastopana je bila kovinska stroka, tako z ozirom na kakovost, kakor tudi z ozirom na množino izdelkov. Opazili smo res fino izdelano vodno merilo parnega kotla z risbo vred, ki je doneslo razstavlialcu prvo nagrado. Občudovanje so vzbujali mali kotli za destilacijo, ki so jih izvršili kleparski vajenci. Pri teh je treba omeniti šc krasno tičnico. ki je posebno ptičarjem obujala srčne skomine. Nagrajen je bil dalje vajenec, ki je izdelal vzporedni primož. Mizarska stroka je bila zastopana s tremi vajenci, ki so razstavili prav lepa dela. Odlikovana ie bila mala popolna oprava za spalnico, Ki bo tudi v Ljubljani dobila priznanje hi delala malčkom neutešljivo poželenje. Kolarji so imeli dobro zastopstvo, ki kaže v tej stroki velik nanredek. Razstavljeni kolesi s celimi, kuhanimi platiši sta vzbujali resnično občudovanje. Iz oblačilne stroke moramo omeniti okoliške čevljarje, ki streme res za napredkom. To se vidi že iz tega, ker so letos povzročili obrtno-nadalie-valno šolo v Križah. ki je prej ni bilo. Razstavljalci so želi splošno pohvalo. Razstavljene bluze dveh šivilj sta dosegli svoj namen poDolncma. Of:cijelno je otvoril razstavo g. župan L«n-ar, ki je pokazal na številčno skromnost razstave, a na njeno bogato vsebino. Omenil je nepravilno pojmovanje takih prireditev od strani tržiških čevljarjev, ki so se prvotno za razstavo priglasili, a sedaj niso razstavili. Tako bo glavni tržiški obrt na vajeniški razstavi zastopan po okoličanih, tržiški čevljarji bodo pa še nadalje tarnali o slabih časih in se jezili na druge. Proglasil je razstavo za otvorjeno, se spomni! Nj. Vel. kralia Aleksandra T., pokrovitelja vsega napredka v naši ljubljeni državi, kateremu so številni navzoči zaklicali trikrat Slava. Nato je povzel besedo predsednik zadruge rokodelskih obrti za Tržič in okolico gospod Primožič in v lepih besedah razložil namen in oomen takih vajeniških razstav. Čestital Je vsem razstavljal-cem pa onim petim, ki so dobili priznanja v obliki diplome, lepe obrtne knjige in 50 Din. Ostalim razstavljal-cem se nakloni za njihov trud nagrada po 40 Din. Potem je govori! še ravnate! Lajovlc, ki ie obravnaval teoretično stran obrtniškega napredka, t. j. izboljšanje obrtno-nadaljevalnih šol v ka-kovoshiem pogledu. Njegovo mnenje, ki ga je sijajno utemeljeval, je, da s naj odpravijo pripravljalni razredi, ki so šolam samo za nadlego in coklja vsemu napredku. Vsak vajenec, ki stopi v uk. more biti sposoben najmanj za prvi razred. T?ko preosnovo svojega šolstva so dosegli že drugi obrti, v prvi vrsti trgovci in kovinarji, zakaj bi to ne bilo mogoče tudi na deželi. Mesto pripravljalnega razreda naj dobe šole III. 51ss®es slovenskih peric temelji na izbcrni kakovosti Zlatorog mila, kalti samo Zlatorog JStlo daie snež-nobelo perilo. strokovni razred. Vse delovanje bodi usmerjeno na odlično sposobnost tekmovanja s tujimi izdelki. Razstavo je v celoti posetilo okrog 1200 ljudi iz Tržiča in daljne okolice. Dosegla je svoj moralni pomen in namen. Za nagrade vajencem je prispevala občina Tržič 500 Din. tvrdka Glanz-mann in Gassner 400 Din, razstava sa-tr.a pa je prinesla prostovoljnih prispevkov 949.50 Din. Vsem darovalcem /elja srčna zahvala. Ribogojstvo v Zdenčini V včerajšnjem članku sem v glavnem orisa! ribnike. Po bregovih teh ogromnih ribnikov smo se izletniki sprehajali cele tri ure. Pri tem sta nam daiaia upravitelj g. Lavrenčič in njegov pristav potrebn? pojasnila. Videli smo. da sc ves gnoj. ki ga na posestvu pridelajo. porabi le za gnojenje ribnikov, in sicer se trosi na površju vodne gladine prav tako kakor drugod na njive. Ta gnoj, ki je dobro razkrojen, dovaja hrano oni mikroflori, ki se nahaja v vodi in se označuje s strokovnim izrazom plankton. To je drobni mrčes, žuželke, gliste, črvi. skoro nevidni organizmi, ki sestavljajo nuino potrebno osnovno hrano za ribe. Čim več planktona ie v vodi, tem bolie ribe rastejo. Pitanie se na vrši s turščico in drugim zrnjem, kakor se je že včeraj omenilo. Po oeledu rib-njakov smo se vrnili na posestvo, kjer smo si ogledali vsa novo zgrajena poslopja, ki so prav vzorna. V hlevih gojijo letno 400 prašičev, križancev, jorkširca in mongolice. Za izkoriščanje vodnega oreška bodo gojili za naprej le mongolico, ki ima za ta bodeči sad bolj razvit in neobčutljiv gobec. Mladih mongolic smo videli 120, starih pa preko 100. Stare svinje v jeseni pitajo z nalovljenimi divjimi ribami. Kot najboljša hrana za nje je tako zvani ameriški som. Poleg tega imajo govedorejo, enega bika in 18 krav ter kakih 15 glav naraščaja. Svoječasno so redili holandsko govedo in se vidi. da pri nekaterih komadih nižavska oblika prevladuje. Sicer se tako križanje ho-landske in simodolske pasme ni obneslo. ker je zaradi tega trpela telesna oblika. Danes se forsira čista simodo!-ska pasma. Mleko se porablja za prehrano delavcev in drugega osobia. Vsa gnojnica se skrbno nabira v veliki cementni jami in se razvaža po že!ezn;ci v posebnih kadeh za gnojenje ribnikov. Na posestvu je zgrajen amerikanski silos* za spravljanje zelene krme, ki je baje prvi te vrste v Jugoslaviji. Za svoje stalne nameščence imajo zgrajenih več poslopij, in sicer 1 vilo za upravitelja, eno ribogoisko postno z laboratorijem, kjer stanuje pristav, rodom Čehoslovak. Znanstvene oglede vrši docent dr. Rosler iz Zatrreba. Lično stanovanje ima tudi ribarski mojster. Za stalno delavstvo ie zgrajenih več prijaznih delavskih hiš. kjer ima vsaka rodbina dve sobi. kuhinjo in pritikline. Da se graščina preskrbi z zeleniavo, imajo poseben oddelek za vrtnarstvo. Za razsvetljavo imaio lastno motorno električno centralo. Za osebne vož^5e ima lastnik g. Zwi!!ing na razpolasro avto, ki ga prepeljavajo po železnici do Zdenčine na glavno cesto. Pri prihodu in po končanem ogledu celega podjetja smo bili gostje ge. Zv/illins:, ki je rodom Čehinja iz Budievic. Žal se nismo mogli seznaniti z g. Zvvillingom, ki je bil odsoten. Naša grmska šola je bila prva. ki si je ogledala to vzorno podjetje. Svetujem tudi drugim zavodom in poedincem obisk tega podjetja. ker zanimivosti, ki jih nudi Zdenčina. se ne vidijo nikjer drugje v Jugoslaviji in redkokje tudi v tujini. Celo podietje predstavlja vrednost 40 do 50 milijonov Din. Učenci kakor tudi jaz smo dolžni vsem. ki so nas nri ekskurziji vodili ter nam vse to!mač;Ii, in za izkazano gostoljubnost izreči naj-iskrenejšo zahvalo. Fran Maldsek, Grm. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Turščica: baška, maj-junij. Tisa, 5 vagonov 200; maj-junij, 10 vagonov 190; maj-Junij, ladja, 5 vagonov !95; baška, april, 10 vagonov 175; banatska, Titel, 30 vagonov 180; sremska, 5 vagonov 170; srbijan-ska, april, ladja, 35 vagonov 180. Moka: baza «0s», 1 vagon 650; «6», 3 vagoni 500. Tendenca nestanovitna. Zagrebški tedenski sejem (22. t m.) Do-gon majhen. Cene nespremenjene. Inozemskih kupcev ni bilo. Cene za kg žive teže: voil I. 11.50 — 12, II. 9 — 11, III. 7 — 8.50, krave I. 10 — 11.50, II. 7 — 8. III. 3 — o, mlada živina I. 12 — 13, II. 11 — 12. teleta L 10 — 11.50, II. 8 — 10, svinje domače ne-pltane 12 — 13, domače pitane 14 — 15 prasci do 1 leta 12 — 13, preko 1 leta 12 do 13.50 Din. Krma: seno L 100 — 120, 1! 