Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja, 25. junija 1967 Leto XXIII. - St. 149 (6733) Pomen občnega zbora Slovenske prosvetne zveze Nedavni občni zbor Slovenske prosvetne zveze je bil pomemben iz več razlogov. Predvsem je bil to občni zbor naše osrednje prosvetne organizacije, ki povezuje celo vrsto prosvetnih društev in skupin, živih matic našega narodnega življenja na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Potem je bij to združitveni občni zbor dveh, doslej devetnajst let ločenih prosvetnih zvez, Slovenske prosvetne zveze in Slo-vensko-hrvaške ljudske prosvete, v eno samo prosvetno zvezo. Ir. ne na zadnje je bila to živa in zavzeta izpoved globoke zavesti naših ljudi, da je prosvetno d"'o vanj e tista oblika narodnega življenja, ki se uspešno postavlja pred mnoge druge in ki je mnogim drugim nujno potrebna osnova. Bolj kot kateri koli občni zbor doslej je ta poslednji bil odraz sedanjega stanja naše napredne laične prosvete, odraz njenih razvojnih možnosti in razpoloženja prosvetnih delavcev, preko njih pa vse tiste slovenske javnosti, ki kot zaveden del naše skupnosti čuti potrebo po kulturnem in prosvetnem izživljanju. Objektivna ocena je pokazala, da smo lahko s prosvetnim stanjem in s prosvetnimi prizadevanji med Slovenci v Italiji zadovoljni in da smo lahko še zlasti zadovoljni z deležem ki ga ima Slovenska prosvetna zveza s svojimi društvi v teh prizadevanjih. Po zmernih statističnih ugotovitvah je bilo vseh kulturnih in prosvetnih prireditev y lanskem letu blizu 600, samo v letošnjih prvih mesecih pa čez 360. Od tega števila odpadejo približno tri četrtine na prireditve društev SPZ in SHLP ter še nekaterih samostojnih kultumo-umetniških ustanov, katerih delovanje ima, čeprav na višji ravni, v naših pogojih tudi nesporno ljudsko-prosvetno vlogo. Če so že ti podatki sami po sebi zgovorni in pomembni, pa je še toliko bolj pomembno dejstvo, da je za njimi na stotine ljudi, ki so aktivno vključeni v kultumo-prosvetno delovanje od poklicnih igralcev in poklicnih glasbenikov pa do odbornikov prosvetnih društev, članov pevskih zborov, dramskih amaterskih skupin, inštrumental-hih in godbenih ansamblov, Predavateljev itd., predvsem pa, da je te prireditve obiskovalo ha desettisoče ljudi, se ob njih navduševalo in črpalo iz njih he samo prosvetno, temveč tudi narodno hrano v najširšem pomenu te besede. Res, da je diskusija na občnem zboru pokazala tudi na nekatere pomanjkljivosti našega prosvetnega življenja, da je z vso demokratično širino in ostrino, ki sta bili značilni za ves potek tega občnega zbora, grajala nekatere napake subjektivne narave, katerim bi se bilo mogoče tudi izogniti, za razliko od onih objektivne narave, ki so pogojene v naših skromnih gmotnih možnostih tn v naši politično tako razvejani družbi. Toda kritika je bi-la, z izjemo nekaterih, v ostalem tudi ovrženih trditev, izrazito konstruktivna v iskanju načinov in poti za uspešnejše delo v bodočnosti. Mogli bi reči, da je bila kritičnost na ravni kulturnega dialoga, ki je sicer nakazal tudi nekatere različne poglede o metodi dela m tolmačenja nalog ljudske prosvete, ki pa je prav zato izzvenel v soglasnost glede prvega In temeljnega vprašanja: delati, da bodo rezultati še boljši, da bodo zaživela sedaj manj živahna ali celo mrtva področja, da bodo zaživele nekatere u-mirajoče zvrsti prosvetnega izživljanja, da. se pritegnejo k delu mnogi odsotni intelektualci, da se izboljša kvaliteta in predvsem, da bodo društva v večji •beri kos svojim splošnim narodnoobrambnim nalogam. Glede na to, da je bil občni rbor SPZ tudi združitveni občni *bor dveh, doslej ločenih osrednjih prosvetnih organizacij, je Povsem naravno, da je tudi to V'rajanje bilo predmet živahne Oprave. Velika večina delegatov posameznih društev je združitev razumela irc sprejela kot logično potrditev dejanskega stanja na terenu, kjer sta kot dober zdravnik in pa trezno spoznanje, da nam Je cepljenje moči samo v škodo, spontano odstranjevala ovire za skupno delo in postopno po naravni logiki dejstev zbližala ljudi dobre volje in dobrih namenov. Ugovor nekaterih posameznikov proti združitvi, oziroma skeptično gledanje teh posameznikov na združitev, je slonelo na nezaupanju in na trditvi, da je to združitev v levo ... in da bi združitev morala iti tudi v desno. Nihče ne more oporekati, da bi združitev vseh obstoječih o-sredr.jih prosvetnih zvez med zamejskimi Slovenci, in vseh na prosvetnem področju delujočih moči, ne bila zaželena in koristna ob predpostavki, da je vsem najvišji smoter delati za prosvetni dvig in kulturno rast, a zlasti še za krepitev narodne zavesti naših ljudi. Toda vprašati se je treba, če je danes taka vseobča združitev mogoča, če je čas zanjo dozorel? Zdi se, da mnoga dejstva kažejo, da ni. A zakaj bi se potem morali odreči vsaj delni, v praksi že izvedeni združitvi, posebno še, če ta združitev sloni tudi na istih ali vsaj sorodnih naprednih pogledih in na istih moralnih vrednotah narodnoosvobodilne borbe, ki smo jih sprejeli v dediščino in katerim je občni žbor, kljub različicam v pogledih na združitev, v popolni, tako rekoč manife-stativni soglasnosti, izrekel svojo zvestobo? Vprašanje vseobsegajoče združitve ostaja seveda odprto in občni zbor SPZ ji z ničemer ni zaprl vrat. Nasprotno, skušal jih je odpirati z demokratičnostjo svojega dialoga in z jasno izpovedanimi programskimi smernicami, ki jih je mogoče povzeti v sintezo: delati brez vsakih strankarskih predsodkov in računov za izključno korist naše narodne skupnosti v zamejstvu. To je široka, za vsakega poštenega in zavednega Slovenca najširša možna osnova, ki nikomur ničesar r.e brani, a vse obvezuje v iskrenosti in delu za iste smotre. Spričo vseea tega je bil zadnji občni zbor Slovenske prosvetne zveze izjemno pomemben dogodek v našem narodnem življenju, a še pomembnejši bo, če bodo tudi njegovi rezultati v bodočnosti vsaj e-nakovreden odre 7 iskrenosti, s katero je bil prežet j. k. Ameriški predsednik Johnson in predsednik sovjetske vlade Kosigin sta se včeraj pogovarjala pet ur v malem mestu Glassboru blizu Filadelfije. Danes se ponovno sestaneta. Združenih narodov V STEKLENI PALAČI na East Riveru so se po nujnem postopku sestali predstavniki vlade držav, članic svetovne organizacije z izključno nalogo, da prouče stanje, nastalo z izraelskim napadom na Združeno arabsko republiko in druge arabske dežele, in da najdejo rešitev, ki bo zagotovila žrtvam napada njihovo nedotakljivost Nihče si ne dela utvar, da je to lahka naloga, v kateri bo doseženo popolno soglasje vseh včlanjenih držav. Sicer pa nesposobnost varnostnega sveta, da v trenutku izraelskega napada stori nujne ukrepe za ohranitev miru na Srednjem vzhodu, nagibi, ki so napotili Sovjetsko zvezo, da je sprožila pobudo za izredno zasedanje generalne skupščine, in odpori, na katere je zadela v nekaterih državah, ter prvi govori pred avditorijem izrednega zasedanja dovolj jasno pričajo, da so med posameznimi članicami svetovne organizacije bistvene razlike in nesoglasja o tem, kako urediti stanje To je tembolj razumljivo, ker so med velesilami, ki jih vendarle zadene največja odgovornost za stanje odnosov in ki bi bile dolžne izpričati realizem in objektivnost, tudi tiste, ki so s svojo znano politiko do Izraela v zadnjih dvajsetih letih naravnost favorizirale in o-mogočale uresničenje njegovih napadalnih načrtov. liiiilliilililliiiiililiiiililiiilliiiiiiiiiiniililiniiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitmniuiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiililllillliiilillllliiliiiiillllllillliiiHimiiMiiiii PO PRVEM SESTANKU V GLASSBORU Danes nov sestanek med Johnsonom in Kosiginom po sestanku pa Kosiginova tiskovna konferenca Včeraj si je Kosigin ogledal Niagarske slapove - Johnsonov govor v Los Angelesu - Sestanek Gromika z de Murvillom NEW YORK, 24. — Kakor javljeno, se bosta predsednik Johnson in predsednik sovjetske vlade Kosigin ponovno sestala jutri v Glassboru. Posestanku pa bo imel Kosigin tiskovno konferenco, ki je bila za sedaj določena ob 20. uri po krajevnem času (ob dveh zjutraj v ponedeljek po italijanskem času). V poučenih krogih pravijo, da Kosigin želi obravnavati na tiskovni konferenci čim večje število vprašanj, med katerimi so glavna svetovna vprašanja kakor Srednji vzhod, Vietnam in jedrska vprašanja. Tiskovno konferenco bodo namreč neposredno oddajale nekatere ameriške televizijske mreže. Računajo, da bo tiskovna konferenca trajala vsaj poldrugo uro. Morala bi se za- lometrov. Kosigin je vztrajal, da , prišel v Glassboro z dobrim na- četi jutri ob 20. uri po krajevnem času, toda uro bodo eventualno menjali, če bi se pogovor Kosigina z Johnsonom podaljšal. Poleg tega bi se začetek tiskovne konference lahko zakasnil zaradi velikega nedeljskega prometa. Kosigin se bo namreč moral vrniti z avtomobilom iz Glas-sbora v New York. Glassboro je pddaljen od New Yorka 156 ki- mora biti tiskovna konferenca v palači Združenih narodov v New Yorku. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše je izjavil, da je pobudo za nov sestanek v nedeljo dal Kosigin, ker je želel nadaljevati diskusijo, in Johnson je ponudbo takoj sprejel. Kosigin bo odpotoval v Moskvo v nedeljo zvečer. Takoj po včerajšnjem sestanku z Johnsonom se je Kosigin vrnil z avtomobilom v New York, Johnson pa je odpotoval v Los Angeles, kjer se je udeležil banketa, ki ga je organizirala demokratična stranka v okviru zbiranja prispevkov za volilno kampanjo v letu 1968. Ob tej priložnosti je Johnson izrazil zadovoljstvo, ker se je lahko pogovarjal s Kosiginom in je dejal, da en sam sestanek seveda ne ustvari miru. Pripomnil pa je, da je Kosigin menom in da je poudaril, da je vedno koristno skupno pogovarjati ?e. Zatem je Johnson izjavil, da so velike in resne razlike med ameriško in sovjetsko družbo in da se ne sme pokazati preveč optimizma naslanjajoč se na uspeh prvih razgovorov. Svet, je dodal Johnson, je še vedno nevaren tudi za večje države in vse države se morajo odločiti za težavne izbire. Johnson je dalje Izjavil: «Kosigin je ded mnogo več časa kakor jaz in sporazumela sva se, da hočemo svet miru za naše vnuke. Mir na svetu je v veliki meri odvisen od modrosti, pameti in razumevanja-dveh velikih držav, ZDA in Sovjetske zveze. V jedrski dobi imata ti dve državi veliko odgovornost za svetov-. ni mir. Nekaj pred prihodom Johnsona | lom. v Los Angeles sta bili dve demonstraciji proti vojni v Vietnamu. Ene od teh se je udeležil tudi boksarski prvak Cassius Clay. Kosigin si je danes ogledal Niagarske slapove. Spremljali so ga njegova hči, zunanji minister Gro-miko ter sovjetski diplomati in funkcionarji. Navzoči so bili tudi predstavniki ameriškega državnega departmaja in agenti tajne službe. Pred letališčem je Kosigina prisrčno pozdravila množica dva tisoč ljudi, župan tamkajšnjega mesteca je podaril Kosigi-nu zlate ključe mesteca. Slapove si je Kosigin ogledoval približno eno uro, zatem pa sl je ogledal hidroelektrično centralo na Niagari in se zanjo zelo zanimal. Sovjetski zunanji minister Gro-miko se je nocoj ob 20.15 po krajevnem času sestal s francoskim zunanjim ministrqjn de Murvil- iHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuuiiiimii...,i,i,niAmi„iii<>i,t,iiii,iiii,iuiniimi\ii,i SOVJETSKI PREDSEDNIK ODPOTOVAL IZ KAIRA Uradno sporočilo o obisku Nikolaja Podgornega v Kairu Sporočilo ne omenja rezultata posvetovanj, ki ga bodo sporočili drugim arabskim državam • Huseinove izjave V ZDA se v zadnjem času v mnogih državah ponavljajo rasistični izgredi. Nedavno so bili taki izgredi v Tampi na Floridi. Nerede je izzval policaj, ki je ubil črnskega dečka z izgovorom: «Sumil sem, da namerava krasti.» Slika kaže policaja, ki nadzoruje štiri vklenjene črnce. KAIRO, 24. — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Nikolaj Podgomi je zaključil svoj obisk v Kairu In je davi odpotoval v Moskvo. Med potjo se je ustavil na Brionih, kjer ga je sprejel maršal Tito. O tridnevnem obisku Pod-gomega v Kairu so objavili kratko uradno sporočilo, ki v bistvu nič ne pove. «A1 A-hram» pa piše, da bodo o izidu razgovorov obvestili druge arabske države. Uradno sporočilo pravi med drugim: «Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da bo obisk Pod-gornega prispeval k utrditvi in k še večjemu razvoju prijateljskih odnosov in širokemu sodelovanju med obema državama.* Sporočilo poudarja, da so sodelovanje in prijateljski odnosi v interesu miru in varnosti vseh narodov sveta, kakor tudi sovjetskega in e-giptovskega ljudstva. Med razgovori sta obe strani «proueili nekatera vprašanja o stanju na Srednjem vzhodu zaradi izraelskega napada proti ZAR in drugim arabskim državam ter potrebne ukrepe za odpravo po- sledic tega napada*. Dalje pravi sporočilo, da sta obe strani razpravljali tudi o vprašanjih, ki so povezana s povečanjem in z utrditvijo prisrčnih odnosov ter bratskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in ZAR. Obe strani sta si izmenjali poglede na nekatera važna mednarodna vprašanja, ki zadevajo obe državi. Sporočilo poudarja na koncu iskren sprejem, ki so ga priredili Podgornemu, ter «ozračje bratskega razumevanja in tradicionalnega prijateljstva, ki je označevalo razgovore*. «A1 Ahram* piše, da se je Kosigin včeraj popoldne pred zadnjim sestankom z Johnsonom pogovarjal po telefonu s Podgornim. Jordanski kralj Husein je odpotoval v Nevv York. Med potjo se je ustavil v Rimu, zatem pa v Parizu. V Rimu je izrazil upanje, da bo sedanjemu zasedanju glav- ne skupščine OZN sledil arabski vrh. Na vprašanje, ali je razočaran, ker do sedaj niso sklicali tega vrha, je Husein odgovoril, da so voditelji sedaj v OZN in potem se bo videlo. Dodal je, da bo v New Yorku govoril za Jordanijo ter za arabski svet. V Parizu je Husein v kratkem govoru izjavil, da upa, da se bo ob povratku iz Nevv Yorka lahko sestal z generalom de Gaullom. Husein se je ustavil v Parizu eno uro in je nato nadaljeval pot v Nevv York. Kairski list «A1 Ahram* poroča, da je predsednik Naser poslal včeraj kralju Huseinu »važno po slanico* v zvezi s Srednjim vzhodom, drugo poslanico pa «0 mnenju Kaira o sestanku arabskega vrha*. List obtožuje ZDA. da skušajo prepričati Jordanijo, da bi prekinila obnovljene tesne odnose z Egiptom. Pri tem dodaja, da so ZDA obljubile Jordaniji pomoč, če se bo Husein »iznebil Naserja*. (Nadaljevanje na 2. strani) Sovjetska pobuda je bila posledica tega, da je bil varnostni svet z akcijo ZDA in Velike Britanije v svoji mirovni akciji praktično blokiran. Jasno je namreč, da ni mogoče ostati pri prenehanju sovražnosti na izraelsko-arabski meji, če hočejo zagotoviti trajnejšo pomiritev in stabilizacijo v tem delu sveta. V interesu miru, pravice vsakega naroda do suverenosti in uveljavljenja demokratičnih odnosov v mednarodni politiki, kar je mimogrede rečeno, zapisano tudi v ustanovni listini OZN, je, da napadalca obsodijo in da se vrne na izhodiščne položaje. Nasprotovalo bi naporom in težnji naprednega sveta, če bi Izraelu priznali pravico do o-svojenega ozemlja ali pa pravico, da ga uporabijo kot faktor pritiska in izsiljevanja. Govor Kosigina pred generalno skupščino je bil nepopustljiv v obrambi življenjskih intere-. sov arabskega ljudstva in v. obsodbi izralskega napada,: vtem ko je Johnsonov govor v združenju ameriških učiteljev, in profesorjev temeljil na po-’ vsem nasprotnih izhodiščnih, pozicijah, kar kaže na resnost, sedanjega položaja in veliko-razdaljo med Sovjetsko zvezo, in Združenimi državami Arne-! rike. V takšnem položaju so lahko: posebno važni napori in kon-. kretni ukrepi, ki jih uveljavlja-’ jo socialistične in nevezane dr-, žave v Združenih narodih in. zunaj njih za obsodbo izrael-. skega napada. Živahna diplo-, matska dejavnost Jugoslavije, in njenega predsednika, spro-i žena na dan napada, je sesta-i vina fe širše zasnovane miro-, ljubne aktivnosti. Ta dejavnost, je koristna ne samo z vidika: izmenjave in usklajanja mnenj, 0 aktualnem mednarodnem po-, ložaju in stanju na Srednjem, vzhodu, marveč tudi z vidika-priprav za nadaljnje akcije,, ki bi jih bilo treba v tej zvezi, začeti in voditi. Ne glede na ogromen prispe-, vek, ki so ga dali Združeni! narodi v zadnjih dvajsetih le-! tih za stvar miru, vendar niso, bili zmeraj na višini nalog Od-! nos v svetovni organizaciji je, bil več let tak, da so bile, sile miru dostikrat preglaso-, vane. Razpadanje kolonialnega, sistema, zlasti v zadnjih nekaj, letih, in nastop na svetovnem, prizorišču večjega števila na! novo osvobojenih dežel, ki po. naravi svoje družbene biti in, logiki svojih interesov slede' nevezani politiki, pa je povzro-: čil tudi v samih Združenih narodih kvalitetne spremembe. Med novimi državami se namreč čedalje bolj krepi prepri-1 čanje, da sta njihov obstoj in blaginja odvisna prav od tega, v kolikšni meri bodo nače-| la miroljubnega sodelovanja1 med državami in izključevanje sile iz mednarodnih odnosov postala sestavina splošno veljav-, nlh norm mednarodnega občevanja ne samo med velesilami, marveč tudi med vsemi državami ne glede na njihovo velikost in družbeno orientacijo. Drugače povedano, širi se krog držav, ki povezujejo svojo lastno usodo z usodo splošnega napredka na svetu. Zato bi bilo treba docela u-temeljeno pričakovati, da bo generalna skupščina našla v sebi dovolj moči, da bo obsodila napadalca in poskrbela, da se bo vrnil na izhodiščne položaje, da zagotovi nedotaklji-, vost arabskih dežel ne glede na! odpore, ki prihajajo z raznih1 strani. S takšno obsodbo bi se povečale možnosti za ureditev' tistih problemov, ki izvirajo bodi iz sedanjega izraelsko-a-rabskega spopada ali iz stanja pred njim. Ce bi Združeni narodi ne mogli doseči obsodbe napada, bo vsa odgovornost zadela sile, ki odkrito ali prikrito podpirajo metode nasilja in diktata. To bi pomenilo ustvariti in uzakoniti nevaren precedens, ki bi v sedanjem napetem in zaostrenem položaju utegnil dobiti širši razmah tudi v drugih delih sveta. Sicer pa, mar dolgotrajna vojna v Vietnamu ne dokazuje najbolje možnosti in nevarnosti prav takega mednarodnega razvoja odnosov? Dolžnost Združenih narodov je, da obsodijo izraelskega napadalca, da bi se sami uveljavili, da bi zagotovili državam in narodom pravico do samostojnega in svobodnega življenja in do nadotakljivosti, da bi ubranili mir povsod in v vsakem primeru, ki za njegovo ohranitev in zagotovitev svetovna organizacija tudi obstaja. 1 M. K. Predavanje ministra Tolloya o gospodarski obnovi Trsta GovoriI je tudi o gospodarskem sodelovanju z Jugoslavijo in omenil nadaljevanje trgovinskih pogajanj med obema državama Na povabilo združenih sekcij PSI-PSDI iz Sv. Sobote in Sv. Jakoba je minister za zunanjo trgovino Tolloy sinoči na sedežu v Ul. Fla-via predaval o svobodni trgovini In miru, kot za gospodarsko obnovo Trsta. Po krajšem govoru tajnika De Gioie je minister Tolloy razvil omenjeno temo in osvetlil nekatera vprašanja, ki so z njo povezana, s političnega in gospodarskega vidika. Minister je glede vloge, ki jo ima Trst v sklopu mednarodne trgovine, poudaril, da je ta daleč važnejša od vloge, ki jo danes mesto dejansko igra, predvsem zaradi tega, ker ni Italija nikoli znala pravilno oceniti in izkoristiti gospo darskega potenciala, ki ga Trst predstavlja že od davnih časov. Trst je znal zlasti za časa Marije Terezije razviti nekatere gospodarske dejavnosti v mednarodnem merilu, med temi predvsem svojo emporijalno vlogo v središču prometnih tokov v smeri iz sred. Evrope in proti njej. Trst je postal naravno pristanišče vse sred. Evrope in to vlogo bi bil tudi ohranil da ga ni poznejša fašistična miselnost okrnila. Tudi v poznejših letih, pa skoraj vse do danes, so razne oblike nacionalističnih izpadov zadrževale mesto in njegovo ekonomijo, da se nista mogli razviti, kakor bi se lahko. Na srečo so te škodljive zavore v zadnjem času v glavnem popustile, pred kratkim pa smo zabeležili zadnjo zaostritev, in sicer v zvezi s po gajanji za nadaljnje gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo. Nekateri nacionalistični elementi iz Trsta nosijo glavno krivdo, da so se odnosi med sosednima republikama začasno poslabšali; v prepričanju, da ne smejo začasne in obrobne politične praske kvariti splošnejših in trajnejših interesov je ministrstvo za zunanjo trgovino, te težave pred kratkim odpravilo. Treba je bilo pohiteti, ker so začeli zahodni Nemci v zadnjem času opuščati svojo politiko zaprtih vrat nasproti Vzhodu, ter so pripravljeni vsak čas nadomestiti italijansko iniciativo v vzhodnih deželah in še posebej v Jugoslaviji. Glede gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, je minister dejal, da se to sodelovanje odvija najprej na višini maloobmejnega prometa, nato pa še na višini meddržavne izmenjave. Tako prvo kakor tudi drugo področje sta da MiuiivniiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiimiiiiiiiiuimuniMiMiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiitiimimmiifiiiiiiiiii Podgorni na Brionih BRIONI, 34. — Na poti iz ZAR v domovino je danes prispel na Brione predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaj Podgorni v spremstvu namestnika zunanjega ministra Malika in načelnika oddelka za Srednji vzhod v zunanjem ministrstvu ščiborina ter drugih osebnosti. Na puljskem letališču je Podgomega pozdravil predsednik republike maršal Tito. Ahidzo zaključil obisk v Beogradu BEOGRAD, 24. — V skupnem sporočilu, objavljenem po obisku predsednika zvezne republike Ka-merpna Ahidža, ki je danes popoldne odpotoval po štiridnevnem u-radnem obisku v Jugoslaviji, izražata predsednika Jugoslavije in Ka-(tneruna zaskrbljenost zaradi poslab. šanja političnega položaja na svetu kot posledice politike sile, oborožene intervencije in vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kar ogroža svetovni mir. Tito in Ahidžo sodita, da so ostanki kolonializma rasna diskriminacija, pritisk neokolonializma stalna grožnja za mir, in zahtevata odločno izvajanje sklepa svetovne organizacije o dekolonizaciji. Predsednika sta posebno i poudarila potrebo odstranjevanja nevarnosti jedrske vojne in uporabe sredstev, ki se danes dajejo za oborožitev, za pospešen razvoj nerazvitih področij sveta. Tito in Ahidžo sta poudarila vlogo in pomen politike nevezanih v reševanju mednarodnih vprašanj in v borbi za varovanje neodvisnosti, za ohranitev miru in uresničenje načela miroljubnega sožitja. Predsednika sodita, da je prav v sedanjem trenutku, ko se javljajo nove krize, v raznih krajih sveta, potrebno, da se vse miroljubne sile najodločneje zavzamejo v borbi za ohranitev miru, za razvoj najširšega mednarodnega sodelovanja na enakopravnih osnovah. Predsednik Tito je sprejel vabilo predsednika Ahidža, da obišče Kamerun. Datum obiska bo določen pozneje po diplomatski poti. Nov« civilno letališče v Pulju PULJ, 24. — Tu so danes slovesno odprli novo civilno letališče za mednarodni promet, katerega je gradilo ljubljansko letališče Brnik. Slovesnosti so se poleg zastopnikov izvršnih svetov Slovenije in Hrvatske, zveznih in republiških poslancev, udeležili tudi zastopniki družbeno-političnih organizacij Istre in Primorske, kakor tudi zastopniki domačih in inozemskih letalskih družb. Letališče v Pulju, ki uporablja vzletno stezo vojaškega letališča, ki bo odprto za civilne polete od vsakega petka zvečer do ponedeljka zjutraj, je četrto mednarodno letališče na Jadranu. Močan potres v Skopju SKOPJE, 24. — Prebivalce Skopja je danes zjutraj ob 5,31 prebudilo zamolkli bobnenje, ki je trajalo več sekund in ki so jo seizmološki aparati zabeležili kot potresni sunek šeste stopnje. Mnogi prebivalci so preplašeni zbežali na ulice. Povzročena je bila le majhna materialna škoda na nekaterih hišah, na katerih so se pojavile razpoke na zunanjih zidovih. Središče potresa je bilo tri kilometre od središča mesta. Po mnenju seizmoloških strokovnjakov spada ta 637. potresni sunek po katastrofalnem potresu 26. avgusta 1963 v vrsto normalnih potresnih premikov, ki se javljajo kot posledica dokončnega uravnavanje po katastrofal- nes kljub nedavnim zapletljajem v občutnem razmahu. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je obseg obojesmerne izmenjave narastel za 40 odst. v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta; v letu 1966 pa je vrednost izmenjave na-rastla — v primerjavi z letom 1965 — za 22 odst. Ta izmenjava — je nadaljeval minister — se v prihodnje lahko še občutno razširi, saj predstavlja danes le 2,5 odst. vsa italijanske zunanje trgovine, ki jo cenijo — za tekoče leto — na 12.000 milijard lir. Maloobmejni promet s sosedno Jugoslavijo, pa tudi razvita trgovinska izmenjava med obema državama, naj ne vplivata na tržaške poslovne kroge kot uspavalno sredstvo: na ta promet ne smejo tržaški poslovni krogi gledati kot na nadomestilo za vse tiste velike pobude, ki jih niso povzeli za povzdi. go tukajšnjega gospodarstva. Tržaški poslovni svet mora imeti širše poglede na svetovna gospodarska dogajanja. Nekdanje železne zavesa danes praktično ni več; Italija je liberalizirala že 85 odst. vseh postavk v okviru uvoza iz vzhodnih držav; to je seveda storila z namenom, da bi olajšala uvoz vseh vrst blaga iz vzhodnih držav, pri tem pa si je zagotovila nove možnosti za razvoj svojega lastnega izvoza, saj bodo vzhodne države, če bodo hotele prodajati v Italijo, morale tudi kupovati italijansko blago. Evropska gospodarska skupnost se širi: Anglija, Avstrija in druge pomembne države si prizadevajo, da bi bile sprejete v to gospodarsko skupnost: Češkoslovaška je že v GATT, Poljska in Romunija sta tudi zaprosili, da bi bili sprejeti v to organizacijo, železna zavesa se je zrušila in gospodarstvenikom so odprte široke poti na nova tržišča. Tudi Trst mora nastopiti to pot, vendar ne sme zadovoljiti le z obrobno trgovino. Zato pa naj poslovni ljudje upoštevajo, da se je ustroj sodobne trgovine močno spremenil v primerjavi z ustrojem, ki ga je trgovina imela v prejšnjem stoletju, pa tudi pozneje in tmorda še pred kratkim. Danes ni več toliko važna prava trgovina, kakor pa trgovina združena z industrijskim sodelovanjem. Danes je treba sporazumno proizvajati industrijske izdelke in prodajati to proizvodnjo na tretja tržišča. Če želi ponovno zadobiti svojo mednarodno trgovinsko razsežnost, mora torej Trst o-krepiti ne le svoje tradicionalne trgovinske zmogljivosti, ampak predvsem sodobno zamišljen trgovinsko - industrijski potencial. Ta pa bo popoln le v primeru, če bo mesto tesno združeno s Tržičem in če bo moglo računati na podjetne trgovinske kadre. Tudi v ladjedelništvu bo mogoče še marsikaj doseči, če se bo v tem okviru vodila primerna gospodarska politika: Poljaki so na primer prav te dni izrazili pripravljenost, da bi našim ladjedelnicam naročili gradnjo nekaj ladij aa-svojo trgovinsko mornarico, je zaključil minister Tolloy. Pred tem je minister na srečanju s časnikarji načel vprašanje o napovedanem nadaljevanju pogajanj med Italijo in Jugoslavijo za obnovitev trgovinske pogodbe. Jugoslavija bi morala nabavljati več blaga na italijanskem tržišču, je poudaril minister, ker se je v zadnjem času medsebojna trgovina nekako ustalila na ravni, za katero je značilen določen primanjkljaj na italijanski strani. Sami Jugoslaviji bo nedvomno dobrodošel razvoj trgovinske menjave z Italijo, gospodarsko sodelovanje pa se bo moglo ugodno razviti tudi v sklopu gospodarskih skupnosti EGS in EFTA ter same Kennedyjeve runde, ki se bo pričela postopoma izvajati 1. julija prihodnjega leta, in ki bo olajšala jugoslovansko trgovino s tujino, ker bo Jugoslavija v Kennedyjevi rundi deležna olajšav Vatikan predlaga internacionalizacijo Jeruzalema WASHINGTON, 24. — Stalni opazovalec Vatikana v OZN Alberto Giovannetti je objavil noto, s katero Vatikan zahteva internacionalizacijo Jeruzalema, da se zajamči svoboden dostop vernikov vseh ver v to mesto. Nota poudarja, da bi samo «mednarodna uprava imela zadostno oblast, da prepreči incidente v mestu in da zajamči svoboden dostop«. Kakor je znano, so Izraelci predlagali, naj se za svete kraje uvede neke vrste poseben statut, in nasprotujejo internacionalizaciji Jeruzalema. Izraelski načrt predvideva, naj bi upravo svetih krajev poverili izključno trem velikim veroizpovedim: krščanski, židovski in muslimanski. Vatikansko noto sedaj proučujejo latinskoameriške delegacije in druge, ki predstavljajo pretežno katoliške države, španska delegacija je sporočila, da se bo njen delegat med debato izrekel za internacionalizacijo mesta, ki bi ga morali upravljati Združeni narodi. Vatikanska nota ugotavlja, da bi za svete kraje zunaj Jeruzalema zadostovalo samo mednarodno nadzorstvo, v mestu pa so templji in mošeje tako številni in raztreseni, da ni moč ločiti vprašanja Jeruzalema od vprašanja svetih krajev. Stangl v zaporu v Duisburgu BONN, 24. — Bivšega načelnika koncentracijskih taborišč Treblin-ka in Sobibor Franza Stangla, ki je odgovoren za umor 700.000 Židov, so danes pripeljali v Duesseldorf, kjer je preiskovalni sodnik izdal zaporni nalog proti njemu, in zatem so ga premestili v zapor v Duisburg. Kakor je znano, so nacističnega zločinca prepeljali sinozi iz Srditi boji v Južnem Vietnamu Velike izgube na obeh straneh - Nadaljuje se bombardiranje Severnega Vietnama SAJGON, 24. — Ameriški vojaški predstavnik je sporočil, da so te dni bili srditi boji na osrednji planoti Južnega Vietnama. Enote osvobodilne vojske so izvedle močan napad proti ameriškim padalcem. Ameriško poveljstvo je šele danes objavilo sporočilo o tem spopadu, ki je bil v torek, ker niso še vedeli za usodo dveh skupin ameriških vojakov in so pozneje zvedeli, da je bila večina teh vojakov ubita. Uradno sporočilo pravi, da je bilo med padalci 75 mrtvih in 25 ranjenih. Vojaški predstavnik je izjavil, da so bili boji tako srditi, da helikopterji niso mogli več ur priti na pomoč ranjencev. Bitka je trajala osem ur in je prva bitka v okviru operacije «Greeley», ki so jo ameriški padalci začeli na tem sektorju zaradi poslabšanja vojaškega položaja na tem področju. Ameriško visoko poveljstvo pravi, da ni moč še vedeti za izgube osvobodilne vojske. Včeraj zjutraj so bili na tem sektorju še občasni spopadi in vojaška dejavnost se je končala okoli 14.30 po krajevnem času. — Bombniki »B-52* so dvakrat bombardirali to področje, da podprejo ameriške padalce, ki nadaljujejo o-peracije Ameriška letala so že drugič v dveh dneh bombardirala včeraj e-lektrično centralo Nam Dinh v Severnem Vietnamu. Na področju Hajfonga pa so bombardirala oporišče za raketne izstrelke. Prav tako so ameriška letala nadaljevala bombardiranje številnih drugih krajev. Neredi v Hong Konju HONG KONG, 24. — V mestni četrti Kowlcon so se ponovili hudi Brazilije v Nemčijo. Ni znano, koli-1 neredi, med katerimi je bil en ko časa bo trajala preiskava. I mrtev in 22 ranjenih. Najhujši ne- redi so bili v četrti Canton, kjer so varnostne sile pet ur oblegale neko poslopje, ki so ga zasedli demonstranti. Demonstranti so zažgali tudi več avtomobilov in obmetavali policaje s kamenjem. Skupno so aretirali 50 demonstrantov. Davi so sindikati razglasili splošno stavko v javnem prevozništvu. tudi zunanji ministri Argentine, Brazilije, Kanade, Tajske, ter pomočnik irskega zunanjega ministra in stalni predstavniki v OZN velike Britanije, Venezuele in Danske. Navzoč je bil tudi stalni ameriški predstavnik v OZN Goldberg. Danski ministrski predsednik dr. Krag pa se je pogovarjal danes 45 minut z McNamaro. Izjavil je, da sta z McNamaro govorila o možnosti nadzorstva nad oboroževanjem Srednjega vzhoda in o drugih mednarodnih zadevah, med katerimi o Vietnamu in o kitajski vodikovi bombi. Fanfanijevi razgovori v New Yorku NEW YORK, 24. — Italijanski zunanji minister Fanfani se je udeležil delovnega kosila, ki ga je priredil Dean Rusk. Navzoči so bili iimiiiiiimmmiiiiiiiiiiimMiiiiHiHiiiiMiiiiHiuiiiHiMiiimiiiiHiiimiimiiiiiiiiiimiimmiiiimmiiiiiiiimiiiiHiiiminiiHmiiiiiiiimHMiHMmimuimmmMHHMl ADEN, 24. — Narodnoosvobodilna fronta Adena je razobesila danes svojo rdeče belo črno zastavo na hišah Craterja. Pogreb Dragomira Benčiča LJUBLJANA, 24. — Na ljubljanskih Žalah so danes popoldne z vojaškimi častmi pokopali generalnega polkovnika in narodnega heroja inž. Dragomira Benčiča-Brkina, pomočnika poveljnika vojaške oblasti Zagreba. Poleg članov družine so se od pokojnega narodnega heroja poslovili najvišji voditelji republike Slovenije, številni meščani Ljubljane, soborci, vojaki in starešine jugoslovanske armade. Od pokojnega Dragomira Benčiča se je v imenu Jugoslovanske ljudske armade poslovil generalni polkovnik Rado Pehaček, a v imenu soborcev Vinko Šumrada. SARAJEVO, 24. — Od štirih mostarskih četvorčkov Bosiljke Fran-cuske je ostala živa samo ena punčka. Tudi za življenje zadnje punčke se zdravniki zelo bojijo. NOGOMET * >. »i DANES V BUKAREŠTI niiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiniiiiiuiiunniiiifi|,i||iiiii||i|iii|||,,i,|m||||i||imi||t|um|tnm<||1,|>|11 NADALJUJE SE RAZPRAVA O JAVNI VARNOSTI Jutri na seji vlade zakon o zapori naj'emnin Napovedana 48-urna stavka pri telefonu RIM, 24. — Senat je danes nadaljeval razpravo o načrtu zakona javne varnosti. Kakor znano, je včeraj odobril člen 64, ki pooblašča vlado, da lahko razglasi stanje javne nevarnosti v primeru naravnih nezgod. Danes-so razpravljali o členu 65, ki se tiče oblasti prefektov, da izvedejo posebne ukrepe s tem zvezi. Komunistični senatorji so predložili vrsto spreminjevalnih predlogov za ukinitev tega člena, ker bi člen dajal prefektom neomejeno oblast. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek in verjetno bodo o zakonu dokončno glasovali v torek. Predsednik vlade Moro Je sprejel danes v palači Chigi predsednika socialistične parlamentarne skupine Ferrija, ki ga je spremljal poročevalec o načrtu zakona za postopno deblokado najemnin Cucchi. Po sestanku je Cucchi izjavil, da bodo v ponedeljek proučili na seji vlade načrt o podaljšanju blokade najemnin. Se prej se bodo socialisti sestali z Nennijem in bodo sporočili svoje predloge. Socialistični senator Bonafini je zahteval izredno sejo komisije za devi razpravljati v komisiji ob navzočnosti pristojnega ministra. Sindikalne organizacije nameščencev pri državnih telefonih so razglasile oseminštirideseturno vsedržavno stavko, ki se bo začela opolnoči od 5. na 6. lunja ter se bo končala opolnoči 7. julija. Danes so sporočili, da bo 14., 15. in 16. julija v Perugi vsedržavni kongres socialistične mladinske zveze. S tem se bo zaključila faza združitve med mladinskima gibanjema PSI in PSDI. Določili bodo politično linijo nove mladinske organizacije. Dne 27. t. m. bodo praznovali-dvajsetletnico ustanovitve italijanske zveze zbornic za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo. Proslave se bo udeležilo 800 upravnikov in voditeljev trgovinskih zbornic. Povratna tekma za evropski pokal narodov Romunija-Italija BUKAREŠTA, 24. — Italijani se bodo jutri znašli pred težko nalogo: na stadionu «23. avgust* bodo imeli pred seboj romunsko reprezentanco, ki bo hotela zbrisati debacle v tekmi s Švico. Prav zaradi tega smemo pričakovati, da bodo domačini napeli vse sile, da spravijo na kolena bolj kvotirane goste.- Italijani so imeli danes zjutraj kratke priprava s 33 minut trajajočo trening tekmo. Bolj ali m»*ij so vsi zadovoljni, pa čeprav ni nihče naprezal niti ni pokazal vseh svojih sposobnosti. Ta pa zaradi tega, ker sta treningu prisostvovila romunska tehnika Angel Niculescu in Valentin Stanescu, ki sta prevzela vodstvo reprezentance po katastrofi proti švicarski reprezentanci (7:1). Trener Italijanov Valcareggi je časnikarjem pojasnil, da je zadovoljen s formo vseh igralcev in da je treba današnji trening smatrati le kot razgibalno vajo in predvsem zato, da so igralci »spoznali* igrišče. Izvedelo se je, da sta romunska tehnika zamenjala Dana z Barbu-jem. Italijane to ni presenetilo in so celo zadovoljni, ker se je Dan med prvo tekmo v Neaplju bolj* izkazal kot Barbu. Lahko rečemo, da sta romunska tehnika imela svoj razlog, če sta izvedla zamenjivo. Tekmo bodo direktno prenašali po TV, i.i sicer na prvem kanalu z začetkom ob 17.25. moštva Juventusa, Torina in Trie-stine. Doseženi so bili, do trenutka poročanja, naslednji rezultati: V skupini, ki igra na Reki (na Kantridi) je Hajduk premagal Ju-ventus 2:0 (2:0, v drugi skupini na Krimeji na Reki je zagrebški Dinamo premagal Rapid z Dunaja 1:0; Dukla iz Prage je premagala na Kantridi Reko z 2:0; v skupini, ki igra v Labinu je MTK iz Budimpešte premagal Sarajevo z 2:0; v Rovinju pa je Progresul iz Bukarešte premagal Triestino z 2:0. DOMAČI ŠPORT NOGOMET Danes, v nedeljo 25. junija Posttumir naraščajnikov Ob 11.30 v Drevoredu Sanzio TERGESTE — BREG * * * Prijateljska tekma Ob 17. uri na Proseku STARI — MLADI ŠD BREG vabi vse člane In simpatizerje na redni občni zbor, ki bo 27. junija ob 20.30 v prostorih P. d. ((Valentin Vodniks v Dolini • • * Odbor za ekipne športe 10. slovenskih športnih iger javlja, da bo sprejemal prijave za nogometni turnir v ponedeljek 3. in v torek 4. julija od 21. do 22. ure na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta št. 7. Zadostujejo prijave moštev, medtem ko bodo poimenske prijave sledile kasneje. miiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiftiirijiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiillif I j ATLETIKA NA PRVENSTVU AAU ki jih prinaša njegovo znižanje ca- industrijo v senatu. Senator pravi, rinskega plotu nasproti tretjim državam, ne da bi za to morala sama prispevati kakršne koli protivrednosti. da stanje, ki je nastalo na Sred njem vzhodu, vpliva na petrolejski sektor. Zaradi tega je treba o za- nem potresu. ......................................n....*...........................................*........................ NA DAN TRŽAŠKEGA LLOVDA V OKVIRU DOGOVOROV TURISTIČNIH AGENCIJ Uradno sporočilo (Nadaljevanje s 1. strani) Na sejmu vedno več gostov Poročilo predsednika družbe iz Slovenije in Hrvatske o delovanju v lanskem letu Največji dotok predvidevajo za 4. julij Včeraj dopoldne je podpredsednik zvezne zbornice za trgovino z Dunaja ing. P. Foerster v spremstvu načelnika tukajšnjega avstrijskega urada za zunanjo trgovino dr. R. Altembturgerja obiskal predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija; na sestanku so strokovnjaki z za-i dovoljstvom ugotovili, da se gospodarsko sodelovanje med Trstom in Dunajem ter širše med deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino in Avstrijo zlasti v zadnjem času ugodno razvija. Na velesejmu se že močno pozna dotok obiskovalcev iz Jugoslavije, ki se udeležujejo organiziranih izletov za ogled velesejma in turističnih zanimivosti tržaške okoilce v smislu sporazuma med upravo vele; sejma, tržaškimi poslovnimi krogi in jugoslovanskimi potovalnimi a-gencijami. Prvi avtobusi so pripeljali obiskovalce iz Jugoslavije že predvčerajšnjim, včeraj pa je dospelo kakih 15 avtobusov. Skup- 1200 jugoslovanskih obiskovalcev; včeraj so se pripeljali obiskovalci iz Ljubljane, Kranja, z Reke in iz Krškega. Številni turisti so si včeraj ogledali Miramarski grad in park ter zanimivosti v neposredni tržaški okolici. Ta teden se bo dotok turistov občutno povečal: višek pa pričakujejo 4. julija, lTo praznujejo v Jugoslaviji dan borca: v enem samem dnevu naj bi obiskalo sejem nad 15.000 turistov iz sosednje republike. Med včerajšnjimi obiskovalci razstavišča na Montebelu je bil tudi predsednik ljubljanskega mestnega sveta ing. M. Košar, ki si je v spremstvu glavnega tajnika velesejemske uprave dr. Chia-ruttinija ogledal velesejem in jugoslovanske razstave; pozneje je gosta sprejel tržaški župan ing. Spac-dni. V rdeči dvorani trgovinske zbornice sta predsednik dr. Caidassi in glavni ravnatelj dr. Steinbach včeraj sprejela člane uradnega odpo- 1 __A__ *_ T~>____ aft*A Ladje Tržaškega Lloyda so lani prevozile 87.000 potnikov in 840.000 ton blaga no si je doslej ogledalo sejem v I slanstva iz Burme, ki ga vodi stro-okviru omenjenega dogovora okoli I kovnjak Sein Win. Ob dnevu, posvečenem Tržaške mu Lloydu, v okviru Tržaškega velesejma, je včeraj zjutraj, ob prisotnosti najvidnejših civilnih, gospodarskih in vojaških oblasti, predsednik najstarejše tržaške pomorske družbe inž. Bartoli imel obširno poročilo o delovanju Tržaškega Lloy-da v preteklem poslovnem letu. Zbrane goste na včerajšnji sveča nosti je v imenu velesejemskega sveta pozdravil dr. Gabrielli, ki je dal poseben poudarek na ta dan. Tržaškega Lloyda, ki slavi bo svoji 131. letnici obstoja. Predsednik Bartoli se v začetku svojega govora ni mogel izogniti prebujanju spominov povojne preteklosti našega mesta in njegovega negotovega življenja v pričakovanju boljših dni pod okriljem Italije. Spomnil se je na prva leta tržaškega velesejma in na razvoj te gospodarske prireditve, ki je spočetka bila brez jasnih perspektiv za bodočnost glede na politični položaj Trsta, odrezanega od dobršnega de- la svojega naravnega zaledja. Po Bartolijevem mnenju je velesejem kljub težavam vršil svojo gospodarsko nalogo in dosti prispeval k priključitvi Trsta Italiji. Obenem je postal tržišče ob skrajni vzhodni meji in odprta vrata za stike z vzhodom. V letu 1966 so ladje Tržaškega Lloyda opravile 120 potovanj, od teh 23 izrednih, in prevozile približno 2 milijona milj. Te ladje so prevažale 840.000 ton blaga in 87.000 potnikov s prirastkom 20 tisoč ton blaga in 5000 potnikov v razmerju z letom 1965. Pomorska družba je tudi izboljšala svoje usluge. Vsled tega se je doprinos brodarine povečal od 34 na 38 milijard lir. Predsednik Bartoli je omenil, da se bo pomorska služba Tržaškega Lloy-da še izboljšala, čeprav so pomorske zveze v težavah zaradi krize na Srednjem vzhodu.^ V kratkem pa bo pomorska družba ponovno uvedla trgovsko zvezo z Avstralijo, ki je postala že prepotrebna. Isti list poroča tudi, da je ameriški državni tajnik Dean Rusk imel včeraj devetdesetminutni pogovor s Favzijem, ki vodi egiptovsko delegacijo v OZN. Sestanek je organiziral ameriški potujoči poslanik Averell Harriman. Sinoči je washingtonska televizijska postaja oddajala Huseinov intervju, ki so ga registrirali v Amanu. Na vprašanje, ali je za arabske države mogoče sprejeti na kak način obstoj Izraela kot izvršeno dejstvo, je Husein odgovoril: «Ne pravim, da je mogoče. Ne pravim, da je nemogoče.* Na vprašanje, kaj misli o Johnsonovih petih točkah, ki omenjajo pravico vseh držav do obstoja, je Husein odgovoril: »Osebno sem zelo užaljen zaradi dejstva, da to vprašanje obravnavajo tuji ljudje, ne da bi arabski svet mogel zavzeti stališče. Jordanija ne more na noben način sprejeti izgube zahodnega brega reke Jordan ali Jeruzalema.* Zatem je Husein izjavil, da je arabski svet napravil mnogo napak in da osebno ne verjame, da je Izrael opustil svoje načrte. Jordanska vlada je po današnjem sestanku s predstavniki u-stanove OZN za pomoč palestinskim beguncem objavila izjavo, s katero poziva vse države, »ki res verjamejo v človečanska in moralna načela*, naj kolikor mogoče pomagajo beguncem. V zvezi z več tisoč ljudmi, ki so zapustili zahodni breg reke Jordan, ki so jo zasedli Izraelci, je jordanska vlada mnenja, da se morajo vrniti v svoje domove ali pa v begunska taborišča kjer so bili prej. VERONA, 24. — V prijateljski tekmi je Dinamo iz Kijeva premagal Verono s 3:1 (1:1). * • * LECCE, 24. — Današnja prijateljska tekma Lecce tretjeligaške enajsterice. Santos se je končala s 5:1 (3:1) za brazilsko enajsterico. Pele' je dosegel tri gole. Kotov je bilo 5:4 za Santos. • • * FRANKFURT, 24. — V tekmi za alpski nogometni pokal je nemška enajsterica Eintracht iz Frankfurta premagala z 1:0 (1:0) Milan. • • * REKA, 24, —Na Reki, v Labinu in Rovinju so se danes pričele tekme v okviru mednarodnega nogometnega mladinskega turnirja za pokal ((Kvarnerske riviere«, na katerem sodeluje 8 jugoslovanskih in 8 enajsteric iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Zahodne Nemčije in Italije. Med drugim nastopajo tudi mladinska ............................... Dva svetovna rekorda: . .. . ■ 'Tjt* ,'fT-HI I “Ttll). TjlMJ • na 1 miljo in v palici Jim Ryun 3’SV'h Paul VVilson 5,38 m BAKERSFIELD (Kalifornija), 24. — Med atletskim državnim prvenstvom AAU sta padla dva svetovna rekorda. Jim Ryun je izboljšal za 2 desetinki sekunde lastni rekord v teku na 1 miljo, ki ga je znižalna 3’51”1, v skoku s palico pa je Paul Wilson zabeležil znamko 5,38 m, kar je za 2 cm boljše od prejšnjega rekorda. Oba atleta sta tako med drugim dnevom ameriškega atletskega pr- BLED, 24. — Danes so se začele na Bledu mednarodne veslaške regate. Za regate se je prijavilo 87 posadk s skupno 287 veslači, ki predstavljajo 22 jugoslovanskih, italijanskih, avstrijskih in češkoslovaških klubov. V finale dvojca brez krmarja se je uvrstila tudi posadka tržaških gasilcev, ki se bo za zmago spoprijela jutri s tremi jugoslovanskimi čolni, s posadko CSSR in z avstrijsko dvojico iz Linza. V singlu se je v finale uvrstilo pet jugoslovanskih tekmovalcev in član tržaške CMM D’Ambrosi. V mladinski konkurenci je najboljši rezultat zabeležil dvojec tržaških gasilcev, ki se bo jutri v finalu spoprijel s petimi jugoslovanskimi čolni. KOLESARSTVO ZttRICH, 24. — Spanec Jose Maria Errandonea je danes zmagal v drugi poletapi zadnjega dne dirke po Švici, ki so jo tekli na kronometer. Leader lestvice Gianni Mot-ta je zasedel peto mesto, vendar je ohranil majico najboljšega in Je tako prišel v ZUrich, kot končni zmagovalec. Končna lestvica letošnje etapne dirke po Švici je naslednja: 1. Gianni Motta (It.) 31 ur 26’40 2. Rolf Maurer (Sv.) z zaost. 4’46” 3. Santamarina (Sp.) 5’31” 4. Errandonea (Sp.) 8’44” venstva zabeležila izreden uspeh. Posebno 20-letni Jim Ryun je že drugič v enem letu izboljšal rekord v teku na 1 miljo. Množica 15.000 ljudi je navdušeno pozdravila nov svetovni čas, zadovoljni Ryun pa je moral preteči častni krog in je postal nato «žrtev» časnikarjev, radijskih in televizijskih napovedovalcev. Ryun je takoj po startu prevzel vodstvo in je prvih 880 jardov pretekel v 1’59”. Takoj zatem Je mladi ameriški atlet še povečal ritem in je drugo plovi-co proge pretekel v skoraj neverjetnem času 1’52”1. Američan je izjavil, da se je počutil v najboljši formi in da je imel zelo nevarne tekmece. Za to tekmo se je dalj časa pripravljal v višjih predelih Amerike in sicer v Alamosi v Colo-radu (2.286 m), kjer se je moral precej truditi. Ryun je izjavil, da bo trening nadaljeval v istem kraju vse do dvoboja ZDA — Common-wealth, ki bo 8. in 9. Julija v Los Angelesu. Exploit Paula Wilsona je morda še večjega pomena. Mladi študent kalifornijske univerze je letos zaradi bolezni le malo nastopal, praktično je začel tekmovati le prejšnji teden na manj važnih mitingih, a je kljub temu spravil s prestola svojega univerzitetnega tovariša Boba Seagrena, ki je 10 t.m. dosegel v San Diegu s 5,36 m nov svetovni rekord, ki je do tedaj priladal Joh. nu Pennelu. Seagren in Wilson sta zadnja o-stala pod letvico. Po preskoku 5.28 m so postavili lestvico na 5,38 m. Seagren je bil favorit in Je bil tudi prepričan, da se mu bo posrečilo izboljšati rekord. Prvi skok se Je Seagrenu ponesrečil, Wilson pa je gladko preskoči letvico in tako presenetljivo zmagal. Kasneje je dal postaviti letvico na skoraj nemogočo višino 5,49 m. Številnim gledalcem se je že zdelo, da je Wilson preskočil «zid 18 čevljev«. Letvica se je samo malo zatresla, vendar je padla za Wil-sonom na tla. VATERPOLO Izidi včerajšnjega kola italijanskega prvenstva v vaterpolu so naslednji: Rari Nantes Napoli — Lazio 9'3 (3:1, 0:0, 3:2, 3:0) Sori — Can. Napoli S:Z (0:0, 1:0, 2:1, 0:1) Recco — Fiorentina 8:2 (1:1, 3:0, 3:0, 1:1) Civitavecchia — Camogli (2:1, 0:0, 1:1, 1:0) Nervi — 'Posillipo (1-1, 2-1, 0-0, 3-2). LESTVICA Recco točk Nervi Can. Napoli R. N. Napoli Camogli, Lazio, Sori Florentia, Civitavecchia Posillipo 19 15 12 11 9 7 2 mnggmw'ommMSM BUDVA, 24. — Prekinjeno palčja iz I. kola Tajmanov-Korčnoj dvoboja Jugoslavija — SZ, se Je končala z zmago Korčnoja. V II. koW pa so bili zabeleženi naslednji r®" zultatl: ČLANI Gipslis — Tajmanov Korčnoj — Talj Gligorič — Bogdanovič Ivkov — Suetin Geler — Čirič Milič — Bukič CLANICE Nedeljkovič — Standler prekinjeno Kušmir —Zatolovska MLADINCI Despotovič — Jukič Georgadze — Lukin STANJE PO II. KOLU Člani: Geler 1,5, Talj, Glig°ri®' Čirič, Milič, Bukič in Bogdanovič Članice: Zatolovska 1,5, Nedeljk vič 1 (1), Standler. Liljak 0,5 Gj-Mladinci: Georgadze, Lukin 1,5, ° gori Ju 1 (1). Skupno stanje dvoboja Sovjeta zveza — Jugoslavija 5,5:3,5 (D- remi remi remi 1:0 remi remi 0:1 remi Officina bortolin PORDENONE Cas. post. 17 - Porcia • Tel. 22930 - (Italia) INSTALACIJE ZA VERIŽNO IN AVTOMATSKO POLNJENJE STEKLENIC - PRALNICE STEKLENIC - STROJI ZA POLNJENJE - STROJI ZA ZAMAŠITEV - STROJI ZA ETIKETIRANJE - ELEKTRONSKI RAZDELJEVALEC ZA-MAŠKOV IZ STANJOLA ALI ALUMINIJA Z NAVOJI ZA VINO, PIVO, MINERALNE VODE ITD. - STROJI ZA POSTAVLJANJE ZAMAŠKOV IZ STANJOLA ALI ALUMINJA Z NAVOJI ZA VINO, PIVO, MINERALNE VODE ITD. -STROJI ZA KVAŠENJE - TRANSPORTNI TRAKOVI ZA STEKLENICE - MEHANIČNE MIZE ZA OPREMLJANJE — PREMIČNI BOKSI ZA ODCEJANJE STEKLENIC Kako sem si pridobil besedo v hiši I || ' W | W ’ ART BUCHWALD Ker sem kot Američan poročen z Američanko in imam tri ameriške otroke, se ljudje neznansko čudijo, da imam v družini prvo besedo. Vem, da je to zoper vsa pravila in več ljudi si je to tako razlagalo, da pač živim v Parizu in me nimajo tako na vrvici, kakor je večina ameriških mož doma v Ameriki. Vendarle kar ne morem verjeti, da je tako. Zakaj trdno •em prepričan, da bi imel tudi tam v Ameriki prvo besedo — pa čeprav ne pretepam svoje žene. V družini je gospodar tisti, ki je posebej za to rojen. V tej zadevi vedno rad povem zgodbo o časnikarju, ki se je odpravil na pot, da bi nekega človeka, ki je bil pravkar obhajal zlato poroko, vprašal to in ono. In je vprašal slavljenca: «Kaj mislite, kaj vam je pripomoglo, da ste bili ta dolga leta srečno poročeni?* Mož je odvrnil: «Zato sva z ženo tako dolgo srečno poročena, ker moja žena vedno odloča o postranskih, jaz pa o važnih zadevah.» «Mi lahko poveste kak primer?)) je vprašal poročevalec. «No, moja žena odloča, kaj naj oblečem, kaj naj jem, kaj naj delam, kdaj imam dopust, kdo naj bi bil moj prijatelj, kdaj moram iti spat in kdaj zjutraj vstati.» Časnikar je osupnil: «Ali so to postranske zadeve? V katerih stvareh pa vi odločate?« «Jaz pa odločam, kdo naj bi bil predsednik ZDA in se brigam za zadeve v Kongu, v Mali Aziji, v Quemoyu in se zanimam za vsa vprašanja o razorožitvi.« Nekako pred dvema letoma sem napredoval za družinskega poglavarja. Zgodilo se je prav slučajno. Dotlej sem bil kakor vsi zakonski ameriški možje in očetje samo za tarčo abotnih dovtipov in nekakšen dobrodušni, potrpežljivi Pavliha, ki je smel zaslužiti za vsakdanje kruhke in se nato razpuhteti. Kakor vseh. ameriških mož pa nekako tudi mene ni niti malo motilo, da sem imel tako vlogo, najbrž zato, ker še slutil nisem, Kako bi moglo biti drugače. Nato pa se je zgodilo nekaj posebnega. Nekega dne sem prišel iz pisarne domov in koj videl, da je — kakor pravijo Francozi — nekaj izbruhnilo. Moja draga žena, najini trije otročički, pestrna in kuharica — vsi so bili kar iz sebe. Dozdevalo se je, da je vratarica (ki je v Franciji nekaj kakor hišni upravitelj, detektiv in tašča hkrati) užalila našo kuharico in jo z nesramnimi besedami opsovala. Kuharica je koj izjavila, da ne bo služila v hiši, kjer se taka babura napihuje. In je pripravila kovček. Moja žena je bila obupana. «To pot,« je rekla, «si je vratarica zares preveč privoščila. In tega ne bom prenašala.« Vsi otroci so bili istih misli, čeprav še razumeli niso, o čem smo govorili. Pestrna je prav tako rekla, da je tudi ona zdaj sita te nesramne vratarice. Vsi so strmeli samo vame, češ kako se bom neki odrezal. Kakor je bilo videti na njih obrazih, niso kdo ve kaj pričakovali. Najprej sem nagonsko začutil, da bi se moral zavzeti za vratarico, ker je bila stara in gluha. Mimo tega je bila že rojena v surovem okolišu in je bilo povsem neumno, da bi se čutil užaljenega. A preden sem kaj takega zinil, mi je bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha, čeprav bi se trudil in jih miril, bi slišal iz ust svojih dragih le običajne porogljive opazke in žaljivke. Zatorej so bili vsi jako presenečeni, ko sem se odrezal: «Zadosti mi je! Nihče naj ne misli, da sme brez kazni žaliti mojo kuharico! Enkrat za vselej bom naredil konec!« Ves razkačen sem zdivjal iz Sobe in dol v pritličje k vratarici. Ko sem jezen in srdit zapičil oči vanjo, sem segel v hlačni žep in izbezal dvajset frankov. Medtem ko sem ji molil denar, sem ji dejal: «Za-kaj ste žalili mojo kuharico?« Vzela je bankovce in odvrnila: «Saj je nisem mislila žaliti.« «Saj sem ji tudi jaz to rekel,# sem pripomnil. «Torej ne boste več žalili te gospodične, kajne?« Urno je potisnila denar v miznico in zamrmrala: »Seveda ne, gospod. Lahko se zanesete.« Odkoraka! sem navzgor, kjer je željno čakala vsa družina na uspeh mojega posredovanja. «Tako, to je končano,« sem Zmagoslavno izjavil. «Nikoli več ne bo žalila naše kuharice.« «Kaj si ji pa rekel?« je vprašala moja žena s takim glasom, da je bilo prvikrat čutiti nekakšno občudovanje. «Vpričo otrok ti tega ne morem ponoviti,« sem odvrnil. «A pošteno sem ji zasolil svoje mnenje!« Spričo taikega dosežka mojega nastopa je vsa družina kar zavzdrhtela. Začutil sem, kako je iz vsega stanovanja zaplul tak val spoštovanja do mene, kakršnega še nisem bil nikoli deležen. čez teden dni sem imel spet priliko, da sem pokazal, jjdo je gospodar v hiši. Šolski avtobus, ki je odvažal otroke k pouku, si je nenadoma izbral drugo progo za vožnjo. Zaradi tega so imeli moji potomci daljšo pot do najbližje postaje. Moja žena in pestrna sta bili razsrjeni. Dopovedovali sta mi, da bi bilo treba v šolo in se pritožiti pri ravnatelju. Drugo jutro sem se odpravil na postajališče, ki je bilo pet hišnih blokov oddaljeno od nas, in sem ondi čakal s svojimi tremi otroki. Ko je prišel avtobus, sem vprašal, ali bi mogel za hip spregovoriti z voznikom. Izstopil je in ko sem mu stisnil roko, sem skrivši položil petdeset frankov vanjo. On pa je sprejel to darilo tako vsakdanje in s takim obrazom, kakršnega ima navadno plačilni kake imenitne francoske restavracije. Razložil sem mu, da je na sedanji progi do postajališča skoraj predaleč za otroke. Nakar je bil tudi on prepričan o tem. Menil je, da bi avtobus prav gotovo spet lahko vozil po stari progi in bi postajališče prestavili in postavili kar pred našo hišo, da otrokom ne bi bilo treba niti tako daleč hoditi kot prej. Ko sem se bil tisti večer vrnil domov, so me sprejeli s slovesnim vzklikanjem. «Le kako si to dosegel?« me je moja žena vprašala in kar žarela v obraz. »Noben avtobusni voznik ne bo odslej preganjal mojih otrok sem in tja,« sem dejal. »Tistega fantalina sem tako nahrulil, da je kaj!« Moja pomembnost v hiši se je žarela Bpreminjati. Odtlej so me klicali k posvetovanju, kadar so odločali o notranjih zadevah. Celo o tem so poizvedovali pri meni, kaj mislim o političnih vprašanjih. Čez nekaj tednov so me spet pozvali na posvet o neki važni zadevi. Ko sem bil prišel iz urada, mi je dejala žena: «Joel se tako vede, da ni za nikamor! Pestmo suva in poriva sem in tja, zmeraj pretepa obe deklici, noče pisati nalog in se upira, da bi hodil o pravem času spat. Nič več mu nisem kos. Skrajni čas je, da se nauči ubogati.« «Presneta reč! Prav zares imaš prav!« sem pripomnil. «Paglavca bom že naučil kozjih molitvic in ga vpregel v disciplino!« Fanta sem zgrabil za roko, ga potegnil v njegovo sobo in zaloputnil vrata. »Torej,» sem ga nahrulil. «Koliko zahtevaš, da boš spet spodoben dečko, da boš dal mir pestmi, da ne boš več pretepal sestric in da boš točno hodil spat?» «Kaj???» «No, koliko bi rad? Mislim, kakšna je prilična cena za spodobno vedenje?* »Pa res ne vem,» je odkrito priznal. «Bi bilo zadosti petindvajset frankov?* «Na teden?* »Veš kaj, malo preveč zahtevaš kot pobič sedmih let!* «Ali dobim petindvajset fran- kov na teden,* je odvrnil, «ali pa ne bo nič iz te kupčije.* «Prav, prav, ampak prosim, jezik za zobe! Le eno zahtevam: da se pestmi opravičiš.* «To mora biti posebej plačano.* «Saj me izžemašb sem zavpil. «Pa se ne bom oprostil, če mi ne daš deset frankov za to.» «Dobro,» sem dejal «Pa glej, da nikomur ne zineš o tem denarju. To je skrivnost! Drži?* »Drži.* «In zdaj začni kričati, da bo videti, kakor da bi te bil na-bunkal.