fj

t

iz popisovanja strašne zgodbe

13kratnega morilnega

in

ki je bil storjen

od roparske čete na Rusko-Polskem v letu 1879.

Gor« gel. bei Pate/noHi.

-o

Uže ?ec let je nadlegovala prebivalce Varšavske okolice in cele dežele velika
in zelo nevarna roparska četa, ktera je imela svoja skrivališča v velikem gozdu, iz
katerega so ljudi napadali. Vsaki dan so se čuli ropni napadi, ali vse iskanje za
roparji bilo je zastonj. Pred temi roparji ni bil nikdo varen, ker so se ponoči okoli
klatili in pozvedovali, kdo ima kaj premoženja, nato so ga napadli in oropali. Slednjič
so prišli k nekemu posestniku blizo Varšave. V krogu, ki je bil vedno ožji, so prišli
o polnoči do vrat, ali našli so jih zaprte. Ravno so jih hoteli vlomiti, ko je prišel
stražaj odpirati. Tega so vstrelili in potei hiteli v gospodovo sobo. Ta se je hotel
braniti, ali roparji so umorili njega, ženo in otroke. Le hči, ki je bila 16  let stara
in neki stežaj bila sta še v bližnjej sobi. Ko je ta videla umor, prosila je strežaja,
da naj hitro jezdi po skrivni in varni poti v mesto ter pokliče vojake na pomoč.
Sama pa je šla v prvo nadstropje ter se zaprla v orožnico.

Ko se je zaklenila in vrata zastavila, prosila je klečč Boga za pomoč. Na
to je vzela puške ter streljala ž njim na roparje, ki so bili na dvoru. Skoro vsak
strel je zadel enega. Ona pa je vedno basala in streljala. Roparji so se skrili v
skedenj ter od tod streljali na dekleta. Ali slednjič se je vnel zavoljo mnogih strelov
skedenj, v katerem so bili razbojniki. Ti so se celo prestrašili, ali zavoljo tega so se
le še huje branili, ker imeli so za hrbtom goreč skedenj, pred seboj pa vedno strelja¬
jočega dekleta. Zato so pripravili lestvice, da bi s silo prišli v orožnico. S pomočjo
tek so poskusili priti v prvo nadstropje. Dekle je vidila, kaj da ji preti in strahom
opazila, da smodnika zmankuje.

m  jmo

Že se je prikazal prvi ropar na oknu, ali hitro ga podere njena krogla.
Ravno tako se je zgodilo z drugim. Ko pa pride tretji, in bila puška več basana, ali
srčno dekle ga vdari z batom po glavi, da se zverne. Sedaj pa ji je zmanjkalo moči
in roparji so hoteli zopet napasti. Kar zapoje rog bližajočih se konjikov, ki so vže
vso dogodbo od služabnika zvedili. Poveljnik vojakov jo je našel obnemoglo ter jo
rešil. Ko so roparji zagledali vojake, so se koj vdali. Zvezali šo jih ter peljali k
sodniji, da jih kaznujejo. Ker so roparji videli, da' imajo smrt uže tako gotovo, so
povedali vse svoje umore. Vsi so bili obsojeni na vislice. Ko so jih obešali, stali so
okoli njik obešali, stali so okoli njih vojaki v štirikotu. Nato je prosil glavar roparjev,
da mu pustč govoriti in jih je vse tokole posvaril:

Vi, ki vsi zdaj sim prišli ste
Gledat nas vse roparje
Ki smo danes kaznovani,

Ali zdaj nam žal je vse.

Odpustite nam krivice,

Ki smo jih storili vam;

Da gremo v rokč pravice,

Ki nebesa da naj nam.

■■ ^*»»wvWVVVVVVVvvs^"- -

NRRODNR IN UNIUERZITETNR
KNJIŽNICA

00000421840

Naj sedaj vam umor naznanim,
Ki na Poljskem zgodil se,

Ko so roparji živeli
V gozdu blizo Varšave.

Gospodarja so napadli,

Vbili njega in ženo,

Služnike tud so mučili
Jim odsekali glavo.

Jok in stok jim ni pomagal,
Prošnja vsa zastonj je b’la,
Ropar vsacega je zmagal,

Kri je lila z ran na tla.

Bila je le mlada dekle,
Šestnajst je imela let
Sama ta se je branila,

Tacega ni videl svet.

Prišli so konjiki hitri
In vjeli roparje;

Jih zvezali, odpeljali
V temne ječe Varšavske.

Vjeli tudi so glavarja
In peljali ga seboj;
Deklica pa hrabra, srčna
Se podala v Grad je svoj.

Roparji pa so prosili
Za življenje svoje vsi,
Vendar so jih obsodili,

Da umrjo na visliei.

Ko so tje jih pripeljali,
Bilo je vse mrtvo :

Vsi so se sedaj kesali,

Bog naj vzame jih v nebo.

Vsmrteni so bili leta 1881.