75 — 80, detelja 125 — 150 D:n za 100 ki Dunajski svinjski sejem (21. t m.) Do-gon 12.124 komadov. Iz Jugoslavije iih le bilo 771. Cene so spričo večie ponudbe nazadovale za 20 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo v š:l;ngih: debele svinje I. 2.10 — 2.20, srednjetežke 2 — 2.10, kmečke 2 — 2.20, stare 1.90 — 2.05 ln mesne 1.80 do 2.30 (2.35). Dunajska borza za k metliške produkte (21. t m.) Dunajsko tržišče Je danes v soglasju s čvrstejšimi ameriškimi noticami bilo prijaznejše. Promet pa je še vedno ostajal skromen. Notirajo vključno blagov-{gpipipetm davek brez carine za 100 lu v šilingih: pšenica; domača 51 — Si, msdžar ska s Potisja 54.50 — 55, jugoslovenska 54 do 55. Rosafd 51.50 — 52; rž; domača 49.50 do 50.50; Ječmen; domači 45—49; turičl-ca: 27 — 28; oves 40 — 41. = Zaloge domače pšenice »o večje, kakor se domneva. Iz Novega Sada poročajo: V Bački in Banatu Imajo razen posameznih špekulantov tudi večji kmetje še prilič-ne zaloge pšenice, s katerimi čakajo, ker trenotno ne potrebujejo denarja Ker se domača pšenica malo ponuja, se uvaža ameriško blago, ki je za 25—30 par ceneje pri kilogramu. Kakor poroča zagrebška »Riječ«, ie osiješki paromlin kupil te dni precejšnje količine ameriške pšenice, a računa se, ds bodo sledili še ostali milni. = Izgradnja sušaške luke. Finančni minister dr. Stojadinovič je izjavil na/p ram neki deputaciji trgovcev in industrijcev, da si je vlada v svesti potrebe izgradnje ln moderniziranja sušaškega pristanišča ter bo gledala na to, da se zgradijo javna skladišča in razširi luka. Vlada se baš peča s prou-čavanjem vprašanja, ali naj se gradnja skladišč prepusti privatni inicijativl aH pa naj se podvzame gradnja v državni režiji. = Pred otvoritvijo zagrebškega velikega selma. Letos bo število privatnih paviljonov večje kakor prošla leta. Tj novi objekti se sedaj dogotavljajo. Število razstavlj.-.l-cev bo letos priiično enako številu prošlih let. Vseh prijavljenih razstavljalcev je preko 600. Najštevilnejše bo na sejmu zastopana kovinska stroka, potem tekstilna, kemijska 'isnjaTska itd. Novost bo belgijski paviljon, v katerem bodo razstavile najzna-nejše belgijske tvomice, zlasti te železne stroke — Konferenca o gospodarskem svetu v Eeogrsdu se sestane danes. Otvoril }o bo mir.ister trgovine In industrije. Ljubljansko Trgovsko In obrtniško zbornico zastopa na konferenci zbornični tajnik g. Ivan Mohorič. — Promet poštna hranilnica v marca. Število čekovnih .ačunov se je v marcu povečalo za 154, saldranih Je bilo 46. da Je koncem marca znašalo 11.582 (od tega v Beogradu 1139, v Siraievu 2566. v Ljubljani 4074, v Zagrebu 3803). Stanje vlog se je 2-nanišaio na 223 milijonov Din. Vplačila S"> znašala 1364 milijonov in izplačila 1370 milijonov Din, tako da Je skupni nromet znašal 2734 milijonov Din. od česar ;e bilo 1078 milijonov Din premeta brez gotovine (39.5%). — Položaj na hmeljskcm tržlSču v Bačkl. Iz Petrovca v Bački poročajo, da vlada v tomcšnil hmeljski kupčiji mirno razpoloženj*. Kupuje sc malo. Sedaj po praznikih pričakujejo oživljenja kupčije. Hmeljski nasadi letos ne obetajo baš dobro. Radi suše sc j» do predkratklm rastlina jako slabo raz-vOa'a. Tudi mrčes (baltlca conclnna) se pojavlja. Ud m ž en; s vojvodinskih hmeljarjev sv zrl ored prodajo. — Jadransko podnnavska banka bo z 28. t. m opustila svojo sarajevsko podružnico. ^ Glavna skupščin Novosadske blagovno borze se bo vršila 17. maja z običajnim dnevnim redom. — Vprašanje primorsko železnice. Finančni minister dr. Stojadinovič je fzjavfl na Sušaku, kjer se Je mird'l ob praznikih, da vlada pripravlja graditev primorske železnice, ki bi bila velikega pomena za hrvatsko pri-morje. = Nove progo v Južni Srbiji V prometnem ministrstvu se proučava vprašanje pre-tvoritve ozkotirne proge Skoplje-Tetovo-Ohrid v normalnotlmo progo. Istotako se proučavanja vprašanja trasiranja nove nor-malnotlrne proge Ohrid-Struga-Bitolj. = Obtok novčan'c v Avstriji se ie po izkazu 15. t. m. zmanjšal za 26 milijonov na 741 mPijonov šilingov. = Pred znižanjem diskonta v AvstrO Dunajsko časopisje poroča, da namerava Avstrijska narodna banka znižati diskonl od 13 na U%. = Monopol soli v Rumeni]! se opusti. Ru-munska uprava monopolov je Imela pod predsedstvom finančnega ministra konferenco, na kateri se Je sklenilo, naj se opusti monopol soH, ker je sol važna življenjska potrebščina. = Obnovitev nemškega premogovnega sindikata. Iz Essena poročajo, da se Je obnovil premogovni sindfkat. = Polom berlinske žitne tvrdke. Iz Berlina poročajo, da je tamošnja žitna tvrdka Bej-er, B&hm & Co. d. z o. z. ustavila plačila. Bone 23. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje. druge ponudbe in v oklepajih kupčijski lakliučki.) Vrednote: 7% posojilo 0—61, Vojna škoda (161). Celjska posojilnica 210— 212, Ljubljanska kreditna 217—0. Merkantil-na 110—125, Praštedlor.a 810—820. Kreditni zavod 190—200, Strojne 0—134, Trbovlje 385—400, Vevče 100—102. Stavbna 255—280 Blago: les: trami monte, po noti. fco meja tranz. 380—0; cerovl kri ji, od 25 cm premera naprej. 2. dolžine, fco nakladalna postaja 6 vagonov (18); hrastovi frizl, od 5 do 9 cm, od 25 do 6(1 cm, fco meja 1400—0; bukovo oglje, vllar.o fco meja tranz., 1 vagon (114); poljski pridelki: pšenica: Rosaf6, pariteta Ljubljana 445—0, Kard NVinter št. 2, fco Postojna tranz. O— 470, avstralska, fco Postojna tranz. 0—450; otrobi pšenični: debeli, pariteta Ljubljana 0—225, duobni Jutre vreče, pariteta Ljubljana 0—195; oves makedonski, orlg., pariteta Ljubljana. 1 vag. (330); turščica zobata, pariteta Ljubljana 0—215, medjimurska, pariteta Liubljana 0—236. ZAGREB. V ban&Uh paphfh je bil promet nekoliko živahnejši. Večji promet beležita Jugo in Hlpo. Od industrijskih papirjev se trguje Gutmann brez kupona. — V devizah je bila tendenca čvrstejša. Povpraševanje je bik) preccjšnje, dočim je bPo blaga malo. Narodna banka je izdatnejše Intervenirala iu pokrila r glavnem cek) povpraševanje po devizah na Italijo, London, Prago hi Švico. Tečaji so napram rčeraj poskočiH za 1 do 2 točki. V splošnem je bU promet manjši kakor včeraj. No-tirale so devize: Dunaj 867—887. Italija 253.7—256.7, ček 253.5—256.5, London izplačilo 296.875—299.875, ček 296.5—299.5. Newyork ček 61.62—62.62, Pariz 324—329. Praga 183.5— 1863 ček 183.375—186.375, Švica 1198—1208, ček 1198—1208; valute: frfr 320.5—325.5, mK 0.0S59—0.0879; efekti: bančni: Litorale 56—61, Trgo 15—16, Eskomptna 104—105, Poljo 17.5—17.75, Hi-po 59—60, Jugo 96—98, Ljubljanska kreditna 233—240, P-raštediona 0—132; industrijski: Eskploatacija 38—42.5. Dubrovačka 500 —510, Niha« 50—o5, Gutmann 393—400, Slaveks 15'J—0, Slavonija 54—55, Trbovlje 385—0, Union 345—355, Vagon, Osijek 95— 98, Vevče 112.5—120; državni: 7?c posojilo 62—625, Vojna ?koda per kasa 160.5—161. obračun 161—162. BEOGRAD. Tendenca v devizah čvrstejša. Zaključki so se izvrševali preko paritete na bazi 8.30—8.31 za Beograd v Curihu. Narodna banka Je Intervenirala v devizah na Newyork, Pariz ln Švico. Notirale so devize: Amsterdam 2483— 21S5, Dunaj 87&_877, Berlin 1480—1483, Bruselj 314— 316, Budimpešta 0.0863—O.OSS5, Bukarešta 27.75—28. Italija 254.25—254.85, London 297.75—297.9. Newyork 62X5—62.1, Pariz 325—32o, Praga 184.65—1S4.95, Švica 1203 —1204. CURIH. Beograd 8.35, NVwyork 516 50, London 2».78, Pariz 27.02, Milan 21.20, Praga 15.325, Bi:dimpeš!a 0.0(17170, Bukarešti 2 35, Sofija 3 575, Dunaj 72.80. TRST. Beograd 39.20-39.40, Dunaj 335— 348, Praga 72.10—72.60, Pariz 127.25—127.75 London 116.