Poštnina plačana v gotovini.	Cena	2*50	Din.
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11934 35
BUNBURY
Premijera 3. aprila 1935
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
UREDNIK: CIRIL DEBEVEC
i/:- v kŠ-.	»..V-/..	•	\
SEZONA 1934/35
DRAMA
ŠTEVILKA 15
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera 3. aprila 1935
0st :	Oscar Wilde: „Bunbury“
Ta Wilde, pregnanec iz svoje ožje domovine Angleške, je povsem svojstven lik v literaturi, v drami pa stoji, b*i dejal, osamljen in le od daleč mu je podoben Shaw in pa še Wedekind... Viden reprezentant tedanje angleške družbe, nadarjen in duhovit, razvajen in poln malenkostnih ambicij piše ... A zakaj. Vsa njegova dela so zasluga njegovih prijateljev, ki so ga med dineji pri sektu pridobivali za pero. Andre Gideu pravi nekoč: »Moji komadi niso dobri, a to mi nič mar, kajti zabavni so in zabavajo!... Vsi so rezultat stave. Tudi Dorian Grey. Napisal sem ga tekom par dni, ker je neki prijatelj trdil, da nisem sposoben napisati romana.« V teh besedah je zapopadeno bistvo Wildeja, njegova moč in nemoč ...
*
Kako bi dejal, da ne naredim slabe reklame, da ne bo zamere v tem hudičevo občutljivem času... Dramatik Wilde prav za prav res ni, a spreten je peklenšček, duhovit, in v njegovih komedijah so ipigrami, aforizmi, prebliski, misli, ono, kar nadomešča formo in dovtip. On žonglira z besedami in vrednotami tako originalno, duhovito, da mora biti za slehernega jasnega in fletnega človeka zabaven ... Samo potuhnjenci in brezkrvni esteti ostanejo pri njem mračni... Njegove igre so res igre v pravem pomenu besede: žo-ganje, tenis, rakete duhovitosti, ki prasketajo poslušalcu na uho.
Težišče položi Wilde v svojih igrah vselej na epigramsko vsebino dialoga. To ga zapelje pogosto, da pozabi na dejanje. Mojstrovina pa je vselej njegov dialog. Saj ga smatrajo za enega največjih pripovedovalcev, družabnikov, kozerjev, kar jih je kedaj živelo... In to ga dela vrednega, to je vrlina ... tudi danes še, danes še prav posebno.
*
S svojimi, radi stave napisanimi komedijami, je imel Wilde v Londonu nečuvene uspehe. Razvajen in razsipen kot je bil, je ob času teh gledaliških uspehov živel naravnost razkošno zapravljivo ... iziskano fino... od obleke do stanovanja, celo pisalna miza, kjer je opravljal svojo korespondenco, je morala biti prav tista, na kateri je pisal Victor Hugp svoje romane. t.
101
»Bunbury« je četrta njegova komedija, ki jo je napisal, igrana radi svoje enostavnosti in maloštevilnih vlog, zelo pogosto. Ako uporabljam besedo »enostavnost , nikakor ni s tem še rečeno, da je komad za igralca in režijo enostavna. Nasprotno! Wilde ni Ibsen, ni Sardou, Dumas ni, Schiller, ne Shakespeare — z eno besedo način igrati Wildeja ni realističen, ni patetičen — on zahteva svoj slog, tak poskočen, igriv, malo zares, malo za šalo, malo satire, malo groteske — vse skupaj pa oblečeno v manire, bonmote, rahle predrznosti in nepričakovane capriole ...
*
Kaj je Bunbury? Kdo je Bunbury? On je glavna, naslovna vloga, junak — ki v resnici sploh ne eksistira, temveč je samo lik fantazije. In sicer močno koristen lik... Invalid je, podvržen večnim boleznim, zdaj ima pljučnico, ali če hočemo biti sodobni, hripo ima tekom zime parkrat, v bolnišnicah, leži in v sanatorijih... Zakaj? Zato, da se njegov očka in mamica — oboje je zapopadeno v eni osebi, lahko nekaznovano, po mili volji kreta po tem svetu. Bun-bury je izgovor, ščit, skok iz zadrege ... Bil je mladost, je avantura, lahkomiselnost...