* Joel je planil v stok in jok, in medtem ko sem šel iz sobe, sem si odvihaval rokava na srajci. Moji ženi, deklicama in pestmi je šlo kar na jok. «Pa ga vendar nisi preveč*, me je zaskrbljeno vprašala žena. Zasmejal sem se in preslišal vprašanje. Čez nekaj dni se je Joel že hvalil deklicama s svojimi dohodki in tako sem moral še njima izplačati, da nista izklepetali. Kmalu zatem je pa pestrna le izvohala, kakšen topel de-žek prši na otroke. Pri priči je zahtevala povišek plače, ki bi ji ga bil spričo splošnih razmer težko odrekel. Zdaj pa se je dozdevalo, da me vsi upoštevajo razen moje žene, ki je še zmeraj dvomila, ali sem res kapitan na ladji. To pa se je kar čez noč obrnilo. Nekoč zvečer sem se ves zma- goslaven vrnil domov od kvar-tanja in sem ženi oznanil, da ji bom odslej prepustil petnajst odstotkov vsega dobička pri igri. Dotlej je namreč moja žena zmeraj godrnjala zaradi kvartanja. A zdaj, ko je bila soudeležena pri plenu, se je ves čas zanimala za igro. «Uradno» nisem odtlej nikdar več izgubil, a priznati moram, da so moje izgube in tedensko izplačilo petnajstih odstotkov od navideznega dobitka narasle na več sto frankov. Ves čas se me je držala taka smola, da bi bil najrajši povsem nehal igrati. Kočljivo pa je bilo to, da sem bil prej toliko »dobival*, in se zatorej nisem mogel kar tako izmuzniti s kakim izgovorom, ki bi bil zalegel pri ženi, da se mahoma ne zanimam več za igranje. Torej sem zadnji dve leti dajal vratarici mesečno po dvajset frankov, da ni več žalila kuharice. Avtobusni voznik je prejemal od mene po petdeset frankov, da je ustavljal pred našo hišo; moj sin je dobival na teden po petindvajset frankov, da ni več pretepal otrok, ti pa so prejemali približno po deset frankov na teden, da niso nič izblebetali moji ženi o petindvajsetih frankih Joelu; pestrna je dobivala po sto frankov več na mesec in moja žena po petnajst odstotkov od dobitka, ki ga nisem nikdar priigral. Zdaj vidite, kateri a-meriški družinski poglavar ne more po resnici reči, da bi bil zgolj on in samo on gospodar v hiši? Revija Ulisse, (I problemi di Ulisse), ki jo vodi Maria Luisa Astaldi, je zadnjo številko (april 1967) naslovila Dopo il diluvio. Mišljene so hude poplave novembra meseca. Z daljšimi ali krajšimi sestavki sodelujejo pri tej številki: Luigi Lerro (Storia delle alluvioni), Giuseppe Medici (Bi-lancio delle alluvioni), Felice Ip-polito (Le condizioni idrogeolo-giche del nostro paese), Michele Conte (II regime delle acque nel-la legislazione d’oggi), Ranuccio Bianchi Bandinelli (Per il rin-novamento di Firenze e di Ve-nezia), Luisa Becherucci (I dan-ni al patrimonio artistico di Firenze), Rodolfo Palluchini (I dan-ni al patrimonio artistico di Ve-neto), Pasquale Rotondi (Conser-vazione e restauro di sculture e dipinti), Emeranziana Vaccaro (Come si e salvato il materiale della Biblioteca Nazionale), Gi-no Parolini (L’impianto di con-dizionamento speciale nella limo-naia di Boboli), Giuseppe Vedo-vato (La protezione civile), Fio-rentino Sullo (La classe dirigente e i suoi compiti), Giorgio A-mendola (Dopo 1’alluvione: le re-sponsabilita dei partiti politici), Giovanni Pieraccini (Difesa del suolo e programazione). V številki je več strani fotografskih reprodukcij. Revijo izdaja založba Šansoni v Firencah. (Na sliki: stran iz Sacre de Charles X (Pariz, 1825), kakršna je bila po poplavi (zgoraj) in kakršna je spet po obdelavi v rimskem knjižnem patološkem inštitutu.) •IIIIIIIIIHIIIIIIIII||||||||II||||||||||||||||||||||||||||||||||||||II1||||||||||||||||||I|I||||I||||||||||||||||,II|IIIIII,|||||||,I,I|IIIIIIIIII,IIIIII,||||||I|||||(I|||I|I|I|I||||||||||I|||||||II|||||||1I||I||I|||||||||||||||||I|||||||||||||||||||||||||||||||,I||||,H Delo OTONA ŽUPANČIČA v novi zbirki Naša beseda Ob koncu 'kulturne sezone smo v slovenskem založništvu doživeli pomemben dogodek: začetek izdajanja nove -knjižne zbirke NAŠA BESEDA, ki jo je pripravila založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Z izidom petih knjig Župančičevega izbranega dela, petih elegantnih knjig vezanih v temnordeče umetno usnje, z zlatim avtorjevim imenom na črni podlagi, ki spominjajo na podobne izdaje klasikov pri drugih narodih, je Mladinska knjiga začela novo zbirko. V tej zbirki bo letos izšlo še sedem knjig Cankarjevega izbranega dela, v prihodnjih letih pa za 80 knjig izbranih del vseh slovenskih pesnikov in pisateljev. Z istočasno ustanovitvijo Kluba bralcev Naše besede, prvega knjižnega kluba na naših tleh, pa je Mladinska knjiga začela obenem pomembno knjižno akcijo, ki nima primere v slovenskem založništvu, ne po obsežnosti ne po skrbnem kakovostnem izboru. Knjižna zbirka Naša beseda, ki nosi naslov po Župančičevi pesmi Naša beseda, bo predvidoma obsegala okoli osemdeset knjig, ki naj bi prinesle vse najboljše, kar so ustvarili slovenski pesniki in pisatelji od Trubarja, mimo Vodnika, Prešerna, Levstika, Cankarja do današnjih dni. Kot je na tiskovni konferenci ob izidu prvih knjig poudaril predsednik uredniškega odbora Naše besede akademik Josip Vidmar — poleg njega so v uredniškem odboru nove knjižne zbirke univ. profesor, dr. Franc Zadravec, prof. Franček Bohanec in prof. Janko Kos — za začetek nove zbirke ni bilo primernejšega avtorja, kot je prav Oton Župančič. Za njim pa naj bi zbirka prinesla vse, kar so najboljšega u-stvarili ustvarjalci v naši književnosti. Res je sicer, da že dolgo vrsto let izhajajo pri Državni založbi zbrana dela slovenskih pes- nikov in pisateljev. Te znanstveno urejene in s komentarji ter o-pombami opremljene izdaje prinašajo celotno delo slovenskih pesnikov in pisateljev. Knjige v novi zbirki Naša beseda pa naj bi brez komentarjev prinesle le najboljše stvaritve slovenske pisane besede, ne da bi se bralcu bilo treba prebijati skozi umetniško manj pomembne in za današnjega bralca neprivlačne spise, ki zanimajo predvsem strokovnjake in proučevalce naše literarne preteklosti. Izdaje zbirke Naša beseda zato ne bodo zmanjšale pomena Zbranih del, temveč bodo kvečjemu tistim, ki bodo spoznali najboljše stvaritve slovenskih umetnikov, zbudile zanimanje še za druga dela, tako da bodo začeli posegati tudi po podrobnejši predstavitvi posameznih avtorjev. Tako si je zbirka Naša beseda zadala pomembno kulturno poslanstvo. Založba Mladinska knjiga bo knjige vsako leto sproti napovedovala. Za sedmimi knjigami Cankarjevega izbranega dela, ki bodo izšle v jeseni, bo v prihodnjem le- tu izšlb petnajst novih knjig z čT6Ii 'šlotigh^kSh' 'pesnikov 1h‘ piššte-Ijev. Med njimi bodo tri knjige del Ivana Tavčarja, dve knjigi Janka Kersnika, ena ali dve knjigi Antona Aškerca, ena knjiga Janeza Svetokriškega, ena knjiga z deli Izidorja Cankarja, tri knjige Ivana Preglja in ena knjiga Alojza Gradnika. Podrobnejši program za prihodnje leto pa bo založba objavila v jeseni. Nič manj pomembna ni okol-nost, da bodo vse knjige v zbirki Naša beseda kljub odlični opremi sorazmeroma poceni. Prav v ta namen, pa je Mladinska knjiga o-snovala tudi klub bralcev Naše besede. Z naročilom na enoletne izdaje zbirke Naša beseda postane vsakdo lahko član kluba. S tem dobi izdaje zbirke po nižji ceni (vseh dvajset letošnjih knjig zbirke stane na primer 240 N. din), za druge izdaje založbe pa ima določen popust. Knjige zbirke Naša beseda bodo izhajale le za člane, medtem ko bodo kasneje izšle v drugi opremi in bodo v prodaji dražje. Izdaja Župančičevega izbranega dela v petih knjigah je posneta po enaki izdaji, ki jo je pripravila tik pred vojno Akademska založba v Ljubljani in katere peto knjigo je po osvoboditvi izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Prve štiri knjige sta uredila Josip Vidmar in pesnik Oton Župančič sam, peto pa Cene Vipotnik. Prva in druga knjiga obsegata Župančičeve pesmi iz zbirk Čaša o-pojnosti, Čez plan, Samogovori, V zarje Vidove, iz Pisanic, Cicibana, Sto ugank, pesnitev Jerala ter Epigrame in napise. Tretja knjiga prinaša Zupančičeve drame Noč na verne duše, Veronika De-seniška ter odlomek iz nenapisane komedije. Četrta knjiga prinaša izbor člankov, govorov, ocen in esejev. Zadnja, peta knjiga pa vsebuje Župančičeve medvojne in povojne pesniške stvaritve, med njimi pesmi iz zbirke Zimzelen pod snegom ter ^zadnje pesmih kakor tudi povojne eseje Kultura in novi čas ter politične govore in članke. Tako prinaša nova izdaja v petih knjigah vse najpomembnejše Zupančičevo delo, kakor ga sicer že poznamo po prej omenjeni zbirki. Ne smemo pa tudi prezreti, da gre za res odlično opremljeno izdajo (knjigo je opremil in tehnično uredil Aco Mavec), ki je v čast vsem sodelavcem. Sl. Ru. Človeška družba j‘e sestavljena iz dveh velikih razredov: iz takih, ki imajo več jedi kot s Mita in takih, ki imajo več apeti-' i kot jedi. (Chamfort) Ob Zalivu št. 5 V ((Tržaških zapiskih» (Zaliv 1967, št. 5) Boris Pahor odgovarja na naše pripombe k njegovim Glosam. V tem svojem ((desetdel-nem» odgovoru predvsem ne ponavlja več tistega, kar smo mu v prvi vrsti očitali, da namreč »stanje, kakršno je danes, ni izpolnitev vere, žrtev in krvi, ki je stekla...« In to je že nekaj. Sicer pa Pahor v drugem delu odgovora trmasto vztraja pri lekciji Kardelju, kakšna bi morala biti vsebina njegovega uvoda k ponatisu ((pomembne študije o slovenskem narodu». (Kako plemenito je od P., da Kardelju vsaj to priznava!) Ponavljamo, da je lahko vsakomur jasno, da se vprašanje slovenske manjšine v Italiji in Avstriji ne more obdelati v nekakšnem uvodu, temveč le v posebni knjigi. V četrtem delu končno priznava, da Kardelj vendarle «ne mara novega ilirizma«, kar je pač čisto nekaj drugega kot so bile P. trditve v Glosah, pač pa pravi, da Kardelj ponuja kot ((protistrupa (sic!) »socialistične odnose.« V petem delu pravi, da se strinja s Crvenkovskim in nato z Vidmarjem glede, polne in dosledne izvedbe neodvisnosti Slovenije v jugoslovanski skupnosti«, kar zveni po «udamiškem» tonu glos, kar precej «velikodušno». V sedmem delu razlaga — ne ve se zakaj — svoje prijateljske odnose z Edvardom Kocbekom. Pripominjamo pa, da bi bila Kocbekova vloga v NOB čitateljem bolj jasna, če bi prebirali tudi tisto, kar je o njem zapisal v svoji letošnji knjigi «Odločitev» njegov krščansko-so-cialistični tovariš in prvak Tone Fajfar, ki govori med drugim o Kocbekovih člankih, da so pisani tako nabreklo moralno - filozofsko, da so bili preprostim ljudem in zlasti delavcem — krščanskim socialistom, ki so bili pravzaprav jedro krščanske skupine — tuji in težko razumljivi.« Fajfar nadaljuje: »Kocbekova ideja, da razširi področje skupine od krščanskih socialistov — ki so bili predvsem delavska razredna grupacija, stremeča k enotnosti delavskega razreda — na vse slovensko krščansko ljudstvo in da si naloži ambiciozno nalogo voditi in prepeljati slovenske katoličane na napredne pozicije in navsezadnje obdržati to idejno vodstvo tudi v revolucionarnem razdobju, vse to je povzročalo ves čas osvobodilnega boja mnoga trenja s komunisti, ki so se bali objektivne nevarnosti, da bo postala krščanska skupina nova klerikalna stranka, ker bi v njej lahko prevladala stremljenja politično zaostale množične baze, na katero se je obračal Kocbek in njegov najožji krog. Preimenovanje krščanskih socialistov, ene ustanovnih skupin OF — ki so imeli jasno .razredno in,■■ socialistično osnovo, v takoimenovano krščansko ali katoliško skupino v OF, je bilo zgodovinsko nepotrebno in perspektivno tvegano za uspeh revolucije kakor tudi za porevolu-cionamo razdobje. Videti je, da je vodstvo KPS takrat precenjevalo pomen Edvarda Kocbeka in podcenjevalo vlogo krščanskih socialistov glede vpliva na ljudske množice. Krščanski socialisti so se že pred vojno odločili za enoten nastop delavskega razreda in zaradi tega brez pomisleka stopili v OF, ki je enotno združevala zlasti revolucionarne napore proletariata. Kocbekova zamisel pa je bila zlasti katoliška nazorska skupnost, ki naj v nekem smislu nadomesti nekdanjo klerikalno stranko, seveda s pridobitvami in spoznanji narodne in socialne revolucije. Kocbek je hotel reševati slovensko krščanstvo v prihajajočem razdobju, krščanski socialisti pa so hoteli socialno revolucijo in enotnost delavskega razreda. V teh hotenjih je tudi dvojnost tako imenovane krščanske skupine v OF. Delavsko kri- lo je šlo brez pridržka v ustvarjanje enotnosti tako OF kakor delavstva kot razreda in baze fronte enotnosti, medtem ko je Kocbek stalno vzdrževal napetost na nazorskih in moralnih vprašanjih ter hotel ustvarjati protiutež partiji in dialektičnemu materializmu. Ta nasprotja so se razvozlala šele nekaj let po vojni.» Znano je tudi, da se niti številni ostali Kocbekovi somišljeniki niso z njim strinjali (Brecelj, Zemljak itd.). V desetem delu pristaja na naš nasvet glede Beneške Slovenije in tudi mi se strinjamo, naj napiše posebno gloso »republiški oblasti«. Toda pri tem naj ne pozabi omeniti: da izhaja v Vidmu «Matajur», da predstavniki te oblasti v stikih z onimi naše dežele F.—JK. nikoli ne pozabijo beneških Slovencev, da jih le vodstvo SZDL Slovenije obiskalo, česar doslej ni storil še noben slovenski škof, ki je že večkrat obiskal tržaške in goriške katoličane, a za uredništvo «Zaliva» ni nobena tajnost, da s takim stanjem marsikateri duhovnik z Goriškega ni zadovoljen, in končno ne bi smel v taki glosi pozabiti niti na proteste članov republiške uprave v zveznem parlamentu. V to polemiko spada tudi Pahorjevo odprto pismo, na katero je urednik »Gospodarstva« že odgovoril. Spada pa v polemiko tudi kurziv, v katerem svetuje uredništvo revije Pahorju in »so besednikom,« naj ((Cankarju privoščijo malce oddiha«. Tukaj zvemo tudi, da /(uredništvo ni vedno in povsod Pahorjevih misli«. Zaradi tega bi bilo zelo zanimivo vedeti, v čem so med člani uredništva razlike — čeprav je med uvedniki zapisano ime tudi samega B. P. O članku Slovenska levica smo že pisali, tu pa navajamo še ostalo vsebino številke. Uredništvo je na uvodnem mestu ponatisnilo Srečka Kosovela Trst. Za leposlovje pa je poskrbelo še s pesmimi Flliberta Benede-tiča (Kar imaš) in Ludovike Kalan (Svetilnik, Zelena pesem mojega jutra, Zakaj?, Ne morem od tod) ter prozo Irene Žerjal Pučnik Tragedijica na grobljah. Študija Sama Pahorja Ustroj slovenske manjšine na Tržaškem dela to številko Zaliva dragoceno. O viru odtujevanja zavesti razmišlja v svojem prispevku O opredelitvah Stojan Spetič. Pavle Merku se u-pravičeno navdušuje nad lepo slovenščino župnika Cracine (Knjiga v lepi slovenščini). Radoslava Premrl nadaljuje izredno zanimiv spis Moj brat Janko Premrl-Voj-ko. (Pripomnili bi, da beseda par-tija ni bila nikoli pri Slovencih v rabi drugače kot za komunistično stranko, in še to v ozkem krogu samih partijcev. Zato se nam zdi neumestno pisati «fašistična partija« s kratico F. P. Avtorica sama piše tildi «fašistična stranka«.) Naša stalna razcepljenost vznemirja Živo Gruden (Homo homini lupus), pri čemer se ne dvigne nad nivo, ki ga graja. Številka se lahko ponaša, da je v njej strokovna ocena Jevnikarjeve »Ve-ronica di Desenice« izpod peresa Antona Slodnjaka (Opombe in dopolnilo h knjigi eVeronica di Desenice»). Pod naslovom Slovo od prijatelja se Boris Pahor spominja Daria de Tuonija. Sestavek Dvakrat po obroču po sodu no-benkrat je tipičen primer, kakšnih prispevkov naj se resna revija varuje. (Natolcevanje, ki ne more v kom drugem videti poštenja, ne zasluži odgovora.) Boris Pahor objavlja Odprto pismo uredniku kGospodarstva», uredništvo pa sestavek v zvezi z azadnjo Pahorjevo gloso«. Za zabavo objavlja Bolhober prav na koncu stran Cvetk iz domačih logov. s. r. — r. r. llllllllllllllllllllllllllllll||||||ll||||||||||||||||||||H|||||||l|||||||||||||||||||||,|||||||,|„,||||||,|||,||„,|,„,„,|„|,,||„,l,l,|,|,ll,|||||||||m||||||||||||||||||m)|||||)|||||||||||H| Monografija Stojana Batiča Mislim, da takrat, ko bodo ocenjevali zunanjo podobo današnjih knjižnih izdaj po njihovi žlahtnosti, ne bodo mogli mimo monografij, posvečenih našim upodabljajočim umetnikom. To so monografije, ki jih z vso skrbjo in pozornostjo že vrsto let izdaja Državna založba Slovenije ob neutrudnem sodelovanju Zorana Kržišnika, ki ni samo vodja ustanove z nazivom Moderna galerija, temveč duhovni vodja emanacij sodobne slovenske upodabljajoče ...iiiiiiii.IMIII..................i............mm..■■minulimi.mm.............mmiimmmmm« SVET ZNANOSTI, prva knjiga iz zbirke Človek in narava Medtem ko še pred nekaj leti niti misliti nismo mogli na knjige take vsebine, in take opreme, imamo že pred seboj prvo knjigo nove knjižne zbirke ČLOVEK IN NARAVA. Po izrednem uspehu, ki jo je dosegla slovenska izdaja knjig «V svetu narave« in «Naš prijatelj atom« (v skupini nakladi 30.000 izvodov) Walta Dis-neya, je založba Mladinska knjiga pripravila novo zbirko podobnih knjig s skupnim naslovom Človek in narava. Ta zbirka bo obsegala pet knjig z naslovi: Svet znanosti, Zgodovina narave, Človeško telo, Dežele in ljudje ter Geologija, vključena pa bo vanjo tudi knjiga o naši domovini pod naslovom Jugoslavija. Gre za pet knjig ameriških avtorjev, napisanih predvsem za mladino, ki pa bodo tudi odraslim, zlasti nestrokovna-kom, močno dobrodošle, saj Jim bodo odkrile neznani svet prirode ter njenih tajn. Knjigo o Jugoslaviji pa bo napisal znani slovenski geograf France Planina. Sloven- ske prevode so oskrbeli priznani znanstveniki, sicer pa gre za skupno jugoslovansko izdajo, saj bosta srbohrvatsko izdajo teh knjig izdali založbi Vuk Karadžič v Beogradu in Skolska knjiga v Zagrebu, makedonsko izdajo založba Prosvetno delo v Skopju ter madžarsko izdajo založba Forum v Novem Sadu. Zdaj je pri Mladinski knjigi izšla odlično opremljena prva knjiga te knjižne serije SVET ZNANOSTI, ki jo je napisala ameriška avtorica Jane VVerner Watson, predgovor pa je napisal Earnest C. Watson, dekan na kalifornijskem zavodu za tehnologijo. Slovenski prevod je oskrbel dr. Lavo Čermelj. Kot pravi prevajalec in naš znani strokovnjak Lavo Čermelj v spremni besedi k slovenski izdaji, si bo iz te knjige slovenska mladina, čeprav ji niso dane možnosti, da bi se uveljavljala na vseh področjih znanosti in tehnike, prikazanih v tej knjigi, ustvarila jasno sliko o ak- tualnih problemih, s katerimi se danes ukvarjajo znanstveniki in tehniki. V njej pa bo našla tudi pojasnilo in napotek za izbiro svoje nadaljnje življenjske poti. Naša mladina bo iz te knjige spoznala tudi pomen, ki ga ima matematika ne samo za tako imenovane eksaktne vede, kot so fizika in kemija ter tehnika, temveč za vsa znanstvena področja. Tako bo knjiga med slovensko mladino gotovo z najboljšim u-spehom izpolnjevala začrtano nalogo, s pridom pa bo prišla prav tudi odraslim. Saj utemeljeno pravi pisec uvodne besede, da znanost spreminja način ljudstev v vseh pogledih — gospodarsko, duhovno, politično in socialno — in da morajo zato danes vsi, gospodarstveniki, zakonodajalci, pravniki, zdravniki in uradniki čimveč vedeti ne samo o osnovah in izsledkih znanosti temveč tudi o zamotanih tehničnih procesih kot npr. o radioaktivnih odpadkih, smogu, kontroli rojstev, pljučnem raku ali umetnih satelitih. Vsemu temu spoznavanju pa knjiga Svet znanosti odlično pomaga. Knjiga je razdeljena na sedem razdelkov, ki si slede takole: geologija, astronomija, matematika, fizika, kemija, biologija in tehnika. Vsak razdelek je razdeljen na štiri poglavja. Tako ima prvi razdelek poglavje o glaciologiji, vedi o ledenikih, poglavje o potresih, poglavje o geokemiji in geobiologiji. Drugi razdelek Astronomija ima sledeča poglavja: Študije o meglenicah, Zgodovina a-stronomije, Spektroskopija, Ra-dioastronomija. V razdelku, posvečenem matematiki, je poleg u-voda poglavje o abstrakciji, o računalnikih in statistiki. Del knjige, ki govori o fiziki, ima poglavja o kozmičnih žarkih, jedrski fiziki, fiziki nizke temperature in i teoretični fiziki. O kemičnih reakcijah, o organski kemiji, fizikalni kemiji in biokemiji govori razdelek posvečen kemiji. Pod na slovom Biologija so poglavja o rastlinski ekologiji, genetiki, imunologiji in psihologiji. Zadnji razdelek knjige Tehnika ima tri poglavja o vodi, zvočnem zidu in toplotni koncentraciji ter poglavje o komunikacijah. Vsako poglavje je povrh vsega razdeljeno na posamezne odstavke s samostojnimi podnaslovi. Posebno dragocenost knjige predstavljajo barvne fotografije in skice, ki kažejo prizore iz znanstvenega življenja, rame aparature in različne grafikone. Odveč bi bilo o-menjati, da je tekst napisan zanimivo in privlačno čeprav skopo, kar terja tudi od odraslega nekaj miselnega napora. Zaupati smemo domačim strokovnjakom, ki so pred izdajo takega dela preizkusili strokovno neoporečnost knjige. Kot laiki pa smemo reči, da gre za zanimivo in več kot odlično opremljeno knjigo o tajnah iz sveta znanosti, za knjigo, ki predstavlja dragoceno obogatitev naše doslej tako skromne tovrstne literature. umetnosti, doma in po svetu. In tako se današnje monografije, v katerih se domačemu in tujemu svetu predstavljajo likovni umetniki, ne uvrščajo samo med najlepše knjige pri nas, temveč tudi med publikacije, ki se gotovo kosajo z vsemi tovrstnimi izdajami po svetu. V mislih imam samo monografijo Janeza Bernika, zlasti pa monografijo, ki je sedaj prišla med ljudi. To je monografija, posvečena našemu najimenitnejšemu predstavniku mlajše kiparske generacije Stojanu Batiču. Mislim, da preko te knjige ne bo mogel nihče, ki bo kdajkoli ocenjeval likovne monografije in sploh knjižne publikacije po njih zunanji podobi. Ne gre samo za lepo zunanjo podobo knjige, za ovitek, za lepo vezavo, prvovrsten papir in brezhibne reprodukcije, temveč gre za okus, ki preveva celotno izdajo, od ovitka prek slik, teksta, njega razporeditve do oblike črk. Skratka: gre za krasotno izdajo, s kakršno se lahko postavimo. Morda je celo preveč luksuzna in draga, vsekakor pa knjiga, ki je gotovo dostojen ekvivalent umetniške moči v tej knjigi reproduciranih Batičevih umetnin. Vsi sodelavci zaslužijo priznanje. Od Zorana Kržišnika, ki je napisal uvod in ki je z Jožetom Brumnom in kiparjem Batičem samim sodeloval pri izboru reproduciranih del in oblikovanju monografije, do fotolaboratorija Moderne galerije, ki je izdelal reprodukcije, do tistih neznanih grafikov tiskarne Dela, ki so sodelovali pri ustvarjanju knjige. Batičeva monografija bo torej ne samo dokaz skrbi za tovrstne izdaje in predstavitve slovenskih umetnikov, temveč tudi dokaz tehnične zmogljivosti, okusa in na- vsezadnje tudi ljubezni, ki jo vsi ustvarjalci takih del tem posvečajo. Za uvodnim sestavkom Zorana Kržišnika, ki je po prevajalcih sodeč, v nekaterih izdajah napisan v slovenščini in angleščini, v drugih “>a v srbohrvaščini ali angleščini ali francoščini, sledi osrednji del, reprodukcije. Uvod je vsekakor potreben, čeprav nima namena, da bi bil kar se da popoln in čeprav ne predstavlja niti Batičeve življenjske poti niti podrobneje ne analizira njegovega dela, skuša vendar skozi predstavitev vseh ciklov Batičeve umetniške poti, prikazati kiparjevo umetniško pot in njegovo sedanjo dejavnost umetnika, ki je v duhu Sartrove osnovne zahteve kot sodoben ustvarjalec z vsakim vlaknom svojega bitja angažiran. Uvodu sledi devetinštirideset reprodukcij Batičevih stvaritev od tistih iz cikla dekliških aktov, mimo njegovih številnih rudarjev do brezpredmetnih stvaritev v novem materialu — lignitu. Te reprodukcije pa so vsekakor take, da resnično omogočajo spoznavanje kiparjevih del. Tako so dovršene in plastične, da skorajda nadomeste skulpture. Podatki o samostojnih razstavah, o Batičevih delih v zbirkah doma in po svetu, seznam nagrad, podatki o udeležbi na skupinskih razstavah dopolnjuje izvleček iz bibliografije o Batiču in njegovem delu. Sama bibliografija pa kaže na kakšen odmev je že doslej naleteia Batičeva umetnost doma to v tujini. Ni dvoma, da bo taka Batičeva monografija, več koc običajna monografija, v celoti dcsegalu svoj namen, da predstavi mladega slovenskega kiparja kot močno in samoniklo umetniško osebnost. Vreme včeraj: najvišja temperatura 28, najnižja 18,9, ob 19. uri 26,2, zračni tlak 1020,6 rahlo pada, veter • km »everoaahodnik, vlaga 54 odst,, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 22,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDEJA, 25. junija Hinko Sonce vzide ob 5.16 in zatone od 20.58. Dolžina dneva 15.42. Lun* vzide ob 23.53 in zatone ob 8.17. Jutri, PONEDELJEK. 26. Junija Gruda S TISKOVNE KONFERENCE PREDSTAVNIKA AFRIŠKE DRŽAVE KAMERUN Preko tržaškega sejma večje stike z Italijo in si Kamerun želi vzhodno Evropo Zaskrbljenost zaradi zmanjšanega izvoza kakaa • Kamerunski zastopnik prikazal odlične kakovosti lesa «azobe» . Dan Kameruna 3. julija Danes praznik komunističnega tiska Danes, 25. t. m. bo na Stadionu 1. maja na Vrdelski cesti št. 7 praznik komunističnega tiska, Na sporedu so: nastop tržaških komikov Marcelle Marcelu in Carla Car-hja, «Canzoniere 4», ((Popevkarjev iz Podlonjerja«, pevskega zbora iz Ricmanj. Pozdrave federacije bosta prinesla vodja skupine občinskih svetovalcev KPI inž. Antonino Cuffaro in predsednik kontrolne komisije Franc Gombač. Za vstop prostovoljni prispevki. Praznik se začne ob 16. uri. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Ob 21. uri se začne ples. V četrtek 29. t. m. pa se bo začel v Dolini na igrišču in v gozdišču pred šolo festival «Dela», ki bo trajal do 2. juhja. V četrtek začetek ob 16. uri nastopita pevski zbor iz Ricmanj in ansambel Alojz Slak iz Afriška država Kamerun je letos I Četrta nagrada: Rezilo za krom-že osmič prisotna na mednarodnem pir podjetja RA.I.T.: Alfredo Vol-tržaškem velesejmu. Kot je običaj, terrani. Ul. Udine 39. je tudi tokrat predsednik kamerunske zbornice za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo Ephrem Mba imel tiskovno konferenco. Predsednik Mba se je najprej oprostil, da se prejšnji torek zaradi slabih prometnih zvez ni mogel srečati s časnikarji in poudaril zadovoljstvo, da je ponovno prišel v stik z gospodarskimi operaterji Trsta, v upanju, da bo prišlo do plodovitih razgovorov in tesnejših trgovinskih stikov. Tržaški velesejem predstavlja za kamerunske izvoznike pravo izhodiščno točko za izvoz treh najbolj značilnih proizvodov Kameruna: kava, les in banane. Predstavlja tudi stično točko za plodne stike z gospodarskimi operaterji sosednjih, predvsem vzhodnih držav, kamor se zadnje čase usmerja kamerunska zunanja trgovina. Kamerun z zanimanjem sledi razvoju tržaškega pristanišča v prometu s kavo. Kava namreč tvori drugo najvažnejšo postavko kamerunskega izvoza, zato ima ta afriška dežela ves interes, da proda obe vrsti svoje kave, robusta in arabica, v Italijo, kamor je lani izvozila 7000 ton od celotnega proizvoda 50.000 ton. Predsedniku Mba ju se je zdelo potrebno poudariti, da je Kamerun zainteresiran pri prodaji kave v Italijo, čeprav jo mora prodajati po nižji ceni, kot na primer v Francijo in zapostavljati stare kliente z nevarnostjo, da se ti obrnejo na druga tržišča. Obenem je povedal, da kamerunski izvozniki kave polagajo izredno važnost kvaliteti proizvoda, ki prihaja v Italijo, kljub temu da imajo pri tem določene izgube. Predsednik Mba je nato govoril o kamerunski proizvodnji tropskega lesa in izrazil željo, da bi italijanski uvozniki pokazali večje zanimanje za les «azobe», tako imenovani les-železo, skrajno trden les, ki ne prepereva in je odporen proti mrčesu in napadom vsakovrstnih gliv. Les «azobe» je zelo pripraven za vsa dela v morski in sladki vodi. Kamerun je edini proizvodnik tega lesa, letno proizvodnjo štejejo namreč v 00.000 kub. m hlodov letno, glavni kupci pa so Holandci, ki u-porabljajo les «azobe» za jezove, pomole in podobno. Poleg vsega je ta izredno trpežen les poceni, kar pomeni, da bi se dal uporabiti v Italiji za dela ob izlivu Pada, za železniške pragove in podobno. V Franciji so «azobe» uporabljali za pragove podzemeljske železnice v Parizu. UvideU so namreč trpežnost «azobeja», ki vzdrži do 25 let kljub vremenskim nepri-likam. Predsednik kamerunske zbornice Mba je v svojem govoru položil izredno važnost na prijateljske stike s tukajšnjimi gospodarskimi operaterji, stike, ki so jih predstavniki Kameruna načeli leta 1960 ob pridobitvi neodvisnosti. Kamerun se danes kot samostojna država razvija in pospešuje svoje trgovinske stike z vsemi državami, predvsem pa išče stike na vzhodu. Te stike je Kamerun navezal _ vprav s svojo prisotnostjo na tržaškem velesejmu, ki je dal impulz kamerunskemu izvozu. Predsednik Mba je nato obljubil, da bo kaj več o tem povedal na tiskovni konferenci ob dnevu Kameruna prihodnjega 3. julija in ob dnevu kave 30. t.m. Na koncu je Mba izrazil zaskrbljenost, da je izvoz kakaa v Italijo v zadnjem času zelo padel in prosil gospodarske operaterje, da bi izraziU svoje mnenje v zvezi s tem. Pripomnil je, da se je proizvodnja kakaa, kot tudi ostalih kamerunskih proizvodov v zadnjih dveh letih ne samo povečala, temveč tudi kvalitativno izboljšala in da zato pričakuje večje zanimanje za te proizvode. Prisotni gospodarski operaterji so se predvsem zanimali za les «azo-ie», ki je v Italiji skoraj nepoznan. Predsednik Mba je rade volje dal ,'sa potrebna pojasnila v zvezi s era lesom, ki ga proizvaja samo Kamerun, čeprav ga je dosti tudi ia Slonokoščeni obali. Na vpraša- Ljubljane. V petek 30. t. m. ob 19. uri, film Jorisa Ivensa in Ernesta Hemingwaya ((Španska zemlja«. V soboto 1. juUja ob 19. uri z nastopom ((Popevkarjev iz Podlonjerja« in s slovenskim filmom ((Gorenjska ohcet«. V nedeljo 2. juUja ob 16. uri nastop krajevne godbe, pevskih zborov ((Slovenec« iz Boršta, ((Vodnik« iz Doline in ((Prešeren« iz Bo-ljunca. Govora župana Lovrihe in tajnika federacije Paola Seme. Zvečer nastopi znani sovjetski pevec Vladimir. Vse večere bo ples. Stališče CGIl do centra za sadje in zelenjavo Deželni odbor CGIL je izdal poročilo, v katerem zavzema svoje stališče do napovedane ustanovitve evropskega centra za sadje in zelenjavo v Trstu. V poročilu poudarja med drugim, da ne bo smel center opravljati le tranzitnih nalog, marveč da bi v njem tudi predelovali pridelke. O poročilu bomo obširneje poročali prihodnjič. Deželni prispevek občine za razna javna dela Deželni odbornik za javna dela Masutto je sporočil tržaškemu županu Spacciniju vest o deželnih prispevkih tržaški občini za razna javna dela. Gre za 6-odstotni prispevek za 20 let. Največji prispevek se tiče razširitve pokopališča pri Sv. Ani, za kar bodo porabili 1.237 milijonov lir, medtem ko bo dala dežela svoj prispevek na podlagi izdatka 890 milijonov. Dežela pa bo dala 6-odstotni prispevek na vso vsoto, ki bo potrebna za cestna dela, in za kanalizacijo pri Sv. Soboti, ki bo stala 497 milijonov. Občina je predložila tudi prošnjo za prispevek na podlagi 192 milijonov izdatka za javno razsvetljavo v mestu in gornji tržaški okolici. Dežela pa bo dala svoj prispevek na podlagi vsote 150 milijonov lir. Prav tako bo prispevala 6 odstotkov za dobo 20 let od vsote 100 milijonov, ki jih bodo porabili za razširitev Ulice Rio Primario ter za 28 milijonov izdatka za ureditev nekega prostora pri Sv. Justu. • Novi tržaški kvestor dr. Guida je predvčerajšnjim obiskal predsednika Ustanove za industrijsko pristanišče dr. Franzila, ki mu je prikazal nove pobude in načrte za nadaljnjo industrializacijo področja z njegovo razširitvijo na nova zemljišča, ter o skorajšnjem pričetku za speljavo železniške proge, ki bo povezovala postajo Aquilinia z dolinskim svetom pri Orehu. Dr. Guida je dr. Franzilu čestital k uspehom, ki jih je industrijsko pristanišče v okviru razvoja tržaškega gospodarstva. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu 24. KONGRES TRŽAŠKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Poudarek na dobrih mednarodnih odnosih in na sodelovanju s slovensko manjšino V svojem poročilu je dosedanji tajnik Botteri dejal, da želi večina prebivalcev dobre odnose z Jugoslavijo ter da večina tudi veruje v možnost mirnega sožitja med Italijani in Slovenci v Trstu ije, če bi bil Kamerun pripravljen idpreti v našem pristanišču skla-iisče za kavo, kot ga je odprla irazilija, je predsednik Mba odgovoril, da se bo to vprašanje postavilo v bližnji bodočnosti in v skla-iu z vsemi mednarodnimi sporazu-ni o kavi. Predsednik Mba je po-:orno poslušal obrazložitev nekega iperaterja, zakaj se je zmanjšal ivoz kakaa iz Kameruna. Italijan-■ ki uvozniki so namreč nezadovoljni z zelo različno kvaliteto proizvoda in ga rajši uvažajo iz Nizo-:emske, ki jim jamči vedno isto ivaliteto. —---------- Danes otvoritev novega odseka avto ceste Dane« ob 11. uri bodo odprli pro-netu nov odsek avto ceste Trst-ienetke, in sicer odsek Palmano-'a-Latisana. Slovesnosti bo pri- anketi je večina odgovorila, da se odnosi med obema državama ugod. no razvijajo. Večina je tudi dejala, da morajo ostati takšni. Končno je 88 odstotkov izprašanih oseb odgovorilo, da so dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo važni zlasti iz gospodarskih in trgovinskih razlogov. Zatem je rekel, da mora biti Trst «mesto miru«, da bo prispevalo k dobrim mednarodnim odnosom. V tem okviru je treba tudi doseči dobro sodelovanje med obema tukajšnjima narodnostnima skupinama. Botteri je poudaril tudi važno evropsko vlogo Trsta ter skupne gospodarske interese naše dežele, Slovenije in Koroške. Nadalje je rekel, da je treba doseči tudi globlje sodelovanje med politiko in kulturo. Ko je govoril o novih perspektivah za manjšino, je dejal: «V perspektivi srečanj postaja jasno, kako zadobiva vprašanje slovenske manjšine v Italiji različen poudarek, kot ga je imelo doslej. Ker se je manjšina končno odrekla ((iredentistični perspektivi« in ker se je utrdila varnost italijanske dr. žavne ureditve, lahko slovenska manjšina v Italiji, zlasti v svojem najbolj kvalificiranem izrazu vodilnega sloja, postane in mora postati dragocen element, da se uresniči ta regionalna evropska politika. Vodilni razred manjšine, postavljen ob demokratične sile, ne bo le dragocen Instrument na ravni tolmačenja, marveč bolj stvarna realnost, ki bo lahko samo po sebi uresničila sinteze. Vsa tržaška skupnost je zrela za takšno zasnovo. V že omenjeni anketi tržaške univerze, je namreč na vprašanje: «Ali na splošno menite, da je možno mirno sožitje med Italijani in Slovenci v Trstu,« odgovorilo pritrdilno nad 75 odst. izprašancev. Z novo zasnovo o bodočnosti Trsta Je tudi dokončno odstranjen občutek, da bi lahko bila manjšina element, ki moti, in da je tuja stvarni skupnosti, po drugi strani pa odpade skušnjava, da bi se manjšina zaprla sama vase ter se osamila v nekakšen «etničnl rezervat«. Zato menimo, da ne bodo tako imenovane ((koncesije« manjšini — da pri tem niti ne omenimo načelnih ugotovitev — negativne za državno in nacionalno trdnost, marveč bodo na razpolago italijanski skupnosti sami in s tem važna stvarnost, ki bo kvalificirana za načenjanje in poglabljanje tega evropskega ravnanja. Po drugi strani pa se pričakuje za manjšino preko njenega vodilnega razreda splošna in aktivna funkcija za italijansko državno skupnost, tako da se manjšina ne bo zaustavljala pri Zatem je Botteri govoril še o notranjem ustroju stranke, o notranji demokraciji in o njenem vodilnem razredu ter napovedal, da ne bo več kandidiral za tajnika. KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE VAS VABI 28. IN 29. JUNIJA V KRIZ NA praznik vina in rib SPORED Sreda, 28. junij'a ob 18. uri otvoritev 1. RAZSTAVE DOMAČIH VIN ob 21. veseloigra «V KRIŠKI OSMICI« Četrtek, 29. junija, na dan vaških pa-tronov sv. Petra in Pavla ob 9.00 otvoritev razsta’ e ob 15.30 koncert domače viodbe ob 17.00 nastop ansambla «VESELI RUDARJI« iz Trbovelj ob 19.00 poje moški zbor «VESNA» od 20.30 dalje PLES Ribe - domače klobase in pršut - čevapčiči Navodila udeležencem izleta v Budimpešto Vse izletnike v Budimpešto prosimo, da upoštevajo naslednja navodila: Avtobusi št. 2, 4, 6, 7 in 8 bodo dne 28. 6. 67 od 6.30 na Trgu Foro Ulpiano pred tribunalom. Odhod avtobusov točno ob 7. uri. Avtobus št. 1 bo ob 6.45 na Opčinah pred kinom. Odhod z Opčin točno ob 7. uri. Avtobus št. 3 bo ob 6.45 na trgu (avtobusna postaja) na Proseku. Odhod točno ob 7. uri. Avtobus št. 5 bo odpeljal iz Gorice (s Travnika) točno ob 6.00. Izletniki iz Vižovelj in Cerovelj vstopijo ob 6.30 v Sesljanu (na glavni cesti-trg), izletniki iz Križa pa ob 6.45 s pokrajinske ceste (avtobusna postaja). Vsi avtobusi bodo označeni s številkami. Prosimo izletnike, da se vsedejo na sedeže, ki so jim bili določeni, te bi slučajno kdo zamudil, lahko dohiti avtobuse na obmejnem bloku Fernetiči. Nadalje prosimo vse izletnike, da ne pozabijo vzeti s seboj potnega lista in madžarskega vizuma. Madžarska denarna enota je flo-rint. Uradno se menja 28 lir za en florint. Izletniki lahko vzamejo s sabo 200 florintov v bankovcih po 10 ali 20 florintov. V Budimpešti je v tem letnem času precej vroče in se temu primemo oblecite. Za primer nenadnega poslabšanja vremena, ali dežja, priporočamo vzeti s sabo lahek dežni plašč. Končno prosimo vse izletnike, da upoštevajo in se strogo držijo navodil svojih vodičev, predvsem Počastitev spomina žrtev Rižarne Ob obletnici začetka delovanja P* prosimo, da so točni pri odho- krematorijskih peči bodo danes ob 11. uri predstavniki Slovenske skupnosti” položili -venec" v Rižarni, kaplan Dušan Jakomin bo opravil cerkveni obred, žalostinke bo zapel pevski zbor iz Škednja, spregovoril pa bo občinski svetovalec Rafko Dolhar. dih avtobusov. Vsem izletnikom želimo srečno pot in prijetno bivanje v Budimpešti! Opomba: Kdor še ni dvignil svojega potnega lista v potovalnem uradu «Au-rora», naj to stori jutri! UREDNIŠTVO MiiiimitimiiiiiuHiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimimimiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiimiiiiimimiimiiiimiiiimiiiiiiiiiimi IZPRED POROTNEGA SODISCA Včeraj se je v palači Diana začel 24. kongres tržaške Krščanske demokracije, kateremu predseduje vsedržavni svetnik stranke Carlo Mole iz Cagliarija. K otvoritvi so prišli tudi povabljeni predstavniki strank in sicer tajnik PSU Pittoni, nabrežinski župan Legiša in deželni svetovalec Škerk, medtem ko so poslali republikanci pozdrave. Po običajnih otvoritvenih formalnostih je dosedanji pokrajinski tajnik Botteri podal poročilo o preteklem delovanju in nakazal bodočo pot. Poročilo je začel z naslednjimi besedami: ((Preteklost spada že v zgodovino; od leta 1945 je minilo več kakor 20 let; krivice preteklosti, pa naj je prišlo do njih na kakršen koli način, so že stvar preteklosti ; mlada pokolenja gledajo novemu svetu nasproti, odprtemu in sodelujočemu, v katerem se bodo do kraja spoštovale značilnosti, saj je to osnovni zakon demokracije, v kateri se bodo zavestno načenjali problemi, da se zagotovi pot k napredku in blaginji.« Botteri je dejal, da je te besede spre-[ovoril 22. marca letos goriškim avnim upravljavcem msgr. Andrea Pangrazio, ko se je poslavljal od G rice. Zatem ..e Botteri dooal: «lučL mi hočemo gledati naprej, kajti preteklost, tudi najbližj3, ie del zgodovine, sa.- sinjo na plan vedno nova vprašanja in pričaka - anj.i mladih pokolenj, ki jih je treba uresničiti. Razni dogodki pre teklosti so namreč prisilili našo družbo, da je opravila pogumen .n odločen izpit.« V zaanjih letih je KD predložila rr ?..tu nas.edrLc izbire: deželno 'ure. ditev demokratično politiko nasproti manjšinam, mednarodno sodelovanje in preosnovo gospodarskih temeljev s kriteriji funkcionalnosti In proizvodnosti. To je povzročilo sicer v mestu nevšečnosti ki pa jih Je mesto pre Jele Ce smo hotcii, da bo Trst nanr- do vau smo se morali prilagoditi novim razmeram In se odreči muni-cipalizmu. Zatem Je Botteri dejal, da se je bilo treba ao Kraja odreči "scio-nal-liberalni ideologiji, ki je imela useuline tud: v katoliškem svetu. Nacional-liberalnem pojmovanju je bilo treba postaviti proti pojmovanje demokratične politike. Nacionalizem je bilo treba pobijati s sklicevanjem na človečanske pra vice. Zatem Je Botteri še omenjajoč besede msgr. Pangrazia, ki je rekel, da so naši kraji «zemlja srečanj«, poudaril važnost dobrih odnosov z bližnjimi državami. Pri tem je omenil anketo, ki jo je februarja 1966 izvedel inštitut za politične znanosti tržaške univerze glede odnosov | omenjenih in ozkih pogledih na med Italijo in Jugoslavijo. V tej svojo etnično panoramo. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN 7'lidma ubecUudluu Spoštovano uredništvo, Dne 20. junija je Vaš cenjeni dnevnik objavil lestvico za namestitve profesorjev na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Z zanimanjem sem prebral vsa imena prosilcev in začuden sem obstal ob imenu neke prosilke za poučevanje telesne vzgoje, za katero je znano, da ni po poreklu Slovenka, niti pripadnica slovenske manjšine v Italiji in niti ne obvlada slovenskega jezika, kakor predpisuje temeljni zakon za slovenske šole v Italiji. Čudim se, da ni pristojna šolska oblast preverila znanja slovenskega jezika novih profesorjev, preden jih je vključila v prednostno lestvico. Pričakujem, da se bo uredništvo za zadevo pozanimalo pri šolskih oblasteh in o tem obvestilo slovensko javnost. Računam obenem, da se bo tudi Sindikat slovenske šole v Trstu zavzel, da se spoštuje zakon, ki ureja slovensko šolo. S spoštovanjem R. M. Etnografska razstava v Križu V prostorih prosvetnega društva «Albert Sirk« v Križu je odprta zelo zanimiva etnografska razstava starih predmetov in orodja, ki so ga uporabljali Križani skozi dolga desetletja. Etnografsko razstavo so priredili prosvetni delavci združenega prosvetnega društva ((Albert Sirk-Vesna« v Križu. Razstava je zelo zanimiva in si jo je vredno ogledati. Vsi tisti, ki se zanimajo za etnografijo ne bi smeli zamuditi te prilike. Razstavljeno je staro kmečko orodje, ribiški pripomočki, kamnarsko orodje, narodne noše in celo stara na roko izdelana železna blagajna iz napoleonskih časov, ki je stala v bivši napoleonski carinarnici na Napoleonski cesti pri Proseku. Zvest Apollonio prvi v galeriji «11 Tribbio» Včeraj smo bili priča nikakor ne hrupnemu vendar pomembnemu dogodku: na št. 68 v Ul. Piccardi je župan ing. Spaccini prerezal trak in s tem odprl umetnostno galerijo ril Tribbio». Prvi povabljeni gost galerije pa je mladi slikar Zvest Apollonio, katerega številne grafike so imele na otvoritvi mnogo občudovalcev. Prepričani pa smo, da bo lepa razstava privabljala tudi naslednje dni ljubitelje umetnosti, v zadoščenje pogumnim mladim ljudem, ki se ne strašijo bremen, da pripravijo galerijo, kakor tudi u-metniku, ki razstavlja. Miramarski park PREDSTAVE «L U Č I IN ZVOKI« PROGRAM ČEZ TEDEN: Nedelja: 21.30 v nemščini 22.45 v italijanščini Ponedeljek: 21.30 v angleščini 22.45 v italijan. Torek: počitek. Sreda: 21.30 v nemščini 22.45 v italijanščini četrtek: 21.30-22.45 v italijan. Petek: 21.30 v nemščini 22.45 v italijanščini. Sobota: 21.30--22.45 v Italijan. Avtobus «M» z zvezo v Bar-kovljah s tramvajem štev. «•»- Zaslišali bodo še 5 prič na procesu proti miljskemu trgovcu Crevatinu Crevatinova obramba skuša dokazati, da je obtoženca izzvala žena Anna Po zaključku dokaznega postopka bo spregovoril zastopnik zasebne stranke Včeraj se je pred tržaškim porot-1 ga, ki je streljal na ženo, ker je , dokazati, da je Crevatin streljal, nim sodiščem (predsednik Rossi, prisedni sodnik Ligabue, tožilec Brenči, zapisnikar CiccarelU, obramba Antonini in Ghezzi, zastopnik zasebne stranke Padovanl) nadaljevala obravnava proti 58-letnemu miljskemu trgovcu Ettoreju Crevatinu, ki je obtožen, da je lani skušal umoriti svojo ženo Anno Millo por. Crevatin. Na včerajšnjem procesu je postalo očitno, da se dokazni postopek bliža h kraju. Po zaslišanju obremenilnih prič so namreč porotniki sklenili, da bodo zaslišali še pet drugih prič, ki bodo nastopile v korist obtoženca. Obravnava se bo nadaljevala jutri popoldne ob 17. uri. Po zaključku dokaznega postopku bo spregovoril zastopnik zasebne stranke. Potek včerajšnje obravnave je dokazal, da tako porotnike, kakor tudi obrambo, tožilca in zastopnika zasebne stranke zanimajo le nekatere okoliščine. Prva od teh okoliščin zadeva resnične, objektivne okoliščine, v katerih je prišlo do «poskusa umora«. Ali gre res za poskus umora, ali pa le za nenaden izbruh jeze moške- ta zagrozila, da mu bo vrgla v obraz j ker mu je žena grozila. Zagovorniki nočno svetilko? si obetajo namreč, da se Jim bo Porotniki so skušali dognati do kraja vse okoliščine, ki so v zvezi s tem dogodkom, toda končni rezultat je bolj negativen, kot pozitiven. Zasebna stranka (se pravi Crevatinova žena) trdi, da ni zgrabila za svetilko ter da je ni hotela vreči v moža, ki je naperil nanjo nabit revolver. Crevatin trdi, nasprotno, da Je žena držala v rokah svetilko. Priča Guido Marocco (ki stanuje v istem nadstropju, kjer je stanovanje zakoncev Crevatin in ki ni prišel na obravnavo, ker se nahaja v božnišnlci) pravi v svoji pismeni izjavi, da je opazil na tleh svetilko. Zakonca Serio pa, ki stanujeta v 3. nadstropju iste hiše, pa izjavljata, da svetilke nista videla na tleh. Ta negotovost, pride do izraza tudi v poročilu karabinjerjev. Ti-le so se namreč najprej zanimali za ranjenko ter za njen prevoz v bolnišnico in šele potem za policijsko preiskavo. Ne spominjajo pa se, če je bila svetilka na tleh. Vsa ta vprašanja so seveda zelo zanimiva za obrambo, ki skuša o»tvoval minister za zunanjo trgo-di kraj-Novi odsek ■ino Tolloy, ki bo imel tudi kraj- i priložnostni govor, ivto oe»te je dolg 27 km. Izžrebane nagrade na velesejmu Prva nagrada: Grili Basket podrtja Tornado ItaUa; Anna Millo, fl. Baiamonti 20. Druga nagrada: Likalnik Philips .odjetja Radio Ancona: Ubaldo Pa. accl, Trg tra i Rlvi 8. Tretja nagrada: Dve veliki kon-ekciji «Dixan» in 20 zavojčkov Persllv) podjetja Henkel ltaliana: jigeia Požar, lil. Felluga 64. ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 24. junija 1967 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 91-letnl Carlo Crocl, 76-letni Tulilo Divari, 68-letna Glu-seppina Danev por. Verk, 47-letnl Giovannl Cochelli, 75-letmi G ino Gio-varmetti, 73-letna Antonia Mezgec vd. Coretti, 80-letna Pierina Hartel vd. Vamerin, 80-letna Luigia Guatta. OKILICI: pomorščak Alberto Danieli in gospodinja Maddalena Rupel, trg. pomočnik Sergio Craus In Včeraj-danes URARNA - ZLATARNA •— LAURENTI TRST, Largo S. Santorio 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE IN KRSTE Poseben popust 1 gospodinja Patrizia De Giorgi, trgovec Aureiio Conti in gospodinja Maria Carboni, trg. pomočnik Giovan-ni Piras In gospodinja Nevla Caval; li, radiotehnik Renzo Francescon in trg. pomočnica Delma Gerebizza, pomorščak Claudio Mililo in gospodinja Maria Ludsa Bader, barist Vlt-tonio Monterra In trg. pomočnica Maria Grazia Shtigoi, trgovec Dome. nico Pieri in gospodinja Adelia Ne-maz, mehanik Dario De Carli in u-radnica Renata Costanzo, skladiščnik Carlo Serbottini in uradnica Sonda Ruzzer, mizar Luclano Clement in frizerka Rosa Pizzamus, barist Nunzlo Di Martino in gospodinja Li-dla Borzaga, bolničar Claudio Cosmi-ni in točajka Aliana Maniago, trgovec Gianfranco Damassa in uradnica Odtnea Zanella, zidar Ardemio Pavan ln likalka Anna Sluga, pek Pletro Bonetti In šivilja Giovanna Moratto, knjigovodja Giordano Pieri in knjl-govodkinja Mihela Offizta, mehanik Ambrogio Cazzolato In gospodinja Laura Uliao, učitelj Giuliano Pavan In sanlt. asistentka Nerma Millo, u-radnik Franko Varni in frizerka Romana Clarich, uradnik Giorgio I>e Rosa ln tehnik Diana dc Petris, geometer Giorgio Nicolodi in gospodinja Maria Carmela Del Piccolo, u-radnik Caslmlro Turcinovich in otro ška negovalka Maria Tolloi, zastop- nik Vittorio Mura in trg. pomočnica Luciana Tolioi, trg. pomočnik Paolo Covalero in uradnica Marina Carpa-ni, poštni uradnik Llvlo Ferluga in uradnica Serena Ma-uri, uradnik Gianfranco Grassi in uradnica Giu-Uana Weis, Claudio Zanier in Ga. brieUa Pantano, trg. zastopnik Lucio Tomič in uradnica Maria Grazia Frestigiovanni, trgovec Giuseppe Sca-tizzi ln tipkarica Staniča Buric, posestnik Ottorlno Tassinari in gospodinja Lucla Chelieris, uradnik Llvlo Borelli ln uradnica Hilde Meyran, trgovec Horst Uvve Diihrkopp in prevajalka Maria Luisa Steppani, uradnik Francesco Esposito in delavka Guerrina Angelilio, mehanik Dario Gregori in kartotehničarka Carmen Relter, mehanik Lucir.no Slega In stenografka Ruth Kurz. hidravlik Guerrlno Crisman ln hišna pomočnica Maria Picotti, delavec Mario Cramastetter In šivilja Rosita Zanot, trg. zastjpniK Arturo Palta In strežnica Lldia Giacomini, mehanik Giorgio Vorich ln trg pomočnica Alida Bastianl, poslovodla Fablo Slobec in trg. pomočnica Marisa Haret. prista. niščnik Marino Nemaz in šivilja El da Orlando. (od 13. do 16 ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14. Pizzul-Clgnola. Korzo Italija 14, Prendinl, Ul. T. Vecelllo 24. Serravallo, Trg Cava-na 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 dc 130) Crevato, Ul. Roma 15. INAM Al Cammello, Drevored XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. deli Istria 43. dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. SLUZMA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh » primeru, če ni mogoče najti dru tega zdravnika, Je treba telefoni rati na štev 90-235 LOTERIJA BARI 40 87 69 23 13 CAGLIAR1 22 M 50 27 31 FIRENCE 25 39 30 88 10 GENOVA 50 71 3 41 81 MILAN 76 86 62 31 48 NEAPELJ 52 33 23 8 77 PALERMO 17 58 56 77 35 RIM 21 90 85 48 13 TURIN 8 2 86 40 80 BENETKE 82 22 ENALOTTO 14 30 75 XII X 2 X 1 1 1 2 X 2 Dvanajstice dobijo 5.903.000 lir, cnajstice 180.100, desetice 15.600. posrečilo, da dokažejo obstoj vsaj dveh olajševalnih okoliščin (splošnih in izzivanja), ki bi utegnili zelo znižati najnižjo kazen, ki jo predvideva kazenski zakon za poskus umora (osem let zapora). O-bramba pa se razumljivo otepa olajševalne okoliščine, ki jo pogaja delna nezmožnost pravilnega presojanja in hotenja, kajti v tem primeru bi utegnili porotniki naložiti obsojencu po prestani kazni morda še dve leti pripora v kriminalni umobolnici. Zato Je obramba usmerila vse svoje napore, da bi dokazala, da je Millova hudo izzvala svojega moža. Spričo tega sta odvetnika Ghezzi ln Antonini predložila poroti, naj zaslišijo kar 29 razbremenilnih prič in štiri zdravniške izvedence. Zastopnik zasebne stranke Padova-ni se sicer ni uprl zaslišanju teh prič, a Je menil, da je zaslišanje pravzaprav nepotrebno. Odvetnik Padovani pa je na drugi strani zahteval, da se zaslišita dve priči, ki bi pričali v korist zasebne stranke. Zahtevam obrambe pa se je odločno uprl javni tožilec, ki je menil, da je za sodišče brezpomembno zaslišanje prič, ki bi poročale o dogodkih iz davne preteklosti. Po polurnem posvetovanju so po rotniki sklenili, da bodo zaslišali v ponedeljek naslednje priče Iz Milj Antonia Glugovaza, Gianno Keber, Renata Dinero, Antonia Clobottija ln Giuseppeja Balblja. Včerajšnja obravnava se je začela s ponovnim zaslišanjem obto-ženčeve žene, ki je izjavila, da Je mož streljal nanjo z razdalje 1 metra. Kot smo že dejali, je ženska zanikala, da bi prižgala nočno svetilko, pripomnila pa Je, da je bil hodnik močno razsvetljen z neonsko žarnico. Porotniki so nato zaslišali še Ri-na Stralna in Guida Millo (brata obtoženčeve žene, ki Je lastnik zlatarne, ki bi mu po trditvah obtoženega Crevatlna niti ne pripadala). Končno so porotniki zaslišali še karabinjerskega poročnika Rosaria Lembo, ki je dejal, da se mu ni posrečilo ugotoviti primerov zakonske nezvestobe v odnosih med Crevatinom in ženo (zadevne govorice se nanašalo morebiti, če se prisluhne ljudskemu glasu, le na dogodke, ki so časovno zelo oddaljeni. Sledila so Se pričanja raznih karabinjerjev, kot marešala Toso-neja in drugih. KRIŠKI TEDEN P. d. VESNA in P. d. A. SIRK vljudno vabita na prireditev, ki bo danes v Križu. SPORED V Prosvetnem domu ((Albert Sirk« bo ob 11. uri otvoritev razstave slikarja Alberta Sirka ob 20-letnici njegove smrti in fotografske ter etnografske razstave o starem Križu. Ogled razstave: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Šolske vesti Na znanstvenem liceju — Vrdel-ska cesta 13 — Je na ogled šol- ska razstava, ki je odprta občin, stvu od 9. do 13 ure. • • * Didaktično ravnateljstvo na Opčinah vabi na razstave ročnih del In risb, ki bodo danes na šolah v Gro-padi, kjer bo šolska prireditev ob 18. uri. na Opčinah, v Bazovici, na Repentabru, v Trebčah in v Sv. Križu 27. t.m. Razstave bodo odprte od 8. do 12, ure in od 16. do 20. ure. * • • Osnovna šola na Katinari bo imela danes, 25. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 20. ure razstavo risb in točnih del. • • • Sv. Ana. V torek, 27. tim. bo razstava risb in ročnih del od 9. do 12. i-n od 15. do 17. ure. « • • Pri Domju, v Ricmanjih, v Borštu in na Pesku bo danes od 9. do 12. in od 16. do 19. ure razstava ročnih del in risb. * • • Sv. Barbara. Danes, 25. t. m. bo od 9. do 12. in od 16 do 19. ure razstava rsb in ročnih del. • * * Zavije. V torek, 27. t.m. bo pred mašo in po njej razstava risb in ročnih del. « • * Mačkovlje. V sredo. 28. t.m. bo pred mašo in po njej razstava risb in ročnih del. Razna obvestila ZVEZA PARTIZANOV - ANPI Opčine priredi v nedeljo, dne 2. Julija 1967, z otvoritvijo ob 9. uri na dva. rišču »PROSVETNEGA DOMA« na Opčinah II. PARTIZANSKI TABOR s Kulturnim sporedom pri katerem bo nastopala godba na pihala LJUDSKE MILICE iz Ljubljane In pevski zbor «SRECKO KOSOVEL« iz Ajdovščine. Sledila bo prosta zabava do 24. ure. Za prigrizek ln pijačo bo dobro poskrbljeno. Vljudno vabljeni. Nazlonale 16.00 «1 conqulstatorl de-gli abissi«. Cinemascope Techmcu- Ezcelsior 16.00 «La congiuntura« Technicolor. Vittorio Gassman Joan Collins. Fenice 16.00 »Vera Cruz« Technicolor. Gary Cooper, Burt Lancaster. Eden 14.00 L’assal-to ad treno Giav gcw - Londra«. Film. ki je žel °Sr<’' men uspeh s strani kritikov gledalcev t Grattacielo 15.00 «1 piaceri della noi-te» Technicolor. Norma Bengen. Prepovedano mladini pod 18. te' tom. _ Ritz (Ulica San Francesco 10) 15.00 »Colpo grosso ma non trop-po« Technicolor. Alabarda 14.30 «Bounty ki-ller« Tecn-nicolor. Thomas Millian. Filodrammatico 14.30 «Un milione »i annl fa» Technicolor Raquel Welcn. Moderno 14.00 «Tobruck» Technicolor. Rock Hudson, G. Peppar“-Zadnji dan. Cristallo 15.00 »Capnce (La cenere che scotta)« Tecnnicolor. Aurora 15.00 «Angeli neH’inferno». Garibaldi 15.00 «11 compagno aon Camillo«. Fernandel, Gino Cervi Capitol 15.00 (Alte donne piace 1»' dro« Techn color. Camtlia Spray. Aldo Ray. Impero 15.00 »Maigret a Pigalle«. Vittorio Veneto 15.15 «Che notte ra-gazzi« Technicolor Marisa Mell Ideale 14.30 «7 monaci d’oro». Ral‘ mondo Vianello, Magda Konopka- Astoria (Ulica /onim riiobus 11 . 11 14,30. «La grande corsa« Technico-lor. Yves Montand. Toni Curtis. Astra 15.30 «La contessa di Hong Kong«. Abbazia 15.30 «Lady L« Technicolor. Sophia Loren, Paul Nevvman, David Ni ven. LETNI KINO Sattelite (Borgo S. Sergio avt. -*• M. 20, 29) Blagajna ob 20 15 začetek ob 21.00. «La settima alba* Technicolor. VViliiam Holden, Capudri*. Susan York. Mali oglasi •CITROEN« — Samaritani m rti«*" — Servis v Ulici Kittmayer 4-a R»*J stava In prodaja avto potrebščin ¥ Ulici Giulla 41. PRODAJALKO z dolgoletno nraks« išče manufakturna trgovina. Naslov na upravi lista. Ulica S. Francesco 20. POUK, prevajanje, strojepis, spondenco v nemščini m slovenščin sprejmem na dom. Tel. 733-909. PRODAJAJO SE vse matrice m duše za kompletno Izdelovanje gumbo in fibij (zaponk) vseh oblik In velikosti, eventualno tudi za odprtje delavnice onstran meje. Tel. 30-781. IŠČEMO VAJENKO-prodajalko Staro 15—16 let za trgovino. Naslov Slo* vensko gospodarske združenje, r ■ Filzi 8/1. SPREJMEM TAKOJ sposobno ,nz^ ko tudi iz Jugoslavije. Plača sin d' kalna. Stanko Devetak, Nabrežina! tel. 20123. PRODAM najmodernejši krojaški industrijski šivalni stroj — Te. 280»— VAJENKO sprejme takoj v služDO krojačnica Mozetič, Trg Garibaldi 2 • - L E T N O OBSTOJEČE podJ*U* IMPORT-EXPORT z obširno llcetl^ trgovsko nesporno (Improtestata) U“' stopim ali sprejmem družabnika. sati patentaauto N. 44780, termo P sta Trleste. VAJENCA (dva) sprejme takoj CAR-TACEL tovarna papirnih vrečic. v’ Follatoio 7, nasproti Snia Vlscosa. Darovi in prispevki V počastitev spomina ob petletnici smrti nepozabnega Ižanca Pepita daruje žena Ivanka 3.