&V-117. Newyork 24.30—24.40, Curih 471—473, dinarji 39.10—39.30. dolarji 24.25—24.35, 20 zlatih f-ankov 93—95. DUNAJ. Beograd 11.415 — 11.455, Berlin 168.78 — 160 38, Budimpešta 9S.50 — 98.90, Bukarešta 3.20 — 3.22, London 34.07-34.17, Milan 29.12 — 20.24, Newyork 709.35 do 711.85, Pariz 37.10 — 37.20 Praga 21.0475 rto 21.1275, Varšava 136 20 — 135.70, Sofija 5.155 — 5.195, Curih 137.40 — 137.9(1; dinarji 11.37 — 11.43, dolarji 706.60 — 710.60, lire 29.08 — 20.28. PRAGA. Beograd 54.50, Dunaj 476625, Rim 13S.65, Newyork 33.89, Curih 654.50. BERLIN. Beograd 6 765. DiaiaJ 59 075, Miian 17.24, Praga 12.435, Curih 81.20. NENVVORK. Beograd 161.75, Lor.dcn 4.7925. Švica 19.35. LONDON. Beograd 295. Italija 116.8, New york 479.75, Pariz 91.55, Švica 24.77. Sokol »LJnblanskl Sokol« (Narodni dom) obvešča brate ln sestre, da se vrši v soboto t. j. 25. t m. ob pol 9. uri zvečer v društveni čitalnici večer, posvečen spominu slovenskega pesnika Josipa Murna-AIeksandrova. O tem prerano umrlem pesniku, ki je poleg D. Ketteja, Ivana Cankarja in O. Zupančiča važen in Izraz'i zastopnik slovenske moderne pesmi predava br. Uroš 2un, njegove pesma pa recitira br. Markič. — Spričo današnje kaotične dobe, katere najvernejši odsev je večina sodobnih pesmi, je nujno, da se bratje In sestre seznanite z umetnostjo Murna, Ketteja, Cankarja in Zupančiča. Kajti, kdor Je prespal to umetniško šti-rico, tudi ne bo mogel doumeti literarnih proizvodov naše dobe. — Zdravo! — Prosvetni odsek. Dob pri Domžalah. Tukajšnji odsek so-kolskega društva v Domžalah je priredii v nedeljo dne 19. aprila obdaritev sokolske dece s pirhi. — Obdaritev se je vršila pri županu br. Kuharju pod vodstvom soproge g. naduč^telja, Mayerja ln gospodične Minke Kuharjcve ter v prisotnosti večjega števila članstva. Deco je nagovori! učitelj br. Jelo J?nežlč, poživljajoč jo k vztrajnosti v sokol-skem delu in požrtvovalni ljubezni do domovine. Prireditev je imela lep mo.-ale.i uspeh in je pokazala, da tudi pri nas živo cvctc sokolska misel. Spori Službene objave LNP. Vzame se na znanje brzojavka MO v Ms« riboru r dne 15. t. m., v kateri prijavlja tek« ml: Ostmark. Dunaj : Rapid. Maribor za dne 15. t. m. in s SSK. Maribor za dne 16. t. m. Pozivata se navedena kl-jb«. da takoj ji« vita finančne pogoje, pod katerimi sta se tek« mi vršili, kar se bo sporočilo. Vzame se na znanje brzojavka S. K. Ptuj, Ptuj, z dne 15. t m., v kateri prijavlja tek« mo Ostmark, Dtinaj: S. K. Ptuj za dne 17. t. m. Ostali prošnji te brzojavke se ugodi. SK. Ptuj se pozivlje, da takoj javi finančne po« goje te tekme. Vzame sc na znanje dopis S. D. Ranid. Maribor, z dne 9 t. m., kar sc sporoči JN'S s prošnjo, da tozaderno intervenira pri pri» stojnih oblastih. Na podlagi dopisa S. K. Jadran. Liubljjns. štev. 20/25 z dne 13 III. t. 1. in prijave po saTcznem sodniku se kaznuje igralec g. Voj« teh Burger, S. K. Jadran, po § 11. spi. prav. JNS tako. da se imenovanega za leto dni ne verificira za noben klub. — Tainik I. (Iz seje u. o. z dne 20. aprila 1925.) Vzame se na znanje dopis Stcierm. Fuss. halLVerbanda z dne 15. IV. t. 1. ter se pred« laga nov termin 21, odnosno 24. maj 1925. Dopis SSK. Maribor, Maribor, z dne 16. t m., v katerem proii sporazumno s S. D. Rapidom. Maribor, za preložitev prvenstve« ne tekme, sc odstopi p. o. Dopis MO. v Mariboru št. 6 MO z dne 15,. t m. sc dostavi JNS. N« dopis pripravljalnega odbera za usta« novitev nogom- drrštva v Rogaški SlaMni z dne 17. t m. se odgovori pismenim potom Protestu S. K. Primorje, Ljubljana, z dne 15. t. m., se re ugodi. p«č pa potrdi tozade« ven sklep kaz. odbora v polnem ob.cgu. 1 Tajnik I. (C rim o Simon) oivobodi kožo vseh nepopolnosti, pospešuje fiv-I emKe (unhc.je koie let di m »t nafti O&iost, mUtio le timctnost kci , f>o!tI pa bt ino la čisto.L Tod« legendirn« svetost te prvovntne toaletne kreme, njen parfum čist h ceUičnih esenc, n eno ivojttvo, ono lahkoatlctske in damske sckcl* ie, da se tega večera v čim večjem številu udeleži. Dobrodošli vsi prijatelji Ilirije, po sebno svojci članic in članov. — Odbor. Uruguayci v Pragi. Praška Sparta se po« gaja 7. Naeional Club, Montcvideo, za eno tekmo, ki naj bi se vršila v Pragi 17. maja. Gostovanje turške nogometne reprezer..-lance v Jugoslevijl, ki je bilo napovedano za ta teden, se ne more vršiti, ker je bilo tur« ško moštvo vsled nemirov v Bolgariji na bo'« garski meji ustavljeno in se je moralo vrnit-' v Carigrad. Olimpijada v Amsterdamu l, 1928. še vedno ni zagotovljena. Na intervencije po^ slancev jc nizozemska vlada sicer izjavila da je pripravljena olimpijado gmotno podpreti. da pa mora pri tem staviti več pogo« jev. Pred vsem se mora ozirati na versko občutljivost protestantovskih poslancev in bi morala zato zahtevati, da sc tekme ob nc deljah ne vrše. Največjo težkočo pa tvor vprašanje pripustitve Nemčije k olimpiiadi. Nizozemska vlada pa nc bi mogla službeno podpirati prireditve, od katere bi bila izklju. čena Nemčija, s katero živi Nizozemska v prijateljskih odnoSajih. Kakor se vidi, jc torej šc vedno dvomljivo, ali se bo vršila prihodnja olimpijada v Amsterdamu. Sov italijanski rekord v skoku v daljavo z zaletom je nevadno postavil v B^Iogni Tommasi s 7.17 m. Dosedanji italijanski re= kord. ki ga je imel imenovani, je znašal 690.5 cm. Tommasi je v tej disciplini na lanski olimpijadi doseg-I šesto mesto. Ncv rekord Rodcmacherja. V Bochumo je Rademacher izboljšal svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 m. ki ga je l»ta 1911 z 2:30.6 postavil Madžar Toldi, na 2:36.9. 5. K. Primorje. — Važna odborova seja se vrši danes v četrtek ob 20. uri v restav. raciji Zvezda — Prisotnost vseh odbornikov nujno potrebna — Tajnik. Motoklub Slovenija porivlj« svoje 5«' ne vozače, da se po!no5?eviIno aktivno rd» leže dirke, ki jo priredi I. Hrv. motocikli' stični klub v Zagrebu dne 3. maia t. 1 ob treh popoldne na dirkališču v Črnomerctr Propozicije so afiširane na deski v klubo« vem lokalu, hotel Miklič in v izložhem-m ckn-j tvrdke Goreč na Dunajski cesti. Pri« jave sprejema tajništvo Motokhiba Slove« nije do incl. 25. t. m. od 4. do 6. popoldne v kavarni Evropa ori blagajni. Vozači vsi v Zagreb ▼ obrambo MKS. Vrdjuka. ki se je. kakor smo že javi", vrnil z Drnaia v Zagreb, je hotel vstopiti v Concordio, ki ga pa ni sprejela. Arne Bcrg v Ameriki, kakor poročajo Iz Newycrka. pridno trenira umetne skoke, ker se namerava udeležiti ameriških nrven. stvenih tekmovanj v več plavalnih diecipli« nah. Pr\>enslvo Južne Nemčije odločeno. Prošlo nedeljo se je odločilo nogometno prvenstvo Južne Nemčije. V. f. R. Mann« heim se je posrečilo premagati v Frankf'ir« tu tamošnji športni klub z 2 : 0. S to zma« go je dosege! 12 točk ter naslov prvaka. Na drugem mostu je I. F. C. Nurnberg. n« tretjem pa F. Sp. V. Frankfurt_ Izdajatelj in lastnik: *Konzorcij * Jutra* Odeovornl urednik: Fran Broznvič. Tisk Narodne tiskarna ¥ Ljubljani Velikonočna križanka „Jutra" Ker ie Število pravilnih rešitev naše nagradne križanke v velikonočni številki »Jutra« mnogo večie kakor pa število razpisanih nagrad, se bo vršilo v soboto popoldne ob 5. v dvorani Kazine, Kongresni trg. JAVNO ŽREBANJE fnih reševalcev, ki dobijo za svoio rešitev nagrade. Žrebanje se bo vršilo pod vodstvom ln nadzorstvom notarja £osp. dr. A. Kuharja ln ie dostop dovoljen vsem, ki so se udeležili našega natečaja. Danes nadalUiiemo z objavo onih. ki 50 pravilno rešili križanko. So to: IZ LJUBLJANE: Koželj Vladimir. Gnezda Janko, Gerži-tič A, Sfcipkišek Sava, Žlebnik Pavla, Šinkovec Karia, Sluga Zpra, Pele Jožica, Polec Marijan, Novak Ivan, Vabič Mohor, Lass-jgciier Karol. Merljak Alojzija, Ocepek Emilija, Hartmann Čire, Juvan Zvonka, Pauer Vil., Zlokarnik Viktor, Ziokarnik Matija, Krombbolz Marica, Griinfeld Franc, čn.gelman P.iarija, Engelman Lea, Rugale Joško, Zavrtanik Jožica, Majnik Mlnka, Ma-fok Bojan, VVindischer Jelka, Kraigher Franc, Kink Viktor, Orehek Slavko, Debelak Jožica. Zaje Ludovik, Sar!ory Teo, Sar-tory Marijan, Soklič Emil, Jamšek Marijan, Cešnovar Janko, Krištof Franc, Brinovc Marija, Boh Adela, Unuk