*
Če je torej Bunburv tak skrit, izmišljen ptiček, se imenuje njegov konsum, uporaba — bunburyranje... In za to gre v tej komediji... Osebe, ki jih ni, nastavljajo pasti in zanjke ... oni, ki so Bunburyja vstvarili, ga presledujejo, ko postane nepotreben in ga končno puste umreti... Pa te smrti nihče ne občuti s solzami v očeh — če je pa dobro zaigrano, morda od smeha .. .
*
Majhno dejanje, fino ogrodje iz plemenitega materiala — drevesce z lučkami, katere prižiga Wilde, raketice neopasno prasketajo neprestano in veseloigra se suče pred nami... Suče se, da — namreč, ko je končana, bi Wilde pričel lahko hkrati pisati kar tri nove: o treh srečnih parčkih, ki so se po treh aktih dobili. Ecco.
Wildeovi prebliski
0 umetnosti:
Nobena umetnost ne prinaša koristi.
(Slika Doriana Greya.)
*
Resnična tajna življenja je v iskanju lepote.
(Slika Doriana Greya.)
Laž in pesnikovanje sta umetnosti, ki sta si, kakor je dejal že Platon, sorodni. Zahtevata največjo vestnost in nesebično ljubezen.
(O propasti laži.)
102
Umetnost moreš sovražiti na dva načina: prvič, da jo sovražiš, drugič, da jo ljubiš v mejah razuma. (Kritika kot umetnost.)
Pri stvareh velike važnosti gre za slog, ne pa za resničnost.
(Bunbury.)
*
Kakšna razlika je med žurnalizmom in literaturo? — Žumalista ni mogoče čitati, literatura se pa ^4 ^ita.
*
Klasiki so pisatelji, o katerih vsakdo govori, čita jih pa nihče.
(Razgovori z R. Sherardom.)
. *
Glasba je najpopolnejši tip umetnosti. Muzika ne izda nikoli svoje poslednje skrivnosti.	(Kritika	kot	umetnost.)
*
Ako knjiga ne prenese, da jo čitaino vedno in vedno znova, sploh nima zmisla, da jo čitamo.	(Propast	laži.)
Kritika.
Kritik je človek, ki nam prikaže umetnino v neki novi obliki. Kdor pa uporablja nov način, jfe kritik in tvorec istočasno.
(Kritika kot umetnost.)
*
•	'	•• . • M r > ■
Najvišja, kakor tudi najnižja forma kritike je neke vrste auto-biografija.	(Dorian Grey.)
*
Kritikom očitajo včasih, da ne čitajo knjig, o katerih morajo poročati. Tega tudi ne delajo, ali vsaj smeli ne bi. Ako bi to počeli, bi'postali sovražniki človeštva. Da se oceni vrednost vina, ni potrebno popiti vsega soda. Prav tako se lahko tekom pol ure ugotovi, če je knjiga kaj prida ali ne. Tistemu, ki ima zmisel za formo, zadošča deset minut.	(Kritika kot umetnost.)
0	človeku.
Tajna ljubezni je večja od tajne smrti.	(Saloma.)
*
Kakšen krik uganjajo ljudje radi zvestobe. Celo v ljubezni predstavlja samo problem psihologije. Z našo voljo nima nič skupnega. Mladi bi bili radi zvesti, pa ne morejo — stari bi hoteli biti nezvesti, pa tudi ne morejo. Več se o tem ne da povedati.
(Dorian Grey.)
*
Vedno prijazen je človek samo do onih, do katerih mu ni nič!
(Dorian Grey.)
