ftt. 120
V Gorici, v četrtek dtie 20. oktobra  1910
Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom poštljana:
vse leto   .   .   15 K
7»         n        •     •        O  „
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Sočatt .v vseh tobakarnah.
„S0CAu ima naslednje izredne priloge: Ob nomn»letu kažipot po Sorskem in firadiščaaskem" in dvakrat v letu nYoEsi red železnic, paniko? ia poštnih zvez".
Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tacaj X L.
Ureditištvo
j nahaja v Gosposki ulici št. 7
Gorici v 1. nadstr. na delne.
Upravnlštvo      ^- ,
se nahaja v Gosposki'. ulici št. 7
v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta,— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna" A. Gafaršcek (odgov. J. FabčiČ) tiaka in zal.
Dr Kramar in dr. Ploj v delenaciiah.
Lep govor je imel češki delegat dr. K r a m a r v odseku avstrijske delegacije za zunanje zadeve. Lep govor, tehten; v njem se zrcali srce avstrijskega Slovana. Preštel Je aktiva in pasiva zunanje politike, očrtal nase razmerje do Balkana, ožigosal krepko znane škandalozne procese, ki so Avstriji le škodovali, označil prav neoslavizein, predstavi! odvisnost Avstrije od Nemčije, obsodil bizantinizcm nasproti njej ter zahteval, da se v zunanji politiki naši upošteva dejstvo, da je avstrijskega prebivalstva 60' i Slovanov. Krepko je nastopil dr. Kramar. Vsak Slov a n mora biti vesel njegovega govora.
Ce je govoril slovanski delegat s severa kot pravj Slo v a n, je bilo pričakovati, da slovanski govornik z juga stopi vredno na stran dr. Kramam.
Govornik je bil štajerski državni poslanec dr. P1 o j. Govoril je tako, da mu je očital dr. Kramar, da je govoril iz njega »H o f r a t h*. Dr. Ploj je povedal res tudi marsikaj uvaževanja vrednega, ali vse to je vrglo ob steno nekam čudno pov darjanje zveze z Nemčijo in neumestni airont proti n e o s 1 a v i z m ti. Res je, da je kulturehia, gospodarska in politična povzdiga slovanskih narodov v Avstriji, potem rešitev poljsko-rusinske-ga spora in pa jugoslovansko vprašanje velikanske važnosti; to je res. ali ne vemo, čemu je treba dostavljati, da prav radi teh vprašanj ne kaže za sedaj ogrevati se za visoko idejo n e o s I a v i-zma. Mi pa vidimo prav v neoslavizmu kal, ki more obik) pripomoči, da se omenjena vprašanja po voljno rešijo.
Neprijetno nas je dirnil Plojev govor. Kramarov učinkujoč pravi slovanski govor nasproti Plojevemu, ki je bil na me-
stih tak, kakor da govori iz njega c. kr, poijtičui uradniki Jugoslovani se pač ue morejo strinjati s Plojevim govorom. Strinjamo se z govorom dr. Kramara.
Zvezo z Nemčijo je treba res upošte-\ati. ali to upoštevanje mora meriti na to, da se otresemo take zveze z Nemčijo, ka-koršna je dandanašnji. V Berolinu narekujejo našo zunanjo in notranjo politiko; Avstrija je vazal Nemčije. Koliko trpimo radi te zveze Slovani v Avstriji! Kako škoduje nam Slovanom v Avstriji ta zveza z Nemčijo. Avstrija je zapravila vse simpatije na Balkanu v prid Nemčiji, ki si tam doli med našimi brati utrjuje svoj vpliv. Na Balkanu ni človeka, ki bi govoril spoštljivo o Avstriji. Za to ph se to--liko veča ekspanzivnost Nemčije proti Orijentu. Zveza z Nemčijo nam škoduje na notri m mV zunaj. Plojje sicer rekel:? i',, to zvezo bi Slovani prav lahko trpeli/ če bi nas ž njo naše zunanje in notranje politične razmere ne zatirale najhujše. — Ali ker nas zatirajo, pa je ne moremo trpeti! Tako glasi naš odgovor. C zvezi z Nemčijo se ne da drugega reči kot obsoditi jo brez vsakega »če«!
Za neoslavizein se mora ogrevati vsak pravi Slovan. Kramar je povedal odkrito, da neošlavizem nima nobenega političnega ozadja, ampak stremi za kulturnim in gospoda« skim zbližaujem slovanskih narodov. Zato se nam zdi neumestno, če slišimo iz ust slovenskega poslanca v delegacijah, da se ne more ogrevati sedaj za visoko idejo neoslavizma zbog notranjih avstroslovauskih potreb. Saj meri neoslavizein tudi na te potrebe, saj ni nekaj posebe izvenavstnjsko-slo-vanskega! Še češki socialni demokrat Nemec je govoril v prilog neoslavizma, rekoč, da je namenjen našemu napredku! Na slovansko javnost je napravil Plojev govor mučen utis, ker podira, kar je Kramar zidal.
Ker klerikalci kričijo iu.d Piojem m sicer tako, kakor da bi bil naprednjak ter bi bil torej napredni poslanec izpustil tak govor v delegacijah, zato moramo pribiti, da Ploj ni pristaš napredne stranke, am-
pak je izvoljen kot konservativec in kot 1 a k* je tudi govoril.
Vezi med Čehi in Jugoslovani se na ta način ne utrjujejo in slovanski' stvari se tako ne koristi. Kaj poreče »Zveza južnih Slovanov«?
DOPISI. Iz komenskega okraja.
Komen, 16. okt. 1910. — (Vinska letina. — »S o k o 1«. — L j u ds ko. šola in klerikalna krčma na* Voičjemgradu. — Orgljanje v cerkvi. - Mandat Oabršče-kov.) Po nekolikih dobrih vinskih letinah je sledila to leto slaba. Desetino se je natrgalo. Letos se ni nabijalo sodov, niso kakor po navadi o trgatvi ropotali vozovi, ljudje so bili tihi, tako da bi človek mislil, da je med trapisti. — Kar jo teran-., bode jako dober, cena pa bode gotovo visoka, če se pomisli, da se je plačevalo grozdje po 40—44- vinarjev kilogram.
Danes je bil pogovor rodoljubov v Komnu* radi vstanoVitve »Sokola«. Od strani -mladine se opaža za »Sokol« navdušenje, pri starejših pa dobra volja. Bilo srečno!
Včeraj 15. t. m. je imelo naše obč." starašinstvo sejo. Mej drugim je bila na dnevnem redu prošnja Štrancarja iz Vol-čjegagrada za dovoljenje krčmarske obrti v hiši, kjer je ljudska šola. — Šestnajsto-rica klerikalnih obč. svetovalcev je glasovalo za dovoljenje, med tem ko se je, osem naprednih starašinov z ogorčenjem' odstranilo iz občinske pisarne. Klerikalec je klerikalec, naj že bode kjer hoče iti kar hoče. - Proti izobrazbi naroda je slovenski klerikalec in podrepniki plešejo, kakor jim nunci žvižgajo. Pomisli naj Častiti čitatelj, da je v prvem nadstropju pri Stranearju ljudska šola in pod ljudsko šolo v pritličju ima biti krčma! To je prav po klerikalno-čukovsko.
