EKOLOŠKA STRAŽA
Za zdravo in čisto okolje
V Evropi in drugod v razvitem svetu, kamor realsocialističnih dežel pač ni mogoče prištevati, se je človeška zavest o poirebi varovanja naravnega oko-Ija pned onesnaževanjem za človekovo bivanje, prebudila že kmalu v začetku druge polovice našega stoletja. Pri nas se je oglasila dokaj pozno in šc zato se imamo zahvaliti predvsem mludim. ki s« se pogumno organizirali v eno med prvimi tovrstnih gibanj pri nas. Najbrž se še marsikdo spominja tudi njihovih mirnih demonstracij po Ijubljanskih ulicah pred štirimi ali petimi leti in ludi lega s kakšnim omalovaževanjem, nenaklonjenostjo pri opazo-valcih na pločnikih, češ, kaj se gredo in sumili da je naperjena proti družbe-nemu sistemu in v rušenje državne ureditve. Toda njihovo opozorilo ni na-letelo na neplodna lla. Kmalu smo se vsi začeli zavedati, kako grozeče nam visi Damoklejev meč za vraiom. ( ernobilska katastrofa je dokončno razbli-nila zadnje dvome nevcmi Tomažev. Vsi smo pričeli drugače razpoznavati vsakdanje vesti o nesrečah z izlitji slrupenih tekočin in škodljivih snovi v re-ke, zemljišča s podtalnicami pitne vode, emisij in uhajanj plinov v ozračje. Poslali smo pozomi na stalnc onesnaževalce ludi v lastnem okolju. A kol kaže še vedho premalo, saj se je Habralo vcliko črnih točk, kalere bi radi objavljali (udi v naši, odslej stalni rubriki KKOLOŠKA STRAŽA. Za(o prosimo, vse bralce, da sc nam pridružijo. V pisni obliki ali po lelefonu nas obveščajte o vseh onesnaževakih, ki jih zaznavate v svojem okolju.
V razmislek
Kakurkoli že imenujemo novo stanje akiije Javnc TRIBINK, moramo rcfi, dii je dobronamerna in nadvse polreb-na. Naj lo pojasnim z neko izkušnjo.
V Sloveniji smo se dolgo bojcvali z velikim onesnaževalcem okolja. Z no-sovi in glavoboli so Ijudje zaznavali, da je njegova proizvodnja strupena za lju-di. Toda prcdstavniki lovarne so zatrje-vali, da niso škodljivci v okolju. Nešle-to pogovorov je pripeljalo celo do za-menjave vodslva, pa nič. Lela so tekla, vedno je bilo celo huje. Potem je prišla v podjelje strokovno usposobljena in-špekcija z instrumenli. Dvema sodelav-cema je poslalo slabo, ko so se preveč približali virom onesnaževanja. Ko so bile meritve končane (v enem dnevu), so porisani dokumenlni papir pokazali predstavnikom podjetja kot dokaz, kaj se dogaja. Povedali so, da pridejo v dveh tednih ponovno in polem bodo
gradivo prcdali javncmu ložilcu. Prišli so res, toda merilve so pokazale, da je vse 'v mejah dopustnega'! Dogodil se je 'čudež': v podjetju so v enem lednu ugoLovili kdo je za kaj odgovoren in sposobcn, pregledali in popravili so vse vcniile in drugo — brez kakšni dodal-nih naložb. Sarao pošteno so se morali zresnili nad svojim delom, pogledati kaj jim je dolžnost in prepričali so se ludi, da bi javni tožilec imel podlago za postopek.
Moral bi povedati še tudi katero dru-go zgodbo, saj jih v naših soscskah ne manjka. Pa bom raje ameriško. Po-vabljen sem bil na obisk k neki družini v Washingtonu. Pripeljali smo se v sta-novanjski blok v podzemsko garažo, čislo in brez drugega, potem pa z dviga-lom povzpeli v slanovanje. Hodnik je bil kot v hoielu, s preprogo in vrati levo in desno. Ob ogledu stanovanja nisem videl pralnega stroja, na balkonu se ni
sušilo perilo. Ko sem pobaral kako je s lem, so mi pokazali na hodniku dvoje vrat in prostorov. V cnem je skupna pralnica, sušilnica in likalnica s stroji, v drugem pa — čislem kol v lekarni, več jaškov: za gospodinjske odpadke, papimo, kovinsko in stekleno embala-žo. lz vsega tega veje določena kultura, smisel za red in higieno — in določen Odnos.
Nasadili smo se, da ludi v naši ulici in domovih skrbimo za to. Vidite lahko ludi ugledne strokovnjake z metlo v ro-ki! Izbral sem si sialno irgovino, ki ni najbližja, ker mi v njej narežejo mesni-ne in sc pri tem rezin ne dotikajo z ro-ko, ker nudijo kruh v papirnatih vreč-kah, kjer prodajalka nc čisli.lal in ne naslavlja novih dobrin na police med-tem ko strcže strankam in poslovodki-nja zelo pazi na snago, pred irgovino je čisto itd. Veste, nesnaga-in strupi so ne-redko nevidni. Prav tako sramota pa so divja odlagališča odpadkov in hinavšči-na, če delavci dopoldne dopuščajo, da podjetje onesnažuje okolje, da dobiva-mo nove in nove invalide, četudi Ie na-glušnc in slabovidne Ijudi, da se dela veliko škarta, da sc ncvarnc odpadke meša s komunalnimi in so vnetljive snovi nemarno hranjene, da njihovi otroci na mopedih divjajo po cestah, doma pa hočejo imcti red, prijazno okolje in zdrave pogoje. To je isto ka-kor dopoldne soglašati s povišanjem cen, potem pa se jeziti na inflacijo in druge.
Občini in upravnim organom (ne sa-mo za varstvo okolja, pač pa vscm brez izjemc) želim, da bi se s svojim prizade-vanjcm izognili kakšni 'bodeči neži'. Podjetjem pa spoznanje, da hodila ne-ustrezna (zastarela, grda) lehnologija in izgubaštvo z roko v roki proti prepadu in pot ne pelje naprej od leta 1992. Tudi slabo poklicno usposabljanje in delo, slaba organizacija dela, nizki dohodki in brezperspektivnost z inflacijo, so ele-menii iz istega paketa.
Patrola, spodbuda ali opomin, vsee-no je: naj le povedo in pokažejo kaj je narobe! Analize namreč ugoiavljajo, da je tri četrtine vseh nezgod in napak storjenih iz neznanja in malomarnosti, nekaj pa tudi zaradi slabe organizacije dela. Prvi opomin naj pokaže greh, drugi pa tudi grešnika in ukrep. Še bolj pa bomo veseli dobrih zgledov: te zares potrebujemo!
Podprimo dobre namere Zelenih!
dr. Avguštin Lah