Ela, Močnik Starko, Sartory Boris, Sartory Lujiza, Pov-Se Viktor, Bidovec France, Majnik Pavel, Piškur Radoslav. Zupan Oton Rant Zoran, Kokalj Zdenka, Tominc Anton. šarabon Josipina, Keršnik Viktor, Kandare Dimitrij, Dousan Nušs, PobokaT Stane, Jereb Fra-sjo, Ciglarič Eleonora, Mayer Karlo, Dolgan Lojze, De! Cott Rudolf, Pcnebšek Alojzij, Trann Anica, Kumar Rudolf, Jerala Tončka, Verbič Drago, Tepina Marijan, Kopač Antonija. Zalokar Vladimir. Bufon Marija, Otrin Milan, Otrin Rajko, Otrin Rado, Moč-sik Vladimir, Majcen IčL Jelene Gojmir, Gračner Tilka, Modrijan Ivan, Fizeko Rozi, Fetnc Milan, Cebulj Danknir, Zalar Stane. Čemažar Adela, Traun Janko, fvaniševlč Drago, Grad Tone, Černe Dušan, Rožič Justina, Foedransparg Viktor, Furlan Vinko, Kotnan Minka, Starlekar Cecilija, Podobnik Anton, Nachtigall Anton, Matjašič Darko, Jančar Viktor, Feriga loško, Kozmec Mirni, Klavs Stane. Novak Ivan. Keržin Štefan, Šinigoj Milko, dr. Rant J. Lindtner Viktor, Banovec Arnošt, Jurčič Josip GeržIHč Alojzij, švigelj Franko, Jerala Tomo, Bernlk Leopold, B. Štih, Fr6-lich Hubert, Česen Mica. Znidaršič Darija, Trost Kare!, MalnarHS Milan, Kramar Marija. Bergant Slavka, Novak Roža, Zajec Vsso, Zupan Franja, Cimperšek Drago, Golte Romuald, Rakušček Vinko. Zaletel Vinko, Savinšek Balgomlr, Hafner Mirko, Šle-binger Ciril, Lavrenčič Erna, Kozina Mla-den, Kozina Zlata, Kalan Metod, Pirnat M. Ummk Majda, Ziherl Boris, Vlček Vaclav, Pahor Gvldon, Scmrov Stanko, Škerbna Vinko, Stopar Jože, UčakaT Viktorija, Dolenc Stanko, Vrabče Micka. Roš Mile, Koder Anica. Lisec Luiza, Šimunac Jurij, Čotar Srečko, Dinter Branko, Dinter Drago, Poslanec Marija, Struna Ivan, Radovan Minka. Zobec Ljudmila, Ogrin France, Gregorič Ol- ga, Tičer Natalija, Repič Jar.a, Rnsijan Frančiška, Tykač Fedor, Hotujec Marija, Trobejev Tiček, Beniger V., Kenda Stanko, Kristan Franjo, Brunkole Emil, Grošelj Al. Jerntol Albert, Pahor Danilo, Dekleva Leon, Slabe Katl. Osterman Stane, Anžin Tončka, Presečnik Marijan, Kos Ivo. Vogrič Milan, Adamič Milan, Jako-fčič Ludovlk, Podrekar Marija, Rovan Zora, Bajec Fran, Lovrec Mirko, Kačič Metod. Kačič Milan, Bračko Franc, Wid>mayer Maks, Gregorčič Joško. Lokovšek Mirko, Šlebinger Vladimir Prebil Štefanija, Tiringer Josip, Jerala Janko, Kermc M„ Kladnik Jože. Rode Branko, Zavodnik Jakob, Babič Alojzija, Ljubič Anton, Stamrvnik Franja, Dolenc Štefanija, Prah Vikica, Demšar Ivanka, Krsnič Ivo, Kuhar Ada, Grčar Viktor. Krame Ivo. Hro-vat Tatjana, Hrovat Jožica, Kovačič Ivan, \Vidmayer Ivan, Hribernik Engelbert, Ma-sle Zvonimir, Rozman ivin, Pirkmayer Bogomir, Cukcle Marija, Mislej Rudolf, Jamar Vladimir, Zalar Franjo, Mežil Josip, Kovač Josip, Miklavc Pavel, Kragher Vito. Volav-štk Deva, Kavčič Marica, Medica Zdenko, Cimperšek Milln, Domicelj Bogdan, Pust Vilka, Pust Ivo, Egger M., Vetter Valeska Keršmanc Sava, Slak Ivan, Horvat Božidar, Lenarčič Janko, Kos Miroslav, Grim Gabrijela, Sevnlk Miloš, Pogačnik Ciril, Burja Davorin, Ražem Zoran. Peternelj Martin, Urdijen Viljem, Perdan Alojz. Zužck Meta, Šubic Karel, Zeriav Nada, Mihelj F., Oblak Slavko, Banovec Mlnca, Sterle Her-ma, Zorn Anton, Šturz Rudolf, H6fler Alojz, Pesek Zoran, Velušček Marija, Vodopivec ci!van, Mekhar Dan;ca. Zupančič Vinko. Beltram Miml, Vatovec Beti. Brlcelj Stanko, Laube Fani, Mihalke Micl, Kun;ar Stanko. Kajfež Marija, Vrančič Ivan, Volkar Slava, Hladr.ik Ivan, Petrlč Alojzija, Klo^lč Anton, Petrič Avgust, Slovnik A-T??'a, Zore Ana. Japelj Josipina, Valentiniič Karel, R:2-ler Lev, Modrijan B., Omladič Franjo, Le-ber Albin, ?ajovlc Miluša, Levstek Feliks, Vrtačnlk Zora. dr, Arko Joško, MfklavčK Zmagoslav, Cihlar Josip ml., Peternel Mirko. Golob Andrejko, Čuk Jože, Železnlkar Dušan. VVessner Marija, Podboj Marija. Fettlch - Frankheim Erna. Skete!) Janko, Novak Pavla, Zomer Fran, Urbančič Karel, Brilli Janko Avsec Dušan, Cerovac Peter, Brezigar Metod. Jeran Milan, Gjud Ivan. Znidaršič Er-vin, Zvan Izidora, Semen Albin, Jamnik Danilo, Lavrin Ivan. Hostnik Franca, Gre-gorič M., čermak Mlnka. čermak Ladislav, Zupančič Lado. Zuccato Vinko. Levstek Borut, Gabrlč Roza. Mlzerit Dezlderij. Novak Franca, Novak Marija, Člč Viktor, Vallant Jcsip, Jereb Josipina, Kobal Lea, Zupan Ivan, Ooereigner Nada, Brat? Ljudmila. Svoboda Marica, Dolenc Liudmlla, Orel DLŠan, Velušček Darinka, Anita Avguštin, Velušček Zdenka, Ponikvar Jožica, Možina Ivan. Potokar Vladimir. Schmidi Ciril, Pe-gič Franjo, Perko Franc, Trpin Rihard !n Milko, Šporn Milan, Pus» Srečko, Čuk Amalija, Skagnetti Roman, Sadar Albina, Leskovec Franc, Tratar Marjan, Gašparič Fran, Ujčič Branko, Perne Ignacij, Erker Julij, Borštnik Bruno, Sežun Andro, Legat Zofija, Avsenik Pavla, Nučič Anton, Sila Ivanka, Brezigar Milka. Marn Leopold Šopi S Ana, Zevnikar Danijel, Hiter Silva, Kozjek Ana, Grčar Anica, Podkraišek Mati- ja. Kavčfč Nlko, Komae Zdenka, Kobal Ivan- ka, Rebolj Hlnko, Oostič Janko. Krisch Erlh, Munda A., 2etek Blnca. Verhovec Radoslav. Manelanc Zora. 2umer Ivan, šabec Joško, žumer Milan, Dobnikar Franjo. Christof Josip, Nečimer Alojzij m'., Ravhe-kar Anton. Lenarčič Anton. Arnečič Pavel. Nanut Fran. čampa Joško, Potrato Ljudmila, Škoflek Konrr-d, Šuster Katarina, 2itek Pili, Fakin Boris, Keržišnik Perdo, Dekleva Ivan, Petrlč Branka, Horvat Vida. Mejač Fran, Kramer Zmagomir, Ko*ovšek Marija. Švigelj Fedor, Lah Milenka, Poljanec Franc. Habič Marija, Peršič Joško, Klavora Vladimir, Kavšek Pcpca, Bertoncelj Angela. Kimauer Ana, Goiias Hnko. KunstelJ Anton, Leeb Adolf, Burkeijca Stane, Huaales Franci, Škerjanc Ivana, Škoflek Matilda. Seme Josip, Biziak Ivanka. Jager Stanislav, Gorjanc Anton, KranJc Branko. Bartl Anica, l.ogar Franc, černlvc Anton, Rutar Peter, štrukelj Franc, Bezlaj Darij, Nego-ve'ič Fedor, Peruzzl Pavlica, Roječ Stanko. Wernig Ciril, Bantan Bruno, Sadar Vinko, Sax Miroslav. Petrič Joia. Borštnik Marija, Svet na Benjamin. Kovačič Franc, Dobeljak Je'a, Berglnc Elizabeta, Rak Milko, Cerar Josip, Pipan Franc. Rebec Franc, KogovSe-k Janko, Lokar Ivan, Sartory Bo-žiidar, Rovan Drela ŠircelJ Vinko, A'Jjn-člč Emil, Vogelnik Adolf, Kisovec Ana, Rakove Vekoslav. Dr. Kurbus Bogdan, Bu'Je-vič Nedeljko, Gorjup Bogomir, Klepec Bla-ženka, Kobal Danica, Petek Ana. Gosriša Danilo, Božič Bogomr, Krištof Zlato, Logar Ivan, Ziberna Mirni Zajec Franjo. Jene Emil. Marinko Marija, Trujer Robert. Sterle Matko, Drenovec Cirilka, Petan Lojzka. Ferlinc Hermina, Opeka Ivanka, Reja Dušan, Štrus Rudolf, Prnsenc Milica, CIaha Marija, Svetel Ivan, čemažar Metka. Ga-šperin Frančiška. Princ Rudolf, Kranjc Janko, Zavrl Vda, Rant Alojzij, Bitenc Peter, Kovač Viktor, BenEan Velcoslava, Moran Rudolf. Hahm Metka. Klemenčlč Angela, Kosmač Jos'p, Kobal Bogomir, Ogorclec Vladimir, Cvetko Zvonko, Muc Leopold, Zupan Ivan, Vazzaz Milica, Detela A.. Glo-bočnik Miroslav. Pretnar Črtomir, Florlan Terezija. Svetllč Dušan, Tišler Ludvik. Pečniker Franjo. Milohnoja B3'dom!r, Peč-nker Franjo, Znidaršlč Fran. Klanšček Andrej, Komp Gvido. čeferln Dragica, Bad u-ra Joško, Benedičič Marica, Jerina h-anka. Rupnik Antom, Križman Ela, Bartol Ksenija, Cibic Boris, Megušar Franc, Vesel Fran, Blažeč Viktor. Čemlč Abiz, Kastellc Viktor. Pire Frančiška, Markelj Polde, Maruši« Ela širca Franc. Lakner Alojz, Lakner M1ml, Schumi Dag-mar, Drasler Peter, Draxler Viktor, dr. Ll-plč Lovro, Rovan Pavla, Atahal Joško čer-nač Vinko. Korent Josipina, Urh Jelka, Kramer Dragan, Lušin Stane, Škerjanc l.ucijan. Medle Roman, Grobming Ado'f, Jerič Marija. B!e'weis Janko Vezzaz Vlado. Lesjak Milko, Belingar Alojz, Gostiša Alojz. Rozman Ciril, Zaje Ladislav, Spiler Mi ka, Mole Milan Zorn Marija. Lavrič Vito, Kuhar Vladimira, Križaj Vinko, Vrtačnik N„ Škof Marija, Traun Vanda, Šuštar Fran'. Peternelj C., Stepančč Rika. Lončar Milica, Dolenc Anton, Udir Tonče, Wi!dmann Kamllo. Kuharič Aleksander. Fettich-Frank-helm Miroslav, čuk Stane, Baraga Maks. Nosan Malči, Veršec Vera, Baraga Pepl. Mačkovšek Meta, Plrh S'ava, Golobi Treo, Jaktilln Marjan, Rebemak Amalija Kutnp Malči. Čenčur Miroslav, Mesarič Miroslav, Gašparič France. Gros Ožbaid, Stlpčevič MeHta, šinkovic Anica, Sušnlk Danica. Vodoplvec Tatjana. Valentlč Ervin šifrer Albin, Kliš Franc, Kune) Gvldo, Kump Marija, Brilli Ivan, Kandus Stane, Kakovin Konstantin, Petač Lujiza. Avšič Ludovik. Koch Izidor, Skalar Ida, Furlan Franc. Mar-kič Slavko, Gnjezda Fran. Barbara Far-barieva. IZ MARIBORA: Gorup \1ado, Podgornk Vlada, Splndler Ciril, Tončič Josip Zupančič Jo?ip, Sos* Zlata, Valenlan Milan (Brestern:ca), San-cin Anton, Ješovnik Maksimilijan, Ravter Marija, Ravter Mirko, Senlčar Franc, Vere na Josip, Korent Josipina, Augustfnčič Marija. Vatovec Bogdan, Auernik Leonida, Fu-glna Edvard, Brodar Štefan, Ulaga štefnn. Kotnik Peter. Cernelč Božo, Pepelnak M;c-ka. Justin Ubald, AndolSek S:anko, Plan-tan Vlade, Gor up Mirni, Lipold Rajko Pla-ninšek Ed., Soršak Fertfa. Šijanec Boris. Lukanc Slavko, 2igon Ozela. Jan Zora. Lah Ernest, Žigon Joka, Lazn čka Josip, Šker i Darinka In Boris, Korošak Krcšimir, Konič J., Kajžer Ladislav, Pire Sofija, Miklavčič N, Macarol VHadlmlr, Humek Drago, Sotler Joško. Semotlč Mila, Novak Ljuba, šegula Leo^ld, CuliC Herman, Kodrič Jurij, šte-f:n Drago, Premrov Vladimir, Milost Bogomir, FaigelJ Avgusta, Jordan Dragomir, Mavrič Joško, Humek LJubomlr In Milivo! Marlnič Anica, Hubl Emil. Herkscl Maks, Stoječ Hedlca. Punčuh Pavla, OuzelJ Leo, Regula Miroslav, Slrotič Janko, Velker Ivan, Cejan Dušan, Druškovlč Franjo, Jerič Tone, Vahtar Mirko, Bernard Mirko, Pantonl Ada. Smerdu Katina, Krajnik Ivan, Gorlup Mara, šlajmer Marica. Krpič Rado, Pader Pavel. Razboršek Alojzij, Vetrih Fra njo. Kosma? Carmen, Macun Alojz, Robln-šak Ado'f, MenceJ Josip, Rcbin.*ak Ana, Ma roh Peter, Pretog Ltxhik. Dobovlšck Alfonz. černlgoj Milan, Planker Cilka Hlad Maks, Cener Josip, Faganell Berta, Magll-ca Miroslav, Bobek Jula, Franko Anton Kunst Emla. Welxl Vladimir, Majer Mila Kraševec Olga, Japelj Mirko, Krašever Stanka, Košiček Iva, Oodlcl Rudolf. Gorjup Julij, Kmecl Edmund. Koser AL Tugo-mer, Janhuba Rudolf. Šetinc Tinko. Mur-šak Adclf, Cvetko Radovan, Gušiln Božidar Paljuh Armi-»:Ja, Petrič Helena, Mladič špelca, laki Ljndevlt, prof. Jemec Tinja. Kukovec Ivan. Rasberger Milena, Kristan Boris. Pohar Viktor, Zakrajšck M., Sever Dragovar.. Pava j Milan. Stergar Mara, Do-micelj Lea, Kolarifi Mila, Prlstovnik Josip, Voglar Prane, Pivko Svetopolk, Dolar Ja-roslav, Zotter Rajko, Hribar Borut. Mn-lei Zoran. Zinauer Milan, Kenda R., Vodeb Vlado, Lah Lado, Skala Anton, Planlnšck Odon, Rakuša Olga. Kosi Radovan. Ribari« Stanislav, Vezjak Vilko, šegula Marlen, Pire Melita. Mohorko Josip, Zoher Ivan Kolar Vladimtr, Kumar Ivo, Lavrenčič Viktor. Jezovšek Vladmlr, Cijan Davorin, Cvetko Tinlca, Cazaftira Marica. Domicelj L. Soršak Marica. Kolar Pranio, Vauhnlk B., Pivko Franc Cllenšek Milutln, Čeper Lojze. Skok Svetko, Plantan Alojz, Plantan Slavko. Vodenik Vera, Schau SeTgij, Veselko Jože, Leskovec Mira, Glojnarič Erna, Legl-ša Milka. Klajdarič Franjo, Hohnjcc Anton, Novak Nada, Vidmar Herman, šorll Micka. Krifnič Anica, Kožuh Mirko. Burdych Ev-gen. Selak K., Berlot Vladimir, Jelene« Alenka. Kristan Miran, Hudina Ferdo, Nerad Zoran. Kunst Vaclav, Prelo« Frana, Fischei Ferdo, Kump Tona, Poje Anton. Brože !_, Visenjak Franc. Viher Danilo Gra-sselli Andrej. Kenda Stane. Lovec Josip, Apih Milan. Kosi Sonja, Kobal Rudolf. Kovačič Anta, Heric Vera, Kotnik Zofka, Brine Joža. Kavčič Hedfka Frem Zora, Petova* Danica, Hcrlc Te;a, Heric Boris, Schaller Roza, Degen Miroslav, Bahun Lizi, Ulčakar Lenka, Oblak Ciril, Kamenšek Štefka, Pue Drago, Vauhnik Miloš Vc«!ar Srečko, Ipa-vec VM Mavrenčič Aleksander. Do'.:ovišek Oskar, Beran Jaromir, Lindtner Rn^erit Gorup Dušan. Dr. Kov?člč Maks, Karis Bor«, Renar Stanislav, Hmeb Milan, Kocmut Drago, Jordan Ivan. Stegnar Marjanca, Mušič Zoran. Kajč Miian, Ažman Marija, Pelan Oto.j, Cibic Drago, Gradišnik Mara. Klun Ela, Kralj Kan, Pinka Dora, Čebul) Darinka, \Veiss Hugon, Vouk Drago, Skok Danlcsi, Skok Silvin, Cajnko Alfonz.Hren Josip. Potočnik Vladlmh, Rošker Karolina. Zurga Marica, dr. Adamič Rudolf. Roblnšak Sre«» ko. Sever Olga, Lorenci Ivan, Brollh Mirko, ŠtokelJ Antonija; Voaclar Ziatko. Šnudert Jožica. (Delj« jutri.} oii3Esg3Eaggmriž3 Zahvala. Ob svoji Sest desetletnici sem prejel toliko pismen'h in ustnih čestitk, da sem bil presenečen in globoko gin j en. Ker ml je nemogoče zahvaliti se posameznikom, naj izrečem tem petom g. ministru dr. G. Žerjnvu, velikemu županu dr. Balt:ču, gg. zastopnikom konzulatov in vojaških oNastev, magistratu ljubljanskemu, vsem narodnim damam, gospel dr. Lamutovi in gdč. M. K"ma* novi za krasni pesmici. Sokolom, Kazini, vsem poUVčnim, gospodarskim in kulturnim društvom, Lovskemu društvu, gg. novinarjem, prijateljem vrl Košaku ter sploh vsem. ki so se me spominjcll z ljubeznivim priznanjem, svojo prisrčno zahvalo. Posebna dolžnost me veže, izreči svo'o iskreno zahvalo tovarišem gasil-c cm za prirejeno podoknico, imenoma starosti .IGZ tovarišu B.rlctu. zastopnika štajerskega gasilsfta Ven?vs?tt in svojemu staremu tovarša Ign. Mer barju. Izročene častne diplome mi ostane jo najlepši spomin. Vsa proslava mojega jubileja ve-Hal DELU za idejo socljalnega. gospodarskega in nacljnnnlnega napredka * naši beli Lmbljam in Jugoslaviji! Ncf prej ln navzgor! V Ljubljani, dne 21. aprila /925. Josip Turk. EEIEIEEJEISIDEEIDSOD Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne !n socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N' a J m a n J i I znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10-—v koloni: .l.io trftv.< ir.o POSBT Podlog«?, Florin!«n pU ciica. Bn?,T Učenka ' '"Vflj eprejme v trpovt- t Podlogtr, Florli.m-•IKZ. fllM Oohro prodajalko ie tvrlka M. Tifar. sna. Pi«m"— nami riroji nasioi.'. 0130 Prodnislko iiohratpno ▼ IrnJI-pnpirni in sabnterij-'Tovlri. sprejme ea lfljalfca» na naieo «Jutrx», Cflj*. 905S Kmetsko dskle ' Viv.1 hr.-i »troliV ne fanuftno, »-fnro t- to. ki ma kuhati ' .ko hrano i« Ima to *poaobnost do po-"-Stra dobi »talno In >no aln5bo oa n «S'om, (Slomškov pri Ponikvi ob lulni »iri. Ola-rei poirl ic mie ia vpfjo dm?ino. ' Ms vaion« In pa mfIr.o ki ima sni««1! " "''ijo In s« larpda po-""i iTo^tob« do hi*a. to ' a ni prav ni? t«iavna. ' ' nrimTti dobro p1a?a-' Za roT-o^itn« »«''> ' »nI« prcdoljTofajno. do-FT»i>no«t»vno in moo-l« ""•»■"tho. V»top »akoj ali S ko moToče. Pla^a po ^"ohrosli in dorovorn. — i. r.-.-Invitl na s'rl ' '»'a'1 v t»i »troki. C»nj. ^in^Kp . ,t-Vo na l)«»1ov: Fnbrmaon. Exoort jala Perial, Suja, Hrvat« k n. K88 Krojaškega valencn liubljaniana. »prtjm« takoj «EHU», Prešernova olica 9 S9I4 Medlcar. pomočnik treien, pošten ter popolnoma ve5S v »vojl stroki, so takoj aprejn»o. — Anton Muh«, meiličarlja, Kranj. 9035 Sodarje lobra in pripravne, S 8 C o pivovarna pril ti. Bailoo/ i sinovi, Eeograd. 9105 Dekla pridna In mo?na ter natakarica, zmotna kav<-ijr, e« takoj »prejmeta. Ponudbe na opr. tjutra» pod Šifro .poštenost 4295». 9075 Uradnik t iveletno ptak«. absolvent drž. ilvoratredne Irg. Sole. i?2e priniernejra mesta — tire tudi na deielo — Ponudbo na npravo .Jutra, rod Iifro «S» 0 ». 