Na Volčjemgradu je mnogo pridnih kamenarjev, ki imajo pa ono ravno- ne lepo iiavadico, kakor čevljar", da, praznujejo pondeljek. Ce bi siav. e. k. okr* glavarstvo dovolilo Štrancarju koncesijo* za krčmo, potem bi moral e; k. okr. šolski svet preurediti obiskovanje šole tako, da bi mesto četrtka bil prost pondeljek. -Šola, pitje in petje v krčmi ter balincanj: po dvorišču in kričanje, to bilo bi harmonično in res pristno divjaško-klerikal-no. — »Po delili jih bodete spoznali«, Či-taino v sv. pismu, tako naj zve svet'in po delili sodi modrost našega klerikalnega župana in klerikalnih starašin ter njihovih vodji!
j V tej znameniti seji je sklenilo starašinstvo tudi, da treba nastaviti orgljavea za cerkev, katerega do zdaj nismo imeli iz raznih vzrokov in to, -ker se v cerkvi lepše moli, če cviljenje na koru ne moti, drugo radi pomanjkanja sredstev in naposled radi tega, ker je dekan zahteval, da »šklavar« plača, on pa zapoveduje, imenuje in odslovlja organista. Saj poznamo cenjenega našega gospoda   preč.
I dekana!
I Lepo smo začeli s klerikalno vlado v Komnu. Ustanoviti hočejo v pritličju v oni hiši, kjer je v prvem nadstropju šola, krčmo; na ljubo dekanu in na korist ka-petanu-urganfštu ^riljah^^^l^rtlvi,   a
| prepodili so obč. zdravnika^l&Koiiičeš ni ga potreba in siromašni- smo, ali trositi iz obč. blagajne za »muziko« to je pa potreba, da se zadovolji dekanu jn ,ofganistu kaplanu. Prav.nrajVijo, da ni farštoa bisaga
j nikoli sita.                            ,   •     ., .ii;.c-.
j Uničenje mandata; našega dičnega posjaneag. C-brščeka od strani Pajerje-ve in Gregorčičeve stranke je nas, njegove volilce tako razžalilo, da smo se zgražali. Vprašamo dr. Gregorčiča in dr. Pajerja, ali smo mi volilci v trgih in mestih ali sta ona dva? Če sta ona dva, tedaj ni treba da vlada razpisuje in nas pozi vije k volitvam. Ali res misli dr. Gregorčič, da smo njegovi sluge? Mož je od same nadutosti tako zabit, da že sam ne ve, kaj dela, od drugih-.poslancev se. pa
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Inlei Teme. — Prevel 0. J.
(Dalje).
»Dobro pogodil,« odvrne Johnson, »in to je v kratkem narejeno.«
Čertr ure pozneje se je mala družba zopet odpravila dalje z bakljami sredi vlažne temine. A če se je hodilo bolj naravnost, se zato ni hodilo hitreje, in temni hlapi se niso razblinili pred 6.,julijem; tedaj ^e je zemlja zopet o-hladila in močan severni veter je odnesel vso meglo kakor raztrgane cunje.
Doktor }e takoj določil zemljepisno lego in našel, da so potniki v tej megli prehodili komaj po štiri milje »a dan.
Dne 6. junija so torej hiteli, da poravnajo izgubljeni čas, in so odpotovali na vse zgodaj. Altamont in Bell sta jo zopet udarila naprej, preiskovaje tla in zasleduje" divjačino; Duk ju je spremljal. Vreme je postalo čudovito jasno in suho.in dasi sta bila vodnika dve milji oddaljena od sani, vendar ni doktor izgubi! nobene njihove kretnje izpred oči.
Silno se torej začudi, ko ju vidi nakrat se ustaviti in ostrmeti; zdelo se je, da radovedno gledata v daljavo, kakor ljudje, ki zro na obzorje. Potem se sklonita proti tlom, jih pazljivo raziskujeta in se presenečena dvigneta. Bel! jo je hotel celo naprej udariti, a ga je Altamont obdržal za roko.                                                        -'
»No, kaj neki delata?« reče doktor Johnsonu.
»Jaz ju tudi motrim kakor vi, gospod C!a\vbonny,« odvrne stari mornar, »a ne razumem prav nič njunih kretenj.«                                                          . *   *'*
»Na sledi živali sta prišla,« odvrne Hatteras.
»To ni mogoče,« de" doktor.
»Zakaj ne?«
»Ker bi Duk lajal.«
»Pa morajo vendar vtiski biti v snegu, da jih opazujeta.«
»Stopajmo,« de Hatteras, .»bomo kmalu vedeli, na Čem smo.«
Johnson požene tovorne pse, ki prično urneje stopati. V dvajsetih minutah so bili potniki združeni; Hatteras, doktor in Johnson so ostrmeli z Bellom in Altamontom vred.
In res, človeški sledovi so se pokazali po snegu, popolnoma razločni' in neovržni ter sveži, kakor bi bili vtisnjeni šele' prejšnjega dne.
»To so Eskimi,« de Hatteras.
»Da,« pritrdi doktor,- »tu so vtiski njihovih krepelj;«
»Mislite?« reče Altamont.
»To je gotovo.«
»Kaj pa ta stopinja?« ugovarja Altamont, ter pokaže na drugo, večkrat se ponavljajočo sled.
»Ta stopinja?«
»Menite 11, da izvira od kakega Eskima?«
Doktor pazljivo pogleda in ostrmi; sled eyro: pejskega črevlja je bila globoko vtisnjena v; sneg, s svojimi žreblji, podplati in peto; nobenega dvo: la hi bilo; neki človek, tujec, je šel tu mimo.«
»Evropejci tu!« vikne Hatteras.
»Očividito,« de. johilson.
j »In vendar je tako neverjetno, da je treba dvakrat pogledati, predno človek trdi kaj takega,« prayi doktor. j Doktor preišče vtisek dvakrat, trikrat, a- mora priznati njen izvanreden izvor.
I Junak Danijel Toe ni bolj ostrmel, ko je našel stopinjo vtisnjeno v pesek svojega otoka; toda če. se je on tega ustrašil, se je pa Hattera.s razsrdil. Evropejec tako blizu tečaja! Šli so dalje po teh sledovih, ki so se.ponavljali, kako četrt milje, pomešani z drugimi vtiski krepelj in mokasinov; potem pa so sledovi zavili proti zahodu. Prišedši do te točke so se potniki vprašali, naj li še gredo dalje po teh sledeh.
= Ne!« odgovori Hatteras, »pojdimo...
Prekine ga vzklik doktorja, ki je pobral še boli prepričljiv predmet, o čigar izvori se ni bilo mogoče .motiti. Bila je povečalna leča iz daljnogleda.
»To pot pa ni mogoče več dvomiti o navzočnosti tujca na tej zemlji,« reče doktor.
»Naprej!« ukaže Hatteras.                               ¦ ,,. •
Izgovoril je tako odločno to besedo, da mu je vsakdo sledil; sani so se zopet jele pomikati dalje.           .
Vsakdo je skrbno zrl proti obzorju, samo Hatteraisa je navdajala tiha jeza, cfo ni hotel ničesar vide|j. Ker se je bilo pa bati, da nalete na oddelek potnikov-, ie. bilo treba previdno ravnati.
Bilo bi res pravo igranje usode, da bi jih bil kdo prehitel na tem neznanem potu! Doktor sicer ni občutil take jeze kakor Hatteras, a vendar,,se, ni mogel .ustavljati neki nevolji, ki se ga je nehote polotevala klju,b njegovi naravni filozofiji. Tudi Altamonta je mučilo, Johnson in Belil pa sta momljala med zobmi grozeče besede.   .
