Naš si od zdaj, in povej po pravici, kar bodem te prašal: Konjski čemu ta razvlak je storjen 'i kdo ga je sostavil? Kaj je namen? kak verski uzrok? li naprava za vojsko? Rekel je, uni pa zvit ino umen Pelaških kovarstev K zvezdam kviško okov oproščeni dvignol je rocl: Lučice večne, o ve in pa vaše neskrunljivo bogstvo Sidite priče — je djal — in vi strašni oltarji i noži, Ki sim ušel vam, i venci bog6v, ki vas nosil sim žrtva, — Že prestopiti smem zdaj Grajcov svete pravice, Smžm črtiti možd, i na dan prinesti vse skrivno, Tudi vezf postav me ne vežejo več domovinske, Bodi le mož ti beseda; ohranjena Troja ohrani Vero pa tud, če resnico povem, i veliko povrnem. Ve Danajcov zaup ino vojske nada začete Palade bila pom6č je vselej; odk&r pa brezbožni Zlostni Tidejev sin, i zločinstev izmijdnik TJIises Zdrznola sta se, da šla sta nkrast nesrečno PalAdje Iz svetišča, popred umorivši grajske čuvaje, Sveti ugr&bila kip, i z okrvljenema sta rokama Zupala se dotaknit'pajčol&na deviškega bognje, Od sih dob obrnol se potekli je up od Danajcov, Vsa se potrla je moč in odn&gnolo bognjino srce, Tudi dvomljivega ni Tritonia znamenja dala; Komaj postavili kip so v stan, zažare migljajoči PlAmeni jej iz oči povzdignjenih, slan se po udih Pot pocedi, in od tal — o čudo je praviti! — trikrat Sama je »kit in pa kopje v rokah drže poskočila. Naglo podati v pobeg se na morje veluje nam Kalkant, In da razdjati ne d& z Argolskim orožjem se Pergam, Ako po božji naznani se ne vrnejo v Argos, in bognje Zopet domu ne neso, ki pril&djali so jo čez morje; Zdaj pa jadrali domu so z vetrom v očetne Micene, Spravljajo boge seb6j in orožnih priprav; al po morji • Pridejo semkaj na hip; tak znamenja vredil je Kaltant, Namest Pal&dija to so podobo postavili bognji Za razžaljenje zato, da nečist bi popravila tako. Ta pa tako neizmerni raz vlak je sostaviti Kalkant Z dobov zloženih velel i v nebo povzdignoti vkazal, Da bi moč ne bil<5 skoz vrata privesti ga v mesto, In bi ne mogel ljudi več varvati v starem češčenji, Ker, če Minerve dari oskrunele vaše bi roke, Priamovemu prti kraljestvu pogin i Friž&nom, Toda bogovi zaznim obrnite ta v samega njega! Ali če spravili vi z rokami bi v mesto ga svoje, Azija cela z močjo priliiti do Pžlopa zidov, Tota osoda potim pa zadela unuke bi naše. Zavolj tih zanjk i zvij&č prisegolomca Sinona Vjeti z lestjo in prisiljenimi smo solzami verjeli, Ki nas Tidejev sin ni, in ni Larišan Aliilej, Vkrotilo ni deset let, zm&galo tisuč ne ladij. M. V a 1 j a v e c. Vraže primorskih Slovencov. » raz je (oliko med našimi Slovenci, da je joj! Od leh je bilo mnogo- krat govorjeno v Novicah, v Vedežu in v Slovenski BSeli, tako da je skorej nepotrebno, da še kej tukej od tega govorim ; ludi mi ni mogoče veliko povedali, ker sim premalo se s priprostim ljudstvom pečal. Vender pa bom enmalo od tega povedal, kar sim ravno zvedil. Da so res copemice, coperniki, Škrateljni itd., si ne da neuki Slo- venec nikakor izbili iz glave, zakaj tako je slišal od svojih rajnkih in druzih starih ljudi, in mora res biti, naj kdo temu nasproti reče, karko- li hoče. Copemice so v zvezi s hudičem, in z njegovo pomočjo zamo- rejo veliko veliko storiti, posebno pa škodvali bližnjemu na blagu in na zdravju. Ce komu kdo v hiši oboli, mu je že narejeno; če živina bole- ha, je že neki copernica (ali pa kak copernik) ji škodila. One stopajo v megle in oblake, se ondi ženijo, plešejo in točo delajo. Posebno se rade o mlaju shajajo o ponočnem času. Kadar se hudo vreme bliža, in se k toči napravlja, je treba s posvečenimi zvonovi zvoniti. Strelni prah ali smodnik (pulfer) žegnali, z njim puško nabasati, pa namesti krogle prid- jati glavo žeblja, s kterim je bil žrebec podkovan — to verže copemice iz oblakov doli na tla. Kadar ima toča priti, ali kadar že toča pada, vražne babice (in tudi babjeverni dedci), precej veržejo na ogenj žegna- ne oljke in Iojber s pelinom vred; v nekterih krajih vzamejo kak na pol ubit lonec, ga napolnijo z gorečim ogljem, in ga obesijo na terto ali beko, in slavijo vanj žegnano oljko, Iojber, pelin itd. hodijo okoli hiše, in ka- dijo oblakom; ta dim namreč smerdi copernicom, da morajo iz oblakov doli pasti. Ko sim še majhen otrok doma bil, siin moral o lacih prilož- nostih tudi hitro stole vun iz hiše pod milo nebo znositi, in jih tam pre- kucniti, da so slolov noge kviško molele, menda zato, da bi se copemi- ce na njih pobile, ako bi iz oblakov doli padle. V ta namen nekteri tudi gnojne vile tako copernicam nastavljajo. — Copernik in copernica, pra- vijo, ne moreta Čebule terpeti. Tako se spomnim, da sim v otročjih letih t kedaj praviti slišal: »Glej, ta ženska mora biti copernica, ker še duha od čebule terpeti ne more." Copernica ne more v hišo, če se metla po čez postavi na prag; ravno lako ne more po poti naprej, ako se ji čez pol križem postavi metla. Čudno je pa, da se večidel le od starih bab pravi, da so copernice. Od boja copernic s kerstniki o kresu smo že govorili. Sploh verujejo naši Slovenci, da nekej malim otrokom kri iz pers pije; ne vem pa komu se to pripisuje, ali vedomcu, ali mori, ali komu. Mora tlači človeka po noči. Vedomca in moro panati, kakor pravijo, de- lajo pri Gorici tole: Vzamejo tigičo, (Kurbissflasche), jo napolnijo s scav- nico, jo zamaše in jo obesijo nad ogenj v dimnik. Dokler je tigiča v dimniku nad ognjem, ne more ne vedomec ne mora ne v hišo, ne iz hiše, ako je že notri. Ako je ladaj v hiši, ne more vun, pa tudi ne more pu- stili svoje vode; tako mora li poginiti, ali pa se ovaditi, ker pravijo, da je nevidlivo v hiši. V gorah si pa taki, kteri menijo, da jih pogostoma mora tlači, snop slame k postelji vzamejo in pa gorjačo pripravijo; če po noci čutijo, da jih tlači, zgrabijo za gorjačo, in začnejo snop slame pretepati, ker menijo, da v slami moro mlatijo. V Ipavski dolini sim vi- dil, da se je hišo tako zavarovalo pred vedomcom in moro. Eden je vzel vilice ali pa nož, in jih vnic zagnal v hišne duri od znotrej, da so se vanje zapičile. Kjer je tako v duri zaboden nož ali pa vilice, ne more mora in tudi ne vedomec čez prag. Vedomec je človek; kako se ubrani, da novorojeno dete ne poslane vedomec, je bilo že rečeno. Od njih se pripoveduje tudi, da se po noči na križpolih snidajo in kot koštroni terkajo. Zatorej mislijo 23* nektftfij da je vedomep vsak človek, ki irpa plešjtsjo gl?yp. Vedptncf imajo nekteri za slrašnp velikane, kjeri se ponoči pkoji klaljjo po in po polju, in da imajo lako moč, da stare drevesa izruvajo. Š/nert je po mislili naših Slovencov bela žena. $kratQlj ima rudečo kapico; se klati po robeh, gorah, gpjzdih, % bičeij) poka in žyjžg3, tpr človeka inpli, da pravo pot zgresjj; kadar j? (ako človeka napeljal, ?e pa zakrohota. Ponočne svpčice (Jrrlichter) so uboge dušice, ki miru in pokoj? iščejo. Ogenj, ki se ga po noči vidi, kaže, kje je šac a|i zaklad zakqp?q, tey pravijo, da Šqc cvet$. Varuje pa ga škratelj. Ako pa kdo pateroostef Ijekej yerže, kjer tak ogenj zagleda, ter nckej pomoli, prežene škrateljn^ in je njegov. Kdor zve za tičje gnjezd,o, ne sme lega pod streho povedati; sjeei; pridfi kača, in mu v gnjezdu vse jajčka spije. Pri Goricj sploh verujejo ljudje, da hudobna oko (das bose Aug$) str^špo šjiodi- ffocian$i#. Slovenska slovstvena zgodovina. (Dalje.) Vcenel In nasledniki tih svetih sedmih. Na čelu teh se znajde Konstantin, bulgarski škof, učenec in goreč na- slednik sv. Konstantina ali Cirila, slovanskega aposteljna. Učene dela tega izverstnega moža: Atanazja iz Aleksandrie 4 knjiga f roti Arianom, prestavljene v letu 906 na tirjatev cara Simeona, in o- ranjene v dveh rokopisih iz 15. veka, je že K. Kalajdovič spomnil. To- da Dobrovski in več druzih učenih tega veselja niso pustili, da bi beli dan zagledalo. Pa zdaj se je vender našel v zborni knjižnici v Moskvi en rokopis na belani iz 11. stoletja, namreč zbirka govorov o nedeljskih, evangeljih, deloma iz Ivana zlatousta (37 govorov), deloma pak iz Izi- dorja Peluzionskega (5 govorov.) Po Šafarikovih mislih se ima tudi: »IVapisanije v pravej vere« pri- pisovati temu škofu Konštantinu, katero se je v bulgarskem, za cara Ivana Aleksandra spisanem rokopisu od leta 1348 obderžalo, in se zdaj v zborni knjigarni hajde. Od tega škofa se ima dobro ločiti Konstantin modroslovec Kostenski ali pa Kostenecki, to je, rojen iz mesta Kostenec (ne daleč od Sofie), ki je v pervi polovici XV. stoletja v Zegligovskem samostanu blizo Skopja živel, in je tukaj o slovanskih čerkah, kazanjih (pridigah) evangeljih, in o življenji serbskega kneza Štefana Lazarja (t 14li) i. d. govoril. Cirigorij, bulgarsk pop (presbyler) sicer nepoznan, je prestavil za bulgarskega cara Simeona, okoli let 880 — 927 kratko svetno in cerkveno zgodovino, v kteri se posebno važen odlomek o razdjanji Troje, vzet iz greškega letopisca Malala, znajde. Veliko obširnisi je, kakor v greškem izvirnem spisu, ki se je do nas ohranil. Odlomki od ^ega se najdejo v Kalajdovičevem, že omenjenem delu, in za izdanje se je (udi go- reči Josip Bodjanskij trudil pri cesarski družbi za zgodovino in starine.