8865 Vodja exp. trgovine i lesom. leli premeniti sedanje mesto. Znanje je-liko*? lo popolna irvežl.a-nost tudi glede obratovanja žas in nakupa ter prodaje lesa. Cenjeno ponudbe pod .VoJja 4125» u upr. fe službo. Naslov pove uprava «Jutra». 9129 Gospodična s tremi razredi mrl?. Iole in drelelno prakso v trgovin. želi mesta kot bla.-aj-nir-arka fr.ifotnifa) v kaki restavraciji. Cenj. pontldbe na npr. «.lltra» pod fcifro • Vestna ic zanesljiva 4H01, 9088 Inteligentna gospa »rednjih let. dohra gospodinja in kuharica, iŠSe mesta eo»i«»!itijo. Ponudbe pod tnafko .Gospodinja 432-» IU opravo «Jutra». 9142 Slaščičarski la nedliarzkl pomoialk iffe Slaiho. — Naslov pove ufirava 'Wnie najhitreje foto-rraf H a e o a H I fi 4 E R. I.jtih-Ijana. Valvazorjev Irg. 168 Brivci! Brivaiea. ki nese na mesec lepo dohodke, »e proda ra 20.000 Pin. Naslov pove uprava »Jutra., 9087 Ključavničarska delavnica 14 m dolga. 7 m S>roka — krasna, moderno urejena, izven Ljubljane, se po najugodnejših po-oiih odda v najem. — Stružnica. Seping, vrtalni ln »tiskalni »troji na e!ektri?»i pogon. Ponu'lbe oa upravo «Jutra» iicd Iitro »KljuCavnlfarska« 9100 MM^SSSUl Moško kolo »koral novo. obodno prodam. Naslov pove aprava »Jutra.. 9053 Razno pr,*:"štvo prodam. 0-le-'a »e lahko v«»k dan od 7 —10 In od H—19, are v SlomJkovl ulici 4, U. aadetr., levo. »030 Dva lepa oleandra ia palma (Inka), »e poceni pro'a v Zalokarjevi al 14. pritiiij«. —»r. Vreče vseh vrst in veliko««!, vodno najceneje v zalogi pri Al O r e b e n e, Ljabljana. Krakovski nasip Mer. 4/111 Črna moška obleka dobro ohranjen*, la močnejšega gos|«>da, te pro la. Naslov pove opr. «Jutra». »lo« Vsled preselitve »e proda oprema za fi sobi io kuhinjo, po zelo agodr.i ceal Tndi stanovanj« ra razpolago. — Naslov pove nprava »Jatra*. 911.1 Domsko kolo dobro ohranjeno, se poceni proda. Naitlov pova aprava »Jutra.. 9123 Pozor! Molltreolke »Pjornia oa Jezusa* imam zopet v zalogi ('■njena imitacija (Petram eldl. tira zlata obreza, m-hki okrorli vosali 15 D i Platno, trde platnic« la zlata obreza 10.50 Pia. — Platno In rde?a obreza Pin 8.50 komad. Zelo prlttravnl ia<'i za hlrmance. Ob»ejra 224 strani. — Lojze Zori?, knjigovez ia trgovec, K-'fco 9188 Ceajeaenu obfinstT« ntlua-njata da izdelujem obleke po anglelkera la danajske»B kroi». — Cene najnižje. — MARTIN PEVEC, krojaS, Breg Hev. 18, OI. Bailstr. 9004 Samct-opeko ia Samot-moko. triporofa F Bofevar. 1 'obljana. IV najska cesta 84 76*9 «Topham» .Schnellaufer*. ekoraj nov. pren>er S SO mm. eirkitlarn-laro. tran»ml»IJe. Jermena, žag« In »aeone«« u mo»-tažo cele žaee. prodam — Naslov v upravi »Jutra, pod »St. 9098». 9098 Fotncraflčnl aparat Ana-ti-mat. 9 v • Popravo in krasno steno. p velikim vrtom, na najlepšem prostora Maribora leteča. M pol zelo agodniml pla?il-uin)i pogoji iTo'a. Event. •e tndi proti posojilo ali pa plaPilu najemnin« ta rti let. odda v najem — Dop1*e na pottal predal M v Maribora. BM3 Hiša z vrtom Rožai dolini, se prod« u-jv»dnl ceni. Stanovanje upe« Ukoj aa razinlags. Naslov pove npr. »Jatra*. 91!» K. Vinograd, posestvo prvovrstno, velik »adonoa* nik ia |«olJ«, lep dovoz, krasna «ola?oa lega. okolica Maribora, acodno nanrodaj — Pojasnila daie: ?„nerv»1d, Maribor, Grajski trg I. 89*4 Lepo posestvo travaiki. nHve ia gozdovi, vse skup«j. hiSa z go-po-darskimi poslopji In aro-l-jem, se poeeni preda Oddaljeno I« ninat od kolo-•Itora. Naslov pove o(»avi .Jutra*. »lit Lokal v sredini mest*, ee Ukoj odda onem«. U kapi Inventar Nulev * spravi »Jutra«. 8969 Tratarjeva gostilna t Mokronogu, a« e 4 d a * najem — Ren-kUntje kres otrok, e postranskimi dohodki aH obrtjo imajo prednost in naj ae arlasij* oaatM pri varahs iitouai-»IM Skladišče veliko In nhe, za dlf. kolodvorom. ie Ukoj >* oddati Otlasfti «e ie n* nadev: Itonopjat*. daeposvet-»ka eesU t »O« Pobroldoča trgovina ■ metanlm blaroa. ae prevzame Ukoj ali pozneje. — Ponudbe na apravo »Jatr** pod <£<«ii ulloktaat* Trgovina raznega bla.-a, se pod lastno ceno odd*. Naslov povs uprava »Jatra*. 9047 Opremljeno sobo so'a?no, i elektriko io posebnim vho 'sn. za takoj ali porneje ISte gospod — Ponudi« z navedbo eene (event. * hrano^ na »t^avo »Jatr*> pod «CiMvalk>. »054 Iščem stanovnn'e t Ljabijani. po možnosti f soW e kahlejo. — Ponn 'be na apr »Jutra* pod Iifro • Maj ali pozaeje*. »02S Stanovanje ehetoje?e la S—S »oh s pritiklinami. elektriko ™s-»vetljavo, tu li v novi kili, se il?e sa takoj ali pnz-o. Jo. — Naj-mnloa ae t>1»li tadl do ea«ca leta naprej, ali se pa posodi znesek do 80.000 Tdn Cenj ponodl* pod tna?k» «Pol:.4n* le-a* ea ovravo »Jatra*. »11*8 Mesečna soba sraln*. v sredini me»ta. ae odila solidnemu gospod«. _ Kaalov pove apr. »Jatra* »118 Pollšl gospod •e sprejme aa kri no la stanovanje a* DoltnjsVi c U. 10/1. »10» Snažna soba a« odda holjH go»podi?tH Naslov povo »pr. «Ja'ra*. »1?4 Pramo sobo Išče oseb* brel otrok. Naslov: »l«ka. Irkuh, Traokopan-ka cest* tO. »095 Stanovanje »olnina. «ra?ea le-a v Ljabijani. t «ob| e kahlnjo In pritiklinami. t aovl bili. so Ukoj odd*. — Stranka br« otrok Ima prednost — Poaadbe iw npravo »Jutra« pod acalke »1000 Dic* »11S Sob® s po-ebnlm vbodota ta elek-tritno raz«vetHavo. ee odda e I. majem »ame bolj-tema gospo la na "lel« ei-eovi oeetl M. a UI. »071 Opremljeno sebo t pn»ebr.lm vbo-'om. I • * e ta tako' ««kon*kl p»' otrok Ponadhe aa apravo »Jatra* pod Ulia »Mirna ■trula 430f». wn Soba t zajtrkom, se takoj odda dotiCnetLU. ki lota la-tno posteljno perilo. Natlov v upravi »Jutra*. 9114 Družabnik za prvovrstno trgovino v Ljobllanl «e IS?.e s sodelovanjem. kar pa ni potro). Potreben kapital Jon ooo pin Ponao.^ na upravo »Jntra* pod Ulr« »Din 200.000» MSt Ko:rp-n'o!i »amoe, t soa-lelrtl* ta le vpellnn^ dobro idr.?.* treo-vro t tees btairom na S'a-ierskem se i#?e ss takoj Potreben kapit*l !»*».'»¥> U Tle«ne ponudbe na »pravo • Jotra* pod »Komponjon*. 9140 Mlad gospod leteltrenten. teli zn*njn t lstotaVo gospodi?no. radi »kapttih sprehodov. Dopise pod »Maj 25» u npravo .Jutra*. »11» Oo«pod'čna vw»»r«n»ko Izobražena hi »lmpa'i?na — teli »poznati atarejletra. boljlera izobraženega go«pod». ki Ima tml-sel za naravo, v svrh* aknnnlb Izorehodov, ozir. nedeljskih izletov. — Po-nu'be t«d zna?ko »Krasota n*rav*» a* »pravo »Jutra* I Trgovec-posestnik 24 let star, sodno lo?en te 5 let. leli znanja v svrho poznejše teuitve a polteno ia dol ro»r?ao, «n—4» let staro trgovka ali poeect-ni.o. samko ali vdovo. — Samo resne ponudbe s sliko na upravo »Jutra* pod Iifro »Lep* bodoffoopt 4324» Tajnost atrogo ujMBUena. »141 Gospodična i »dobnita stanovanjem — in tel Ig emu* in ir.-."kjna, teli ananja t uglednim, od 4t»—50 let stanu go-podom V «1n?a.ta r«.ip*nla In har-motiije i-nitev nf Ukljulft-aa — Dopise pod tnačk* .Plemeaileat 67». a* nt«. .Jutra*. »104 Izobražen trgovec •amee. 40 1*« star. it od. !i?ne rodbine. M s* rad setaanll v »vrbo tenltv* e t*eaaof ne daa.o. pril.lltao iste «tsro"ll. lepe»a lica, le lepi« duSevro.tl la tabornega arca Prednost ee daje onim damam (ro»t«>-di?a« ali vdove) M bi bile l»li«avlj»ne «odelov«tl v pod let 1» In ki so navajene saaioetojr.era »astop«. Do- e!t In event. slik*. ka> m »porabilo -«ro?» dl.Vrrt-no ter se » al»?ej« »M* nektlraeja Ukoj vrnejo — Je po»'atl pod zn*eko »O« ennoie* c* »pr. »Jatra* »10* Kateri obrtnik poltea — H hotel porofltl d.kl«, kater* sr?