(Dalje pride.)          '                   -^
,a#8
k$č>kovati, kajti možje, ki so (feJK.jwš.«efi .bisjroumnega pq-ilitiica dr. Gregorčiča, morajo biti le ali > duševni kratim? a& zaslepljeni. — Vse ono kar.-dr«.*Gregorčič našteva poslancu Ga-taščeku* za greh, so za nas lastnosti, ka-koršne mi zahtevamo* od našega poslanca. Mbi bodi odločen, neizprosen, strog v kritiki slabega deželnega gospodarstva itd. Prav takega poslanca potrebujemo. Tudi dr. Gregorina ima dr. Gregorčič na piki, ali riai se ta svetopisemski dohtar le pripravi za bodočnost, ki mu bode ponovno prinesla razočaranje in Gabrščeka naša volja v deželni zbor. Tako zbesnelo kakor je govoril dr. Gregorčič v dež. zboru proti Gabrščeku in dr. Gregorinu, govori le kak pijan žganjar.in ne duhoven, dohtar sv. pisnia. Iti taki ljudje naj bi nas učili poštenja, morale in -drugo. V »Gorici« spominja prof. Mandiča in Klav* zarja ter druge ki niso bili verificirani. Pomisli naj da so brcnili iz narodne mr-Žnje Italijani Mandiča iz dež. zbora, o Klavžarju pa ne govorimo. Pri Gabrščeku je bilo vse drugače. Zoper njega ni bilo nikake pritožbe, brcnfi pa ga je Slove-n e e iz osebne mržnje. Sramota.
. V »Gorici« pišejo še vedno o tem in perejo dr. Gregorčiča, ali bolje bi bilo da dr. Gregorčič in pismouki okolo »Gorice« napišejo afero Čenstohovskih menihov. To bi ljudje raje čitali ter se prepričali, da je res kar napredni listi trde, da je med duhovni dosti takih, ki iščejo na tem svetu nebesa, denar iti ljubice in da ne zasledujejo samo poti do večnega življenja.                                                !
Dalje naj bi dr. Gregorčič napisal slovo ocfvolilcev svojih in položil mandat, ker ni obveljala njegova in je dobil od do kosti klerikalne vlade, udarec, kojega ni pričakoval. Če klerikalna vlada obsoja delovanje klerikalnega voditelja, razume se, da je njegovo delovanje vse obsodbe vredno. Vsak značajen človek, ki.čuti v sebi še količkaj poštenja, izvajal bi kon-sekvence, ali klerikalec je kuga, umazan v duši, nesramen kakor vsi taki, koji so enkrat presedlali!
R.K,
Iz ajdouskecja okraja.
Rihemberg..— Kakor znano, je Janez Veliki v Rihembergu izvalil Čuke. Ker je doma veliko uboštvo, je poklical na pomoč Kavčiče iz Dornberga, batujsko in žabeljsko čukulado in sama klerikalna podgana Vrtovec je moral nastopiti s svojim »boj na nož?« Dolgi Janez je vstvarjen za prepir in nič drugega si ne želi, kakor da bi se s kom praskal in bodal. Ta dan je bil v elementu! Prišel je on in njegovi zvesti, prišel je Štrancar z vso svojo prečastito družino, prišlo je vse, a vseh je bilo—malo! Na odru se je drl ta Janez hudo, sramotil napred-njake in politične nasprotnike prav po rovtarsko, kakor ima navado to delati v cerkvi. Zato so 'pa domačini moški in ženske, katerih kri se še ni m se ne bo vtvmmik, poplačali Janezu in vsem Čukom njih nesramnost. Menda ne bodo želeli tako kmalu Več v Rihemberg!
Ker je bil ta čukovski dan prava zabava in Veselje za Rihemberg, otmemo nekoliko prizorov pozabljivosti:.
1)  Kaplan Brezavšček je nied velikim vpitjem in žvižganjem stbpflna Stirinož-ne konjske jaslice in kričal: »Živini; poslušajte!« Nihče ga ni poslušaj, jaslice se žvn.iejdin oif je^rni^-noieprotrn^bv.obrnjene. Častno!
2)  Prišel je mimo nekdo z avtomobilom. Mož vaščanski mu reče, Prosim, pdjite našega kaplana kam proč!« Šofer je čakal in — iprav bi bilo. da bi se bil kam Juhano daleč odpeljal.
•3) Čupriikove kuharice in zlasti njegova poštarica je pa zapisovala in pazila na ljudi pri shodu. Ljudstvo pa je klicalo: >fr čista devica«...
4)  V veliki gnječi in trušču pa stopi domačin-pred župnika, in mu :reče:.»Ze od :± ure čak& moj otrok na krst in zdaj je pa štiri. AUi so Kristusa tudi tako iskali na »Governi« po oštariji?!«
5)  Vsi »Čuki« iz Žabelj, Batuj in Dornberga so se brzo, brzo vrnili domov. Dornberžahom pa smo kfičalii »Pozdravite Kavčiča!«
BHo je pa še mnogo lepih prizorov in dovtipov, tako da je splošna sodba, da
čukarija bo*Rihembergu |e tohko v Ve,- . sglje.. Kar je res in v čast Čukom, moramo .: pa vendar priznati, da so šli zlasti žabelj-ski mirni in zdelani po zartišjih hr^iriivnih porih domov. Na zdar!
izšlega bo sedaj jasno, zakaj se Pr. list«rjeztua nas, na Sokole in naše So-kolice." ¦* :                                      :-
Z velikim navdušenjem za katoliško j stvar in Čuke je daroval Janez Dolgi 5 kron (reci pet kron). Kako velik dobrotnik je: Glejte, Rihemberg šteje nad 500 hiš, vsaka hl&u mu da ravno zdaj 7 kron ali 2h 1 mošta, kongrua je menda 1200 kron, očeriaži, pogrebi.,; Izračunite, kako malo je in on pa da 5 kron! Heii! Sicer pa navrže včasi tudi k«aki Marijini hčeri za srajco magari po par kron. Ni čudo torej, da so fantje za čuka zelo vneti in da se oglašajo novi čkmk Heil Čuk!
Naši stvari zabiti Čuki in zdivjana duhovščina koristi, ker ni treba praviti kaki so in kaka je, vidijo jo sami in sodijo, f
Brje. — Pri nas je »Novičasar«, ki vidi povsod samo svinjak, gnojnico in blato; je pač revež v svoji luknji doma. na tako vajen. Franckova suhota pa, za katero se nahaja tel. drog, ni hlev ne svinjak, je čeden lep prostor, ki služi za klet in še marsikaj druzega ter je več vreden in čednejši -nego »novočasar« in cela njegova bajta. Včasi se je ta junak rad šalil okoli te suhote in celo krog Franckovega svinjaka, pa se mu ni sponeslo — Zato je to lažnjivi Kljukec sedaj jezen na vse, cek> na Sokola, ki se pa takega krocanja pač ne boji!
Iz Velikih Žabelj. — (Z a h v a 1 a.) Podp. šolsko vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, javno se zahvaliti slavnemu starešinstvu v Vel. Žabljah za (izkazano naklonjenost do šolske mladine s tem, da je povodom 80 letnice Nj. Veličanstva primerno svoto za potrebščine tuk. šol. mladine ter s tem opetovano pokazalo, kako ve ceniti pravo izobrazbo. Dal Bog, da bi.se Vam Vaši plemeniti darovi tisočero obrestovali. Vodstvo ljudske šole v Vel. Zabijali: D. Bratina, voditelj.
Iz tolminskega okraja.
Tolmin. — (Poprav ek na dopis v »Soči« št. 117. od 1 3. t. m.) Jaz sem 11. t. m. opoldne naročil v občinskem uradu v Tolminu, naj županstvo vse potrebno ukrene, da se popoldne vse pse iz Tolmina radi pasje stekline ubije in pravilno zagrebe na določenem prostoru. Proti večeru sem šel na prostor, kjer se je to vršHo in se osebno hotel prepričati, ali in kako je županstvo dalo izvršiti moj ukaz. Jaz nisem šolske mladine nasanjal po pse in pri streljanju psov še zraven nisem bil. Franc Martelanc, c. kr. okr. živinozdravnik.
Podbrdo. — (Kontumac.) Glavarstvo v Tolminu je zaukazalo kontumac za pse in mačke. Ubogi mački! Psi so že itak navajeni. Pri nas navadno mački pred psi bežijo — radi tega jih tudi oklati ne morejo. Kaj pa miši in čestitlje-ve podgane? Ljudje se splošno razgova-rjajo, da jih pridejo z glavarstva lovit. — Bati se je, da se kontumac ne raztegne tudi na — vdovce in vdove!
Hov-hov.
Iz goriške okolice.
Iz Solkana. — Da vztrežem vsem radovednim Solkancem (in ne dopisniku »Gorice«, ker on je že tako bil zraven) podam za danes, da ne bo zamere, samo ogrodje brez maščobe obljubljene pravljice » o hrastu in buči« ali kako je romal cvet Solkancev na božjo pot. Preveč o njih pisati, bi bilo škoda tiskarskega črnila, katero bi jih pomazalo.
Torej začnimo: I. Romanje kat. slov. izob. društva k Mariji pomagaj na Brezje. II. Pevec ali pivec na trdni solk. podlagi, zadene ne daleč od neke krčme z glavo ob hrast. V glavi iskre, v ustih p..;o Dio nekdo me hoče napasti itd.
III. Dejanje se vrši ob zahajajoči luni. IV. Glavno: Bog daj norcem pamet, abstinentom pri praznili litrih denar, onim na solk. kat. podlagi trdne noge. Amen.
Iz Št Ferjana. — Zopet ponavlja neki farovški bacek v »Gorici« Št. 81. z dne H, t. m. zahtevo, da bi moral Župan sestaviti novo županstvo. Pravi, da je preteklo že dV0 leti črez poslovno dolto na-
gega 'starešinstva in da so pokazali volilci pri •volitvi, da za dosedanjega župana in njegove pristaše ne marajo več. Ker nima župan nobenih spisov v rokah, ne more sklicati novega starešinstva. Ti revče si že poskusilo večkrat pri okr, glavarstvu pred in med volitvami in po volitvah,, ter dobro veš, da glavarstvo ti gre na roko, kolikor je mogoče v svoji moči. Saj Si že sedanjega župana toži! ustmeno in pismeno'radi obč; volitev in tudi veŠ> ako bi gospodje tvoji želji vstregli, bi bil že kedaj pod ključem. Toda oni tam doli niso vdobili niti najmanjšega pregreška, zatorej je župan še zmeraj, kjer je bil. To te pa silno boli m se peniš, ker tvoji želji ni mogoče vstreči. Sklici magari vsako nedeljo kar po tri protestne shode v dosego svojih »pravic« in videl bodeš, kaj dosežeš! če ti to »fali«, potem pa pusti vse v miru in naj vse vzame vrag! Več novoizvoljenih starešin.
Kaj je vse mogoee
napravili iz Pekatet, razvidi vsakdo, kdor si naroii kuharsko knjigo, ki jo vdobi brezplačno pri Prvi kranjski to arni testenin v II. Sistriei.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala podružnica pri Sv. Luciji ob Soči 15 K, katere so nabrali rodoljubi na svatbi g. Ane Golja in g. Fr. Florjanoiča pri »Pošti« na Grahovem ob Bači 5./10. t. I. Hvala!
Domače vesti
Poroka. — G. Anton Fakin, nad-učitelj v Kostanjevici, se je poročil dne 20. vinotoka t. 1. z g. Marico Č r n i g o j e-v o iz Dobravelj v Vipavski dolini in j« daroval v odkup poročnih naznanil 5 K šol. družbi sv. C. in M. (Denar hrani podr. v Komnu.).-- Obilo sreče in posnemal cev!
Laški liberalci v istrskem deželnem zboru so ljudje, ki bi radi spravili ob vso moč slovansko manjšino. Slovani v Istri so bili ob znanih pogajanjih za mir in redno delo deželnega zbora, skrajno popustljivi, pač še preveč! Lahi imajo večino in ker so v večini, hočejo pritisniti Ob tla slovansko manjšno. Ali ta se brani proti nasilstvom laških -liberalcev in branila se je tako, da je sledilo zaključenje istrskega deželnega zbora. Laški liberalci v Istri so skrajni sovražniki slovanskega ljudstva. Taki so pač, kakoršni goriški laški liberalci, v katerih jarmu se nahaja dr. Gregorčič. Laški liberalci v Istri bi radi imeli tako slovansko manjšino, ki h\ jim bila slepo pokorna, tako pač, kakor so pokorni v goriškem deželnem zboru slovenski klerikalci laškim liberalcem. Ali v Istri se Slovani v deželnem zboru skupno branijo proti Lahom ter se jim ne vržejo nikoli pod kolena, kakor je storil to v goriškem deželnem zboru dr. Gregorčič s svojimi. Radi tega pa divjajo laški liberalni poslanci proti slovanskim poslancem in hujskajo galerijsko sodrgo, naj plane po njih in jih ubije; v goriškem deželnem zboru pa se zaganjajo laški liberalci v slov. napredne poslance, ko se branijo proti nasilstvom s predsedniškega mesta in od strani »laških liberalcev. Žalostno je to, da imajo v takem boju na strani slovenske klerikalne poslance. Laški liberalci hočejo gospodovati nad celim Primorjem. Slovani bi jim morali biti le lepo pokorni. V Istri se bije velik boj proti laški liberalni prepotenci. Tak boj bi se moral biti tudi v goriškem deželnem zboru!'
Dr. Šusteršič se je lepo zmazal, da mu ni bilo treba govoriti v odseku delegacij, kamor je bil izvoljen. Rekel je, da ima opravilo v K .oljskem deželnem zboru pa ga ni bilo v delegacije. Ali če bi bil, bi bil govoril približno tako, kakor je govoril dr. Ploj. Dr. Šusteršiču pa se je zdelo previdnejše sploh molčati, ker je pričakoval sankcijo mestnega statuta za Ljubljano in občinskega volilnega reda; v takih trenotkih pa ne kaže kar nič izpostavljati se in pa lepo priliko so dobili klerikalci, da morejo udrihati po neljubem jirn poslancu! Kot navidezen opozicionalec na Dunaju bi bil moral Šusteršič grmeti
proti Aerentalovi zunanji politiki, aH kako bo grmel, ko mu pa gre vlada na Kranjskem v vsem tako lepo na roko! Krivi opozicionalec je zbežal in se skril. Da bi »Slovenec« odvrnil pozornost; javno sti od pobeglega šusteršiča udriha neusmi Ijeno po Ploju, Ali naša javnost naj gleda dr. Šusteršiča, kako je zbežal pred vlado in sedel lepo dpma in molčal, ko je bila njegova dolžnost, nastopiti energično proti vladi! Plačilo za to je že dobil z gori omenjeno sankcijo!
Občinske volitve v Prvačini so se vršile predvčerajšnjem in včeraj. Zmagala le narod? o-napredna stranka v vseh treh razredih. V tretjem razredu je bilo naprednih glasov 121, klerikalnih 26; v drugem naprednih glasov 33, klerikalnih 13; v prvem razredu klerikalci sploh blizu niso prišli. Živela napredna PrvaČiria!
Zborovanje »Goriškega učitelj, društva« bode dne 3. novembra t. 1. v Gorici v »Trgovskem domu« ob 10. uri pred. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja; 2. »Kmetijski nadaljevalni tečaj /. oziroru na metodiko kmetijstva«, predava tov. Jak. Rojic. 3. »Gospodinjski nadaljevalni tečaj a? ozirom na metodiko gospodinjstva«, predava g.ca tov. Terezija Pipan. 4. Raznoterosti.
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani) Vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bo v soboto, dne 22 oktobra t, 1. ob 8. uri zvečt«* v društvenih prostorih. — Dnevni red: L Poročilo odborovo; a) tajnikovo, b) blagajnikovo; 2. Poročilo preglednikov računov; 3. Volitev a) predsednika, b) 13 odbornikov, c) 2 preglednikov računov; 4. Določitev glasila za društvena naznanila; 5. Slučajnosti. — Odbor.
Glavno zborovanje deželnega učiteljskega društva za pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko, bode v četrtek, dne S. novembra 1910 ob 3. uri pop. v dvorani ori »Zlatem Jelenu« v Gorici. Dnevni red: I. Otvoritev zborovanja ni predsednikovo poročilo. 2. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. a) Računski ¦ sMep za leto 1909/10. b) Proračun za leto 1910/11. 4. Volitev računskih pregledovalcev po $ 10. društvenih pravil. 5. Morebitni predlogi.     ¦
Predavanje o Slovencih v Sofiji. — Bolgarski publicist in član bolgarske trgovske zbornice G. T. Pe je v se je vrnil v svojo domovino z daljšega potovanja po slovanskih deželah. Bil je tudi v Gorici. Sedaj bo predaval o dveh temah, namreč: »Narodna borba na Hrvaškem* in pa »Nemška nasilstva na tiskovno svobodo na Slovenske rn«. Na Bolgarskem vlada popolna tiskovna svoboda, kako pa je j>ri nas? Kje daleč zadaj za malo Bolgarijo je v tem oziru velika Avstrija!
Strašne reči se godijo na Portugalskem — tako kriči dan na dan ljubljanski »Slovenec*. Laže, da koljejo in morijo menihe ter da plešejo po altarjih v Lizboni. Republikance zmerja z zverinami, strašno se roti, kaka zlodejstva da se godijo v Lizboni. Ali dočim se ^Slovenec« tafto razvnema proti novi republiki, pa se portugalski patriarh čisto nič ne plaši pred republiko. P o r t u-g a 1 s k i patriarh je javno priznal republiko. Torej se jej nič ne upira, kar pač priča dovolj, da so vsa tista v »Slovencuc opisana grozodejstva le izrodek domišljije uredništva »Slovenčevega« in tiste izmišljotine so imele služiti v volilnem boju- v Belikrajini proti naprednemu kandidatu. Portugalski patriarh je postavi! s svojim priznanjem republike »Slovenca« na laž. Kajti jasno je, da če bi se res godile take strašne reči, bi se patriarh ne izjavil javno za republiko! »»Slovenec* je zopet blamiran in razkrinkano je njegovo ogorčenje, katero si je nadel v glavnem v svrho uspešnejše volilne' agitacije na Dolenjskem. »Portugalske mučenike« je zlorabil v umazane politične namene!
»2ivlo Orii«! — Nadškof in knez je hodil te dni birmat po Vipavski dolini. Duhovniki so naganjali »Čuke« pred nadškofa in kneza. V Velikih Žabljah je imel nagovor na »čuke«, na pozdrave »čukov« je odgovarjal: Živio Orli!'Na koncu jim je podelil svoj nadpastirski blagoslov. Blagoslovljena Čukarija! Ali je padlo kaj tega blagoslova tudi na d o r n b e r šk e čuke? O teh pravijo, da so posebno potrebni tako visokega blagoslova.
»Pobožno ljudstvo, naše dobro »katoliško ljudstvo« je ipovsodi jednako. Kar ne veruje, da more duhovnik storiti kaj takega, kar se je pripetilo v čenstohov-skemu samostanu, kjer so katoliški menihi kradli denar, katerega so znesli skupaj pobožni romarji, zapravili tisoče in tisoče ter živeli razkošno, imeli priležnice in se vozili v. kočijah okoli. Menih Mačoh je abfFšvot^rb'wtapaife^4^pWlirtet-za ljubico. Lahkoživke, ki so živele fino življenje v Censtohovu, ken so jih vzdr-. zevali menihi, so odšle; menihe šo namreč sedaj internirali. Vse to je dognano,* ljudstvo vidi vse* tafalt kaf*ne verjame. Tako malo spoštovanja so imeli menihi do podobe črne Matere božje, da so jej ukradli bisere iz krone ter utaknili v krono ponarejene, ali ljudstvo ne veruje, da se je to res zgodilo. Poročajo, da je neki kofporter prodajal knjižico, v kateri je popisano vse početje menihov v čensto-hovskem samostanu, toda fanatizirano ljudstvo bi ga bilo kmalu ubilo! — Tako je tudi na Slovenskem, Tudi naše »dobro ljudstvo« tuintam noče verjeti, pa če kak nune še tako greši ter če pridejo na dan še tako grde reči iz duhovske družbe. Ne veruje, je vse zaman. Zategadel pa tako lahko grešijo na račun ljudstva in deiajo ž njim, kar hočejo. Ljudstvu pa treba odpirati oči, da bo videlo, da je duhovnik človek, podvržen vsem si a bo -s t i m, in ne kako višje bitje, za kakoršna višja bitja se sedaj tako radi proglašajo. Censtohov je pokazal, Ba mašniško po-svečevanje ne obvaruje človeka pred pre-šestovanjem in ubojem ter pred ropanjem in da je tned posvečenci ljudij, kisa mi ničesar ne v e r u j e j o. Kjer so imeli spravljeno sveto iiostijo, so imeli poleg - strup! V kaj pa je veroval n. pr. oni nune na Koroškem, ki je pred par leti na-1H svojemu župniku strupa v masno vino?! Ljudstvo, razmišljaj!
V Krminu so namazali, kakor smo poročali, »Corrierovi* podivjanci slovensko Šolo, »Piccolo« je v veliki hinavščini sicer rekel, da je kaj takega obžalovati, aH »Corriere«, laško glasilo Pajcr-Gre-gorcičeve zveze, je svoje junake pohvalil. Živela laška kultura!
Nov talni ukaz papežev. - »Miin-chener Post«.priobčuje nov tajni ukaz papežev, ki poostruje naredbe zoper moderniste v Avstro-Ogrski in se nanaša predvsem na duhovnike in duhovnike-poslance in pa na nastavljence katoliških podjetij. — Tajni ukaz vsebuje sledeča določila: I. določila »Pascendi« se morajo kar najstrožje izvesti; 2. klerikalna društva, družbe in zveze morajo pod prisego izjaviti, da so na kcnfesijonalno strogo katoliškem stališču; 3. klerikalni žurnalisti morajo ravnotako priseči, kakor Klerikalni profesorji, predno začno učiti; 4. klerikalni časopisi se morajo podvreči cenzuri, če naj se jih za take prizna in priporoča. Na vsebino takih časopisov se bo strogo pazilo, ravnotako, kakor na delovanje profesorjev. Dunajska nuncijatura ima ta tajni ukaz izvesti.
RenŠkl župan ŽnidarčiČ in Pahor. — Pod tem naslovom zvija zopet nekdo v »»Novem času« z dne 14/10. 10. resnico. Pravi, da se je na kazenski obravnavi ponudilo dokaze, da je pa sodnik opozoril, da mora v tem slučaju cela zadeva pred državnega pravdnika,,na kar da je Pahor velikodušno dovolil, da se to opusti, vsled česar da ie Pahor odšel »brez kazni. Ali misli morda dopisnik, če laž ponavlja, da postane resnica? Na vsak način si misli, »korajžno je treba obrekovati, potem že kaj ostane«. Kogar zanima cela stvar, naj gre na sodni jo, kjer se lahko iz dotičnih spisov prepriča, da je Pahor ostal brez kazni edino le radi tega. ker sta se Zm-darčič in Pahor na sodnikov pritisk poravnala. Ako se ne bo ponehalo s tem natolcevanjem, se vidimo kje drugje X. Javni ples na Dobrovem. — V nedeljo, dne 23. t. m. se bo vršil vsakoletni javni ples »likof« na Dobrovem v Zap. Brdih. Točilo se bode izvrstno sladko briško rebulo.
lovanje in za posojeno razno blago. Uver-jeno naj bode naše naklonjenosti. Istotako se zahvaljujemo vsem domačinom, ki sp nam blagovoljno šli na roko, nam posodili razno blago, itd. Srčna hvala im na zdar. Odbor »Kmečko-izobraževalnega društva »Zarja«.
TrgOTCko-obTtiTB in gospodarske vesti.
Podpisani goriški obrtniki in trgovci izdalo koledar z oglasi za 1. 1911., kateri bode velike važnosti. Lepakova mera je 65X90cm. Lepak se izda v več tisoč iz-tisih in razpošlje po celem Primorskem in tudi izven Primorskega po vseh javnih lokalih, kakor kavarnah, gostilnah, prodajalnah, društvih, sploh povsod, da bode reklama res pravega pomena. Vsakej tvrdki, katera se prijavi, je dopuščen samo eden oglas oziroma prostor, kateri stane 10 kron in se ima znesek izročiti poverjeniku proti izkaznici najkasneje d«) 15. XI. t. i, do katerega Časa je treba poslati tudi besedilo za inserat. Oglase se sprejmejo tudi od gosp. obrtnikov in trgovcev z dežele. Prijave naj se pošiljajo gosp. F. Batjel-u, Stolna ulica štev. 4. v Gorici. Pripravljalni odsek: Batjel Franc, Valič Vinko, Schivitz Alojzij, Krušič Anton, Makuc Ferdinand, Černigoj Anton, Kulot Karol.
Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan je zaključen s 15. oktobrom 1910.
Letošnja trgatev v francoski Cham-pagne je skrajno slaba. Toda za Šampanjca se ni treba bati. V letih 1900. do 1906. je bila letina tako dobra, da so si lahko nabrali vinski trgovci velikansko zalogo Šampanjca.'Se vedno imajo 160 milijonov steklenic. Ker se uporabi na leto samo 32 milijonov steklenic, bo trajala zaloga še najmanj 5 let. V Champagni je 16.000 ha vinogradov, ki so porazdeljeni med 20.000 lastnikov.
lYGza narodnih društev.
Ložkj, 11/10. 1910.   Vsem posetni-
kom naše dne 9. t. m. s«; vršeče veselice:
*!' hvala! Vrlemu pevskemu društvu »Lipa«
v PtaVeh pa še posebna zahvala za sode-
Politični pregled.
Istrski deželni   zbor   zaključen.   ~
Dne IK. t. m, je bila viharna seja v ister-skem deželnem zboru v Kopru. Ker je bila prejšnja seja le odložena, bi se moral nadaljevati dnevni red iste. Ali predsednik se zato ni menil, marveč je dal citati poročilo deželnega -odbora o koperski razstavi, iz katerega je razvidno, da je deželni odbor že dovolil 15000 kron za razstavo ter predlaga, da se dovoli 50.000 K iz deželnih sredstev v pokritje deficita. Ko je odbornik Saiata prečita! to poročilo, se je takoj oglasil k besedi posl. Spm-čič, ki je ostro protestiral, da se daja v razpravo to novo vlog«, dočim se poprej uiožene predloge zapostavlja.
Temu protestu se je pridružil tudi poslanec Zuccon. Sklep dež« ega odbora je nezakonit glasom S 42 i>kc 3 dež. reda, ker sta se dež. odbornika c r. Zuccon in Andrijčič absentirala in kd je v takih slučajih nesoglasja v deželnem odboru sklepe o uporabi deželnih sredstev v ne-predvidjene svrhe — torej brez proračuna — predložiti cesarju v rešitev, kar vse se ni zgodilo. Dež, odbor ie jednostavno zamolčal v svojem poročilu, da sta se hrvatska člena absentirala. Zuccon je stavil do predsednika formalno vprašanje: kdaj da je prejel poročilo dež. odbora za podporo koperski razstavi?! Kajti to je gotovo, da je je dobil kasneje, nego nujne predloge manjšine! Posl. Zuccon je ponovil svojo zahtevo in čakal... in je zopet ponovil svoje vprašanje, a predsednik ga je led ebelo gledal, na kar ga je posl. Zuccon vprašal malicijozrio, da-li morda želi, da ponovi svoje vprašanje! Ta inter-mezzo je trajal bH7u 15 minut, dokler niso italijanski p ^nci začeli kričati, naj vzame Zucconu besedo In predsednik se je res poprijel tega sredstva ter je pozval poslance: ali ne želi taki •govoriti k poročilu dežel, odbora? Slov- poslanci so seveda viharno protestirali, a posl. dr. Tri-najstič je priskočil k predsedniški mizi, kjer je apostrofiral predsednika, kako se more tako nezakonito postopati? Hkratu pa je zagrabil pregrinjalo mize ter je potegnil doli s tintnikom vred. V tem hipu so se dvignile stoiice na vseh straneh, galerija je bučala in grozila slov. poslancem. Sodrga z galerije ie preskočila ograjo in vdrla v dvorano, kjer je dejanski grozila
manjšini. Posl. plemeniti Polesini je Sel še:više v brutalnosti, veleč sodrgi: Maz-2$ H! Pobijte jih! Hrup je trajal dalje. V tem. času je prosluli poslanec Bartolisko-čii srdito — kakor razjarjen lev — k vratom' galerije, potisnil deželnozborske sluge ki so spraznili galerijo na ukaz dvorn. sv. Fabianija v stran in zopet odprl vrata, vskliknivši^ galerijskemu občinstvu: Mazze H! Ubijte jih! Dr. Rizzi je vprašal ne voljno: Kdo je odprl vrata?! — Zahteval je, naj galerija zapusti dvorano. Ker so pa poslanci galerije protestirali proti temu, je Rizzi vzel klobuk in odšel iz dvorane, rekši: Grem pa jaz!
Po daljnem hrupu je vladni zastopnik naznanil, da je deželni zbor zaključen.
Vojni minister je imel v seji vojaškega "odseka delegacij govor, v katerem je govoril o splošnih vojaških .vprašanjih. Rekel je med drugim, da se bližamo uvedbi skrajšane prezenone službene dobe. Končal je tako-le: I>ogodki zadnjih lejivzlasti aueksijska kriza, so pokazali, da moča monarhija računati z vojno proti več frontam ter da se izpopolnitev armade ne sme več odlašati.
V inoravskem deželnem zboru so zahtevali Nemci in češki soc. demokratje, naj se stavi z dnevnega reda predloge o davku na pivo. Deželni glavar se je temu protivil, na kar so začeli z galerije metati v zbornico letake z napisom: Proč z draginjo živil! Proč z davkom na pivo! Obdačite kapitaliste in pustite uboge!
Boj proti nadškofu Stadlerjii. — Znano je delovanje Stadlerjevo. Ta škof brusi pete ter hoče spraviti frančiškane iz Bosne. (Škof proti frančiškanom! Ali je škof Stadler revolucijonarec, da preganja menihe!) Nekateri poslanci bosanskega sabora so se pred tednom dni pritožili pri dunajskem nunciju, sedaj so se pa napotili dr. MandičV Sumarič in dr. Mazzi k papežu, ki jih je sprejel v posebni avdijenci in kateremu so rovanje Stadlerjevo pojasnili.
V kranjskem deželnem zboru je bila važna debata rudi draginje. Posl. Novak je stavil nujni predlog radi uvoza klavne živine in južnoameriške živine. Klerikalci so predlog pobijali ter zahtevali, da se preide na dnevni red. Govorili so Žitnik, Višnikar, Triller, Novak, Povše. Klerikalci in Nemci so glasovali za prehod na dnevni red preko tako važnega predloga. Višnikar je stavil samostojni predlog glede" pisave krajevnih imen, katera naj se uredi o priliki bližnjega ljudskega štetja. Dopolnilna državnozborska volitev na Dolenjskem. Izvoljen je klerikalec Jarc, ki je dobil 5382 glasov, napredni kandidat ilangl je dobil 1745 glasov.
Razne vesti.
Novi ljubljanski mestni statut in novi občinski volilni red, prikrojen« po željah slovenskih klerikalcev je že dobil sankcijo.
Srbski prestolonaslednik, ki je .'bolel na lesarju, se počuti slabo. Bati se je skorajšnje katastrofe.
Akad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. — Peti redni občni zbor akad.-. tthn. društva »Triglav« v Gradcu se bo vn"il dne 21. vinotoka 1910. ob 8. uri zvexx.er v prostorih drušfva. Vspored običajni.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v petek, dne 21. t. m. svoj I. redni oboji Zbor z običajnim vsporedom. Lokal: I. Auerspergstr. 6. Restaurant Leithner. Luccheni se obesil. Iz Ženeve poročajo, da je začel Luccheni dnč 17. t. m. naenkrat noreti. Stražarja je udaril v obraz. Spravili so ga v celico, aii tam je divjal tako, da so morali poklicati 10 stražnikov, ki so ga s težavo premagali; na to so ga utaknili v podzemsko celico.
Drugi dan so našli obešenega.
Lovsko razstavo na Dunaju je obiskalo okrog dva in pol miljoria obiskovala cev. Od deta; .1686. *e bfiP v Avstriji sedem lovskih razstav. J ubilejsko razstavo leta 1898. je bilo obiskalo 2,300.000 oseb. Najboljše je bila obiskana razstava leta 1873., katero je obiskalo nekoliko manj kot tri milijone oseb.
Censtohovski   roparji; in  tatovi. —
Ubeglega slugo čenstohovskega samostana z imenom Zalog, so aretirali v Hamburgu v trenotku, ko se je hote! vkrcati na ladjo, da bi jo odkuril v Ameriko; —• V celem je dosedaj aretiranih zaradi Čen-. stohovske afere 8 oseb. Menih Maczocb je končno priznal v preiskovalnem, zaporu, da je umoril'v svoji celici svojega brata in da je poneverjal romarski denar; Obravnava proti Crippenu. — V, toV rek je pričela v Londonu obravnava proti Crippenu, ki je obtožen umora svoje žene, Občinstva je veliko, 5000 prošenj za prostorček v razpravni dvorani je došlo sodišču, toda oddati je bilo samo 50. Obrav* nava bo trajala k večjemu do konec tega tedna.
Portugalski kralj Manuel in kraljica Amelija sta dospela na parniku angleškega kralja v Plymouth, odkod gresta v Woorton.                                            \
Wellman ponesrečil. ~ Zrakoploveč Wellman se je delj časa bavil s problemom, priti v zrakoplovu iz -merike v Evropo. Amierikanski finančniki so mu zgradili zrakoplov »Amerika«, na katerem je bila tudi postaja za brezžični br-zojav. Sedaj pa pravijo poročila, da se je Wellmanov izlet popolnoma ponesrečil. NVellmana in njegove sopotovalce je rešil parnik »Trent« 600 km južnovzhodno od New-Yorka iz morja. Zrakoplov sam so prepustili na morju njegovi usodi.
Stari oče obhajal svoje unuke. — Bivši knez Luwenstein, ki je vstopil kot pater Rajniund k dominikaijcem, h obhajal te dneve svoji unukinji Zofijo Lfi-wensiem. in ihfantihjo   Marijo Bragatico.
Proti zadnjemu katoliškemu shodu. — V Inomostu se je vršil prvi večji protestni shod proti delovanju klerikalnih strank. Shoda se je udeležilo mnogo zastopnikov alpskih dežel.' "GovorilV sta prof. Wahrmund in bivši jezuitski pater grof Pavel Hoensbroech.
Strasten turist. — Ritmojster pl. Ro-dakovski je bil strasten turist. Zadnji dopust je porabi! za izlete po tirolskih Alpah. Padel je 150 m globoko in se ubil. Za njim jočejo vdova in dva dečka.
Prvi predsednik ruske dume. — V Moskvi je umri v starosti 40 let Murom-čev, prvi predsednik ruske dume. Bil je pravni profesor na vseučilišču v Moskvi in slovel kot eden najboljših juristov na Ruskem.
Ivan Kravos
si Kornu & ||. CtJUEl na Komu *i. II
sedlarsla delavnica
ia zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali   pa   težko vožnjo;   dalje ima  v  zalogi razlifine konj-•JBRSs&te^^JSfSr^   '*» Potrebščine, potovalne  potrebščine  kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice ' itd. —  Izvršuje in sprejma v g^SHV popravo različne koleseljne in ^Jjj§i§§g . kočije.        ¦ Poprauila se izvršujejo točno. Cene zmerne.   *WB
Ceniki jedil in pijač
- za gosHlničavje ¦
se dobč u »Goriški Tiskarni" fl. Gabršček
po 20 »In. komad.
HMaJi
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. ako Je oglas obftelnejli se računa -m vsako besedo 3 vin. HaJpripravneJSe inserlranje ia. trgovce In obrtnike.
Koliko Je raanjaii* trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih n« debeli (In flelo v mestu) nihče ne petna, ker niVJe* ne Inaerirajo. Skoda ni majhn«.
Fran Hivak. brivec _*L2TS?&f.
občinstvu v mestu in iia deželi. Postrežba točna in čista. V zalogi *e dobi razne toaletne potrebščine po zmeru? ceni. Prevzema tudi vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 12 naprej kg.________________
Lepa zračna soba w?rLy?tf&L
Ivana št. 7.
Hiša
SUKNA
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian %%&
v Humpotcu na Češkem
Tvoroiške cene.              Vzorci franko.
¦ ^          v dobrem stanju, z   več
stanovanji, krčmo, štacuno in obširnim dvoriščem, vse ob glavni cesti v veliki vasi na Goriškem,
se proda
radi  družinskih  razmer.   —   Naslov   pove naše upravništvo.