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje pokojnikov brat Mario z ženo Olgo 2.000 ir za Dijaško matico. Ob 5. obletnici smrti naše drage mame Eme Škerlj roj. Adamič, da. rujejo otroci 3.000 lir za Dijaško matico. Vesela družba Tržačanov in Open cev zbrana v Hrušovci daruje za spomenik padlim na Opčinah 3.450 lir. Namesto cvetja na grob pokojnega strica Franca Žagarja darujeta Marija in Angela Johanovl iz Bazovice 3.000 lir za Dijaško matico . ISCE SE URADNIK-UHADN1CA vežbana v importu 'n eksportu -znanjem srbo-hrvaščine in po možnosti nemško. Ponudbe poslati na upravo lista Ulica S. Francesco 20. P° idSCE SE«. PRIJETNO boste letovali na Razdr' tem št. 41 pod Nanosom. FRANKO PAHOR ŽENSK’ IN MUSKA KONFEKCIJA IRSI UL. IMBRIAN1, » DREV MIRAMARE. Z A n V A L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago teto IVANO GRGIČ vd. GREGORI Posebna zahvala častitemu gospodu župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin Žalujoči sorodnik' ZAHVAL A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in spremili na zadnji poti našega dragega moža ln očeta FRANCA ŽAGARJA (dleta Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru «Ltpa» *** vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika. Bazovica, 25.6.1967 Družina 2agar dva nova zakonska osnutka za razvoj turizma Dežela bo dajala tudi prispevke za izboljšanje gostišč in zasebnih sob V vsej deželi je v zasebnih sobah, ki jih oddajajo turistom, kar 44.000 postelj - Prednost bodo imeli gostinski obrati v gričevnatih krajih Na predlog podpredsednika in bilo v zasebnih sobah v tržaški po-oibomika za turizem Giacomettija I krajini več kot 2.000 postelj, v go- je de elni odbor odobril dva zakonska osnutka za okrepitev turizma v naši deželi. Prvi zakonski osnutek predstavlja važno raztegnitev ukrepov, ki jih že predvideva deželni zakon za turizem št. 16 iz leta 1965. Pri predložitvi zakonskega osnutka je odbornik Giacometti dejal, je ta raztegnitev potrebna, da se dokončno rešijo nekatera važna turistična vprašanja, ki so se Jasno pokazala šele pri izvajanju zakona št. 16. V omenjenem zakonu namreč ni govora o gostinskih napravah, ki pritegujejo zlasti prehodne in sobotne turiste, to je o restavracijah, gostilnah, krčmah, bifejih s toplimi jedili itd. Zlasti v gričevnatem predelu Furlanije-Ju-Hjske krajine so ti gostinski obrati zelo važni, saj se turisti ustavljajo v njih ter pomenijo vir dohodkov za kraje, v katerih so. Zato je odbomištvo za turizem menilo, da je treba dodati zakonu št. 156 jasno določbo, da dobe lastniki 25 odstotkov prispevka od celotnih gradbenih stroškov tudi gostinski obrati, in sicer za gradnjo sli prilagoditev poslopij, če to lahko okrepi turizem na ustreznem Področju. V tem smislu bodo dar Jali prispevke zlasti za gostinske obrate na omenjenem gričevnatem Področju, saj so tu lepi kraji, ki Pritegujejo turiste iz raznih mest. Druga nova stvar, ki jo uvaja ta sakonski osnutek v primeri z zakonom št. 16, se tiče prispevkov sa naprave, ki dopolnjujejo razne turistične dejavnosti, ali ki kakorkoli pospešujejo turizem. Pri tem gre zlasti za športne naprave, če Uresničujejo te pobude javne u-stanove, tedaj lahko doseže deželni "rispevek do 75 odstotkov izdatka. Ce pa gre za pobude zasebnikov, tedaj se ta prispevek zniža na 50 odstotkov. Drugi zakonski osnutek predvideva vrsto podrobnih posegov za izboljšanje zasebnih sob, ki jih da. Jejo v najem, ter za izboljšanje gostinskih naprav. Zasebne sobe Predstavljajo namreč posebno značilnost gostinske dejavnosti v naši deželi, saj je zabeleženih v njih največ nočnih prehodnih in stalnih gostov. 31. decembra lani je riški 7.000 in v videmski skoraj 35.000, torej nad 44.000 postelj v vsej ds'eli. Tudi, kar se tiče gostinskih obratov (gostiln, restavracij, krčem s toplo hrano itd.), so številke prav tako značilne: 426 jih je v goriški pokrajini, 931 v tržaški in več kot 3.000 v videmski. Poleg velikih posegov, ki jih je pripravila dežela z že veljavnimi zakoni, je bilo treba uresničiti tudi minimalni program, s katerim bodo modernizirali, olepšali in o-krepili manjše turistične obrate, ki so značilni po čimbolj domačem in toplem sprejemu in ki bodo lahko imeli važno vlogo v razvoju turizma. Dežela bo izvedla svoj program tako, da bo upoštevala kraje, ki so sposobni pritegniti turiste, prav tako pa bo upoštevala tudi značilnosti samih gostinskih obratov, ki jih v glavnem vodijo na družinski podlagi ter so zato finančno šibki. Za tiste, ki oddajajo sobe v najem, se predvidevajo prispevki do 50 odstotkov izdatkov za modernizacijo in razširitev prostorov in pritiklin ter za higienske. in sanitarne naprave. Pri tem pridejo v poštev dela, ki ne stanejo več kot pol milijona lir. Z deželnim pri spevkom bodo lahko zasebniki u redili svoje sobe tako, da bodo u strezale neogibnim potrebam po vprečnih turistov Prispevki zaseb nim oddajalcem sob bodo omogočili takojšnje investicije, do katerih bodo imeli lastniki kaj kmalu dohodke. Razni oddajalci sob bodo lahko postali na ta način tudi pravi gostilničarji, ki bodo zagotovili turistom celotno oskrbo. V ' ta namen pooblašča novi zakonski osnutek deželno upravo, da bo dajala do 25 odstotkov prispevka za izboljšanje prostorov v raznih gostilnah in restavracijah, kakor tudi za obnovo naprav in opreme. Najvišji dopustni izdatek za ta dela Lepa kresna noč pri Sv. Ivanu ;4i ppp. SŠ C' "d tv W ■ rrr |"ri 'JptT ' J v. :-A*. ' . ■ mmmmm ' V m, m i V petek zvečer je Slovensko planinsko društvo v Trstu priredilo na stadionu «Prvi maj» kresno noč, katere se je udeležilo lepo število mladine in odraslih. OH kresu so podelili kolajne in diplome zmagovalcem planinsko-orien-tacijskega pohoda in tekem, ki so bile 4. t.m. Pesnica Marija Mijot je prebrala nekaj svojih pesmi, nato pa je sledila prosta zabava ob zvokih harmonike in kitare pa je 1 milijon lir. ...............................................................um........................................................................MIH........................................ KORISTNA IN POHVALE VREDNA PORUDA Praznik domačega vina in rib v Križu ter pestre kulturno-prosvetne prireditve Vinogradniki so ustanovili svoj konzorcij - Tržaška občina in pokrajina morata bolj skrbeti za poti V Križu bo 28. in 29. junija ob tradicionalnem prazniku vaških patronov, praznik vina in rib, ki ga prireja Konzorcij pridelovalcev vina tržaške občine; prosvetni društvi «A. Sirk» in »Vesna« pa prirejata «Kriški teden» s pestrim kulturno-prosvetnim sporedom, ki bo trajal od 27. junija do 2. julija. Pobuda Križanov je vse pohvale vredna, prirediteljem in sodelavcem gre naše priznanje. Zelo lepo je, da so pripravili zanimiv kultumo-prosvetni spored ln da v pripravah sodeluje sko- hituj na (naJi 7Uk predvaja danes, 25. t.m. ob 15. uri Techniscope barvni film: qaeHa bionda misteriosa i una spia o... un altra cosa? METRO • G0LDWYN MAYEM MARTIN MELCHER - EVERETT FREEMAN DORIS DAV ROD H ARTHUR CODFREV LA MIA SPIA Dl JUEZZAN0TTE tpšpljl - .1 . 'I M f JOHN McGIVER • PAUL LYNDE • EDVVARD ANDREVVS ERIČ El EMING • DOM DE LUISE e DICK MARTIN ..... IVEREH FREEMAN o-*.»o c- FRANK TASHIIN rtwiiioi*.MARTIN MELCHER . EVERETT FREEMAN • jpANAVIŠlON*] • METROCOIOR J&L (MOJ OPOLNOČNI VOHUN) raj vsa vas. To bo v spodbudo dni od spremembe naslova. lilNO «1K1M» PB(WEK predvaja danes, 25. t.m. ob 16. uri film: La spia che venne dal freddo (VOHUN, KI JE PRIŠEL S HLADNEGA) Plim, ki bo R. Burtonu dal Oskarja, Je treba gledati od začetka Igrajo: Richard Burton, Claire Bloom, Oscar Vemer ln drugi za nadaljnje prosvetno delovanje v samem Križu, pa tudi v drugih vaseh. Upati je, da bo lepo vreme še trajalo in da bodo v Križu imeli v naslednjih dneh izreden obisk gostov iz naših vasi ter iz mesta. Kriška vina so že zdavnaj znana po svoji izredni kakovosti in kakor je teran tesno povezan s pr šutom, tako je vino povezano z ribami. Zato bo v Križu praznik vina in rib, kakor imajo v re-pentaboTSki občini praznik terana in kraškega pršuta. že večkrat smo pisali, da vse občine na Tržaškem prirejajo vinske razstave, razen tržaške, čeprav je sorazmerno največji vinski pridelek prav y tržaški občini. Ker pobuda ni prišla od občine, so se pred nekaj meseci kriški vinogradniki odločili, da bodo sami priredili razstavo domačih vin, in so začeli s pripravami. sledili so si sestanki, razgovori, posvetovanja, poti na razne urade in ustanove ter pokušnja vin za razstavo. Najti je bilo treba tudi primemo obliko, oziroma naslov prireditelja, in tako so kriški vinogradniki ustanovili svoj konzorcij. Vse kaže, da ima novi konzorcij dobre nerspektive za nadaljnji obstoj in delovanje v korist domačega vinogradništva in dane bo obtičal samo pri prirejanju vinske razstave. Križani i-majo namreč izredno ugodne klimatske in druge pogoje za vinogradništvo, žal pa je vedno več zapuščenih vinogradov, ker mladina zapušča zemljo in si išče druge zaposlitve, starejši vinogradniki, in tudi nekateri mladi, pa obupujejo zaradi izredno slabih poti, saj ne morejo v vinograde s stroji, niti z vozovi. Ta problem tare vse vinogradnike od Gesljana do Barkovelj. Tudi o tem problemu smo večkrat pisali in pozivali zlasti tržaško občino ter pokrajino, naj poskrbita za izboljšanje poti ir.- za izgradnjo novih poti. Upamo, da bo razstava domačih vin v Križu opozorila pristojne oblasti na to pereče vprašanje. Te dni torej ne bo težka izbira, kam na izlet. Križani vabijo in bodo goste lepo sprejeli. Želimo jim obilo uspeha. Spremembo naslova je treba prijaviti v vsakem primeru preselitve iz enega stanovanja v drugo, v isti občini, ali pa v drugo občino. Tržaška sekcija UMA bo interesentom nudila vso pomoč. Prizadeti morajo prinesti s seboj prometno knjižico, šofersko knjižico ter osebni dokument, iz katerega je razviden sedanji točen naslov. Uradne ure ob delavnikih od 8. do 12. Dejavnost deželnih organov Predsednik deželnega odbora Ber-zanti se je včeraj popoldne v Pordenonu udeležil otvoritve novega tržaški paviijona civilne bolnišnice, v katerem so oddelek za splošno kirurgijo, oddelek za specialno kirurgijo in radiološki inštitut. Ob tej priliki so položili tudi temeljni kamen za podaljšek tega paviljona. Za obe pobudi je dala dežela dopolnilne prispevke k državnim. Predsednik deželnega sveta de Rinaldini je včeraj zjutraj sprejel di-. Fosterja, podpredsednika avstrijske zvezne trgovinske zbornice, ki je prišel v Trst na velesejem. Zvečer pa se je de Rinaldini udeležil sprejema na vrtu, ki ga je priredil v prostorih avstrijskega konzulata generalni konzul Fries. Podpredsednik deželnega odbora Giacometti pa se je udeležil otvoritve okrožnega turističnega urada Pordenonu. OPČINE II. partizanski tabor 2. julija v Prosvetnem domu Križani se že ves teden zaman ozirajo po vasi. Stare, priljubljene Ančke Šemčeve ni več. Ne vidijo je na klopi njenega vrta, kjer je v senci murve posedala, ne srečajo je v vasi, kamor je kljub svojim letom tako nogosto zahajala, da bi se s kom srečala, malo poklepetala in povedala kaj novega. Ana šemčeva je namreč kljub visoki starosti veliko brala in preko tisika sledila vsemu, kar se je v svetu dogajalo, pogosto je bila bolje in točneje obveščena o raznih stvareh kot marsikateri mlajši vaščan. Križ je z njeno smrtjo veliko izgubil. Mogli bi celo reči, da so z njeno smrtjo nekaj izgubili tudi drugi njeni znanci in prijatelji, ki jih je imela veliko po vsej kraški planoti. Ančka Šemčeva se je rodila že pred 92 leti. Cez mesec dni bi bila slavila svoj 92. rojstni dan. Mladost je preživela kot toliko drugih naših tedanjih deklet ir. žena, le da se je pokojnica nekoliko več kot druge zanimala za knjigo, kulturo, prosvetno dejavnost, celo za glasbo. V svojih mladih letih je veliko delala v prosvetnem društvu, «Skala» v rojstni vasi. Igrala je veliko vlog, pela in recitirala, tako da je bila v Križu nekoč le redka prireditev, na kateri bi Ančka šemčeva ne bila sodelovala. Prišel je vmes fašizem, z njim so zamrla naša prosvetna društva. Kljub temu je Ančka, če je le zmogla, kaj KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 25. t.m., ob 16. uri barvni film: IL MAGNIFICOIRLANDESE (SIJAJNI IRLANDEC) Igrajo: Rod Taylor, Julle Christie, Edith Evans ln Maggle Smith DANES m JUTRI _ V LETNEM KINU «SATELLITE» (Borgo S. Sergio — avt. 21, fil. 19-20) začetek ob 21. url — blagajna do21.30 — Panavision Technicolor film: LA SETTIMA ALBA (SEDMA ZORA) Ktnomatografska mojstrovina: pustolovščina, ljubezen dramatično delo. Igrajo: od United Artist VVllliam Holdeo, Capucine in Susan-bah York. 1„ 2. IN 3. JULIJA V NABREŽINI 8. IN 9. JULIJA V REPNU Občinske razstave domačih vin V Nabrežini bo v soboto, 1. julija, otvoritev občinske razstave domačih vin, ld bo odprta do 3. julija. V okviru razstave bodo, kot običajno, tudi druge prireditve. Na razstavi bo sodelovalo s svojimi vini približno 20 vinogradnikov iz nabrežinske občine. V soboto, 8. jimja, pa bo v Rep-nu otvoritev praznika terana in kraškega pršuta, ki bo traja! dva dni na katerem bodo prikazali svoj lanski pridelek terana vinogradniki iz repentaborsk občine. Obvestilo lastnikom kmetijskih strojev Vodstvo tržaškega sedeža ustanove UMA (Utenti motori agricoli) opozarja lastnike in upravitelje kmetijskih strojev, ki imajo evidenčno tablico, na prepise glede spremembe bivališča. Kdor ima šofersko knjižico ali prometno knjižico ter menja svoje bivališče, mora o tem obvestiti inšpektorat za motorizacijo zaradi sprememb naslova v pro metni knjižici, in to v roku 10 dni spremembe bivališča, na prefekturo pa glede spremembe naslova na šoferski knjižici za upravljanje kmetijskih strojev, in sicer v roku 20 Preteklo sredo se je spet sestal odbor openske sekcije zveze bivših partizanov ANPI. Na tem sestanku so ponovno razpravljali in seveda sprejeli sklepe o veliki akciji, ki jo pripravljajo za nedeljo, dne 2. julija. Takrat bo namreč na Opčinah, in sicer na vrtu Prosvetnega doma sedaj že drugi partizanski tabor, ki ga bivši partizani prirejajo z namenom, da zberejo potrebna sredstva za postavitev spomenika padlim z Opčin, Ban in Ferlugov. Predsednik openske sekcije dr. Et-ko Križnič je sporočil, da priprave v redu potekajo in da je ob količkaj ugodnem vremenu pričakovati velik obisk tabora. Tajnik Andrej Rehar pa je odbornike obvestil, da bodo na taboru, in sicer v popoldanskem sporedu, nastopili godbeniki Ljudske milice iz Ljubljane, poleg njih pa tudi moški pevski zbor «Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, in sicer z bogatim sporedom narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Mali orkester Ljudske milice pa bo zvečer igral še za ples. Na sestanku so nadalje razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih in določili razne tovariše, ki bodo skrbeli, da bo vse potekalo v najboljšem redu. Tako bo skupina bivših partizanov poskrbela za kioske, kjer bodo prodajali jedačo in pijačo, Danilo Šuligoj bo poskrbel za preureditev tabornih prostorov, Rudi Vremec za postavitev odra in rediteljsko službo, Stano Sosič bo uredil vodovodne napeljave, Slava Čebule bo poskrbela za osebje, po leg tega pa bo še cela vrsta tovarišev, ki bodo s prostovoljnim delom prispevali za čim boljši uspeh tabora. Vse torej kaže, da bo organizacija II. partizanskega tabora na Opčinah potekala v najboljšem redu. Bogat kulturni spored in večerni ples pa bosta prav gotovo privabila ne samo vse Opence, temveč tudi ljudi iz okoliških vasi in mesta, ki bodo s tem dali tudi svoj moralni in materialni prispevek za postavitev spo. menika padlim borcem, za katerega osnutki so v glavnem že izgotovljeni. Zato openska sekcija bivših partizanov vabi vse okoličane in meščane, da se tabora v čim večjem številu udeležijo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmitiiiiMimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiimiiiimiiiHiiiiiiiiii Sladko priznanje najmlajšim V petek so otroci slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu zaključili šolsko leto. Zaradi izrednega uspeha, ki sta ga dosegla na mednarodnem risarskem tekmovanju v Forte dei Marmi Mi-riam Kandut in Fulvio Dovgan je Sindikat slovenske šole v Trstu obdaril s slaščicami vse otroke iz vrtca. Pred dnevi e tudji tržaški župan inž. Spaccini čestital učiteljici in otrokom za lep uspeh. Na sliki nekaj otrok slovenskega vrtca pri Sv. Ivanu med sobotno »sladko zakusko« Otroci so poslušali in risali V prostorih osnovne šole pri Sv. Jakobu je bila razstava risb učencev vseh slovenskih šol na Tržaškem. Učenci so pozorno poslušali oddajo «Radio za šole« in ustvarjali svoja dela, ki so jih na razstavi občudovali starši in učenci sami. Tudi ob tej priliki so slovenski šolarji pokazali, kako imajo raz- vito fantazijo in čut za lepoto. Spričo uspehov, ki jih dosegajo naši šolarji na razstavah in natečajih, ter velike ljubezni do risanja, se nam zdi, da bi bilo zelo koristno »n spodbudno že zdaj misliti m skupno razstavo risb in del vseh slovenskih šol v prihodnjem šolskem letu. storila, da bi naša beseda povsem ne usahnila. Brž ko ,ie no osvoboditvi naša prosvetna delavnost ponovno oživela, se je spet vrgla na delo in čeprav ji je bilo tedaj že 70 let, je t>o-r.ovno stopila na oder. Leta 1946 je nastopila v vlogi dr. Silve v »Svetu brez sovraštva«, pet ht kasneje pa v «Prevari» kot, Hana Ko je občutila, da jo sile vendarle zapuščajo in da ji je življenje odmerjeno, se je odločila za dokajšnjo žrtev. Svoje stare citre, ki jih ie dobila iz Praee leta 1904. je poklonila Glasbeni matici. Na zadnji noti jo je spremljala vsa vas. Pokopali so jo preteklo nedeljo na domačem pokopališču. Naj bo dragi pokojnici lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubila, njenim sorodnikom pa izražamo globoko sožalje. M. M. TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 P0IAR ARTMtO TOVORNI PREVOZI o vse krate tudi t inozemstvo UR ARNA IN ZLATARNA T. TREVISAN TRIESTE - TRST COKSO GARIBALDI 6 - LEL. 96782 (Ob avtobusni postaj) na Trgu Barriera Vecchla) Ure svetovno znanih znamk od 5 000 Ur dalje Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe. JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE Govorimo vse jugoslovanske jezike. ŽREB BO DOLOČIL NAGRAJENCA med tistimi, ki se bodo za časa tržaškega velesejma od 21.6. do 5.7. naročili na: SODOBNO ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ali ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI Nagrada: SLOVENSKO SLIKARSTVO TRST Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61 792 POZORI AVTOMOBILSKIM TATOVOM NAJBOLJ OSOVRAŽENA VARNOSTNA KLJUČAVNICA! (tako je izjavil «poklicni tat*) v intervjuju v oddaji TV-7) BLOSTER varnostna ključavnica, ki je res učinkovita, na razpolago za vsak tip avtomobila. Dobite jo pri ZANCH1 Bogata izbira dodatnih delov in karoserijskih izdelkov za vse avtomobile domače In tuje izdelave Autoforniture ZANCHI - Trst, Ul. Coroneo 4 - Tel. 29684 AGRARNA KOPER KMETIJSKO PRIDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT VABI Nudimo: Pristna domača vina in druge pijače, okusen pršut in kranjske klobase spoštovano občinstvo na obisk paviljona VINO KOPER v gastronomskem parku na tržaškem velesejmu Tržaškim vinskim trgovcem in gostilničarjem nudimo naša prvovrstna domača vina v kleti VINA KOPER NEDELJA, 25. JUNIJA 1967 PONEDELJEK, 26. JUNIJA 1967 Radio Trst A Koper nos Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Nabožna oddaja - 9.20 Skladbe za godala - 10.45 Nove plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt - 13.28 V nedeljo lepše pojemo - 14.30 Lahka glasba - 15.10 Ital. popevke - 16.30 Popoldne z Mino - 18.00 Simf. koncert - 19.15 19.15 Simonettijev orkester - 20.25 Ital. humoristi - 21.05 Športni dnevnik - 21.15 Pianist J. Achu-carro - 22.00 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box - 12.00 Športna prognoza - 13.00 Radijski kvizi - 13.45 Nedeljski ansambel - 14.30 Teden aktualnosti - 16.00 Koncert lahke glasbe - 17.00 Nogometna tekma Romunija-Italija -20.00 Pisan program lil. program 10.35 Skladbe za orgle - 10.55 Milhaudova francoska suita - 11.10 Operni koncert - 12.20 Glasbene priredbe - 13.00 Velike interpretacije 14.30 Reicha in Brahms - 15.30 Gorki: «Malomeščani» - 17.30 Sličice iz Francije - 17.45 Ital. godalni trio - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Filozofi in stroji. Slovenija 7.00, 9.00, 13.00, 20.30 — Poročila - 8.30 Za kmetijske proizvajalce - 9.05 Veseli tobogan - 10.05 Naši poslušalci čestitajo - 11.00 Še pomnite, tovariši... - 11.25 Pesmi borbe - 11.45 Lepe melodije - 12.00 Turistični napotki 13.05 Naši poslušalci čestitajo 14.30 Nedeljska reportaža - 14.50 Kar po domače... - 15.30 D. Feigel: Ljudski glas -15.50 Godala v ritmu - 16.05 Operne melodije - 17.00 Franc Puntar: Kralj smetišča - 18.05 Športno popoldne - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! -21.10 V nedeljo zvečer - 23.15 Se-renadni večer: Cl. Debussy in B. Britten - 23.50 Literarni nokturno - 24.05 Godala v noči. Ital. televizija 11.00 Nabožna oddaja - 11.45 Zanka, IV. nad. - 12.15 Kmetijska iddaja - 16.00 Plavalne tekme -16.25 Program za mladino - 17.25 Nogomet: Romunija - Italija 18.15 Dnevnik - 19.15 Film: «D falso 3hippendale» - 19.45 Šport in kro-like strank - 20.30 Dnevnik - 20.55 Svetovna oddaja «Naš svet» - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.15 Simf. koncert 19.15 Nogo-net: Italija - Nemčija (mladinski noštvi) - 21.00 Dnevnik - 21.15 Inanost in tehnika - 22.15 Oddaja :Noi maggiorenni* 23.10 Športna ledelja. Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 «-S splavom po širnem svetu* - 11.50 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Pianist S. Black - 15.00 S pesmijo naokrog - 15.30 «Slovanska apostola*, drama - 17.00 Orkestri - 17.15 Obisk v diskoteki - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Kino, včeraj in danes - 19.00 Glasba za dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 20.00 Šport - 20.30 Lelja Rehar: «Buh n’s varji strele* - 21.00 Kromatič-na fantazija - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Paolo Castaldi: An-frage - 22.35 Florentinske pesmi - Trst 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Ju- 9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11.15 Tamburaški ansambel - 14.00 El Campanon. 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba -9.00 Prenos RL - 10.10 Zabavni zvoki - 10.30 Nedeljsko srečanje - 10.45 Pianist Conway - 11.00 Prenos RL - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.05 in 13.05 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 13.45 Plošče - 14.05 Dogodki in odmevi -14.40 Sosedni kraji in ljudje - 15.00 in 15.50 Glasba po željah - 16.30 Domače pesmi - 19.00 Prenos RL - 20.00 Ansambel Davis - 20.30 Pre- RL - 22.15 Plesna glasba - tranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Popevke treh rodov - 12.10 Brali smo - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Melodije - 17.00 Skupina Franca Russa - 17.20 Zabavali vas bodo - 18.00 Pravna posvetovalnica - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Britten: Koncert št. 1 v d duru - 19.10 Jas Gawronski: Anketa o Poljski -19.25 Zaploskajmo jim - 20.00 Šport 20.35 Italijanski pentagram - 21.00 «Ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Groharja* - 21.15 Tamburaški ansambli - 21.30 V plesnem ritmu - Trst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.30 Furlanske pesmi - 13.40 Koncert 14.20 Problem vi-sokošolcev. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -9.30 Dunajski zbor - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.15 Športni ponedeljek - 15.40 Prodajalna plošč - 15.00 Zvoki in barve - 16.00 Popevke - 16.45 Fantje treh dolin 17.00 Športno življenje na Primorskem - 17.30 Narodni plesi - 18.00 Današnji gostje 18.40 Orkestri - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Palmer - 23.15 Kvintet Scott. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 Plošča za poletje - 10.30 Neapeljske Desmi -11.00 Triptih - 11.30 Verdi' Cilea. Catalani - 13.33 Pesmi brez besed - 14.40 Ital. pesmi - 15.45 Glasbeni album - 16.00 Oddaja za bolnike - 16.30 Simf. glasba - 17.30 I. Svevo: «La coscienza di Ženo* - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.20 Zmenek petih - II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman -11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Tedenski športni pregled - 14.05 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Pianist Brajlovski - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Plošča za poletje - 17.35 Glasba iz Latinske Amerike - 18.35 Holandska lahka glasba - 20.50 New York 67 - 21.15 Poljudna znanost III. program 10.00 Nabožna glasba - 10.40 Hindemith in Smetana - 12.20 Tri Haydnove sonate - 13.00 Antologija interpretov - 14.30 Bartokov koncert za orkester - 15.30 R. Di Capua: «La zingara* 16.10 Schubertov kvartet - 17.10 Bachovi korali - 18.15 Gospodarski pregled -18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert 20.15 L. Ferrero: «Angeli-ca» - 22.30 Glasba danes. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Za mlade radovedneže - 10.15 Uspehi glasbenih šol - 10.30 Operetne melodije 11.15 B. Bartok: Dve sliki - 11.35 Naš podlistek - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Tuje popevke - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Chopinove mazurke - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Akademski oktet - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Koncert lahke glasbe - 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.40 Zbor «France Prešeren* - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Operni koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Popevke in glasba za ples - 19.35 Mladinska oddaja - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Jug. pevci zabavnih melodij - 22.00 Orkester Slovenske filharmonije - 24.05 F. Vurnik: Pesmi - 24.15 Ples. Ital. televizija 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik -17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižne novosti - 19.15 Srečanje z glasbo 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 Pesmi - 22.35 Slikanice: «11 robot Cervelloni* - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Angleščina - 21.00 Dnev nik - 21.15 Film «Kap6» - 23.00 Tedenski pregled slovstva in umetnosti. TELEVIZIJSKI SPORED OD 25.-VI. DO l.-VII. NEDELJA, 23. junija 10.25 in 20.20 Poročila - 10.30 3otovanje v Patagonijo — film -.1.00 Kmetijska oddaja - 11.45 Zgodovinske osebnosti na opernem >dru - 12.15 Kaleidoskoj) - 12.35 iako se je mucek naučil mijav-tati — lutk. film - 13.50 Test z (lasbo - 14.05 Nedelja v Rimu — iokumentarec - 14.45 Športne re-jortaže - 16.30 Mednarodno tek-novanje v kajaku in kanuju -17.30 j.8.30 Nogomet Romunija-Italija 18.15 Propagandna oddaja - 19.20 1m J „ ■ **-v i film itarodavni Romeo — film - 20.55 Jaš svet — prva mondovizijska iddaja - 23.00 Mednarodno tekmovanje v moto krosu - 23.25 Nogo-netna tekma Dinamo-Sarajevo. PONEDELJEK, 26. junija 17.55, 21.00, 23.30 Poročila - 18.00 dali svet - 18.25 Risanke • 18.40 Cje je, kaj je - 18.55 Obzornik -9.20 Aktualna tema - 19.45 Otrok n tatvine — iz cikla Vzgojna pro-dematika - 20.02 Naselja in zele-lje - 20.15 Tedenski športni pregled - 20.40 Kratek film - 21.38 Vincelberg: Kataki sovražnik, TV irama - 23.10 Teme z variacijami. TOREK, 27. junija 19.15 in 23.10 Poročila - 19.20 O Mariji Nablocki — reportaža * 19.40 Zamejski Slovenec — oddaja Svet na zaslonu - 20.30 Obzornik -21.00 Človek in ptica — jug. film 22.30 Kulturna panorama. SREDA, 28. junija 18.30 Naše prijateljice živali -18.55 Obzornik - 19.15 Tisočkrat zakaj - 20.00 Mednarodna scena -20.30 O festivalu kratkih filmov v Krakovvu - 21.00 in 23.15 Poročila - 21.38 Od Leningrada do Gruzije — ital. film - 22.30 Glasb, magazin. ČETRTEK, 29. junija 18.05, 21.00, 23.20 Poročila - 18.10 Tiktak: Zrcalce - 18.25 Slike sveta - 18.55 Obzornik - 19.15 Kalei-doskop - 19.35 Zabavno-glasbeni zaslon - 20.00 Gledališče miniatur A. Rajkina - 20.54 Propagandna medigra - 21.30 Pesem poletja -— ' "35 Plošča 21.33 TV drama - 22.3! poletja. PETEK, 30. junija 18.05, 21.00, 23.10 Poročila - 18.10 Vaša križanka — oddaja za otroke - 18.55 Obzornik - 19.35 V pasti — sovj. film - 21.30 Pesem poletja - 21.41 Svobodno mesto Gdansk — poljski film - 23.30 Rokomet: Jurska - 24.30 Rokomet: goslavija-Poljska - 24.30 Rc Jugoslavija-Zah. Nemčija. SOBOTA, 1. julija )BOTA, 1. julija 18.40 Vsako soboto - 18.55 Obzornik - 19.15 A. Dumas: Trije mušketirji - 20.15 A. Srebotnjak: Kraška suita - 21.00 in 23.45 Poročila - 21.30 Pesem poletja - 21.41 Krog z dvojko — humor, oddaja -22.40 Nekaj novega, nekaj starega - 22.55 Golo mesto — film - 24.00 Posnetek rokometne tekme Jugo-slavija-Romunija. SEJA ODBORA P. D. «JEZER0» Prepleskali bodo prostore prosvetnega društva v Doberdoba Za novega predsednika so izvolili Janka Gergoleta Doslej dežela še ni poslala društvu finančne podpore Odbor prosvetnega društva Jezero v Doberdobu se je skupno z nadzornim odborom sestal prejšnji dan, da bi pregledal nekatera vprašanja, ki tičejo društveno delovanje, občni zbor Slovenske prosvetne zveze ter naloge odbornikov. Dosedanji predsednik Jože Jarc je podal ostavko na svoje mesto, ker je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru SPZ v njen odbor. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen Janko Gergolet, za tajnika pa Jože Jarc. Ker so po novem tudi vsi predsedniki društev avtomatično člani odbora SPZ, bosta doberdobsko zdruštvo zastopala v njem dva vaščana. Člani odbora so z zadovoljstvom sprejeli združitev Slovenske-hrvat-ske ljudske prosvete s Slovensko prosvetno zvezo. Pogovorili so se o ureditvi prosvetnega sedeža, ki že delj časa ni bil popravljen, od- nosno prepleskan. Pevski zbor se je obvezal, da bo prepleskal pritlični sobi, godba na pihala dvorano in oder, krajevna sekcija KPI pa hodnik in stopnišče. Kar zadeva društveni praznik, so bili prisotni mnenja, da bi ga morali proslaviti s prireditvijo, ki bi bila na primerni kulturni ravni. Pooblastili so tajnika Jarca, da sestavi program ter zbere primerno število oseb, ki bodo sodelovale na prireditvi. Jože Jarc je nato sporočil, da deželna uprava še ni poslala nikakršnega odgovora glede finančnega prispevka, za katerega je društvo zaprosilo. ■ IIIIIIIIIIII!IIIIIIIIII1IIIIIIII||||||||<||||||||II||1IIUI||1||| IZ DOBERDOBA Umrl je Jožef Frandolič Prejšnjo nedeljo popoldne je na svojem domu v Doberdobu umrl Jožef Frandolič, po domače Piuka; učakal je zavidljivo starost 92 let. Rodil se je 30. oktobra 1875 v Doberdobu, kjer je tudi ostal ter obdeloval svojo malo kmetijo vse do smrti. Zanimivo je, da je bil pokojni Jožef v mladih letih bolj šibkega zdravja, saj ni bil nitf potrjen za vojaka. Ko je prišla prva svetova vojna, je moral vseeno na iiiiiiMiiiiiiiiiiiiii fronto, kjer se je izkazal kot dober vojak ter si zaslužil srebrno medaljo za hrabrost. Leta 1906 se je oženil z Marijo Lakovič, s katero je imel sedem otrok; od teh sta Valerij in Marija še živa, Jožef pa je padel v narodnoosvobodilni borbi. Kljub temu, da je bil kot mladenič šibke postave, je potem postal čvrst možak, ki je znal skozi vse življenje marljivo delati, da je lahko preživljal svojo družino. Pred šestimi meseci mu je umrla žena Marija, kar ga je hudo prizadelo. Začel je pešati, kljub temu pa so Doberdobci upali, da bodo končno imeli stoletnika, saj je bil daleč najstarejši vaščan. Še zadnji dan pred smrtjo, ko je prečital ves Primorski dnevnik, na katerega je bil zelo navezan, je posvaril nevesto Marijo, naj ne pozabi na plačilo davkov. Težko je srečati tako priletnega moža, ki je kljub tako visoki starosti ves zavzet s skrbjo za dobro upravljanje doma. Takšnega se ga bodo v Doberdobu rade volje spominjali, svojcem pa bo ostal v trajnem spominu za vzgled v njihovem nadaljnjem življenju. J. Popoldne pogreb Virka Pahorja Krsto s posmrtnimi ostanki Virka Pahorja od Devetakov v občini Doberdob, ki se je prejšnji dan smrtno ponesrečil v Skopju, bodo s furgonom danes pripeljali v mrtvašnico v Dolu, kjer bodo danes ob 17. uri pogrebne svečanosti. 6.000 prošenj na Tržiškem za bencin proste cone Področno središče za upravo službe, ki razdeljuje bone za bencin in maziva ter ima svoj sedež na občini v Tržiču, je doslej prejelo nad 6000 prošenj lastnikov motornih vozil sedmih občin tržiškega območja, ki imajo pravico do bonov proste cone. Ker je upravičencev okoli 11.000, jih okoli 5000 še vedno ni vložilo prošnje. Dobro bi bilo, da bi to storili čimprej, ker mora trgovinska zbornica v Gorici prošnje šele pregledati ter odločiti, kateri imajo pravico do bonov. Dokler ne bodo vse vložene ali vsaj večji del, toliko časa po vsej verjetnosti ne bodo dali bonov niti tistim, ki so jih že vložili. Vsekakor opozarjamo zamudnike, naj pohitijo. V petek zvečer seja pokrajinskega sveta V petek 30. junija zvečer ob 21. uri bo seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so problemi, ki so ostali nerešeni še od prejšnje seje. Priložili pa so še nekaj novih točk pretežno upravnega značaja. V mestnem središču v Gorici so tri velika gradbišča: pred županstvom, na prostoru nekdanje avtobusne postaje Ribi in v Ul. 24. maja. Medtem ko so na prvih dveh že pred meseci imeli «likof», ker so postavili streho, bodo imeli delavci na gradbišču v Ul. 24. maja ta praznik v kratkem, ker so se že «povzpeli» do zadnjega nadstropja. Prigrizka in pijače, ki jih bo nekoliko ohladila v teh vročih dneh, pa tudi veselja najbrž ne bo manjkalo VESTI IZ STEVERJANA Začeli so urejevati cesto od Bukovja do Sovence Počasno napredovanje del na eesti z oslav-ske strani - Jutri seja občinskega odbora Delavci podjetja Barbetti iz Vidma, ki je prevzelo dela za ureditev in asfaltiranje občinske ceste Bukovje - Dvor - Sovenca, so začeli s prvimi pripravljalnimi deli. Včeraj so urejevali odtočno kanalizacijo na obeh straneh, prihodnji teden pa bodo utrdili in uredili cestišče z gramozom. Nato bodo cesto, ki jo bodo ponekod tudi razširili, vsaj na ovinkih, tudi asfaltirali. Po zagotovilih podjetja računajo, da bodo vsa ta dela končali v mesecu juliju. Ko bodo popravili in asfaltirali tudi pokrajinsko cesto z Oslavja do Sovence, bo končno večji del «ceste vina in češenj« na področju Števerjana ure. jen za normalen promet, kar bo nedvomno poživilo zlasti izletniški turizem v Brdih. Sicer pa se domačini pritožujejo, da cestna dela na oslavski strani zelo počasi napredujejo. Ožji občinski odbor v Steverjanu bo imel jutri zvečer sejo; župan bo predložil odbornikom v razpravo več zadev upravnega značaja in nekatere druge probleme, ki se tičejo občinske uprave. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB IZPRED OKROŽNEGA SODISCA V GORICI Z ukradenim avtom se je pripeljal na obisk k svoji zaročenki v Polače V njenem prenočišču pod stopnicami so našli nakradeno blago * Tatinska žena bo sedela 38 mesecev, zaljubljeni tat avtomobilov pa dobrih 8 mesecev Pred goriškim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati 21-letni Da-rio Faganel iz Gorice Ul. Pasubio št. 16, zaradi kraje dveh avtomobilov in poskusa, da bi odpeljal tudi tretjega, če ne bi njegov zakoniti lastnik pravočasno opazil njegove namere. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii PISMO UREDNIŠTVU Vzroki za majhen promet na progi Idrija-Gorica Približno mesec dni je, kar so uvedli mednarodno avtobusno progo, ki povezuje Idrijo preko Črnega vrha in Ajdovščine z Gorico. Progo je prevzelo podjetje Avtopromet iz Nove Gorice. Po enem mesecu se zdi da se proga še ni uveljavila in da je promet potnikov na njej razmeroma nizek. Zato bi si dovolili nekaj pripomb o verjetnih vzrokih premajhnega prometa. Ker je uvedlo in vzdržuje progo podjetje iz Nove Gorice, bi moral biti vozni red na njej urejen tako, da bi bil čimbolj prikladen za domačine, v tem primeru za Idrijčane in bližnje okoličane. Sedaj vozi avtobus tako, da odhaja iz Idrije ob 8. uri in prihaja (po legalni uri) v Gorico šele ob 11.30. Popoldne pa odhaja prav tako po legalni uri ob 14.30. Za tiste potnike, ki prihajajo po opravkih in po nakupih po trgovinah, tak vozni red ni prikladen, ker imajo premalo časa zanje. Zato bi bilo bolj umestno, če bi odhajal avtobus vsaj dve uri bolj zgodaj iz Idrije. Morda bi se ga dalo kombinirati s tistim, ki vozi iz Idrije v Novo Gorico. Tudi za eventualne izletnike z naše strani ta avtobus ni prikladen, ker odhaja šele popoldne in bi se morali potniki vračati šele naslednji dan, kar pa je zlasti za izletnike, ki hočejo opraviti vse v enem dnevu, neprikladno. (Sledi podpis) Otroci iz Doberdoba gredo jutri k morju V skladu s sklepom občinske u-prave v Tržiču, ki bo v počitniško kolonijo ob morju na obali «Giar-rette» sprejela tudi 15 otrok iz do-berdobske občine, bo jutri odpotovala prva skupina 8 otrok k morju. Avtobus jih bo odpeljal zjutraj ob 7.20 izpred županstva. V koloniji bodo ostali skoro štiri tedne. Sledila bo druga skupina 7 otrok, ki bo odšla k morju po povratku prve skupine. Mladinski posvet na Vojskem Danes, 25. t. m. bo na Vojskem nad Idrijo posvet predstavnikov mladinskih planincev, ki se ponavadi vrši vsako leto. Letos se bodo takega posveta udeležili tudi predstavniki mladih goriških planincev. Obtožnica se nanaša na 22. december lani in na dneve tik pred tem datumom. Nada Caravello, por. Moncaro iz Gorice Ul. Cascino 8, je javila karabinjerjem, da ji je pono. či nekdo odpeljal njen avto volks-wagen 1500, ki ga je pustila parkiranega pred hišo štev. 10 v isti ulici. Karabinjerji so kmalu ugotovili, da se je neki sumljiv človek sukal tiste dni po Zagraju in Redipugli in je bil v Zagraju pravkar odpeljal avto austin-innocenti last Velevena Cecchina. Karabinjer, ji iz Fogliana so sumljivega neznanca aretirali v Redipugli, kjer je skušal odpeljali avto lancia, pa mu je lastnik, ki je prišel iz gostilne «Ai cacciatori* še pravočasno preprečil namero. Pri zaslišanju v kasarni je aretiranec, za katerega so ugotovili, da je bil današnji obtoženec, po krajšem oklevanju priznal obe tatvini. Z avtom ukradenim v Zagraju se je pripeljal s prijatelji v Gorico. Ker pa se mu je vozilo pokvarilo, ga je pustil v Ul. Lnnghisonzo ter odpeljal že omenjeni volkswa-gen. Odpeljal se je v Tržič in nato v Polač k svoji zaročenki. Ko pa se mu je tudi to vozilo pokvarilo, si je hotel prilastiti še lancio, kjer pa so ga aretirali. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev in 10 dni zapora, 50 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in brez vpi- iiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NESREČE NA DELU V tovarni v Sovodnjah si je zlomil nogo Nesreča delavca v Nuovo San Giorgio - Nesreča na Jeromitišču V tovarni ACEGO v Sovodnjah si je včeraj popoldne zlomil desno nogo 30-letni Lorquardo Bonnes iz Ul. sv. Gabrijela 59 v Gorici. Zlomilo mu jo je veliko kolo, ki mu je iz rok padlo na nogo. Bonnes, ki je po poklicu kurjač, se bo zdravil 30 dni. V desno nogo se je urezala 58-letna Katarina Devetak, poročena Pavlin, ki biva na Jeremitišču 1 (nasproti glavnega pokopališča). Poškodovala se je med pokladanjem hrane prašiču. V bolnišnici so ji EDINSTVENA PRILOŽNOST! MEBLO V času tržaškega velesejma si lahko na razstavnem prostoru iz Nove Gorice nudili prvo pomoč; okrevala bo v 7 dneh. V glavo in hrbet se je udaril 31-letni Romano Peteani iz Ul. Mon-te Festa 2 v Gorici. Ponesrečil se je v Nuova San Giorgio med nakladanjem litega železa. V bolnici so mu rano obvezali ter ga poslali domov na zdravljenje za 5 dni. Splugen Brau Vodstvo goriškega košarkarskega društva Splllgen Brau doslej ni prodalo ali kupilo še nobenega i-gralca, v teku pa so pogajanja, ki se bodo verjetno zaključila z začetkom premeščanja igralcev. Kar zadeva trenerja za sedaj ni še nič dokončnega. Vodstva je vprašalo namestnika trenerja univerzitetno ekipe Misighana Mika Marina, ki bo dokončno odgovoril v prvi polovici julija. Začasni odbor košarkarske sekcije je skupno s športnim direktorjem pripravil dolgoročni program za usposabljanje mladih Igralcev ter povrnitev ekipe v prvo ligo. Trčenje pri Rdeči hiii Pri Rdeči hiši sta včeraj dopoldne trčila tovornjak in osebni avtomobil. Oba sta se vračala iz Jugoslavije ter sta narahlo trčila pri zavijanju h kabini obmejnih organov. Osebni avtomobil je iz Zagraja, last 70-letnega Armanda Lucheseja, tovornjak pa je upravljal 25-letni Giuseppe Mazgon iz Drevoreda 20. septembra. Na osebnem avtomobilu je I nastala manjša škoda. sa v kazenski list. Branil ga je dr. Battello. Precej obširna je bila obtožnica 31-letne Rosalije Medeot iz Slovren. ca, ki pa stanuje včasih tudi v Gorici, Kraška ulica 3. Dne 6. marca letos so jo zaprli zaradi tatvin ter je bila v zaporu do 20. marca. Obtožena je bila, da je na dvorišču bolnišnice S. Giusto v Gorici ukradla kolo Bruni Tinello in sicer dne 19. januarja letos; dalje je ukradla župniku s Travnika, don Persigu, skuter vespo ter več drobnarij iz avtomobila fiat 500 Emiliju Frattia-niju iz avta lancia Mariju Grudnu, ki sta bila parkirana na dvorišču. To se je zgodilo okrog 22. februarja. Dva dni pozneje je odnesla nekatere drobnarije Silvanu Colliniju. Kvestura, kateri so bile prijavljene te tatvine, je uvedla preiskavo ter skoro slučajno našla vespo pri gostilni «A1 macello« v Kraški ulici. Tam je izvedela, da je bila do polnoči v gostilni obtoženka Medeot. Po nadaljnjem poizvedovanju so ugotovili, da je večkrat prenočevala pod stopnicami vogalne hiše v Ul. Rossini in Aosta ter so tam tudi našli del ukradenih reči. To je bilo dovolj za njeno aretacijo in prijavo sodišču, ki jo je obsodilo na tri leta in dva meseca zapora in 90 tisoč lir globe ter plačilo sodnih stroškov. Obenem bo morala odsedeti tudi pogojno kazen, na katero jo je sodišče obsodilo dne 14.10. lani. Branil jo je odv. Giannatasio. Drž. tož. dr. Bassi, preds. sodišča Arculeo, sodnika Mazzarella in Morra, zap. Petti. mmsmaati Gorica VERDI. 15.30: «Suspens a Venezia*. E. Sommer in R. Vaughan. Kine-skope v barvah. CORSO. 15.15: «Wanted». G.Gem-ma in T. Gimpera. Italijanski kinemaskopski film. Mladini 'n-pod .18 leta prepovedan. MODERNISSIMO. 15.30:—22.: «1 ra' gazzi di bandiera gialla». G Pet-tenati, Equipe 84. Ital. kineina-skope v barvah. V ponedeljek zaprto. CENTRALE. 15,—21.30: «V wince-ster per un massacro«. E. Byr' ness in L. Barret. Kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. VittORIA. 15.00: «Mister X». v-Clark in G. Germani. 7’ *• r / rzic AZZURRO. 15,—22.: «L’assalto al treno Glasgow-Londra». Tater in Engels. Koprodukcijski film. EXCELSIOR. 15,—22.: «La spia ene non fece ritorno«. R. Vaugham m V. Miles. Barvni film. PRINCIPE. 15,—22.: «Ringo 11 vol-to della vendetta». A. Stefen, F. Wolff. Kinemaskope v barvah. S. MICHELE. 14.30—22.30: «MezZ° dollaro d’argento». R. Tomblajm- Kori ko EXCELSIOR. 16.—22.: «Cronaca lata J- migliare«. M. Mastroianm Perrin. Barvni film. . RIO. 16,—22.: «Scandalo in gonnel-la». J. Franciscus in I. Sechette- DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je prta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. RONKE Ves dan !n ponoči Je dežurna Jakama «Alla Stazione« dr. Matit“> Ul. Garibaldi 3, tel. 75-046. TRŽIČ Dane ves dan in ponoči Je prta v Tržiču lekarna «Rismondo» dr. Rismondo, Ul. Toti št. 50, te ■ 72-701. dežurna cvetličarna Danes, 25. junija je v Gorici C ' prta cvetličarna GORIAN RENATO. Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE V občini Gorica se je od 18-24. junija rodilo 35 otrok, umrlo J 13 občanov, porok ni bilo, oklicev je bil° 8' , . pa- ROJSTVA: Elena Gianesini, brizio Lakovič, Luisa Gergolet, U natella Trevisan, Linda Peteani, R1 cardo Zandomeni, Paolo Negusano. Andrea Ulian, Lorenzo Ciani, An drea Macedonio, Walter Klainsce , Federica Calligaris, Michela Comu ni, Stefano Munarin, Maurizio glia, Alessandro Pelos, Patrizia ® ghi, Tiziana Cimitan, Orietta Gioia, Debora Sicilia, Luca C°tz ’ Franco Padovan, Gilberto Leghiss ’ Cinzia Deiuri, Mariangela Velus > Marilisi Puntin, Elvira Avella, " ca Leban, Cristina Mittone, Sam Montanari, Morena BridarolU, * fano Cosolo, Antonio Bortune, Ea ra Vidoz. SMRTI: 69-letna Giuseppina Visoko priznanj« UGG Predsednik CONI dr. Giulio One-sti je brzojavno obvestil Unione Ginnastica Goriziana, da je izvršni svet CONI zaradi športnih zaslug odlikoval zastavo UGG z zlato zvezdo. Vodstvo UGG se Je za visoko priznanje zahvalilo predsedniku CONI in predsedniku telovadne federacije prof. Mariu GottL Ni še znano, kdaj bodo odlikovanje pripeli na prapor, vendar je že sedaj mogoče reči, da predstavlja podelitev medalje priznanje za napore in desežke društva. lentie vd. Cuschie, 82-letna Pra^.. sca Gorini, vd. Bosini, 69-letni G seppe Plezzi, 53-letni Ivan DmP ’ 85-letna Orsola Scarel, vd. Zerbi ’ 72-letna Anna Paulin, 89-letni G vanna Ambrosi, 75-letni Attilio M*. ni, 65-letni Giuseppe Donda, 78-Je Timoleone Spagnolo, 77-letni K® Srebemič, 89-letna Filomena Stmr ta, 74-letna Anna De Stasio. OKLICI: karabinjer Gaetano bino in Aurora Berzacola, alca. - mik Giacomo Scagnetti in ura' ,dni°8 Luigia Me rzilli, pomorščak Aufh* Zani“r n uradnica Pamela burn, reprezentant Luciano Perl^„r ti in šivilja Nadia Stacul, pl®sw Livio Bigot in tekstilna del8C0. Lucia Cussini, vajenec Giuseppe misch in tekstilna delavka Gorim Visintin, uradnik Giorgio PiccilTks. Rosalia Marangon, Luigi Ius in 1 tilna delavka Luciana Basso. •■iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiBMiiigiiaiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiBiiiitiiiiiititiiiMiiiiMfiitiiiiitiiiKii*1"'1***'111 POLETNI VOZNI RED MESTNIH AVTOBUSOV Danes 25. Junija stopi na progah mestnih avtobusov v Gorici v veljavo poletni avtobusni vozni red, ter bodo avtobusi vozili takole: GORICA - PODGORA - LOCNIK • GORICA Od delavnikih: Odhod od glavne pošte: 7.20; 8.40; 9.50; 11.00; 12.40; 13.30; 15.20; 16.30; 17.40; 18.50; 20.20 In 21.40. Odhod iz Ločnika: 7.35; 9.00; 10.10; 11.20; 13.10; 13.50; 14.30; 15.40; 16.50; 18.00; 19.10; 20.50 In 22.00. Ob nedeljah in praznikih: Odhod od glavne pošte: 15.20; 16.30; 17.40; 18.50; 20.00; 21.40; 23.00. Odhod iz Ločnika: ob 15.40; 16.50; 18.00; 19.10; 20.20; 22.10 in 23.20. GORICA • LOCNIK • PODGORA -GORICA Ob delavnikih: Izpred glavne pošte: 7.00; 7.40; 9.10; 11.25; 12.05; 13.05; 14.00; 15.05; 16.10; 17.20; 18.30; 19.10; 20.05. Odhod iz Ločnika: (skozi Podgoro): 7.10; 8.00; 9.30; 10.40; 11.40; 1290; 13.20; 14.10; 15.20; 16.30; 17.40; 18.50; 19.30; 20.20. Ob nedeljah in praznikih: glavne pošte: 9.00; 10.10; 13.40; 14.50; 16.00; 17.10; 1IM ’ 19.30; 20.40 . 20; Iz Ločnika (skozi Podgoro): »■ ’ 10.30; 11.40; 12.40; 14.00; ' 16.20; 17.30; 18.40; 19.50 ta ZAGORICA - TRŽAŠKA c. -SOVODNJE .-a; Ob delavnikih s Travnika: "• ,0-’ 7.25; 8.20*; 9.30; 10.20; 11.10*; j*-J. 13.05*; 15.30; 17.00; 17.50; 19.10* in 20.30. $■ Odhod iz Gabrijt. 7.40; 8.50; 14.40 ta 19.40. n4o; Odhod od pokopališča: 9.50; 12.55; 16.10; 17.20; 1840; l8-58' p. >b nedeljah in praznikih * nika: 9.00; 10.00; 11.00; 12.00; 15.00; 16.00; 17.00*; 18.20; 20.30 in 21.30*. ,„0 Odhod iz Gabri): 13.20; 17.40; m in 22.10. n3o; Odhod od pokopališča: 9.30; » ' 10 11.30; 12.20; 15.30; 16.30; 18W 20.50. . (jo- Avtobusi z znakom * vozijo m rice skozi Sovodnje do Gabri)- - OB STOLETNICI USTRELITVE MAKSIMILIJANA HABSBURŠKEGA Neodločni nadvojvoda je postal žrtev spletk Napoleona III. in drugih nazadnjakov Po dolgem prigovarjanju se je odločil, da sprejme mehiško cesarsko krono in je 14. aprila 1864. leta odplul iz Miramara, že tri leta kasneje pa je plačal svojo lahkovernost z življenjem, saj ga je francoski cesar kmalu pustil na cedilu Bilo je 19. junija 1867 ob 6. Url zjutraj. Vrata mehiške trdnjave Queretaro so se odprla na stežaj in skozi so prikorakali vojaki, a med njimi so bili trije možje vklenjeni. Jua-rezovi vojaki so vodili tri obsojence na morišče. A to so bili Maksimilijan Habsburški ter mehiška generala Mejia in Miramon. Vse tri je dva dni prej obsodilo revolucionarno sodišče na smrt. Ustrelili so Jih na griču Cero de la Cam-pana nad mestom Queretaro Ob 7. uri. Tako se je končalo žalostno življenje komaj 35-letnega avstrijskega nadvojvode Maksimilijana Habsburškega. Samo devet let prej se je Maksimilijan poročil z lepo, komaj 17-letno belgijsko princeso Šarloto. Obadva lepa, mlada, polna vere v življenje. Za hip se je zdelo, da se jima bodo želje izpolnile, da se bodo njune nade uresničile. Toda kruta usoda je posegla Vmes in prekrižala vse načrte. Nadvojvoda Maksimilijan je bil star komaj 25 let, ko se je Poročil leta 1857. Bil je mlajši brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Ob Maksimilijanovem rojstvu leta 1832 so se v dvorskih krogih širile čudne govorice. Njegova mati Zofija je gojila več kot dve leti do svojega bratranca in nesrečnega edinega Napoleonovega sina Karla Napoleona, ((rimskega kralja« (Rostand: L’Ai- glon), nežno prijateljstvo in Šušljali so, češ da je Maksimilijan sad njune ljubezni. Tudi sam Maksimilijan je vedel *a te govorice in jim trdno verjel. Maksimilijan je bil blagega Snačaja, bil je umetnik in pesnik; ljubil je cvetje, naravo in Umetnine, predvsem pa je ljubil morje in vse njegove estet-, ske težnje so uresničene v čudovitem gradu Miramaru. Kot po čudežu je nastal ta grad. Nekega viharnega večera v poznem poletju leta 1855 se je moral Maksimilijan zateči s svojo jadrnico z drugimi ribiškimi barkami v zavetje grljanskega portiča. Niti misliti ni bilo, da bi mogel tisto noč še izpluti in nadaljevati pot v Trst. Zato so mu Prijazni slovenski ribiči pokazali stezo do Čemparjeve domačije, kjer mu niso odrekli strehe. A jutro po tisti viharni noči je bilo tako čudovito Jasno in lepo, da je mladi nadvojvoda kar strmel. A ko Je potem krenil še dol proti morju in stopil na samo skalo, ki se vzdiguje prav iz morja, ni mogel odtrgati pogleda °d te krasote, Se bolj ga je vsa tista lepota prevzela zlasti zato, ker je bil tudi sam bolj mehke narave. Saj vedo povedati o njem, da je bil zelo dobrosrčen in blag ter da se je zanimal za umetnost. Bil je pravo nasprotje svojega starejšega brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki da je bil brezobziren, neusmiljen, ošaben, oblasten in krut. Še tisto jutro se je Maksimilijan odločil, da bo dal na tistem mestu sezidati grad, ki naj bi bil vreden te naravne krasote. Na tistem koščku slovenske zemlje so imeli svoje vinograde trije gospodarji: Danev, Grljanc in Cijak. Prav tam so pridelali najboljše vino. Zato se niso zlahka odločili za prodajo svoje zemlje. A nazadnje so le morali popustiti. Brž ko je bila kupčija sklenjena, je dunajski arhitekt inž. Karel Junker izdelal načrt za grad. In naslednje leto so že začeli zidati. Zidali so največ s kamenjem, ki so ga nabrali okoli Nabrežine. V glavnem je bilo zidanje končano konec leta 1860. Medtem sta bila v življenju nadvojvode Maksimilijana odločilne važnosti dva dogodka: poroka s Šarloto, lepo in zelo mlado hčerko belgijskega kralja Leopolda I. in njegova propadla misija v Lombardiji, ki se je končala z njegovim odhodom iz Milana. Njegov cesarski brat ga je namreč imenoval za podkralja v severni Italiji v prepričanju, da bo Maksimilijan s svojim milim značajem pomirjevalno vplival na nemirne duhove v zasedeni deželi. Toda Maksimilijan je bil po cesarjevem mnenju preveč liberalen in preveč popustljiv. Zato ga je odpoklical. In Maksimilijan se je s Šarloto vrnil leta 1859 v Mi-ramar, kjer je nadziral svoje nasade v obširnem parku in sploh živel v brezdelju. šariota, ki je že v rani mladosti izgubila mater in jo je vzgajal sam oče, je kazala že zelo zgodaj odločno voljo, ponosen in samosvoj značaj in ni prenašala nikakršne slabosti. Bila je ambiciozna in svojeglava ženska. Čeprav mlada, je imela povsem drugačne poglede na življenje kot nje mož. Predvsem je bila željna življenja, slave, oblasti, družbe. A v Miramaru vsega tega ni bilo. Zato se je tam hudo dolgočasila. Decembra 1861 pa se je v Miramaru pojavil mehiški plemič Gutierrez de Estrada, politični begunec, ki je sanjal o povratku v svojo domovino, ko bo ponovno vzpostavljen tam konservativni režim. V Miramaru je Gutierrez ostal le malo časa. Nikomur ni pove- dal pravega namena tega svojega obiska. Toda poznejši dogodki pričajo, da je ta Mehikanec že takrat jel spletati mreže, v katere naj bi se ujel Maksimilijan. In res se je Gutierrez 3. oktobra 1863 vrnil v Miramar. A to pot ne sam, temveč na čelu ((odposlanstva mehiškega ljudstva«, ki je Maksimilijanu ponudilo mehiško krono, češ da «si mehiško ljudstvo vroče želi, da bi Maksimilijan postal njih cesar.« Maksimilijan se ni mogel, kot po navadi, takoj odločiti. Zato pa je Šariota kar žarela ter mu nenehno prigovarjala. Vneto mu je opisovala prednosti, ki bi jih obadva imela, če bi «ljubi Maks« sprejel mehiško krono. Toda «ljubi Maks« je nekaj o tisti daljni deželi že vedel. Da je tam že več kot petdeset let revolucija, da so uporniki spodili od tam Špance, da so veleposestnikom in celo Cerkvi kratko in malo odvzeli njih velikanska posestva. Ni pa vedel, da so Španci mehiško ljudstvo zatirali in ga grdo izkoriščali celih tristo let. Ko pa je leta 1810 Napoleon pometel na španskem s kralji, so tudi v Mehiki menili, da je čas, da bi se osvobodili. Pri tem pa niso bili složni. Večina je hotela le izkoristiti položaj zase. Petdeset let so se prepirali in se bojevali za oblast. Vse, dokler ni nastopil Indijanec Benito Juarez. Bil je izobražen, pošten in odločen. Ljudstvo je začelo upati in se mu je pridružilo. «Ljubi Maks« ni tudi vedel, da ga je Napoleon III. izbral za svojo lutko, da se skrivajo za njegovimi izjavami, češ «da bi hotel ustanoviti v Mehiki katoliško cesarstvo, katerega vladar naj bi uvedel moderna načela svobode in enakopravnosti«, vse prej kot plemeniti in idealni načrti. Me-‘ hika je bila namreč dolžna švicarskemu bankirju Jecker-ju milijone. Ta se je dobro zavedal, da Juarezova vlada ne bo tega dolga nikoli plačala, pač pa bi to storila vlada, ki bi prišla na oblast s pomočjo Francije. In tako je odposlanstvo ((mehiškega ljudstva«, v katerem so pa bili le nekdanji veleposestniki in izkoriščevalci, ki so zbežali iz Mehike, zatrjevalo Maksimilijanu, da ga ((mehiško ljudstvo želi za svojega vladarja.« A Maksimilijan ni odposlanstvu dal takoj odgovora. Bil je tudi to pot, kot vedno, neodločen. Bil je pravzaprav pri vsaki zadevi tak: sedaj je hotel, a brž zatem pa ni maral več; sedaj je pristal, pa se je že naslednji hip premislil. Vedno je potreboval spodbude od drugod. Pred dokončno odločitvijo je šel «po nasvet« k nekaterim evropskim vladarjem. V Parizu so ga sprejeli z radovednimi pogledi in s simpatijo obenem, čeprav so mnogi, ki so prišli takrat z njim v stik, menili o njem: «Ce n’est pas un archiduc mais un archidupe!« Napoleon III. ga je pregovoril, da je podpisal obvezo, da bo takoj, ko bo prevzel oblast v Mehiki, poskrbel za plačilo dolga Franciji, v čemer je bil vštet tudi dolg banki Jecker. 10. aprila 1864 se je končno le odločil in sprejel mehiško cesarsko krono, in že 14. aprila se je novi mehiški cesar vkrcal v Trstu na križarko «Novaro». Spotoma se je Maksimilijan ustavil še v Rimu, kjer je sprejel papežev blagoslov, a 28. maja je «Novara» priplula v Vera Cruz. Pot od pristanišča Vera Cruz do prestolnice Mexico City so skrbno zavarovali francoski vojaki. Tako je novi mehiški cesar Maksimilijan «v senci bajonetov« zasedel svoj prestol. Domišljal si je, da vlada, ko je začel uvajati razne administrar tivne reforme. A državna blagajna je bila prazna. Francoska vlada je pritiskala nanj, češ naj izpolni svojo obvezo in začenja plačevati dolg. Toda s čim? Kje naj vzame potrebni denar? Združenim državam Amerike, ki so v aprilu 1865 uspešno končale domačo vojno, ni bilo prav nič všeč, da se vtikajo evropske države in Vatikan v zadeve na ameriškem kontinentu. In so v tem smislu posvarile prizadete države. Zato so Angleži in Španci takoj odpoklicali svoje čete iz Mehike, a Napoleon III. je to storil nekaj kasneje. Položaj je bil brezupen. Kako naj se cesar obdrži brez vojske! Sama šariota se je odpravila v Pariz in Rim k papežu, da bi izprosila pomoč. Toda njena pot je bila brez uspeha. Večina zgodovinarjev trdi, da se ji je zaradi tega omračil um. Vsekakor se ni več vrnila v Mehiko. Ostala je do smrti v gradu Bouchout blizu Bruslja. 