«a telja je. nojstni Sletnema »In-fk» podati o?eU In ma s tem omo-o?iti «knnen don« — Ramo resne ponadbe n« noeavo »Jatr*. pod tna?ke »IteCa doa S«. »IT P!?n!no Izvrsten, ie prod*, pove •(«. »Jatr N*s1ov »u« Denarnica • ireJnjo violo den*rj», M je n*»l*. Poitve «e v pokaral T n I n r, Sp. »ilka. Kolo-ivertk* »lic*. »14* Predtiskanle rofinih del L*jmo'irrQej4ik vzoreev — po Izvanrelni nizki renl Pre« Skotijo 1/1 m Vsakovrstne vožnje zla:*.i prevot pohištva ob priliki ariitev, prevez pre-•uog*, les* in drv s kolodvora ali od drag od in vaakovnuie drage volnje, oskrbi to? no. oa; hitreje, v najlepšem trd* in po tel* a*li •Jutra.. 9079 Oglasni zavod KOPITAR LJUBLJANA, Ccpora 21 oskrbaje za trgovce in obrtnike v»e inserate ia »se časopise Se prijazne priporoča KOPITAR 115« _ aaHBBBUiiasaa za perilo, najboljša k a kovostl. priporoia trg*" vina perila Hed« Sare Llnoljund, Seitnbur-gova ulici S. 183-a ■■I Trgovcem In industrijalcem priporočamo Zakon ?n n?redbn o prVlni onravnavi izven konhtirz^ ki »ta izšla v brošuri, katera velja s pošt nino vred 8 50 Din in te naroča pri Tiskovni zadrug v Ljubljani. Prešernova ulica štev. M. ALEKSANDER.-DUAAS (LA-DAAG DE« AONSOkEAU) 123 razžalostil podlegle nasprotnike, če ga kateri 5e more slišati. «11vala'» odgovori še Ribeirac in izdihne z nasmeškom. Pet trupe! leži mrtvih. »Bežite, gospod, in ne pričakujte še novega čudeža ta dan!» mu svetuje Chicot, »kralj vam te zmage ne bo nikdar oprostil!« Antraguet še pogleda po bojišču, se prikloni pred trupli prijateljev in nascrotnikov, potem pozdravi Chicota, pljune pred Epemonom in se zavihti na konja ter crvav kakor je bil, oddiria proti vratom sv. Antona kjer ga niso zadrževali, vajeni takšnih plemiških pobegov. Četrt ure kasneje je bil plemič izven mesta na potu v svojo domovino, kjer bo ostal nekaj let, da zraste trava nad dogodkom. Konec in epilog Epe™on se ie hotel še poslednjikrat pobahati in vpraša: • Ali se bojite mene?« »Molči, brblja!« mu prežimo odvrne Antraguet. »Partija je dogovorjena v osmero!» »S pota!* zagrmi nadenj Ribeirac. Epernon ponosno vtakne meč v nožnico in zmigne z rameni, a Chicot dostavi poln prezira: »Kar pridite vi cvet hrabrosti, da vam ne bo treba stopiti v kri, kakor sinoči!* »Kaj blebeta gospod dvomi norec?, prežimo zavrne Epernon. »Pravi, da bo kmalu tekla kri, in da odnesi pete da ne boš gazil po krvi tako, kakor si včeraj, junak ti!» mu mimo pravi Chicot. Epernon strašno prebledi in vsa ba- havost ga mine. Trenotek pozne ie so se nasprotniki po starem kavalirsKem običaju pozdravili in križali meče. Borba je započela Besnost jih je prevzela, in Ribeirac in Schomberg sta bila prva ranjena, kmalu za njima pa še Ouelus, a ta opasneje. Nekaj minut na to sta se Schomberg in Ribeirac besno spoprijela od blizu, pozabila na vsa pravila borbe ter se nabodla drug na druzega, eden pogoden v prsa. drugi v vrat, na kar sta se zrušila v kopico in še po dvakrat smrtno ranila drug druzega z bodali ter obležaia drug poleg druzega v krvi. Maugiron je zadel Livarota, ki je klekni!, Antraguet pa je Ouelusa težko ranjenega naslonil ob drevo, ali oba ranjenca sta se *e branila napadajočima nasprotnikoma Končno je tuai Se Livarot ranil Maugirona, da sta tudi ta dva bila blizu smrti Antraguet pa je zabodsl Ouelusa, ki je z zadnjo silo pnčei klicati: »Živel kralj!« Tako je končal ta dvoboj. Vsa sestorica je bila obhta s fcrvjo, a le Antraguet s tujo, vsi drugi z lastno. Nad bojiščem je zavlada! molk smrti. Z sadnjo silo je Ouelus še zašepetal: »Gosood Antraguet, prosim vas, verujte, da nismo krivi Bus-syj»ve smrti!« »Verujem vam!« mu ta viteški odgovori m se prikloni, nato se približa smrtno ranjenemu drugu Ribeiraou. ki ga z zadnjo silo vpraša: »Kdo je zmagal?« »Mi!« mu s tiba odgovori viteški Antraguet, da ne bi s svojim odgovorom m m m t® & M B 1 B 6 B Kralj je tačas čakal na obvestilo o dvoboju v svoji orožarni v Louvru. Nestrpno je stopical po sobani in v duhu spremljal vse faze dvoboia ter prerešetaval borilsko sposobnost svojih mibencev. Naenkrat zasliši pred vratmi Crillonov glas: «Sire!» «Kaj, že?« klikne kralj. »Ne, sire. ne prinašam vesti nego vojvoda d' Anjou želi govoriti z Vami!« »O čem?« ». ravi, da je prišel čas, da vam pove. kakšno uslugo je zkazal prestolu snoči ali davi, in misli, da bo njegovo obvestilo pomirilo vse kraljeve skrbi.« »Nai vstopi!« ukaže kralj. Ko hoče Crillon izvršiti kraljevo zapoved, pa se zaslišilo po hodniku drugi nagli koraki in zasopel glas zahteva: »Moram brez odloga govoriti s kraljem. Javite me!« Kralj snozna ta glas in sam nestrpno odpre vrata: »Pridi, Saint Luc! Kaj se je zgodilo? Ali so morda mrtvi?« Zares, Saint Luc je prihitel ves Iz sebe, bled, razmršen. brez klobuka in meča. in oškroplien s krvjo. »Sire,« krikne. »zahtevam od vas osveto!« »Ubogi Saint Luc!« pravi kralj. »Kaj se je zgodilo? Zakaj obupuješ?« »Sire, enega vaših podanikov so podlo umorili, najplemenl-tejšega viteza in najhrabrejšega vojnika! Umorili so ga izda ialski!« Vdan samo eni misli, se krali na te besede umiri, ker ve da nI mlšlien nI eden nicgov:h mi!jencev. katere je zjutraj vide! zdrave in borbene. »Osveta, sire. za gr.snoda de Bussyja!« nadaliuje Saint Luc, »Kaj. za gospoda de Bussyja? Kako to?' vpraša kralj začudeno. »Da. za gospoda de Bussyja, katerega te nocoj dvajset ubijalcev napadlo in ubilo, na srečo jih je on štirinajst usmrtil.« »Bussj' mrtev?« vpraša kralj z nekim za doščenjem in ginienostjo. »tedai «=e on sedaj ne bile?« Saint Luc ga pogleda s pogledom, katerega Henrik ITI. ni mogel vzdržati, marveč povesi pogled in se umakne. Nato se okrcne h Crillonu in ukaže, naj privede vojvodo. »Ne, sire.« nadaljuje nemoteno glasno Saint Luc. ne bije se. in zato prihajam k vašemu veličanstvu, da zahtevam pravico, ne osvete, kakor sem se popreje neprevidno izrazil. Branim čast svojega kralja pred vsem drugim In mislim, da je vašemu veličanstvu izkazana prav slaba usluga z nocojšnjim umorom!« Vojvoda d* Anjou se pojavi na vratih in obstane, ko zapazi Saint Luca in sliši njegove besede. Kralj se je spomnil usluge, katero mu je izkazal vojvoda, s katerim se je takoj razumel s pogledom. Sedaj je vedel vse i brez njegovih pojasnil. •Veste, kaj bodo govorili?« nadaljuje Saint Luc. »Rekli bodo, da so vaši in moji prijatelji zmagali v dvoboju le zato, ker so popreje dali umoriti Bussyja!« »Pa kdo naj to reče, gospod?« vpraša kralj. »E, vsakdo bo tako govoril in mislil, to je jasno!« odgovori mesto Saint Luca Crillon glasno in s poudarkom. »Ne. gopod. to se ne bo govorilo,« odvrne kralj, kakor da n} slišal Crillonovega odgovora, »in brez dvoma se je sedaj sme'o po smrti Bussvjevi reči, da je Crillon najhrabrejši vitez EE3EEEE3 •Jiitrov« roman med vsemi, — to se ne bo zgodilo, kajti vi mi boste sedaj morilce imenovali!« Saint Luc je zagledal neko senco. Okrene se in spozna vojvodo. Nato se zravna ln z močnim glasom pravi: »Da, stre, imenoval vam bom morilca, in to takoj sedaj. Ne želim, da b; kdorkoli hotel vašemu veličanstvu pripisovati ta podli čin. Sire, to noč so privabili Bussyja v past. Ko je posetil ženo, katero je ljubil, je prišel mož, opozorjen po izdajalcu, s četo ubijalcev. Ubijalci so se porazdelili v zasedo po vseh kotih hiše.« . Ce bi soba n" bila temna, bi bili videli vsi. kako je vojvoda prebledel pri tem pripovedovanju. «Bussy se je boril kakor lev, ali je vendar le moral podleči.« nadaljuje Saint Luc svoje pripovedovanje. »In je umrl?« vpraša kralj. «Potcm je prav, kajti jaz ne bi hotel osvetiti prešuštva zakonskega!« »Sire. jaz 5e nisem dovršil!