*
103
Jaz zares	nisem ciničen, samo	izkušnje imam. In to je	približno
isto.	(Lorda Arturja Savilla	zločin.)
*
Izkušnja! To ime nadevajo ljudje svojim napakam. (Vera.)
*
Preprost	človeški razum ima	lahko sleherni človek.	Predpogoj
je	seveda pomanjkanje fantazije.	(Blagorodna	raketa.)
*
Družba.
Večina mož in žensk je prisiljena igrati vloge, ki jim ne leže. Naši Gildesterni igrajo Hamleta in naš Hamlet se mora šaliti kot princ; Heinz. Svet je oder — le vloge so slabo razdeljene.
(Lorda Arturja Savilla zločin.)
*
Vsak vtis, ki ga napravimo, nam rodi sovražnika. Da si popularen, je treba biti povprečen.	(Dorian	Grey.)
*
Smešno je deliti ljudi na dobre in slabe. Ljudje so ali privlačni, ali pa dolgočasni.	(Pahljača lady Wiudermere.)
*
Morala.
Moraličnih ali nemoraličnih knjig ni. Knjige so le dobro ali slabo napisane. Drugega nič.	(Dorian Grey.)
*
Morala je poslednje zatočišče ljudem, ki ne zapopadejo lepote.
(Resnica mask.)
*
Najstrašnejše na svetu je dolgočasje. To je greli, za katerega ni odpuščanja.	(Dorian Grey.)
*
Edina razlika med svetnikom in grešnikom je, da ima vsak svetnik preteklost in vsak grešnik bodočnost. (Žena brez pomena.)
*
Med spoli.
Med možem in ženo prijateljstvo ni možno. Možne so strasti, sovraštvo, oboževanje, ljubezen — samo prijateljstvo ne.
(Pahljača lady Windennere.)
Ženske ne razorožite s komplimentom — moža vselej. V tem je razlika med spoli.	(Idealni	soprog.)
*
Moški se poroče iz utrujenosti, ženske iz radovednosti — vsi pa so potem silno razočarani. (Dorian Grey in Žena brez pomena.)
Dvajset let romantike napravi iz žene razvalino — a dvajset let zakona jo naredi skoraj za javno poslopje.
(Žena brez pomena.)
*
Sreča poročenega moža zavisi od ljudi, s katerimi se ni poročil
(Žena brez pomena.)
*
Življenje.
Resnica ni več resnica, če veruje vanjo več kot en sam človek.
(Izreki za zrelo mladino.)
*
Vsak vpliv je slab — najslabši pa so dobri vplivi.
(Žena brez pomena.)
*
Dolžnost je to, kar zahtevamo od drugih, a česar sami ne delamo.	(Žena	brez pomena.)
*
Rahločutna oseba je ona oseba, ki stopa drugim na noge, ker ima sama kurja očesa.	(Blagorodna’raketa.)
*
Ni ga greha — razen neumnosti.	(Kritika	kot umetnost.)
Zagrebška gledališka kritika in domači igralci
Zadnje čase se je pri nas, zlasti v manj pomembnih revijah (Modra pticaj Drama), zelo nečedno razpasla ohola razvada prikazovati večino naših dramskih izvedb in izvajalcev (igralcev in režiserjev) v čim klavernejši in čim negativnejši luči. Ne glede na to, da se ljubiteljskim poročevalcem — kljub vsemu mukapolnemu prizadevanju — nikakor ne posreči vzbuditi dojma resnega gledališkega znanja in strokovnega, kaj šele umetnostnega kriterija, je vendarle treba s priznanjem ugotoviti naravnost ganljivo prizadevnost s. katero skuša tovrstna »kritika« ohraniti starodavno tradicijo v smislu gojitve najkrasnejše slovenske lastnosti^ tako zvanega »medsebojnega trganja na domačih tleh«. Čeprav bi utegnila podrobnejša preiskava teh in podobnih kritik razgaliti neusmiljeno mnogo kvasanja brez prave vsebine, razbliniti prenekatero navidezno brihtno trditev v polonijsko ja-
105
love »besede, besede, besede«, se začasno vendarle omejujemo zgolj) na objavo navedene zagrebške kritike, ki dovolj jasno in nedvoumno razodeva bistveno razliko v mentaliteti zagrebške kritike in ljubljanske. Ker je članek tudi sicer zelo zanimiv in poučen, ga prinašamo izvirno, v celoti in dobesedno.
GOSTOVANJE LIANE HAID.
Die Prinzessin auf der Leiter. — Lustspiel-Operette nach VerHeuil von Robert Blum, Musik von Ralph Benatzkj.
Zagreb, 28. marca.
Za prvo gostovanje Liane Haid i ostalih članova bečkog Josef-stiidtertheatra (medju ostalim poznatijili filmskih glumača Felixa Rressarta i Oscara Karhveisa) palo je na blagajni oko 44.000 dinara. Repriza če vjerojatno biti jednako posječena i našem kazalištu po odbitku honorara gostima i ostalih troškova ostat če, kažu poslovni ljudi, sigurno preko 25.000 čistoga. Toliko mali teater obično ne zasluži niti kroz deset dana. I tko još onda može biti protivnik takvih gostovanja, pogotovo kad se uzme u obzir nezavidna finan-cijska situacija našega teatra? Čistunci-poklonici Talijini mogu se zgražavati nad dekadansoni ukusa publike, činjenice se zato ne mijenjaju.
A šta bi još bilo, da je mjesto filmskih starova došao kakvi va-rij&te? Malo kazalište vjerojatno bilo bi rasprodano za deset dana unaprijed. Može se filozofirati nad tom pojavom da ipak ne caruje svijetom um nego glupost, tužno je, ali istinito, da če na pr. ansambl dresiranih pasa više privlačili mase nego Shakespeare. Ali »pecunia non olet« — eto i Nobelova zaklada, kojom se nagradjuju borci za mir i humanitarnost nastala je od kapitala stečenog fabrikacijom eksploziva. Život je splet največih protivština.
*
Oko 1800 Zagrepčana dolazi kroz dvije večeri u Mali Teater u Frankopanskoj ulici da vidi u prvom redu Lianu Haid. A sigurno ih ima 40.000 koji bi je želeli vid jeti. Filmska slava je rentabilna — smije diktirati cijene, smije tražiti (a i dobiva) veče cijene nego na pr. Moissi ili hudožestveni teater.
Onima, kojima je privredna kriza onemogučila, da vide živu Lianu Haid namijenjeni su ovi retci.
Neka ne budu tužni — sretniji su, da je nijesu vidjeli, ostali su bogatiji za jednu iluziju. (Poznato je pak da su iluzije največe dobro čovjeka.) Ljepša i zanimljivija je Liane Haid na filmskom platnu nego na pozornici. Da, ima autentičnu plavu kosu (moguče joj je superoksid samo skladio nijansu). Ima zbilja krasne zube, remek djelo konzervatorne sposobnosti dentističkoga umiječa. Kad se na-smije, zaista joj se javljau šarmantnci-bezaslede jamice ( te su auten-tične, kozmetička kirurgija ne bi tu mogla pomoči). Lijep je broj godina več prošao, sigurno podrug decenija otkad je Liane Haid zanosila srca šiparica (bez obzira na broj godina) kao Lady Hamil-
106
\
ton, nesretna ljubav lorda Nelsona, ali gimnastika, higijena i kozmetika prillčno su sačuvali vitkost i mladenaštvo njezine pojave; samo katkad je u protivščini sa cijelom pojavom naivno lutkasto lice glumicino.
Zna gl umiti. Zna svoju »meštriju«. Nije to naravski gliuna, koja gori ognjem stvaralaštva. Proračunana je svaka gesta, svaki pogled krupnih očiju (krupnoča i izražajnost još su im pojačani uzornim maskiranjem i šminkom), svaki korak na pozornici. Odmjerena je nijansa svakog tona. Kod svakog trenutka te glume može se oci-jeniti koliko je tu utrošeno vježbe, discipline. Ne, budimo sasvim iskreni: to predstavljanje bliže je pelivanstvu nego glumačkoj umjet-nosti: rezultat je to u prvom redu teške rabote.
Pouka slijedi iz toga: i s malo talenta, ali s velikom energijom, discipliranošču i poznavanjem tehnike glume moguče je takodjer postiči zamjerne rezultate. Ima kod nas glumača, ko ji su nesumnjivo nadareniji od tih svojih bečkih filmskih kolega: treba im samo pro-siriti znanje, sapeti disciplinu i dati vremena za pokus.
Za poklonike slavnog ton-filmskog stara Liane Haid bilo je sinoč jamačno malo razočaranje kad su morali konstatirati, da Liane Haid ne može pjevati. Glas joj je više nego skroman. Ali u vrijeme prelaza od nijemog filma u ton film dobri pje-vački pedagozi jamačno su zajedno s umjetnicom utrošili divovski trud da je nauče pjevati. Naša Nada Rabič (koja je takodjer nastupala u pjeVanim komedijama«) ima više glasa, jednako kao i svi ostali partneri Liane Haid. Naravski ton-filinska tehnika te glasiče može pretvoriti u zvučan ton. Mnogima če sinočnjim posjetiocima odsele još više imponirati teh-ničke tekovine tonfilma (manje sami tonfilmski pjevači).
Mala senzacija bile su sinoč za ženski dio publike (taj bijaše u večini) umjetičine toalete. Filmska diva zaista je uzoran ma-nequin.
Što vrijedi za Lianu Haid u umjetničkom pogledu — vrijedi isto
i	za njezine partnere. Oscar Karhveis je čak izvrstan salonski ko-mičar i dobar chansonier. Felix Bressart naravski izazivao je salve smijeha. Mnogo sječa na Ciliča. Ali i kod njega rutina i proraču-nanost efekata nadmašuje unutarnju vrijednost njegove glume. Ba-rem u jučerašnjem komadu. Za tim komedijanjem nije bilo niti jednog tona ljudkosti, tu mu je Cilič superiorniji.
Izvršni su bili manje renomirani Hans Unterreich i Hortense Raky. Prava glumačka krv, koja se sasvim iživljuje na pozornici.
Komad je poznat zagrebačkoj publici od prijašnjih sezona, kad je prikazivan s našim operetnim ansamblom pod naslovom »Moja sestra i ja«. Francuska komedija koja je prošla kroz bečki filmsko-operetni laboratorij. Svakako taj komad može postiči prvo mjesto u natječaju gluposti.
Kazalište krcato. Na ulazu je bilo mnogo zbrke — večina publike nije mogla pogoditi pravi ulaz našavši se prviput u depandansi našega hrama Talije. Čast toj pubilci — i ona je jednom dala, ma-kar indirektno, svoj oboi za zagrebačko kazalište.	jh
(Jutarnji list 29. III. 1935.)
107
Razpis poletnega abonmaja
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje poletni abonma, ki se bo odigral v času od 1. aprila do 28. junija 1935. Poletni abonma velja za 6 dramskih in 6 operetnih predstav. Uvrsti sc v že obstoječi celoletni abonma reda C. Priglase sprejema blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
Repertoar bo obsegal dela: v drami: Kreft: Malomeščani, Vombergar: Zlato tele? Hoffmanstal: Oedipus^ Shakespeare: Beneški trgovec. D Arx: Izdaja pri Novari, Wilde: Bunbury. — V operi: Koczalsky: Zemrud^ Stravinski: Petruška (balet), Gounod: Faust, I)e Falla: Vida breve, Puccini: Madame ButterH)', Suppee: Boccaccio.
Poletni abonma se bo plačeval v treh zaporednih mesečnih obrokih:
I. obrok pri vpisu. 2. obrok 1. maja in 3. obrok 1. junija 1935.
Obroki so: za ložo v parterju in v I. redu štev. 1—5 po 212 Din, za ložo v I. redu štev. G do 9 po 256 Din. za parterni sedež I. vrste 64 Din
II.—III. vrste 45 Diu? IV.—VI. vrste 52 Din, VII.—IX. vrste 48 Din, X.—XI. vrste 40 Din; za balkonski sedež I. vrste 39 Din, II. vrste 32 Din,
III. vrste 27 Din; za galerijski sedež I. vrste 24 Din. II.—III. vrste 20 Din.
IV.—V. vrste 16 Din.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izredno nizko ceno in plačilno ugodnost poletnega abonmaja, ki omogoči pač vsakomur stalen obisk gledaliških predstav. Zato vabi k mnogoštevilnemu podpisu.
Dvoje izvirnih novosti na dramskem sporedu
Tokom meseca aprila bo uprizorilo Narodno gledališče dvoje izvirnih novosti, in sicer Kreftovo komedijo »Malomeščani« ter V o m b e r g a r j e v o veseloigro »Zlato tele«. Oba avtorja sta znana po uspehih »Celjskih grofov« in »Vode« in prepričani smo, da bosta tudi obe novi deli vzbudili mnogo zanimanja in zasluženega priznanja.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Ciril Debevec. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
108
C I KO P I JA
KOLINSKA
CIKORIJA
je nas pravi domači izdelek
i
Priporoča se Vam
»SLAV I JA«
Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani
za zavarovanje
proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč itd. □a zgradbah, opremi, tvornicah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split
Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12
Telefon štev. 2176 in 2276
Trivijalna komedija za resne ljudi v treh (‘f
John Wortliing Algernon Moncrieff .
Rev. Canon Chasuble Merriman, liišnik . Lane, sluga .	.	.
Lady Bracknell .	.
Hon. G\vendolen Fairfax Cecily Cardew . .	.
Miss Prism, vzgojiteljica
^Pisal Oskar Wilde. Prevel Fran Albrecht.
Pežiser: prof. 0. Šes(.
.
njen«
"rvo dejanje: Stanovanje Algernona Moncrieffa na Half'
dejanje: Salo11
Mo«1 tsti
Blagajna se odpre ob pol 20.
Lote v part«1 v I. r
. balkoD*^1
L' odatci ložni !
Par tar: Sedeži I. vrste . .	.	Din	28
11. - III. vrste	.	.	„26
• „	IV.-VI..............24
VIl.-IX.	....	„	22
..	X. ■ XI..............20
„	XII. -XIII..........18
VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledališki B
Predpisa« taka a za p*^
Jan Sancin Liftah Pianecki Potokar Marija Vera S. Lojkova A. Levarjeva Nablocka
Drugo dejanje: Vrt pri dvorcu v Wooltonu. Cl1 v Wooltonu.
4
— Tretje
^cetek
ob 20.
Konec po pol 23.
N
s
J %
lu
H
Hi
iin 100-	Balkon: Sedeži 1. vrste .	. Din 20'—	
» ico-—	„ II.	. .. 16 —	
- 70-	Qalerl|a i „ 1		. 14'-	
» 20-	11		. „ 12—	
	„ III. _ . .	. „ io--	
» 20'—	Galerijsko stojišče .	. 2 50	D
* 15 —	Dijaško stojišče . .	. .. 5*-	
i« vračunana v cenah
C[ NIMAM DOBRE DOBITE DNEVNO SVEŽE PRAŽENO LE
pri rva B MCTCH
imuaka. voemov m S.
„V. BIZJAK"
dvorni dobavitelj
keksi in biskviti
so
prvovrstni!