21. januarja 1927 je zapustila grad — v krsti. Tri leta Maksimilijanovega vladanja v Mehiki so bila strašna tragikomedija. Oblast je ohranil samo na ozemlju, ki so ga varovali francoski vojaki in nič dalj. Mehikance je močno užalil, ko je sprejel cesarsko oblast. Obenem pa je užalil tudi tiste, ki so ga v začetku podpirali, ker ni izpolnil danih obljub. Bili so pač razočarani, ker niso dobili ti- stega, kar so pričakovali. Bil je osovražen pri vseh že kmalu ob svojem prihodu v Mehiko. Maksimilijan je svojo lahkovernost plačal z življenjem, ko je padel 19. junija 1867. Ravno pred sto leti. In zopet je bila križarka «Novara», ki je 17. januarja 1868. pripeljala nesrečnega nadvojvodo Maksimilijana v domovino. Okoli leta 1500 je Fernando Cortez uničil državo Aztekov pod okriljem Karla V. Habsburškega. Tri stoletja pozneje pa so se potomci istih Aztekov kruto maščevali nad Maksimilijanom Habsburškim, ki je prišel v njihovo deželo, da bi ji vladal. S. A. Maksimilijan in šariota ki i m i i m iiimii (umi i um i ii i m 1111 ti n i mili ii ■■ iiiiiii,,ili,,lilll,i,ilBi,lliaililllia,ivl,llll,l,iiil,,,iaiIliilll,,liiilll,llllllllllltlllllll,lll|l|lllllll|lll|lliiilial,l,l,illii,,lll SMRTNE KAZNI PO RAZNIH DEŽELAH Najhujše so bile kazni z usmrtitvijo v temnih, krutih časih srednjega veka Zločince in cesto tudi nedolžne ljudi so utapljali, sežigali na grmadi, metali psom itd. V mnogih deželah na svetu so smrtno kazen odpravili in najvišjo kazen človeške pravice zamenjali z dosmrtno ječo ali s prisilnim delom Tam, kjer je smrtna kazen še vedno v veljavi, pa so v neprestanem iskanju metode, kako to kazen izvesti na najbolj «humani» način in s tem prihraniti na smrt obsojenemu dolgo in mučno trpljenje. Najbolj razširjeni pripomočki za izvedbo smrtne kazni so dandanes električni stol, strupeni plin, ustrelitev, obešenje in zadavi jenje,' kot na primer v Španiji. Giljotino komajda še kje’ uporabljajo. V prejšnjih časih so za izvedbo smrtne kazni uporabljali dosti bolj grozne načine. Sploh so v starih časih in še posebno v Srednjem veku kaznovali s smrtjo hudodelstva, ki v današnjih časih sploh niso več kazniva, ali pa je treba za ta prestati samo še nekaj mesecev ali let ječe. V Saudski Arabiji so sicer še danes v veljavi krute obsodbe zločincev in hudodelcev, Tatu na primer odsekajo desnico, ubijalcu Javno odsekajo glavo, prešuštnika in njegovo ljubico pa sešijejo v vrečo in ju nato vržejo z visokega stolpa, da se ob padcu ubijeta. Viseti na vislicah še sedaj pomeni eno najbolj sramotnih smrtnih kazni, čeprav naj bi bila taka smrt po mnenju strokovnjakov še najbolj »humana«. Streljanje pa je takorekoč ((odlikovanje« za zločinca. V starem Rimu meščanov niso smeli križati, ker je bila po takratni navadi taka smrtna kazen namenjena samo razbojnikom. Politične zločince so usmrtili s tem, da so jih porinili s Tarpejskih pečin v globino, da so se raztreščili. Manj iznajdljivi so bili babilonski vladarji. V Babiloniji so na smrt obsojene zločince načelno vedno utopili. V linčanju pa so bili posebni mojstri predvsem na Srednjem vzhodu. Pri usmrtitvah z linčanjem je bila zaželena splošno ljudska udeležba. Pri drugih narodih pa je bilo v splošni rabi tudi obglavljenje, sežiganje in predvsem raztelešenje. Nedvomno so si prav v Srednjem veku izmislili najstrašnejše in najbolj krute metode usmrče-nja. Čašo strupa, katero so Grki dajali na smrt obsojenim, so že zdavnaj pozabili .V temnem srednjem veku Je moral obsojenec pred usmrtitvijo — čeprav je bil po današnjih pojmih popolnoma nedolžen — prestati tudi mučenje. Ni bilo trpinčenja, ki bi ga v tem temnem času ne bili tisočkrat preizkusili. Pomislimo samo na metodo utapljanja z vlivanjem gnojnice. Nič manj mučna in grozna ni bila smrt na grmadi, ki Je doletela nedolžne žrtve vsestranskega preganjanja čarovnic in inkvizicije. V drugih krajih sveta so približno v istem času metali zločince divjim psom, da so Jih požrli, ali pa so pustili, da so jih pohodili in do smrti vlekli za seboj divji konji. Spet drugje, so še živim hudodelcem rezali srce iz telesa. Pojmi ljudi o delitvi pravice so se v tistih časih v marsičem razlikovali od današnjih. Smrtno kazen so že zategadelj mnogo več uporabljali, ker sploh niso poznali zaporov v današnjem smislu besede. Kdor je imel razlog ubiti sočloveka in tega ni storil ravno iz roparskih namenov, se je navadno izmazal brez kazni. Kveč- jemu je moral plačati «krvni davek« sorodnikom umorjenega. V nasprotju s tem pa so večino zločinov kraje brez usmiljena kaznovali. Kdor je na Angleškem še okoli leta 1860 ukradel perilo, ki se je sušilo na soncu, je bil obsojen na smrt na vislicah. Nekaj podobnega se je dogajalo z vsemi tatovi. Toda bodisi v starih časih kot dandanes je strah pred smrtno kaznijo le malokakšnega zločinca odvrnil od zločina. el-ja iiiiiiiiiimuiiiiii m Hlinim ii iiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiii m mini iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiij 4 ‘U1 • i KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 L j 7 F51 F25 10 11 IPj 13 14 U 15 16 17 1« 19 [20- 21 22 23 24 25 a 26“ 27 29 29 30 aas 31 32 CT 33 34 35 36 37 Šen 39 40 41 42 43 44 n 46~ 47 49 _ _____ II 49 _____ VODORAVNO: 1. ploskanje, pritrjevanje s ploskanjem, 7. tarife, 13. ministrski predsednik, 15. drugo največje mesto v Sloveniji, 16. italijanski baročni slikar (Guido), 17. kraška črnina, 19. ugleden ameriški mesečnik, 20. gora na Kreti, tudi žensko ime, 21. velika kamnita gmota, 23. sanje, 24. kratica za »ljudska prosveta*, 25. atomska skupina v organskih kemičnih spojinah, 26. reka, na katere bregovih stoji Leningrad, 28. predlog, 29. ime sodobnega ameriškega skladatelja Coplanda, 31. sodni zbor, 33. prihod v prostor, 34. časovna enota, 37. pokrajina v Južnoafriški republiki, 39. kratica velike italijanske industrijske družbe, 40. spreten cirkuški telovadec, 43. grška črka, 44. alkaloid v tobaku, 46. mesto v južni Franciji, kjer je bil v 14. stoletju sedež papeža, 48. okrasno drevo z močno dišečimi grozdastimi cvetovi, 49. oaza v Alžiriji na prehodu Atlasa v Saharo. NAVPIČNO: 1 pomladanski mesec, 2. gospodinjsko oblačilo, 3. veletok v vzhodni Sibiriji, dolg 4270 km, 4. tip Tomosovega avtomobila, 5. osebni zaimek, 6. nemška socialistična pisateljica in političarka (Klara, 1858-1934), 7. znamenito francosko morsko kopališče, kjer prirejajo vsako leto filmski festival, 8. kemični znak za erbij, 9. sukanec, 10. sveta ptica starih Egipčanov, u. razlagalec, tolmač tekočih dogodkov v žur-nalistiki, 12. glavna ženska oseba v Finžgarjevein romanu »Pod svobodnim soncem*, 14. slovito madridsko nogometno moštvo, 15. največji desni pritok Rena, 18. avtomobilska oznaka Libanona, 21. hoditi, iti, 22. eden od rimskih gričev, 25. naslovna oseba popularne Gotovčeve opere, 27. ime zagrebške pevke zabavne glasbe Štefok, 30. grški polotok, 32. grška boginja modrosti in umetnosti, 33. žila dovodnica, 34. posoda za pepel umrlega, žara, 35. grška črka, 36. ravna plošča na vrhu antičnih stebrov, 38. ime ameriške filmske igralke Turner, 41. debela palica, bat, 42. ime ameriške filmske igralke Gard-ner, 45. začetnici angleškega vojskovodje in državnika v veliki angleški buržoazni revoluciji (1599-1658), 47. začetnici sovjetskega kozmonavta. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. princ, 6. Stone, 11. prelom, 12. spomini, 14. Lenin, 15. mrak, 16. kas, 17. erar, 18. lata, 19. moča, 20. monitor, 22. kletar, 24. E(tbin) K(ristan), 25. usta, 27. Arij, 28. tun, 30. Ir, 31. San, 32. teme, 33. nart, 35. PD, 37. Marolt, 39. realgar, 42. Obir, 43. Riad. 45. lasi. 46. let. 47. Kant, 48. Labin, 49. Klabund, 51. danica, 52. alibi, 53. slana. Na d V* OPTIKA • FOTO • KINO *> Očala - sončni naočniki Filmi in papir - Fotokolor Foto-kino aparati - potrebščine Postregli Vam bomo v Vašem jeziku - POPUSTI TRST - K0RZ0 IT ALI A 28 - TELEFON 94-030, 94-095 e b nič ne HORO SKOP Veljaven od 25. junija do 1. julija 1967 OVEN (od 21. 3. do f \ 20- 4-> V Ijubezen-I ^L, skih zadevah boste \J~ 'j dosegli, kar želite, V toda grenila vam bo življenje grda sum-nja. Vsekakor vedite, da ima včasih domišljija velike oči. Na delu imate možnost, da razširite svoje področje dejavnosti. Imeli boste nekoliko skrnine. Izogibajte se nepotrebnim razpravam. bik (od 21. 4. do jr20. 5.) V čustvenih j zadevah vam bosta mnogo pomagali in-J tuicija in diplomaci-ja. Tudi kak lep šopek cvetja vedno zaleže. Na de-lu bodite razsodni in včasih popustljivi. če boste vedno vztrajali pri svojem, ne boste imeli od tega koristi. Boste nekoliko trudni in se morate odpočiti. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih zadevah boste dosegli neki zmenek in obljube, ki bodo razveselile vaše sroe. Izogibajte se prepirov. Na delu sprejmite pomoč, ki vam jo ponujajo. Zdravje bo še kar dobro in vendar vam priporočamo več gibanja. Stare poti so vedno najbolj uhojene. RAK (od 21. 6. do /JTX 22. 7.) V teh dneh J vam bo zagotovlje-I ) na stalnost čustev. \. 'J Prejeli boste tudine-ko pismo, ki vas bo malce razburilo. Na delu vam bodo napravili neko čudno ponudbo in morate zato dobro premisliti o njej. Pojdite k zdravniku zaradi ledvic. Glejte, da se ne opijete. Poslušajte mnogo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Lahko pričakujete lepih stvari od sestankov. Vsekakor brzdajte svojo ljubosumnost, ki pomaga, če vam hoče biti ljubljena oseba zvesta, vam bo. Na delu boste spoznali neko osebo, ki vam bo pripomogla, da se povzpnete za en klin više na lestvici. Skušajte več spati. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zaradi svoje muhavosti tvegate, da si boste zapravili neko dobro prijateljstvo z osebo drugega spola. Vsekakor morate biti bolj vljudni. Na delu boste napredovali in dosegli lep zaslužek. Zdravje bo izvrstno in vaše telo bo odpor no proti vsem boleznim. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Končno si boste pridobili toliko zaželeno ljubezen, toda biti boste morali bolj preprosti, manj ironični in bolj optimistično razpoloženi. Kupčije se bodo krasno obnesle. Na delu vas bodo nekoliko gnjavili, ker preveč ubogate. Nič vam ne ogroža zdravja. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) če boste znali molčati, boste imeli od tega v ljubezni le korist. Na izletu se boste seznanili z zanimivo osebo drugega spola. Na delu boste preživljali ugodna razdobja, ki pa jim bo sledilo nazadovanje. Pijte čaj za čiščenje krvi. Berite zabavne knjige. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Nihče ne ogroža vaše ljubezni. Zaupajte o-sebi, ki vas ljubi. V družinah bo vladalo precejšnje soglasje. Na delu boste izboljšali svoj položaj in s tem tudi več zaslužili. Pazite, da ne zbolite in skušajte okrepiti svoje sile z izdatno hrano Spoštujte bližnjega. ___ KOZOROG, (od 21. / 12. do 20. 1.) Neko f |k \ anonimno pismo in anonimen telefonski J/ poklic vas bosta N'—^ pretresla. Pomirite se, vse to bo le izmišljeno, ker vam nasorotniki zavidajo srečo v ljubezni. Na delu boste uresničili vse svoje težnje, če hočete ozdraviti, se morate rav nati natančno po zdravnikovih predpisih. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) V čustvenih zadevah se bo I vse razvilo tako, ka kor upate. Prišel bo tudi trenutek popolnega zmagoslavja. Vsekakor bodite potrpežljivi. Na delu boste premagali mnogo težav, če je treba, se uprite krivici. Kar se tiče zdravja, ogibajte se prevelikih naporov. Bodite zmerni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezni se bodo pojasnili vsi nesporazumi. Preživeli boste naravnost sijajen teden. Stara ne zarjavi. Na delu mnogo prijateljev pomagalo k uspehu in napredovanju. Zaradi lenivosti črevesja se boste čutili nekam zbiti in trudni. Ne izkoriščajte potrpežljivosti drugih. 1 ®i PrlraorsEnnmfk - 8 - 25. junij« 19*7 VTISI IN UGOTAVLJANJA NA POTOVANJU SKOZI VZHODNI PAKISTAN V Močno zaostalo temnopolto pleme Santal se še zmerom boji belopoltega človeka Hladnokrvnost jim omogoči, da se spoprimejo tudi z zvermi - Domači zdravniki-padarji pa niso kar tako - Na ohceti sem pogrešala šalo in smeh - Najstarejše tradicije pa še držijo V nekaj člankih, ki sem jih napisala na tem mestu pred časom, sem skušala na kratko podati splošno podobo vzhodnega Pakistana v njegovi preteklosti in se-njosti. Tu pa sledi nekaj karakterističnih primerov iz njegovega vsakdanjega življenja, primerov, ki so za nas Evropejce že prava muzejska redkost. Domačini se prebijajo skozi življenje bolj instinktivno kot racionalno. Mi bi njihovo prizadevanje smatrali za nesmiselno, kljub temu dosežejo uspehe, ki jih moramo upoštevati. Pakistanci so zelo navezani na zemljo, jo ljubijo in razumejo, polni so izročil in tudi znanja, katerega so podedovali in dojeli s prvimi koraki v življenje. Na zahodu in severozahodu vzhodnega Pakistana so prostrane džungle, ene redkih ki še obstajajo na svetu. Belopoltemu in tudi civiliziranemu Pakistancu so te džungle že nedostopne; tudi če je dovolj pogumen da vanje ▼stopi, jim kmalu podleže. V njih fivi le poldivje pleme Šantal. Ti ljudje so popolnoma črni, so nizke postave, na sebi nimajo ničesar, razen kakega traka okoli pasu. Nikakor niso hudobni, niti napadalni, a težko je priti z njimi v stik, ker se belopoltega človeka prav posebno boje in mu ne zaupajo. Baje so jih Angleži, ki so prvi zavzeli te kraje, mnogo pobili. Po drugi svetovni vojni so prišli katoliški misijonarji z njimi v stik; obnašali so se zelo previdno in umno: prispeli so v deželo, se aklimatizirali, študirali njene navade in ljudi; se naučili jezika ter jih šele nato obiskovali. Mnogokrat se jim je ponudila ugodna prilika, da so pomagali onemoglemu starčku ali rešili ženske ob težkem porodu, ozdravili dečka, ki se je zdel neozdravljivo bolan in podobno. Nezaupnost je polagoma popuščala, domačini so jih sprejemali v svoj krog, čeprav se o razumevanju in zaupanju v našem smislu še ne more govoriti. V vsem Pakistanu imajo misijonarji še največ uspeha s šantali, ki so, v kolikor se niso pokristjanili, animisti. Med muslimani je namreč po zakonu prepovedano širiti tuje vere. Misijonarji vam bodo povedali mnogo zanimivega o teh ljudeh. Povedali vam bodo, kako živijo šantali le v džungli, kako obdelujejo le nekaj peščic zemlje, kjer gojijo večinoma riž. Sicer pa se ukvarjajo z lovom. Na lovu ne uporabljajo pušk, pač pa puščice. Z njimi gredo na merjasca na tigra (bengalski tiger je zelo znan), na leoparda. Po džungli hodijo bosi in potihoma, da jih žival niti ne zasluti. Točno vedo, kje je skrit pogrezajoči se pesek in kje je leglo pijavk, česar nevešči tujec ne bi nikoli uganil. Točno poznajo na videz nedolžno drevo, pod katerim ne smeš obstati, ker te tako omami, da zaspiš, dokler te kdo ne reši. Kaj enostavno splezajo na drevo in, če je potrebno, na njem u-dobno prenočijo. Proti kači vrste naočarka, ki tujca tako preplaši, se bore umno in sigurno. Ko nar lete nahjo, mimo obstanejo in ko se jih ta oplete okoli telesa, le dvignejo roke, v katerih drže nož in čakajo da jih ta popolnoma ovije, šele tedaj s silnim zamahom, kačo razkosajo. Stvar je na videz in po logiki dokaj enostavna a le šantali se tega hladnokrvno lotijo. Obstajajo sicer tudi izjeme: slišala sem o belopoltih ljudeh, ki gredo na tigra z nožem in ga premagajo. Na vsak način so ti domorodci ljudje, ki džunglo dobro poznajo in so sposob- ni, se v njej preživljati: točno vedo, kje lahko najdejo užitno sadje in kje lahko izkopljejo neke vrste divji krompir, ki je sicer strupen, a ga oni postavijo za nekaj časa pod tekočo vodo in je nato užiten. Pravo čudo je za nas tudi pakistanski kmet, ki živi v kolibi iz protja in bambusa in katerega skrajno skromno premoženje je vsako leto za časa poplav uničeno ali v strašni nevarnosti. Slišal boš, kako ta kmet ozdravi človeka, katerega je pičila kobra in ga celo «oživi», ko je bil navidezno mrtev dan ali dva. Kober je v Pakistanu precej in vsakdo ve, da je to ena najbolj strupenih kač. Proti njenemu pi ku je uspešna le takojšnja injek cija določenega seruma, a se pa kisatnski človek nanje ne ozira Mnogo neverjetnih «čudežev» ti povedo ljudje o teh padarjih. Obstaja celo več narodnih plesov s to tematiko: deklica se veselo igra, prileze kobra, otroka omami in smrtno piči. V hipu deklica izgubi zavest. Pride padar, poje in pleše okoli deklice, dokler se ta ne zbudi, tedaj se povrne kobra in padar jo po težkem boju premaga. Tu je dogodek podan alegorično. Govorila sem tudi z nekim Pakistancem, ki je doma s podeželja in ta mi je pravil, kako je padar rešil njegovo mater. Pičila jo je kobra in v trenutku se je onesvestila. Sosedje so pohiteli do padarja, ta pa je živet daleč in se je utegnil odzvati šele naslednji dan. Mati je bila na videz mrtva. Mož si jo je ogledal in končno odločil, da bo z zdravljenjem poskusil. Precej časa se je vrtel okoli nje, ji nekaj govoril, postavljal na rano neka zelišča in končno sta se pricedili dve kapljici kačje ga strupa, kateri je padar skozi slamico izsrkal — tedaj je žena spregledala in normalno zaživela. Zdi se, da so ti padarji sicer čisto preprosti kmetje, ki se v vsakdanjem življenju prav nič ne razlikujejo ocr ostalih' ljudi.1' Umetnost zdravljenja prehaja iž~ roda v rod: oče predaja znanje vedno najstarejšemu sinu ali * hčeri. Tajnosti nihče drugi ni odkril, ker jo ljubosumno skrivajo. Verjetno vedo za zelišča, ki imajo neznano zdravilno moč. Za nas čudnih dogodkov v teh deželah res ne manjka. Mi si predstavljamo Daljni vzhod kot tajinstveno deželo. Nekaj bo v tem le res. V smislu: tajinstveno nam je nekaj kar nam je nerazumljivo. Živimo oddaljeni od prirode in priznavamo le razumsko dokazljive stvari. Oni pa smatrajo za popolnoma normalno, da ostajajo neznane sile, s katerimi človek lahko občuje. Kakor je neracionalna osnova mnogih zdravih instinktov, ki jih usposabljajo za življenje v za nas nevzdržnih okoliščinah, tako je neracionalna tudi osnova njihovega fatalizma, ki vodi njihovo vsakdanje življenje. Vera jih uči, naj se ne pehajo za neznanim, naj ne tvegajo, naj se zadovoljijo z okoliščinami, karšne so, ker je vse že od Alaha določeno, naj jih prihodnost ne skrbi, ker bo Alah poskrbel zanje. Pred kratkim so v Daki zgradili nov, moderen hotel in določena je bila otvoritev. Oglas v časopisu je javljal: oznanjamo, da bo tega in tega dne, če bo Alahu po volji, slavnostna otvoritev... Ta vera v predestinacijo jim jemlje pogum za tveganje, za žrtev ali naporno delo. Zakaj? — se vprašujejo. Tako in tako je že vse določeno. Življenje pa je -sploh kaj malo vredno. Naj navedem dva primera, ki sta me zelo pretresla. Bila sem z neko pakistansko zdravnico z avtomobilom v mestu. Vozil je šofer. Avto se je nenadoma ustavil. Pred nami je bila rikša. Pogledamo. Kakih pet let star deček je padel pod rikšo in brez zavesti obležal. Ljudje so to mirno gledali, zdravnica prav tako, le da je dodala: «Ubogi deček«. Nato je prišel neki mladenič, odnesel otroka in ljudje so se razšli. Nihče, niti zdravnica, še pomislili niso na to, da bi lahko kaj storili za otroka. Sicer pa otrok ne manjka. Kako jih nahraniti, to je vprašanje. Te dni je bil v dnevniku Dake zanimiv članek. Avtor je pisal o tem, kako se je v zadnjih desetletjih življenje v Pakistanu spremenilo; civilizirane države so poslale sem mnogo zdravnikov in uvedle u-spešna zdravila. Kot posledica tega se je povprečna življenjska doba Pakistanca nekoliko* podalj- SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo, da nas obiščejo!! • Nemški šivalni stroji PhAKi1 za družino, obrt in industrijo «t Italijanski šivalni stroji VI-GORELI I • Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC • Stroji za krpanje nogavic VITO J 9 Naprave za prevlaeevanje kovinskih gumbov • Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo • Šivanke, potrebščine, specializirana popravi jalnioD Delponte Pietro & C. Trst, UL Timeus 12 Tel. 90.279 l I TRGOVINA ŽELEZNIN TRST - UL. Sergio SETTEFONTANE 36 — TELEFON 732212 Pri nas dobite v veliki izbiri: orodje, obešalnike, opremo in potrebščine za kopalnico, okvire za zavese, pipe, ogrodje za švedsko pohištvo, kuhinjske predmete, ročaje, ključavnice in železnine na splošno Obiščite stand romunskih podjetij na Tržaškem velesejmu od 21. junija do 5. julija kjer Tehnoforestexport, Exportlemn in Romanoexport razstavljajo brezhibne visokokakovostne izdelke Za vsakrino Informacijo se obrnite na zastopnike podjetij, ki vam bodo radi dali vsa potrebna pojasnila šala in umrljivost otrok je vidno spadla. «A kakšna korist bo od tega? — pravi avtor, — ko imamo na ta način le večje število hrane potrebnih otrok in starcev, a razmeroma manj mladih in dela sposobnih mož, ki naj jim to hrano preskrbe«. Zelo zgovoren je tudi naslednji primer: Mož pripelje bolno mlado ženo, kakih osemnajst let staro, na pregled v leprozarij. (Obstajajo trije v vzhodnem Pakistanu, vsi v rokah katoliških misijonarjev). Pregledajo jo in potrdijo, da je potrebna zdravniške nege. Povedo mu, koliko bo moral za to plačati, a čeprav je bila vsota tudi za pakistanske razmere zelo nizka, je ta malomarno odvrnil: «oh, ne, za ta denar si kupim novo ženo«. Nekaj povsem vsakdanjega je tu, da mož ženo kupi in nato z njo temu primemo ravna. Deklica bodočega moža po navadi sploh ne pozna, ker poroko sklenejo starši sami. Le modernejše družine sedaj dovole bodočima zakoncema, da se pred ženitvijo vidita, v prisotnosti staršev seveda. Deklicam se zdi tako stanje samo ob sebi razumljivo in še sanjajo ne o kakem protivljenju. Bila sem na neki poroki. Družina je bila bogata in povabljenih je bilo gotovo kakih petsto oseb. Nevesta je v lepem sariju in bogato okrašena z zlatom, sedele na malem s preprogo prekritem odru. Tam je čepela v muslimanski pozi in oči je imela ves čas zaprte ali pa tožno uprte predse. V sosedni sobi so se zbirali moški, sem pa so prihajale ženske, da čestitajo tašči in si ogledajo nevesto. To je tudi bil pravi ogled: žene so pozdravile taščo ter pristopile k nevesti, potežkale njeno zlato in okrasje, ji dvinile obraz in si ga mimo ogledale od vseh strani. Potem se je začela pojedina, ki je bila tudi v dveh popolnoma razdeljenih prostorih, moški so bili na eni strani, žčfiska pa na ■drogi; Ko se je^-pejedina^končate-(približno po dveh urah), so se povabljenci vrnili na svoje domove. Podobna slavja so trajala od tri do sedem dni. Pogrešala sem tu smeha, pesmi in šal. Vse je bilo tako tiho. Ob kozarcu vina naši ljudje kmalu zapojejo, a muslimanska vera prepoveduje uživanje alkohola, v šolah je prepovedano poučevanje glasbe, baleta in telovadbe sploh, ker smatrajo to za nemoralno. Vkljub temu uglednejše družine zahtevajo, da bodoča nevesta zna graziozno zaplesati ljudski ples. To ni povsem v skladu z muslimansko vero, a dokazuje, da ima življenje ljudstva globlje korenino od morale vere, ki je bila ljudem vsiljena pozneje, ko je določena kulturna tradicija že obstajala v deželi. Lljudstvo to u-metnost še vedno goji in ljubi. Slišala sem o igrah, ki jih prirejajo v vaseh od časa do časa in so v vaškem življenju največji dogodek. Imenujejo jih «djatve». Motivi so po večini povzeti iz starih sanskritskih pisanj in izročil ali pa so ustvaritve modernejših avtorjev, od katerih je prav posebno priljubljen Tagore, ki je, čeprav hindujec, nekako njihov domačin, saj je pisal v bengolščini. Igralci, mnogokrat tudi zelo nadarjeni, so večinoma nepismeni in se naučijo vloge napamet. Ob strani pa je vedno šepetalec, ki šepeče celo precej glasno, a to občinstva ne moti. V odmorih si slede narodni plesi in recitacije, ki ob spremljavi karakterističnih glasbenih instrumentov zvene kot pesmi, ker je bengolščina zelo melodiozna. Taka igra traja navadno nekaj dni, a ljudje pozorno slede dogajanju, se smejejo in jočejo ter sploh zelo neposredno reagirajo. Igralci postanejo junaki vasi in še dolgo se ne govori o drugem kot o «djatvi», ki je vaščane tako pretresla. Morda se bo zdelo komu čudno, da traja poroka v Pakistanu pet dni, gledališka predstava teden dni, potovanje iz ene vasi v sosednjo pa dan ali dva. Uro prej ali pozneje, to ni važno. Čolnar vas prevaža po reki, obljubil vam je, da dospete v dveh urah, a minile so tri in vi ste še daleč od cilja, pa godrnjate. On ne razume, česa se vendar bojite, prispeli boste in le to Je važno. Dogovorite se za sestanek ob desetih, a človek pride ob petih popoldne in se mu ne zdi vredno opravičiti se, prišel je pač. Moderna prevozna sredstva, če izvazemamo letala, so še redka in ljudje se jih kar neradi poslužujejo. Po mestu je gneča rikš, po rekah pa kraljujejo stare in okorne tovorne ladje, ki se leno premikajo proti rečnemu toku s pomočjo umazanih jader in mož, ki jih z vrvmi vlečejo z nabrežne strani. Groza prevame človeka, ko vidi, kakšen napor je potreben, da se ta onemogla ladja premakne, ko vidi, koliko sestradanih ljudi na tem delu podleže. Navkljub temu domačini neradi uvajajo modeme ladje, ki jih z lahno kretnjo spraviš v pogon, ker to pomeni le večje število že tolikih brezposelnih in sestradanih. Kje je torej rešitev uganke? Bo kaka ladja moke več, kaka pošiljka zdravil in nova ekipa strokovnjakov rešila položaj? Pomoč je tudi v tem, a dejansko sprememba stanja, dokončno izboljšanje, lahko ustvarijo le domačini sami. SOČA HAFNER ■iliiHi MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN IRANSPORI InttAjui/orfUi KI KOPER-JUGOSLAVIJA KOPER TELEFON 21-830 TELEX 34-117 PREDSTAVNIŠTVO V IRSTUl UL. ROMA 15, TEL. 37-823 £ dodeljevanje In vskladiščevanje blaga Z kvantitativni prevzem Z poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah Z redni zbirni promet lz evropskih centrov £ mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni Z po kopnem, po morju, po rekah in zraku Z carinjenje blaga Z transportno zavarovanje Dlaga Z booking ladijskega prostora Z kontrola transportnih dokumentov Z strokovno pakiranje s svojimi poslovnimi e not umi v: ! i Kopru, Ljubljani, Mariboru, Celju, ua Jesenirah, v Sežani, na Reki, v Zagrebu, Beogradu. Novem Sadu, Prevaljah, Šentilju. Dravogradu, Radgoni, Novi Gorici, na Kozini, Škofijah, v Sarajevu. Pločah, Baru, Subotici, Dimilrovgradu, Kragujevcu, Zrenjaninu, Krvavem potoku ODOBRENA BILANCA ZA 1966 (54. POSLOVNO LETO) ZAVODA ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI ZAVAROVANCEM IZPLAČANIH 40 MILIJARD LIR OD ČESAR 1200 MILIJONOV ZA BREZPLAČNE POVIŠKE V celoti potrjena «nagrada za zvestobo« za zavarovalne police, sklenjene najmanj pred tremi leti in ki bodo likvidirane v času od 1.7.1967 do 30.6.1968 — 1 milijarda 287 milijonov «preostalih« poslovnih dobičkov, razdeljenih v enaki meri med zavarovance in državo — Dokončno dodeljen povišek v meri 5 promil zavarovanim kapitalom (v primeru smrti in v življenjskem zavarovanju) iz portfeja «redne» in »ljudske« ter od 2.50 promil iz portfeja «kolektivne» — Produkcija 1966: nad 393 milijard na novo "‘ŽSVATovaftTh yS0j — Portfej ob koncu leta 1966; 2.261 milijard zavarovanih vsot s 5.769.283 zavarovalnih polic — Zavarovalne premije v poslovni dobi: 85 milijard — čisti premoženjski dohodki: 28 milijard — Nove investicije v prid javnega gospodarstva in za pospešenje gradbeništva: 77 milijard. Na zborovanju od 22. junija, ki mu je predsedoval predsednik prof. odv. Francesco Santoro Passarelli, je upravni svet vsedržavnega zavarovalnega zavoda — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — odobril bilanco z dne 31. decembra 1966 (54. poslovno leto), ki jo je predložil generalni direktor odv. Emilio Pisanisi. Tudi ta bilanca, kakor prejšnja, čeprav se v bistvu nanaša na osnovno delovanje Zavoda, kot ga določa njegov pravilnik — to je neposredno izvrševanje živ-ljenskega zavarovanja, kapitalizacija in ponovno zavarovanje —• na kratko povzema tudi vse ostale dejavnosti, ki jih vrši INA v smislu posebnih zakonskih predpisov ali pogodbenih sklepov, in sicer: upravljanje deležev, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb za življenjsko zavarovanje in ki so jih po zakonu odstopila Zavodu druga podjetja, ki delujejo v Italiji; neposredno upravljanje nekaterih odškodninskih panog, kot je zavarovanje poroštva za davčne izterjevalce ter državno zavarovanje izvozniških kreditov; upravljanje nekaterih skladov socialnega skrbstva (carinski in davčni nameščenci, socialno skrbstvo industrijskih uradnikov); upravljanje odškodninskega sklada uradnikov; večinsko soudeležbo v zavarovalnih podjetjih za izvrševanje te dejavnosti v vseh panogah. Poročilo upravnega sveta upošteva vlogo in dejavnost INA kot zavarovalnega zavoda, ki je na razpolago državi za reševanje zavarovalnih vprašanj, ki se pred državo postavljajo. Kar zadeva izvrševanje temeljne vloge Zavoda, poročilo upravnega sveta postavlja v ospredje, kaj je Zavod storil za večjo prostovoljno zavarovalno skrbstvo v naši deželi in poudarja uspehe, ki jih je omogočila dejavnosc kakih desettisoč