« nadaljuje neustrašeno Saint Luc. »Nesrečnež se jc nad pol ure branil v sebi, odbil napade, potem se je ranjen umaknil in se rešil, in šlo je Ie še za to, da se mu proži pomoč. Jaz sem to hotel storiti, ali nisem mogel, ker sem otei ženo, katero je ranjenec izročil v hipu najvišje epasnosti meni Pozneje so me pa zvezali in mi zataknili usta. Na srečo so pozabil zavezati mi oči, tako da sem moral videti vse. Videl sem. da sta se Bussvju približala dva moža, ki sta imela krinke, ki sem ju pa spoznal. Približala sta se Bussyju, ki Je ranjen in onemogel po skoku padel na železno ograjo in obvisel na njej, zaprosil za njuno pomoč, misleč, da ima opravka s plemiči, ne z izdajalci in cestnimi ubijalci. Nato pa, sire, strašno je pripovedovati in še strašnejše je bilo gledati in poslušati brez moči, da pomagaš, — nato, sire, je eden teh dveh podležev drugemu zapovedai, naj Bussyja ustreli, in drugi je zapoved izvršil.« katrrrga tkszinakoi »»;•:» v,r!:;na. prepletena > (t; taktičnimi »pletljaji 01 ta. četUa d« kcn.*e ki prina. iajo r.aTtinSeneran čiuti-i«, i it>tere*antnim razci-jtn-Tanirni hif - fienja, ki ir.o te rte.li rai-očaranje iB kuusteraarita , sopet M.rt'#t cfi-nj'* tako. fl» ro Siutelji nestrpno pnfa. korali Tsr.ko n»laljrvin) romana, j- izlet in *« dobiva pri upravi «Juira> Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si g takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne more nobena knjlsa Vettna ptar.e .... 65 Di Broiirana pa .... 45 Du Priporočamo novo izdaja im taniMI romanov i Cvciamen Broš. 22 Din, »i, ; 27 Din. pošt. 1-25 Din Agitator Proš Ifc Din. vez. 23 Din. pošt t-25 D Izdala Jih ]• Tiskovni rairuga f Ljubljani 65 era širok skoro nov polnojarmenik (Gatter) kompleten, Se malo rabljen za ceno Din 60.000-— z 20 žag. kleščami in noži Ceni. ponudbe na npravo tega lista. irit Liepo, čisto ureajene sobe. 1. razredna obskrba ! , Peiivoj-restaurant — Terasa. Pension sa stanom 80 Din dnevno. Do zadnjega ni3ja primaju se gosti i bez naru«.bel Preporuča se A. Beranek, vlastnik. 3014-a ovarniSki obj 2242 ob železnici Zagreb—Prag-rsko—Ptnf z močnim vodovodom ali ootokom v b!iž ni, s teienom pr kl.idr.im za izreliavo žeL Uacnlc £ se kMjjS ali vzame od 5 do 10 let v najem. I Tozadevne ponudbe na upravo .Jutra' pod »Objekt 1001'«. refifšos! DncSst! » eipoteisnns« w banka hranilnic tsletsa na ---. (praj Kranjska deželna banka) i i izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoča račun proti naj-ugodnejšemu obrestevanju ter daja vsakovrstne kredite In predujme. Ha kup in prodaja valut in devix. SS s cpdeisk® r*<$s?cf!ra3ŠkS ln II špecšleiiski baireau II l&U BI J & W A Kolodvorska Ml. Natfov brzojavkam „Gremu Telefon Int. M 494 Podružnico: Ma»i>)or, Jesenice, Rakek Obavtja vse v to stroko soaaa!«Je p o-sle najtiitre © q«i kuisntnlmi nogoil Z»stopnSfei *5ru$be sa»5»Jh vos S. O. E. ra etespreine rotlijka. trgovska moč, barboa-papir-inOigo za vodstvo podružnice mešanega blaga, s kavcio 40 do SC .lx>? dinarjev, se sprejme s .^.nilc*" Ponudbe na jprsvo .Jutra* y*>* *^.!en'. nm rar- T— Carino Craliovc. E2-« I L. BABAOA. J®ienbur:i'"8 «Uca št Telefon it. »30. Telefon It Prva slovenska parna vut* kanlzacija vvati vrst qum!ia ŽRMtiU U3EU*«i Brci* t. Ui FRANJO USTAR sodnik v Rogatcu MAR CA HLADNTK poštna uradnica v Maribora POROČENA MARIBOR ŠKOFJA LOKA na v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Zahvala. Ob prebridki izgubi nadvse jima ljubljene, prerano umrle soproge oziroma sestre, gospe Marije Lehpamer se najtopleje zahvaljujeta za mnogobrojno izkazano srčno sočutje in tolažila, podarjene krasne vence in šopke ter spremstvo na njeni zadnji poti žalujoči rodbini Lehpamer* Bohinc. LJUBLJANA, 22. aprila 1925. 'Anntole France-Debeljak, Pingvinskl otok. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, poštn. Din 1.50 Andrejev-Vidmar. Plat zrna. Broš. Din 14.—, vez. Din 20.—, poštn. Din l 50 Andrejev-Vidmar, Povest o sedmih cbcšen'h. Broš. Din 16.—, vez. Din 22.—, poš:n. Din 1.5C. Barbusse-Debe!jak, Ogenj. Broš. Din 30.—, vez. Din 38.—, poštn. Din 2.50 BartnSek, Modema družba in ccrkev. D'n 5.—, pošt. 50 p. Cervcntes-Šorli, Tri novele. Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, poštn. 1.25. VI. Čorovič. Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. Din 7.—. poš:n. 50 p več. Coster-Debeliak. Ulensplegcl. Roman. Broš. Din 60.—, vez. Din 70.—, poštn. Dta 3. — A. Čehov, Sosedje In druge n~ve!?. Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, poštn. Din 1.23 čika Jova Zmaj - Gradnik, Kalamandrila. Otroške pesmi. Vez. Din 12.—, poštn. Din L—. Cika Jova Zmaj - Gradnik, Pisani oblaki. Vez. 14.—, poštn. Din 1. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. Din 7.—, poštn. Din 1.25. Dostojevski-Levstik. Bel. Roman. Broš. Din 40.—, vez. Din 52.—, poštn. Din 4.-% Filip Dominik - P.radci, Kako so se vragi ženili. S slikami. Broš. D n 35.—, vez. Din 35.—, poštn. 1.50. Fozazzaro-Budal. Svetnik. Broš. Din 64.—, vez. Din 72.—, pošt. Din 25S. Gonccurt-Buddi, Dekle Ellza. Roman. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, poštn. Din 1.25. liobhoiise. Liberalcem. Din 30.—, poštn. Din 1.50. Harban Vajar.ski-Fr. Aibrrcht, Leteče sence. Broš. Din 22.—, vez. Din 28.—, pošta. Din t 50. lb?en-Mole. Gospa z morja. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, poštn. Din 1.75. Sejedly, Smetana. Broš. Din 30.—, po5ji. Din l—. Nušit-Govekar, Navaden človek. Šala v treh dejanjih. 10 oseb. Din 7.—, poštn. 75 p. NuSič-Govekar. Narodni poslanec. Komedija. Broš. 18.—. poštn. 75 p. Petrovič, Ploha. Vesela vaška Igra v treh dejanjih. 8 oseb. Din 11.—, Poštn. 75 p. Puškin - Prijatelj, Kapet-n^va Uči. Povest Broi. Din 24.—. vez. Din 29.—, poštn. Din 1 25 SchOnherr-Skrbinšek, Zemlja. Komedija v-3 dejanjih. Broš. Din 15.—, poštn. 75 p. Shake?peorleva dramatična dela. Prevei Oton Zupančič. Sen kresne r.očL „ , „ Broš. Din 15.—, vez. Din 21.—, poštn. D m 1.25. Macbeth. Zaloigra. „ Broš. Din 15.—, vez. Din 21.—, poštn. Din 1 2o OtheVo. Zaloigra. Broš. Din 23.-. vez. Din 29.—. poštn. Din 1 25. Sienkiemcz-R. Molč, Z ognjem ln mečem. Roman. .. _ „ Broš. Din 106.—, vez. Din 120.—. poš'n. Din 5 50. Slcnkiewicz-R. Moli, Potop. Roman. (Izhaja v snepičih.) Stojanovič, Kumanovska bitka. v , Broš. Din 30.—, poštn. Din 1.—. v Sifibrnf-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—, poštn. D:n l 51. Struz-Mazi. Jutri. Broš. Din 12.—, vez. Din IS.—, pošta. Din 1.50. Svoboda-Govekar, Poslednji mož. Broš. Din 14.—, poštn. 75 p. Štolba-Govekar. Stari grehi. Veseloigra v treh dejaniih. 9 oseb. Din 8.—, poš:n. 75 p. Thoma, Lokalna železnica. Komedija v trib dejanjih. 15 oseb. Din 13.—, poštn. 75 p Zeyer-Bradač, Tri legende o razpelu. Din 20.—, poštn. Dia 1.25 p. Občina Eftirna proda novo žitrinsko tehtnico Pojasnila daje županstvo 2220-a VELIKI ZiMLJEVI SLOVENIJE Merilo : 1 : 130.000 ra nra8e, 5e!e, uisamc ln javne tekale, z a?laovei§o politično razžalitvijo Slovenije v okrožja ia z najnove;so 3ržayno mejo )e pravkar izšel. Nenalepljen zemljevid, sestavljen iz *est listov stane .... 120 Din nalepiirn na močnejši papir s platnenimi pregibi .... 240 Din nalepljen na platno s palicami 360 Din Zemljevid sc naroča v kaiigirni tiskovne z;2ruge V UUBUAMS, Preicrnsua ul. 54 nasproti glavne pošte Vse tu navedene knjige razpošilja !IB TISKOVNE ZADRUGE U LjllDM Prešernova u!isa štev. 54. T Biei noiphn-gi cbvestlU. Tužnega srca javVamo, da je naša nepozabna, dobra mamica, s te; a mati, tašča itd., gospa vdova po naest. Ječarju v torek, dne 21. aprila 1925 ob 9. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni, previden* s tolažili sv. vere, v 66. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage po ce bo v četrtek, dne 23. sprila 1925 ob pol 5. uri popoldne iz hiše ža osti, Steoanja vas št. 60 (Na plznirjuj na pokopališče v Stepa nji vasi. V LJUBLJANI, 22. aprila 1925. Ž3?o!€Žl os'.ali. I 2231*.