! Suni k soojmn !
Ludovik Borovnik
v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem
se priporoča za nabavo pušk na krogla in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, Ii0bert-p0.sk in klice? za vsakovrstno
zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi 1 pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!!
rPet čevljev merim, palcev pet", tako je pel naš vrl poet; pri tem pa žalostno je to, da on ni mislil na
priporocujemo kotpriznano
pridatek  / za kavo!
St.žagan Y1655, t HO I
Tokajec, kralj vseh vin!
Kar je mleko nežnemu otrokn, to je odrastlim ljudem-* jjristno tokajsko zdrsu ilno vino! Zdravniško pripor«ceno, postavnim zahtevam odgorarjajoče tokajsko vino je zdravilo za mlade, in stale in ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Cisto, neponarejeno tokajsko vino ozdravlja posebno želodčne nadloge, pomanjkanje krvi, vstvarja apetit in vzbuja v veliki meri veselje doživljtirja pri mladih in starih. — Produkcijo vseh naših vin nadzoruje država in ta vina je razglasilo visoko kr. ogr. nolje-ieljsko mimsterstvo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih uspehov nudi Tokajec tudi izboren Užitek! — Da se omogoči vsakomur uživati ta biser med vsemi vini, smo sestavili skrbno dv« kolekciji, kateri razpošiljamo v ?se kraje franko zabojnine in franko poštnine in sicer
Kolekcija št. I.           •
steklenica 0.5   1 petletnega med. - Samorodec (Samorodner) „        0.5   1 osemletnega „'          „                  „
„        0.25 1 petletnega med. - samotoSa (Ansbruch) „        0.25 1 osemletnega ,,           „              „
Kolekcija št. II.
pet staklenie 0.7 I petletnega med. - Samorodca (Samorodner) „         „      0.7 1 osemletnega ,,            „   -           „
,.      ..¦„.¦     0-5 1 petletnega med. - samotoSa (iusbrucb) „        „      0.5 1 osemletnega „          „              „
Eron 9-
brez kiikib drugik izdatkov! proti   povzetju ali-" p red plačilu, gor. zneska.
kroa 63'50
brez kakih di-ugih iz Jatkov! fraiiko zabojnine in frauko postaja, plačati tekom 30 dnij od datuma  na fakturi.
Akcijska družba tekajskih vinskih producentov
(Gesellschaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vertriebs-Abteilung)
Budimpešta V., Lip6t-k(irut št. 2.
Odlikovana skoraj v vsej" državah! Zahvalna in priznalna pisma od visoke in najriije gospode.
Dobri zastopniki, ki "imajp;.v,.>TŠjih krogih, znance in tudi dostop v te kroge, si  lahko zagotov* s pri-poročažjeni naših vin lep zaslužek, oziroma tudi stalno plačo!
J|  Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici   |J
#ft%.                      regietrovana zadruga z neomejenim jamstvom.                          au
¦g*-'"-            Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko * obrtne zadruge v Gorici c je z ozirom
jat       na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana Dravila, pri TS       skupni seji dne 30. decembra i905. sklenila za leto 1906. ta-le način po*slovanja: *$              -Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po
4g       2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$ obresto vanju. 4ig.-'.'           -Doba za odplačilo pri posojilih   na obroke se po želji izposojevalca določi
2___*U!5U??L 10 ^Lveč let.
3» .   v ¦   Vjaik izposojevalec plača pri zajemu posojilc enkrat za vselej, mesto uradnine "•^T " '"•*/« 9» prispevka v posebno'rezervo za morebitne izgube.
2|L s>-; Sprejema navadne hranilne vloge/v vsakem znesku, jih" obrestuje po 4»f,% H»pr:i ?<*g6je, stalno požene pa po dogovoru                                                                        '¦"¦'
T|                   Deleži so" dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
4&                   Zadruga objavlja vea avoja naznanila vfiauopisih »Soča« in »Primorec«.
. bil,.naj se.
Nova pravila so se razposlala vBea članom; če jih pa po pomoti ni kdo do-oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu/..
Načelstvo in nadzorstvo.          g*
„0H0!"
! o
One brez konkurence.
GORICA
Ieo6ledaHiMiil.Sf.f4
+ M. Gal +
_ Kitni pasovi. Preveze za život, g J§ Elastične nogovice in preveze za 9 M# krčne žile. Ortopedtčm aparati iti -Ig razne priprave za bolnike. * mX Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, h 1 n termometri, raznovrstni klistirji, x\ S % zračne blazine in vsi gumijasti g I*                     predmeti.                     g*,
¦ © Parfumi, mila, glavniki, ščetke za %
IS zobe, ogledala, čevlji za deževno g
wR vreme   in    nepremočljivi    dežni ^
plošči.
BretelUs                    HreUlIe
POZOR ! le v Gledališki ulici št. 14
Sveže surovo maslo
ia kraYJeKH> mleku, 10 funtov v ko&tuioi K 7'70. —
MED z« bolnike, 10 funtov K 4'7ti.    - Za poskuSi>jo,
vsacega polovico K b'^36. Kdor narodi enkrat, ostane
stalen odjemalec.
IltupoSilja gospa DTM, Kotawa 20. (Avstr.)
One dame
so jako krasne,
ki se umivajo le s PiinaČkovim nedosežnim
M
—    milom    —
LAM
(6
ki je na prodaj po 70 vin. kos ali pa škatlja s 3 kosi za 2 K.
To milo, ki je zakonito varovano, izdeluje
J. Pilnaček,
c. kr. dv. založnic v Kralj. Gradcu na Čeiken.
LANOL se dobiva v Gorici pri sledečih tvrclkah : To ros Drobnič in drug, Ivančič IS> Kunnčič, Fran Novak iti na Jesenicah pri g. M. Šinkar.
udlikoviea pehaiija jr siadJiičarna
Karol Drasčik
v Gorici na Koran v (lasio! hiti)
zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane veiikonočn) pince itd. Prodaja različna lin« vina In liksr|« na drobno aH v originalnih buteUah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogc-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
mr* po jako zmernih cenah. *~*W
Veiika zaloga dvokoles od ^» K:U) 3(X); šivalnih strojev od K 30 -250; gramofonov od K 15 1500; plošče od K 1-4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t d. ~~ Mehanična delavnica pri
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 34.
Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej.
Anton Potatzky v Carici.
V* sredi Raltelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliče ilraberikeg« fi drabaso« blaf« ter tkaiii* pcaje !s alti}.
POTRSBSOINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe §ivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojait in šeotjatfa.
8Tetfnjice. — Rožni venci. — MaSne knjiiiee.
tišna obdala za tss letne časa,
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave ii Melje.
Najbolje   oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in trgih _______        *«*• n« deželi    *    a?- ~fi
._ trgih
35 -i,  ^j|
30 let obstoječa strokovna krojačnica za
gospoda vsakega stana. Zflloga usakourstnega blaga iz inozemskih In čeških louaren !er izg^
louljenih oblek. Blago na  meter po iiajnižih cenah.
= Zaloga blaga = za sokolske kroje.
Ha željo se obleka tndi akroji
Zaloga orožja in ne oprave k uniformam,
kakor tadi za brate ..Sokole", samo v
trgoiiai
M.  POVBRAJ
v Gorici  na Travniku štev. 5.
GORICA.                             GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. -—Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. Budjejeviško iii puntigamskb* pivo. — Gene jako zmerne. —.Postrežba pod novo upravo skrbna točna.