delovnih moči, ki jih zaposluje osrednja in periferična organizacija Zavoda. Uprava ;n generalna direkcija Zavoda, zavedajoč se prob emov izvrševanja življenjskega zavarovanja v Italiji, sta proučila in začela postopno izvajati ukrepe, za katere menita, da so primerni za njegovo pospeševanje in končno uresničenje. Italija je še vedno dežela s pomanjkljivim zavarovalstvom: zato je področje dela za razvoj prostovoljnega zavarovanja še veliko. Da bi se ta razvoj uresničil, je potrebno spodbujati med javnostjo formiranje zavarovalne zavesti in to s pomočjo zelo žive, vztrajne in primerne akoije, ki naj jo vršijo operaterji s tega področja, vštevši tudi javne oblasti. Vsedržavni zavarovalni zavod, ki si ga je že leta obetal, je z navdušenjem sprejel prvi «Dan zavarovalništva«, za katerega je dalo pobudo Združenje zavarovalnih podjetij, nekako v znaK takojšnjega osvajanja nasveta, ki ga je dal minister za industrijo, trgovino in obrt poslanec Andreotti. Na proslavo omenjenega dne, ki je bila minulega 10. junija, je bil Zavod primerno pripravljen in v liniji s politiko razvoja prostovoljnega zavarovalnega skrbstva in to z že pripravljenim in izvajanim programom za razširjenje in utrditev svoje organizacije, za razširitev in izpopolnitev sredstev za širjenje in propagando, za modernizacijo in poenostavljenje naprav in upravno računskih postopkov, za uvedbo novih oblik in tarif, ki so bolj primerne novim zahtevam, z ustanovitvijo ugodnosti za zavarovance. Mnogotere akoije za razširjanje, pridobivanje in sklepanje pozavarovalnih pogodb so tudi leta 1966 dale dobre sadove. V poslovnem letu je bilo izpolnjenih neposredno s strani INA 363.319 novih zavarovalnih polic za skupno nad 393 milijard lir zavarovalnih vsot. V svojem nadaljnjem razvoju je celotni portfej, ki ga upravlja INA, na dan 31. decembra 1966, štel 5.769.283 zavarovalnih polic za skupno 2.261 milijard zavarovanih zneskov. Matematične rezerve so se dvignile na 481 milijard lir. V samih Štirih letih so se vsote, zavarovane s policami, ki so bile v veljavi z dnem 31. decembra, povečale za 53 odst., matematične rezerve za 55 odst. Zavarovanci so vplačali zavodu INA, v obliki zava- rovalnih premij, 84,6 milijarde lir, kar je 7,6 milijarde lir več kot ieta 1965 (+9,8 odst.). Tudi čisti dobiček od premoženja se je povečal (+8,04 odst.), in sicer s 25,7 milijarde na 27,8 milijarde. Občutno je tudi povečanje izplačil zavarovancem, ki je leta 1986 doseglo 38.7 milijarde, kar z dodatnimi brezplačnimi uslugami v vrednosti 1,2 milijarde, znaša okroglo 40 milijard lir V letu 1966 je torej INA izplačala svojim zavarovancem v povprečju po 111 milijonov na dan. V letu 1966 je delež splošnih upravnih stroškov v odnosu na zavarovalne premije ostal skoraj nespremenjen. Razpoložljiva finančna sredstva, kot jih kažejo računi za leto 1966 v odnosu na povečanje matematičnih rezerv ter z dohodki iz premoženjskih skladov, so omogočila nameniti 76,7 milijarde lir za nove produktivne vloge visokega družbenega pomena. Od te vsote je bilo 23 milijard uporabljenih za nakup vrednotnic zemljiških posojil, srednjeročnih obveznic ter obveznic družb za avto ceste; 10 milijard lir je bilo uporabljenih za posojila krajevnim ustanovam (pokrajine, občine, melioracijski konzorciji); približno 15 milijard je bilo porabljenih za nakup in gradnjo nepremičnin; 5 milijard za soudeležbo pri ustanovnih kapitalih javnih ustanov ali ustanov splošne koristi; 4,1 milijarde za posojila na zavarovalne police in na odstop petine plače; 3,3 milijarde za nakup državnih obveznic; pieostanek pa za druge operacije, ki jih predvidevajo zadevni zakonski predpisi. Vrednost investicij se je na dan 31. decembra bližala 500 milijardam: točneje, znašala je 495.6 milijarde, ki predstavljajo trdno oporo za kritje obveznosti, ki jih ima Zavod do svojih zavarovancev. Za zadovoljivi potek poslovne dobe 1966 je glavni znak saldo ekonomskega računa ter premoženjsko stanje, ki ga predstavlja čisti dobiček 1.608.865.557 lir več kot je bilo doseženo v prejšnjem poslovnem letu. Leto 1966 je pomenilo ponoven korak v nadaljnjem vzponu Zavoda tako, kar zadeva njegovo poslovanje, kot tudi kar zadeva njegovo premoženjsko utrditev. V potrditev smernic, da je treba vedno bolj trdno povezovati usodo zavarovancev z življenjem ustanove, zmanjšujoč pn tem bremena, ki jih zavarovanje zahteva in izboljšujoč hkrati njegove usluge, je upravni svet, hkrati z odobritvijo bilance za 1966. leto. sklenil: 1. razdeliti zavarovancem in tudi državi «preostale čiste dobičke»; kvota dobičkov omogoča, da se za-zavarovancem povečajo storitve v primeru smrti na 5 promil za pogodbe iz »rednih« in «ljudskih» port-fejev v veljavi z 31 decembrom 1966, ter 2,50 promil za ustrezne pogodbe iz portfeja ((kolektivnih«; 2. dokončno dodeliti enake poviške kapitala za storitve v življenjskem zavarovanju na rok vsem zavarovancem s policami, veljavnimi 30. junija 1967, če te redno dospejo, poviške, ki naj se vštejejo v ((nagrado zvestobe«, o katerem govori naslednji odstavek; 3. potrditi v enaki meri kot v prejšnjem letu *na-grado zvestobe» zavarovancem za zavarovalne police, ki so bile sklenjene vsaj pred tremi leti m M zapadejo med 1. julij,em 1967 in 30. junijem 196S. Upravni svet je počastil spomin pokojnega dr. Carla Casalija, ki je letos 3. januarja prezgodaj umrl, komaj nekaj več kot mesec dni po tem, ko je penehal vršiti funkcijo generalnega direktorja Zavoda. Hkrati je upravni svet izrazil svojo živo in hvaležno zahvalo vsem, ki so pripomogli uspehom tega poslovnega leta, in sicer voditeljem ter uradnikom generalne direkcije, generalnim agentom in njihovim sodelavcem, še predvsem pa zboru producentov. Ko poroča o uspehih poslovnega leta 1966 in o ukrepih ki so bili sprejeti njim v prid, se vsedržavni zavarovalni zavod hvaležno spominja predvsem milijonov Italijanov, ki so s podpisom njegovih zavarovalnih polic zaupali tej javni ustanovi učinkovito varstvo svoje bodočnosti in bodočnosti svojih družin proti vsemu, kar more vsakogar v življenju doleteti. [ESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Zadružni hlevi so še preredki k Avstrije, iz štajerske, so pri-® deželni predstavniki in kmetij-j^i deželni odborniki in strokov-!ižki, da si ogledajo zadružne hle-**' ld so jih oblasti v zadnjih le-Ustanovile z veliki finančnimi broški v Furlaniji. Najprej so obi-«sli zadružne hleve v Kamiji, in •ker na dveh krajih, nato so od-^ še v zadružne hleve čedadske-® okraja. Obiskali so Torlan v '-odini Neme, Ronac in Viskoršo, ** tri tako rekoč v Beneški Slo-l^ji. Niso pa šli obiskat Maže-kjer še zadružnega hleva ni- 10 Uredili. Vedeti je treba, da so k*oeJ živine, simmentalske in rja-16 alpske pasme, uvozili prav iz Avstrije. Avstrijci so znani po visokem Nu svoje živinoreje, saj precej ^dne izvažajo kot čisto pasmo in *kvno živino. Najdlje so se Av-Arijci zadržali v Torlanu, ki je k najbolj urejen in kjer je tra-®°ija dobre živinoreje še najbolj in je laže kot drugod ures-' Oljiva. Dosedanji trije zadružni ^®vi v Beneški Sloveniji, seveda, ^ morejo rešiti vprašanja, kako ^Bniti v vsej Beneški Sloveniji ledanjo napol propadlo živinorejo. Ti zadružni hievi so neke vrste Wtijske zadružne šole za živi-:°rejo. Tu lahko kmetje vidijo, Mšno pasmo je treba rediti v ''atih krajih, kakšni morajo biti Modemi hlevi in kako je treba Nno pasti, kako skrbeti ne le t suho krmo, ampak tudi za si-Ažo, za svežo sočno krmo. Seve-^ so ti trije zadružni hlevi za ^daj le še šolski primer, ne pa *°spodarska računica za naše Wte. V hleve so oblasti investirale veliko milijonov. S krediti niso )afčevali in tudi pri gradnji hle-*ov in ureditvi pašnikov ter pri ■hkupu živine in zaposlitve so bi- 11 Precej izdatni, da ne rečemo ramipni. To so kronične bolezni ,Seh podjetij, ki jih financirajo iz ^žavnih in deželnih skladov. To-A* vpliv teh vzornih hlevov bo Mogoče čutiti v kratkem tudi pri duetih, ki so se še obdržali na ^ojih posestvih ali pa pri tistih, ^ se vračajo iz emigracije. .Kmetijski inšpektorji kmetijskih "'Apektoratov in pa tudi sama vodstva zadružnih hlevov pa bi korali razlagati in svetovati kme-J( tom, naj se tudi sami poskušajo * modernem živinorejskem pitanju goveda. Kmetje sami bodo že Oašli pravo pot do razkošnih za-Aružnih hlevov na skromne domače svetle in suhe štalice. Kar 86 dela sedaj na tem, da bi kmete Učili v modernem kmetijstvu, je 16 malo bolj kot nič. Trenutno sta kila zadnja dva meseca dva kmetijska tečaja, eden v Ljesah, dru-& v Ceplesiščih. Obiskovalci teh tečajev so dobili diplome, ki jih dajejo ob koncu teh tečajev. Kme-Aijski strokovnjaki pa sami tožl-1°. kako malo naučijo te ljudi. Med predavatelji so domačini kot npr. dr. Qualizza in drugi, ki ^ajo nekoliko domačega slovenja narečja in ki se ne boje tovedati kako besedo tudi po domače. Seveda je ta pouk v teh kmetijskih tečajih še daleč od te-Sa, da bi ljudje razumeli vse, kar 1'fti povedo strokovnjaki. Vsak se Vaveda, kako drugače bi bilo, ako bi smeh kmetijski strokovnjaki v laaiku kmetovalcev razlagati mokrila načela in moderno prakso v kmetijstvu, kot je predlagal tu-deželni zakon, ki ga pa Rim dl odobril. Tako pa bosta ostala Ae nadalje sterilnost in nerazumljivost sedanjih tečajev, ki so zelo redki in neumno nerazumljivi. Izboljšati in povečati bi bilo to-dej treba število kmetijskih tečajev, hkrati pa postaviti še več Addružnih hlevov, po možnosti ?saj enega za vsaki dve dolini od Petnajstih dolin Beneške Slovenije. Predvsem bi moralo biti vsaj Pet ali šest zadružnih hlevov v Kadiških dolinah. Zdaj Je samo *den v Roncu, kjer so že precej dapredni kmetovalci in kjer se Okvarjajo tudi z razvitim sadjar-*tvom. Nadiške doline s svojimi Velikimi pašniki okoli Huma, Ivan- ca, po neizmernih pobočjih Matajurja, Mije, Ljubja in po vseh grebenih okoli vasi so velikanske zaloge izvrstne krme za pašo in za košnjo; tod je možno razširiti tudi deteljišča. Ljudje se še po vseh teh vaseh vsaj nekoliko ubijajo z živinorejo v zatohlih hlevih z matajurskimi cikami, ki se ne morejo razviti v nezdravih hlevih. Kmetje in kmetijski strokovnjaki se tega zavedajo, samo na vrhu politične oblasti nočejo priznati edine poti: dati besedo in nauk v kmečkem duhu, da ga bo vsak še tako preprost živinorejec razumel. a.r. Čemu bodo služile šifre Tu ob strani imamo «plakat», ki je pravzaprav poziv generalne direkcije pošt, naj bi s 1. julijem začeli uvajati tako imenovano šifro, ali kot uradno pravijo «il nu-mero del codice«. Kaj je ta novost? Menda ni nobena tajnost, da si ljudje med seboj vedno bolj dopisujejo. Poleg tega dobimo skoraj vsak dan na dom kako reklamo, da ne govorimo o raznih voščilih in čestitkah o praznikih. Po podatkih državne direkcije pošt, dostavi poštna služba na leto okoli 6 milijard poštnih pošiljk. Zamislimo si le, koliko je pri tem dela. Sicer si vsak državljan, kb dobi pošto, misli, da je to nekaj povsem normalnega in ga kvečjemu zanima, če je pismo prišlo pravočasno. Niti na misel pa mu ne pride, koliko dela je bilo s pismom, ki je bilo nanj naslovljeno, preden mu je prišlo v roko. Toda poštni nameščenec ve, da je pismo na poti od pisca do naslovljenca dalo potšnim nameščencem veliko dela. Tudi navadno, torej ne priporočeno pismo. Čeprav je res, da ima poštna služba veliko nameščencev, je tudi res, da ni lahko naglo razvrščati in dostavljati vso pošto, ki se iz dneva v dan nabira na poštnih uradih. Pa še nekaj drugega je treba o-meniti. Velika mesta imajo na tisoče, celo do 10.000 in več ulic. VšEtk ’ ptfštnf'nameščenec v Rimu in Milanu npr. bi moral poznati vse ulice že pri samem razvrščanju pisem, ki dospejo v Rim. Kaj pa s pismi in poštnimi pošiljkami, ki so namenjene drugam. Poštni nameščenec v Rimu ali tudi v Trstu, odnosno na vsakem večjem poštnem uradu, bi moral vedeti za celo vrsto trgov in naselij, kamor so pisma namenjena. Da bi vse to delo skrčili na najnujnejše in da bi se hkrati dostava pošte še pospešila, so si pri generalni direkciji pošt v Rimu zamislili uvedbo tako imenovanih šifer, ki jih bo sestavljalo pet številk. Vsaka posamezna številka nekaj pomeni: prva pomeni ali bo pomenila eno izmed desetih ((poštnih dežel«, na katere bo razdeljena vsa Italija, druga posamezno pokrajino v tej «poštni deželi«, tretja številka bo pomenila, ali gre pošiljka v mesto ali na podeželje, četrta bo pomenila, da gre pismo v glavno mesto in peta v katero četrt mesta. In kako naj se sedaj človek ravna? Gornji «plakat» Je za sedaj le pziv, saj se bo izvajanje novega načina naslavljanja začelo šele postopoma. In o tem bodo poštne uprave pravočasno obveščale. Se prej pa bodo preizkusile elektronske naprave, ki bodo na osnovi omenjenih šifer opravljale delo, ki ga morajo sedaj opravljati poštni nameščenci, ki na poštah razvrščajo poštne pošiljke. Zato trenutno še ni nobenih sprememb. S prvim julijem pa se bo treba postopoma uvajati v novo naslavljanje, ki pa ne bo kdove kako zapleteno. K dosedanjemu normalnemu naslovu bomo v spodnjem levem kotu kuverte ali dopisnice zabeležili še šifro, pač v smislu, kot bodo to določile poštne direkcije za posamezne dežele, pokrajine, mesta in mestne četrti. Za sedaj, torej, še nič novega, in smo teh nekaj vrstic napisali le za to, da bi obrazložili pomen gornjega «plakata», tj. poziva poštne uprave. Naj večje gradbišče v Evropi SALONIT A N HO V0» industrija cementa in azbesta • Anhovo PHILIPS To je nasvet več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji radio TV tvrdk- KNEZ VALTER nariiižin* Tel. 20-123 Za isvos posohm popust Pred dnevi so tuje agencije poročale o gradnji velike centrale, ki jo grade v Železnih vratih na Donavi. Ob tem je bilo govora o nekih pogodbah, kot da bi se Romunija in Jugoslavija šele začeli pogajati o gradnji tega objekta. V našem listu smo že večkrat poročali, da je bila pred leti sklenjena med Jugoslavijo in Romunijo pogodba za zajezitev Donave na najprimernejšem mestu, to je v Železnih vratih, ali v DJerdapu, kjer je Donava najbolj ozka. Da pa ne gre šele za sklepanje pogodb, nam zgovorno priča slika, kjer vidimo, da je bilo doslej že precej dela opravljenega Kljub temu pa vendarle moramo reči, da smo še daleč od dne, ko bo ta centrala začela dajati prve kilovate. Toda ne glede na to, bomo nanizali nekaj podatkov, ki se nam zdijo zanimivi. Gradnja hidrocentrale v železnih vratih ali v Djerdapu, kot železnim vratom tudi pravijo, je trenutno največje gradbišče v Evropi. Tako zatrjuje glavni inženir jugoslovanskega dela gradnje Kudič. Centrala in dva prehodna plovna kanala bodo skupno stali okoli 400 milijonov dolarjev. Centralo in vsa ostala dela vršita dve podjetji, bolje povedano dve skupni podjetij: ena jugoslovanska in ena romunska. Ko bo centrala zgrajena, bo dajala nekaj nad 11 milijard kWh elektrike na leto, ki sl Jo bosta delili Romunija in Jugoslavija na pol. Trenutno dela na jugoslovanskem delu gradbišča okoli 2700 pretežno kvalificiranih delavcev, tehnikov in inženirjev. Inž. Kudič, ki smo ga že omenili, je glavni inženir in vodja delovišča. Pomaga pa mu še drugih 40 inženirjev. Koliko delavcev dela na romunski strani, točno ne vemo, vemo pa, da Je na romunskem delu gradbišča kar sto inženirjev. Kot smo rekli, je na delu zelo veliko kvalificirane delovne sile. To je tudi razumljivo, saj je to eno najbolj mehaniziranih tovrstnih delovišč v Jugoslaviji. Ce le bežno pogledamo na sliko, bomo videli, da gre za veliko stvar. Toda slika nam prikazuje le manjši del gradbišča. Morda nam bo dala nekoliko boljšo sliko o veličini podviga naslednja primerjava: samo strojna dvorana na jugoslovanski strani centrale bo tako velika, da bi mogla stati v njej dva desetnadstropna nebotičnika. Gradbišče, ki ga vidimo na sliki in ki predstavlja le del temeljev, na katerih bo stal jez, je nad 40 m pod ravnjo Donave. V R D BUZZI & C«. TRST ULICA ROMA 26 IMA V VELIKI IZBIRI: ŽELEZA CEVI IN PLOČEVINE IZ PRIKLJUČKE ZA CEVI PIPE IN ZAKLOPKE VSEH VRST HIGIENSKO ■ SANTARNE APARATE ZA KOPALNICO ŠKOLJKE ZA PRANJE POSODE IZ INOX JEKLA VODNE ŠTEVCE KROGLIČNE IN VALJČNE LEŽAJE ORODJE KOVINE: KOSITER SVINEC. BAKER itd PRIZNAN0 MEDNARODNO * AVTOPREVOZNI5KO PODJETJE, LA GORIZIANA GORICA - 01. Duca d’Aosta 180 - Tei 28-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO /X • V' Grgič unr.iicinamniiuiiiin PRODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV. NA RAZPOLAGO FIAT 1100 (leta 1958), FIAT 1100 (leta 19G0), FIAT 500 (leta 1962) BIANCHINA FAMIGLIARE 500 (leta I9C1), FIAT 600 (leta 1959). GIARDINETTA FIAT 500 (leta 1953) Sprejema vsaka popravila avto mobilov in karoserije ter pranje in čiščenje. — Cene ugodne! Hitra postrežba! PADRIČE Telefon 226161 POSTOJNSKO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. Junij - september tudi ob 12.30 ŠKOCJANSKE JAME odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri RESTAVRACIJA Lipa Šempeter pri Novi Gorici Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA rf 4ufyltnt lentami 'Vdd VjJU ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača in inozemska kuhinja Telefon št. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela (PLANINSKI OREL* v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom B O V E C GOSTINSKO PODJETJE POSTOJNA - Telefon 15 fodtout V svojih obratih nudi vse gostinske usluge KAVARNA RESTAVRACIJA JADRAN in gostišča LOVEC - Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS HOTEL TRIGLAV KOPER - Tel. 21-650 HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavama. NOČNI BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples. NOVA RESTAVRACIJA ŠTERK AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEL. 21-114 VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU Q Hotel LEV LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Dan-cing kavarna - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar -Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice KOMPAS KOPER — IZOLA — PORTOROŽ - POREČ — ROVINJ -VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje. KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE 'CENTRAL-RIVIERAp ORTOPOŽ MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA, «GRIL BAR* Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOČ PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna 'Pri hrastu gostilna - Ivezda > telefon 21 239 B0TEI. SLOM I.JUBI.J A MA TITOVA UL 10 TEL 20641-43 HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI i mti- i t ■ i * HOfFL GALEB RESTAVRACIJA KIHA tet 21605 -- 21182 RESTAVRACIJA IAVESNA— 21322 KAVARNA ifl/A. —'21189 BIFF-RESTAVRAOJA SEMEDELA • V HOTELU GALEB IN RESTAVRACIJI RIBA DNEVNO PLES VLJUDNO VAS VABIMO V PARK HOTEL na Bledu NA NOVO REKONSTRUIRAN Udobne sobe s kopalnicami, tuši in WC z razgledom na jezero. Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami — Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavama s teraso ob jezeru — Nočni lokali, aperitiv bar — PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA VVEEK-END V NAS HOTEL! hotel nCf/nrl Gtocecv Otočec ob Krki - Telefoni: 068 - 21-512, 21-321 Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping SP10SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu t modernimi transportnimi ladjami od 8."00 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: (SPLOSNA PLOVBA*. Piran. Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telezi: 341 23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 A RETTA U L rRA I H I N med elegantnimi in preciznimi urami le naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < l A CLESSIDRA* Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 i. nadstropje IMPfIRT Prodaja ua veliko in drobno Velika iz1 >a zlatnine po tovarniških cenah! L.\l()nl Izreden popust — Garancija — M veleblagovnica UOTHM LJUBLJANA LJUBLJANA _ J OBIŠČITE NAJVEČJI ( VELEBLAGOVNICO V SLOVENIJI TRGOVSKA HIŠA - «N A IVI As V LJUBLJANI NASPROTI HOTELA (SLON* - VAM N U D Is V pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserje, usnjene damske torbice, usnjene moške i OD 7. DO 20- URE OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE ZOPER R E HRANA I//A C A R D u c c / pm 1. 2. 3. 4. Dobave za pleskarje, barve, lake, čopiče, vosek itd. pri tvrdki D'ANGELI MARIO SUCC., Ul. Torrebian-ca 28 Zlate verižice, prstane, za-pestne ure najboljših švicarskih znamk v urami in zlatarni FANO dr LEONE, Passo S. Giovanni I Vse za vaš dom, železnine in darila v veliki Izbiri v trgovini HISTRIA v Ul. Carducci 7 Ploščice za pode In oblaganje notranjih in zunanjih sten, sanitarno opremo na splošno pri IMPRESA CO-STRUZiONI KDiLI di Di no Cappelletti. Ul. Milano 33 S . Nadomestne dele in potrebščine za vaš avto, gume «Engelbert», amortizer je RIV in drugo dobite pri LORENZI. Ul. San Lazza-ro 17 C _ o.ruske vozičke, posteljice in stojnice v veliki izbiri po zelo nizkih cenah pri MADALOSSO, Ul. Torre bianca 26 7 _ Otroške igrače v največji izbiri v Trstu na drobno 8. - 9. - 10. - in tla debelo po oaiug^ nejših cenah pri ORV*' ’ Ul. Ponchielli 3 Torbice, kovčke ter ske, moške in zložljive Cenike v trgovini ROSSI Ul. Ponchielli 3 ... Pralne stroje, hladilni*1*-stroje za pranje posode 1 štedilnike — vse po ,IV2!, nili cenah pri TECNOV« DEO. Ul. Valdirivo 26 Moška, ženska in športna " blačila. zavese, rjuhe. *>■" zine, pogrinjala za postelj itd. pri VETRINA. UL 8a” Lazzarn 15 JAMČIMO VAM SOLIDNO BLAGO, ZMERNE CENE IN HITRO POSTREŽBO J John LOBOV PEČAT 13. Na prvi strani je bil uvodnik, posvečen temu primeru: «Mi zelo dobro vemo, da ima londonska policija veliko iela. Neprekinjeno ponavljajo, da je to zategadelj, ker večina islužbencev kontrolira promet. Vprašujemo: kaj misli glavni nšpektor West, ki mu je zločinec ukradel avto, potlej pa lapravil zločin pred njegovimi očmi, o učinkovitosti te kon-role? Sinočnji zločin predstavlja formalni dokaz, da je Scot-and Yard nesposoben zlomiti val zločina, ki preplavlja naše nesto. Potrebno bi bilo že, da policija prekine gnjaviti nene-arne avtomobiliste in začne naposled braniti naše meščane »red brezobzirno nesramnostjo zločincev.)) — če bi Lobo še enkrat ukazal okrasti hišo tegale pisuna, e zamrmral Bill Sloan, bi bil osebno zelo zadovoljen. — Ampak ima precej prav, moj stari. V osemnajstih nesecih, odkar so se začeli Lobovi zločini, moramo priznati, lismo bili kdo vse kako uspešni, upam pa, da prihajamo v laključno obdobje. Zdaj grem pa spat... Jeonette je pravkar odprla «Daily Graphic«. — Oh, je vzkliknila. — Poglejte tole! Marc Lessing je odložil košček kruha in se nagnil nad časnik, v katerem, je bila objavljena slika Rogera z zavojem na glavi. — Prepričana sem bila, da se mu bo kaj zgodilo, je rekla mlada žena.. — Ne bom imela miru, dokler ta afera ne bo končana. — Če boste še naprej takšni, moja mala Jeanette, bo Roger raje dan in noč v Scotland Yardu, kot bi prihajal domov. — Kaj pravite? — Resnico. Vi tako dobro veste kot jaz, kako je razpoložen Roger, če vodi preiskavo. Neprekinjeno misli nanjo, všeč mu Je govoriti o njej, tudi z vami, ko se vrne domov. Če boste v živčni krizi vsakokrat, kadar zagledate njegovo fotografijo v časnikih, ali njegovo ime... — Kje pa vidite, da sem živčna? — Na robu tega ste, draga irioja. — Molčite Vi ste slabši od Rogera. Hočem, da gre ta afera k vragu, skupaj s Scotland Yardom. Razumete? Povem vam, Marc, da ne morem več tega prenašati. To ni več življenje. — Kaj sem rekel! — Vsakokrat, ko Roger odide, mislim, ali se bo vrnil živ ali ga bodo ubili. — Pomirite se, Jeanette, prosim vas. Nikoli vas nisem videl takšne. — Niste me videli zato, ker sem si prizadevala, da ne bi pokazala, kako mi je v resnici Zdaj pa mi je dovolj. To je v resnici že nemogoče. Rogerja pustijo na miru dva ali tri dni, potlej pa se vse začne znova. Izbruhne nova afera in Roger ne spi, ne je, nima pravice, da bi se vsaj en dan spočil. Celo v nedeljo ne. Ne videvam ga več; otroka spita, ko pride domov, ali pa še nista vstala, ko njega več ni. Če bo nadaljeval tako, bo zbolel. AH ne, Marc? Kruh, za vraga! S plinskega štedilnika sta siknila plamen in dim. Marc Lessing je skočil, prijel za držaj rešetke, na kateri se je pražil kruh in zajavkal. Kosi zoglenelega kruha so padli na linolej. Sklonil se je, da bi jih pobral, in tudi Jeanette je storila isto. Treščila sta z glavama. — Oh, je zavpila mlada žena. Zravnala se je, brcnila kose kruha pod umivalnik, potlej pa zajokala in odhitela iz kuhinje. Marc je slišal, kako je stekla po stopnicah v prvo nadstropje. — Mama, mama, zakaj... je vprašal Razkuštranec. Potlej je pritekel na prag kuhinje in jezno gledal Marca Lessinga. — Mama joče, je rekel. — Ali si bil ti hud na njo, stric Marc? — Ne, mali moj. Tvoja mama je jezna, ker se Je zažgal kruh, to je vse. — Saj to se ji pogosto dogaja... Oh, poglej, to je pa atijev avto. Razkuštranec je vzel časopis, stekel in kričal: — Richard, Richard. V časniku je fotografija atijevega avtomobila. Pridi hitro. S prvega nadstropja Je bilo slišati Jeanettin glas: — Pusti me pri miru, Richard. Pojdi takoj v sobo! Jutro se je slabo začelo. Marc si je obrisal roke ln se za trenutek zamislil. Tedaj je opazil, da so vhodna vrata odprta. — Na pragu je bil Roger. Počakal Je, da se je Razkuštranec povzpel, po stopnicah, potlej pa vstopil v kuhinjo. — Ali je Jeanette že dolgo časa takšna? — Kdaj pa si se vrnil? — Takrat, ko si rekel, da Je živčna. — Potlej si vse slišal. Ničesar več ne razumem, Roger. Jeanette ni bila doslej nikoli tako nervozna, ali vsaj pokazala ni tega. Takšna je, odkar je videla tvojo fotografijo v časnikih. Sicer pa vedi, da življenje, ki ga zdaj Jeanette kri**11 živi, ni prav nič ugodno. Zanjo nimaš niti trenutka. — Kaj misliš, da meni ni težko? če bi nas bilo v nalističnem oddelku vsaj dvesto več, bi lahko imel vsa*c od nas normalno življenje. Vendar ne razumem, zakaj J Jeanette takšna. Ni hotela sama na letni dopust, kljub ^ da sem ji prigovarjal. Zdaj pa kot je videti, mi očita. P°*K sil se je nasmehniti. Ni mu uspelo. — Moram k njej — Svetoval bi ti, Roger, da jo pustiš. Naj se t«*". Zdi se mi, da bi to bilo bolj prav... Telefon... Naj se oglas1^ — Hvala, se bom sam. Ali mi hočeš pripraviti n1®*** kruha Pazi, da se ne opečeš Roger je odšel v salon in dvignil slušalko. - Halo. Slišati je bilo prijeten ženski glas. — Ali bi lahko govorila z gospo West, prosim vas. — Trenutno je ni tu. Ali ji hočete kaj sporočiti? — Kdo pa je pri telefonu? — Roger West. Za trenutek je bilo v slušalki tiho. Na podestu v nadstropju sta se Razkuštranec in Richard igrala; n*or* sta se lepo zabavati, ker sta se na vso moč smejala. — Ali ste vi glavni inšpektor Roger West, je vpr*** prikupen, ženski glas, ki Je skoraj pel po žici. — Da. — To je pravi pravcati užitek pogovarjati so 1 v*Ja po žici inšpektor. Nisem vedela, da ste v tem času d°m — Vendar... , — Vi ste nedvomno že slišali o meni, gospod Vaša soproga vam Je verjetno že pripovedovala o pogovor ki jih imava po telefonu. Nisem imela še časti, da bi * spoznala, vendar mora biti zelo očarljiva... Prepričana da Je prikupna. Sicer pa, kako bi mogla biti drugačna. kakršen ste vi, je moral poročiti izjemno žensko... fNadaljevanje tledO |lll1llllllllllllllllllllllllllllllll1tlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIII!IIIMIIII1IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltll!>llllllllll(llllllllllllllllllllinilllllllllllllllllilllll|||||||1l|||||| llllllllllllllllllllll|||||l|||||||||||.|||||||l,|,|||||||||||m||||||||||||l|11111 UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECOH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94 638 - Poitnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Tel fon 33 82 UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA: meseCna 800 Ur -Četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din tl (xk) starih dinariev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Tret 11-537* - \ SFRJ- ADtT Džs Ljubljana. Star trg 3/1., • -* \ 22-207, tekoči račun pri N^-odni burno v Liubljanl - 5013-2 •-n» o-lasov: za vsak mm v strini enega stolpna: trgovska 150. (lnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglat: 40 Ur beseda - Oglasi tržaT' gortSke pokrajne se uaročajo pri upravi. — Iz vseh drugin d »krajin Italije pri »Societli Pubblicitk Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst