LETO XX. — številka 63 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Za redakcijo odgovorna Albin UCAKAR in Andrej TRILER GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 26. 8. 1967 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednib. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotab ZA GORENJSKO Dr. DeBakey na Bledu in Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj poslovalnica Vesna Jesenice cenjene potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi veliko izbiro zlatnine in ur vseh vrst: ZLATE VERIŽICE že od 83.00 N din ZLATI OBESKI že od 20.00 N din ZLATI UHANI že od 47.00 N din ZLATE ZAPESTNICE že od 90.00 N din ZLATI PRSTANI že od 90.00 N din primerno darilo za vsako priložnost dobite v prodajalni VESNA — JESENICE. Ameriški kirurg prof. dr. Michael E. DeBakev je v nedeljo, 20. avgusta, obiskal tudi Gorenjsko. Na Bledu in V Bohinju so ga prisrčno (sprejeli in prof. dr. M. E. DeBakcy je ob tej priložnosti zelo pohvalil naše kraje In prijazne ljudi. Nad Bledom je bil posebno navdušen, saj je dejal, da tako lepega kraja še ni videl. Zelo se je zanimal za muzej na blejskem gradu, posebno pozornost pa mu je zbudila slika Švicarja Arnolda Riklija, ki je med prvimi spoznal Ugodni geografski položaj in klimatske razmere, ki Bledu omogočajo dolgo kopalno sezono. Z zanimanjem je poslušal pripoved o njegovem načinu zdravljenja s sončnimi, zračnimi in vodnimi ko-pelmi. Ob slovesu mu je tu- V nedeljo, 20. avgusta, so V dvorani Kazine na Bledu izvolili letošnjo miss Bleda. Prvo mesto je komisija prisodila 23-letni študentki filozofije iz Essna v Zahodni Nemčiji. Njen oče je velik prijatelj Jugoslavrije in že ristično društvo z Bleda podarilo album fotografij Bleda in kolekcijo propagand-I nega materiala za vso Gorenjsko. Prof. dr. Michael E. DeBakev je s svojim enotedenskim obiskom na kirurgični kliniki v Ljubljani mnogo pomagal ne samo bolnikom, ki jih je operiral, temveč tudi širšemu krogu zdravstvenih delavcev. Da je ki-rurgična klinika s tem obi-, skom dosegla svoj namen, se je treba zahvaliti razen dr. M. E. DeBakevu in njegovi desetčlanski ekipi iz Bavlor-ske univerze v Houstonu tudi vrsti podjetij in strokovnjakov, ki so pomagali pri televizijskem prenosu operacij. Kirurgična klinika Ljubljana se je zato javno zahvalila tudi holandski firmi dolgo let stalni gost Bleda (hotela Toplice). Druga na tekmovanju je bila njena rojakinja, tretja pa domačinka Božena Knaflič, študentka filozofije. Prireditev sta organizirala Zavod za razvoj turizma in Turistično društvo Bled. - vra v Bohinju Philips iz Eindhovna, RTV Ljubljana, tovarni Iskra, Sa-turnusu, institutu Jožefa Štefana, podjetju Elektro Ljubljana, zavodu za transfuzijo in števtilnim krvodajalcem, ki so s svojim dragocenim prispevkom omogočili okrevanje osmim operirancem. - vm KVALITETA Ameriška sociologa v Kranju V okviru ameriško-jugo-slovanskega sodelovanja na področju regionalnega in urbanističnega programiranja sta pretekli teden in minuli torek obiskala Kranj dva ameriška sociologa. To sta bila Terry Clark in VVilliam Kornblum iz Chicaške univerze, ki sta se s predstavniki kranjske skupščine in drugimi najprej pogovarjala o urbanističnem programu občine, na drugem sestanku pa o odločanju in materialnem sodelovanju občinske skupščine pri razvoju občine. Razen teh dveh pogovorov so na tretjem sestanku, ki je bil včeraj (petek), nekateri predstavniki kranjske občine obema sociologoma odgovarjali še na nekatera druga vprašanja. A. Ž. Črne gradnje v Radovljici Na sliki levo senik, v katerem je Frančiška Pretnar začela graditi stanovanjsko hišo, na desni pa montažna hiša Jelovica, ki sta jo v vasi Hlebce na črno zgradila Marta in Janez Rozman — Folo F. Perdan O tem berite na 2. strani Uspehi Tisto, kar marsikdo pred dvema letoma ob uveljavitvi reformnih ukrepov v našem gospodarstvu, ni verjel, se ure. sničuje. Statistiki so namreč v letošnjem juliju in avgustu prvič zabeležili zmanjšanje cen nekaterih industrijskih proizvodov in obenem tudi zmanjšanje življenjskih stroškov. Z reformo smo napovedovali zmanjševanje cen, formiranje cen po razmerah na tržišču, gospodarjenje po ekonomskih načelih, ne pa gospodarjenja z administrativnimi posegi. Napovedi, ki so bile sprva videti preveč optimistične, so se začele uresničevati. Vsi proizvajalci sicer še niso ugotovili, da se prevelikih zalog, ki jim predvsem močno obremenjujejo obratna sredstva, najlaže znebijo, če jih prodajo. Vsi tega — tako kale — še ne vejo, veliko pa je že takih, ki se zavedajo, da ogromne zaloge, ki pomenijo ogromen mrtev kapital in pogosto blokiran žiro račun, ne vodijo nikamor. Proiati jih, pa čeprav ceneje — to je cilj, edina pot, ki marsikatero podjetje lahko obdrži pri življenju. Prav zato proizvajalci znižujejo cene, nudijo kupcem različne ugodnosti pri nakupih, propagirajo svoje izdelke, da jih ljudje spoznajo, skušajo se približati potrošniku. Moderne so postale razprodaje v trgovinah za ši- reforme roko potrošnjo, pa tudi različne druge priložnosti izra-bijo proizvajalci in trgovci, da več prodajo. V Kranju je npr. idealna taka priložnost prav gorenjski sejem, improvizirana veleblagovnica, kjer je bilo letos veliko popustov, zato so ljudje več kupili kot sicer, trgovci in proizvajalci pa so zadovoljni, ker so več prodali. Pri posredovanju izdelkov potrošniku naša trgovina ni več okorela, kot vsa leta doslej, ampak išče najrazličnejše načine, da bi se mu približala, da bi zadovoljila njegove potrebe. Tako npr. blejska Špecerija skladno z letnim časom in s potrebami domačih potrošnikov in tujih turistov menja blago v svojih prodajalnah, uvaja prodajo sadja, spominkov, razglednic itd. v prenosnih kioskih, uvaja tako imenovano »ambulantno« prodajo (v posebnih košarah, ki jih nosijo prodajalci; taka npr. že prodajajo lučke, bombone itd.). Vse to kaže, da se je gospodarstvo končno začelo obračati k potrošniku in da rešitev za svoje probleme išče pri njem kot kupcu, m pa pri zavodu za cene z zahtevo po povišanju cen. Taks' no gibanje cen in življenjskih stroškov na našem tržišču pomeni obenem tudi, da je reforma sama po dveh letih le začela potrjevati in uresničevati svoj načela. A. Triler Trgovsko podjetje J Kranj • vam je pripravilo razprodajo dO 50 % ZNIŽANE ZIMSKE KONFEKCIJE v bivših prostorih lekarne na Titovem trgu. Nudimo vam moške obleke od 230,00 N din dalje moške suknjiče od 80,00 N din dalje moške plašče od 160,00 N din dalje ženske kostime od 160,00 N din dalje ženske plašče od 200,00 N din dalje otroške plašče od 70,00 N din dalje Priporoča se ELITA, Kranj Dagmar Rogwalder — letošnja miss Bleda NOTRANJA POLITIKA »Poplava« črnih gradenj okrog Radovljice Rušenja bodo nujna V radovljiški občini je 30 ugotovljenih črnih gradenj — Anarhija, ki vodi v še večjo anarhijo, če ne bodo odločno in odslej naprej zares dosledno ukrepali — Graditeljem na črno se mudi, vendar so jim predpisi naklonjeni — Rešitev: porušiti začete črne gradnje, čimprej izdelati urbanistični načrt za celotno področje občine in zagotoviti dovolj lokacij za organizirano lnjo gradi V radovljiški občini se že dober teden ukvarjajo s precej neprijetno zadevo: s črnimi gradnjami, ki so zajci:- tak obseg, da je treba hitro, odločno in dosledno ukrepati, sicer bo pojav prerasel v tako anarhijo, da je ne bo mogoče več prepreci ti. Na spisku črnih gradenj je bila v sredo že številka 30, menijo pa, da je gotovo še kje kakšna črna gradnja, za katero še ne vejo. V nedeljo je npr. Alojzij Gračner, Hraše št. 18, v treh urah izkopal gradbeno jamo brez kakršnegakoli dovoljenja; najel je bager pri gradbenem podjetju in delo je bilo hitro opravljeno. Jamo so v sredo z buldožerjem zasuli, stroške pa bo moral plačati Gračner. Najbolj nazoren je primer Frančiške Pretnar, o katerem smo v Glasu že pisali (št. 61, 19. avgusta). Na travniku med Radovljico in Lescami je legalno postavila senik, v njem pa je začela graditi hišo — na črno seveda. Hiša bi bila približno 400 m stran od ceste, vodovoda in elektrik?! V sredo so ji izdali odločbo o porušitvi; če tega sama ne bo naredila v osmih dneh, jo bodo porušili na njene stroške. To je nujno potreben in edino pravilen, čeprav ne prijeten, postopek. Kako nacrtno po eni strani in po drugi nepremišljeno je Pretnarjeva gradila, nam pove npr. podatek, da je streha senika obenem že tudi streha za hišo., ki jo je v seniku gradila. Samo še stene bi bilo treba sezidati, odstraniti lesene stene senika in sredi travnika bi staia hiša, napol dograjena in seveda brez komunalnih priključkov. In potem? Navadno je tako, da graditelj potem pride na občino, se sklicuje na svoj težak socialni položaj in prosi oz. zehte-va komunalne priključke. Zakaj je v radovljiški občini prišlo do take »poplave« črnih gradenj? Vzroki so nedvomno v dosedanji politiki v zvez; z gradbenimi zemljišči oz. okoliši, v politiki, ki nj značilna samo za radovljiško občino. Drug pomemben vzrok za tak razmah črnih gradenj pa je počasnost pri izdelavi urbanističnega načrta. To oboje pa še ne pomeni, da ljudje ne bi mogli graditi hiš legalno, zakaj lokacije so še — na tistih zemljiščih seveda, za katere so izdelani zazidalni naČTti. Urbanistični načrt za Bohinj in Radovlji- 1 co je že narejen, za Bled ga zdaj delajo, radovljiška občinska skupščina pa je že približno pred dvema mesecema naročila Zavodu za urbanizem na Bledu, da izdela detajlni urbanistični načrt za celotno področje občine. Ko bo to narejeno, ko bo program sprejet, bedo odpadle marsikatere težave. Vendar se bo še vedno lahko dogajalo to, kar se dogaja sedaj: sin zgradi hiša doma, na očetovem zemljišču, ki ga j dobi zastonj, na vrtu — le-I ga!no, če je to le mogoče, sicer pa na črno. Vendar je veliko takiii, ki ca izdajo lokacijskega dovo.'enja sploh ne zaprosijo, ampak hišo enostavno začno graditi. Za primer navedimo Viktorja Rozmana v Hlebcah, ki Jma hišo pod streho, nima pa Be lokacijskega in ne gradbene- I ga dovoljenja. V Hlebcah sta potem še Janez in Marta Rozman, ki sta postavila i monta/no hišo tipa Jelovi- I ca, in Jože ter Bernarda Klemenčič, ki sta hišo sezidala že do stropa nad pritličjem. Vprašujemo se: je realno, možno in prav, da en čIovjk s črno gradnjo vsili urbanistu določeno, največkrat pa-vsem neprimerno urbanistično rešitev? Z drugimi bere-dami: naj občinska skupščina zamiži na obe očesi in legalizira črne gradnje s tem, da tiisti okoliš proglasi za gradbeni, čeprav nima za to nobenih pogojev? Doslej, ko urbanistični program še ni izdelan, so se v Radovljici ravnali po odloku o vplivnih območjih, ki je določil, kateri kraji imajo perspektivne možnosti za večjo koncentracijo gradenj in kateri teh možnosti nimajo. V večjih krajih, ki naj bi se razvijali, kjer so dobre komunikacije ali industrija v bližin:, so dovoljevali gradnjo, čeprav brez urbanističnega načrta, v manjših krajih pa novih gradenj niso dopuščali, pač pa le popravila in manjša dozidave. Zavodu za urbanizem je radovljiška občinska skupščina naročila tak urbanistični načrt, ki bo dal ljudem dosti možnosti za cenejšo gradnjo, zemljišča pa bodo seveda dražja, ker bodo morala biti komunalno urejena. Radovljiška občinska skupščina si zelo prizadeva, da bi napravila red. Vsak dan bo manj možnosti, da se popravijo stari grehi, vsak dan bo teže energično in dosledno ukrepati, vsak dan bo težje porušiti objekt, zgrajen ra črno. Zavedajo se, da je zd:ij, preden bo Izdelan urbanistični načrt za celotno občinsko področje, skrajni čas, da to uredijo in da ne zapostavljajo še naprej tistih občanov, ki gradijo hiše v skladu s predpisi. To ni pravično, zxto pričakujejo, do jih bodo občani v teh njihovih prizadevanjih podprli, da jim bodo pomagali. Opozarjajo ljudi, naj ne gradijo na črno, ker tako ne gre, ker jim bodo objekt podrli ali izkopano jamo zasuli, pa ne parnega nič. Vsem graditeljem na črno so izdali odločbo o ustavitvi del. Nekateri imajo tudi že odločbo o porušitvi. O teh stvareh bodo še razpravljali, vendar je njihovo stališče že zdaj zelo jasno: treba bo tudi rušiti. Žal, ampak drugače reda ne bo. Ob tem pa je zanimivo še nekaj: graditeljem na črna pomagajo predpisi oz. natančneje: roki, ki jih določajo ti predpisi. Ko črno gradnjo ugotovijo, je navadno narejena že do druge faze. V osmih dneh prizadeti lahko pritoži. Ce se, stvar spet zavleče, v tem času pa je hiša lahko že pod streho, potem pa je treba ž: resneje razmisliti, kaj storiti. Ljudje . to vejo in zelo hitijo. Ne pomaga nobena odločba o ustavitvi del, D: o rušitvi — nič. Gradijo. Tej anarhiji je treba stopiti na prste. Drugače, kot z naj ostre] širni ukrepi, kaže, da m so pred bo šlo. Ti ukrepi vrati. Ce drugo ne pomaga, mora pomagati palica, žal. Sicer bi bilo pa zanimivo vedeti, kje na svetu je še taka a:\ar- hija v stanovanjski in tudi C3tali gradnji kot pri nas. Kje še si lahko privoščijo tako uničevanje kmetijsk !i zemljišč kot pri nas? NJ vem, če so še kje drugje po svetu tako bogati. A. Triler Predstavnika centralnega sveta ZSJ v Kranju O delu sindikata v občini Preteklo sredo sta obiskala občinski sindikalni svet v Kranju sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Bora Pctkovski in strokovni sodelavec CS ZSJ N. Jovanov. V spremstvu predsednika komisije za samoupravljanje pri republiškem sindikalnem svetu Mitje Svaba so se s predstavniki kranjskega občinskega sindikalnega sveta in komisije za samoupravljanje pogovarjali o organizaciji, metodah in o vsebini dela sindikata v občini. Med pogovorom so se go- stje najbolj zanimali za delo občinskega sindikalnega sveta v Kranju, stre'cevnih odborov in raznih komisij pri občinskem sindikalnem svetu. Predstavniki komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu so jih seznanili z dosedanjim delom komisije. Gostje so potem obiskali še tovarno Sava, kjer so se s predstavniki sindikata in drugimi pogovarjali o statutu tovar ne in drugih notranjih pred pisih ter o delu sindikalne podružnice in samoupravni organov v tovarni. A. Z. SOBOTA — 26. avgusta 1967 GOSPODARSTVO * J. MIKAM Z glavne gorenjske ceste ne bo več dolgo treba zavijati levo prek ceste, če boste hoteli v Radovljico. Za promet je bil ta priključek velika ovira, saj je cesta tod nekaj kilometrov popolnoma ravna, prometa je vedno veliko, nevarnost za nesreče pa precejšnja. Komunalno podjetje Jesenice gradi te dni nov priključek, ki bo izključil zavijanje prek ceste. Voznik, ki se bo pripeljal iz Kranja proti Bledu, bo — če bo hotel v Radovljico — zavil desno in potem skozi že zgrajeni podvoz (na cesti Zapuže—Radovljica). To bi/ precejšnja ovira manj za nemoten promet, obenem pa bo tod manj možnosti za nesreče Odkar so iz Kranjske gore na Vršič uredili cesto, je Vršič postal zelo obiskana in priljubljena izletniška in turistična točka. Ob nedeljah, praznikih in tudi delavnikih je v letošnjih poletnih mesecih na tem alpskem prelazu vedno veliko motoriziranih turistov, domačih in tujih Do konca novembra letos bodo v želečah na Bledu — tako napovedujejo — odprli nov moderen garni hotel, ki ga gradi podjetje Kompas iz Ljubljane, Že dosedanje zanimanje za tako vrsto hotela kaže, da bo rentabilen (več o tem berite v članku na tej strani!) — Foto Franc Perdan Elra Škofja Loka na dobri poti V Želečah na Bledu Nov Kompasov garni hotel Podjetje Kompas je že oktobra lani začelo s pripravami za gradnjo novega garni hotela B-kategorije v želečah na Bledu. Dobili so kar ugodno brezobrestno posojilo: 700 milijonov starih din bodo morali vrniti v devizah v osmih letih, samo odstotek več pa bodo plačali za bančne stroške, že do zime lani so skopali temelje, spomladi pa so nadaljevali z delom. Gradnja je sedaj v zaključnih delih. Napreduje po predvidenem roku in če ne bo posebnih težav, bo hotel dograjen že 15. oktobra. Javna otvoritev bo predvidoma 29. novembra. Hotel gradi gradbeno podjetje Tehnika iz Ljubljane s pomočjo gradbenega podjetja Sava z Jesenic. Načrte zanj je izdelal projektivni biro Tamar iz Ljubljane. Lanski jesenski zagrebški irelesejem je bil za tovarno ELRA v škof j i Loki zelo uspešen. Tedaj je namreč podjetje sklenilo pogodbo z znano zahodnonemško trgovsko organizacijo Kuelle za dobavo 6000 dvoploščnih električnih kuhalnikov. To je bilo tudi prvo večje naročilo za zahodni trg. Seveda pa so se s tem pojavile tudi prve težave. Cena kuhalnikov je zaradi tega, ker podjetje za ta izdelek še nima potrdila, da ustrezajo nemškim predpisom, precej nizka. Zaradi podobnega razloga so morali odkloniti zelo zanimivo naročilo za 50.000 kosov ondulatorjev, saj so za ta izdelek nemški predpisi se posebno strogi. Zato si podjetje skupno z naročni- Po podatkih republiškega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije so delovne organizacije, ustanove, šole in posamezniki v petih gorenjskih občinah zbrali do 22. avgusta skoraj 17 milijonov starih dinarjev kot pomoč arabskim narodom. Tako so v jeseniški občini zbrali okrog tri milijone starih dinarjev, v kranjski občini osem milijonov in pol, v radovljiški okrog milijon, v škofjeloški »krog osemsto tisoč in v tr-iiški občini okrog tri milijone tristo tisoč starih dinarjev. Razen denarja pa so v nekaterih občinah delovne kom prizadeva, da bi čimprej odpravilo to zapreko, saj bi na ta način lahko doseglo tudi višjo prodajno ceno svojih izdelkov. Stiki z veleblagovnico Kuelle pa se bodo — kot kaže — še izboljšali, saj je kupec zadovoljen z dosedanjo dobavo in s kvaliteto, so pa tudi možnosti, da se asortiment dobav poveča na kuhalnike vseh vrst in ondo-lirne palice. Zaenkrat so jim poslali vzorce, ki jih bo Kuelle testiral v svojih laboratorijih, če bodo rezultati ugodni, se v podjetju nadejajo novih naročil. Razen v Zahodno Nemčijo pa Elra precej izvaža tudi v Avstrijo, manjše količine pa še v Francijo, Italijo in Švico. Podjetje je — kar zadeva organizacije prispevale pomoč tuđi v blagu. Republiški koordinacijski odbor je pred kratkim obvestil vse občinske koordinacijske odbore, da bo akcija v Sloveniji zaključena 31. avgusta in da bodo po tem sprejemali le še manjše vsote denarja. Razen tega bo nekaj blaga, ki so ga poslale delovne organizacije, koordinacijski odbor v Ljubljani moral po znižanih cenah prodati. V nekaterih večjih ljubljanskih trgovinah bodo zato prodali predvsem takšno blago, ki ga v arabskih deželah ne potrebujejo. Denar od prodanega blaga pa bodo potem nakazali na skupni žiro račun. izvoz — res na dobri poti. Medtem ko je lani v celem letu izvozilo za okoli 37.000 dolarjev, je letos v razdobju od januarja do vštetega julija izvozilo že za 54.500 dolarjev. Tako bo ELRA do konca leta svoj izvoz skoraj podvojila, na osnovi dosedanjih razgovorov pa upajo, da ga bodo prihodnje leto povečali še za 25 %. Tudi na domačem tržišču se podjetje, kljub ostri konkurenci, sorazmerno dobro uveljavlja. Zelo tesno je povezano s tovarnami združenega podjetja Iskra, za katere dobavlja vse vrste transformatorjev, za prodajno servisno organizacijo Iskre pa izdeluje TV stabilizatorje. Ta izdelek je hkrati tudi največja postavka v celotnem bruto produktu podjetja, ki bo v letu 1967 dosegel vrednost 2,4 milijarde starih dinarjev. Seveda pa se podjetje ubada s podobnimi težavami kot vsa tovrstna podjetja. Letos so se povečale zaloge nekaterih izdelkov, pa tudi z obratnimi sredstvi so težave, ker kupci ne plačajo svojih obveznosti pravočasno. ELRA že od same ustanovitve naprej dela v zelo težkih razmerah, ki se danes kažejo predvsem v razdrobljenosti obratov. Tako imajo v Retečah obrat za kuhalnike, v Vižmarjih emajlirnico, medtem ko v Škof ji Loki delajo vse ostalo. To seveda povzroča velike prevozne stroške, pa tudi izmet je zaradi prevozov večji kot bi bil sicer. Da bi se rešili iz tega položaja, gradijo v Retečah poleg obstoječe stavbe še novo halo, ki bo predvidoma že letos vseljiva. Tako bodo potem v Retečah lahko izdelovali vse izdelke za široko potrošnjo, medtem ko bi v škofji Loki izdelovali le transformatorje. S. Zupan To bo drugi hotel take vrste v naši državi (prvega so zgradili letos v Opatiji). S tovrstnim hotelom hočejo o-mogočiti bivanje v hotelu predvsem večjim skupinam turistov, ki pridejo za krajši čas, in ustreči tistim gostom, ki ne želijo biti vezani na tri obroke v hotelu. (Garni hotel nudi namreč samo prenočišče in zajtrk). Zanimanje za take hotele je drugje po svetu zelo veliko. Novi garni hotel bo imel 183 postelj. Vsaka soba bo imela svoje sanitarije (tuš, kopalnico, stranišče), telefon, radio in signalne naprave ter balkon. Hotel bo imel tudi tri terase. Na srednji bodo razen sedežev tudi tuši. Po vsem hotelu bodo preproge. Centralna kurjava bo na marinsko ali gospodinjsko olje (ne na mazut). Izkoristek toplote pri grelcih posebne vrste bo 90%, kar je v primerjavi s klasičnimi grelci zelo veliko. Hodnike bodo ogrevali s posebnimi ploščami. Zajtrkovalnica bo čez dan delala kot kavarna. Imela bo okrog 120 do 200 sedežev. Morda je kot posebnost hotela treba omeniti tudi kuhinjo, ki bo pripravljala mrzla kosila. Za to se zelo zanimajo predvsem Nizozemci in Angleži. Skupinam bodo za večerjo omogočili prevoze v druge hotele ali restavracije. V hotelu bo zelo malo zaposlenih ljudi. V sezoni bo v njem delalo 15 oseb, stalno pa bo zaposlenih le 10 ljudi. V neposredni bližini novega hotela so hoteli preuredili v lokal svoje vrste nekdanjo ledenico. Ta lokal bi imel približno 30 sedežev, v njem pa bi si gost lahko sam napravil pijačo in jedačo. Zal pa sta temu nasprotovala Park hotel in gradbeno podjetje Gorenje* ki sta v bližini začela graditi nov moderen hotel A kategorije. Podjetje Kompas upa, da bo hotel rentabilen in da se bo vloženi denar hitro obrestoval. Goste bo sprejel že v letošnji zimski sezoni. Za prihodnje lelo pa imajo že sklenjeno pogodbo s Švedi, dogovarjajo pa se tudi s potovalnimi agencijami Velike Britanije in Nizozemske. Predvidevajo, da bodo lahko za vse poletje 80 postelj oddali skupinam iz Nizozemske in Velike Britanije; tako kažejo dosedanji pogovori. Sef blejske poslovalnic« Kompasa Darko Hribar, ki ima te dni z gradnjo polno roke dela, je prepričan, da je tak hotel na Bledu nujno potreben in da zato ne bo težav z zasedenostjo. Meni celo, da se bodo zanj zanimali bolj petični Nizozemski turisti. Kdo pa si tega ne želi!? V. Miheti« Pomoč arabskim narodom Na Gorenjskem skoraj 17 milijonov S din Akcija bo zaključena 31. avgusta — Koordinacijski odbor bo nekaj blaga prodal KULTUka Filmi, ki jih gledamo V naslednjem tednu bodo v Kranju nas poredu trije premierski filmi. Najzanimivejše bo skoraj gotovo srečanje s francosko filmsko komedijo JO-JO. Režiral jo Je pri nas manj znani, pa zato v svetu zelo popularni režiser in obenem tudi igralec Pierre Etaix. Filmskih komedij je po izumu zvočnega filma znatno manj, kot jih je bilo v »zlatem« obdobju nemega flma. Vzrokov bo verjetno več. Je pa res, da je bila nema filmska komedija razumljiva gledalcem po vsem svetu, medtem ko je beseda nekega jezika razumljiva veliko ožjemu krogu gledalcev. Združiti vizuelno in zvočno plat pa predstavlja flimskim režiserjem do-kajšnjo oviro. Morda bo film zanimiv toliko bolj, če ga bomo gledali s tega vidika. Sicer pa distributerji zatrjujejo, celo globoko so prepričani, da bodo naši gledalci film z navdušenjem sprejeli. Ostala dva filma nam kazeta politiko posredovanja filmov naših distributerjev. Kaže, da so najbolj zanimiva tista imena, ki jih filmski gledalci že dobro poznajo. UBIJALEC S TEMZE je k nam pripeljala distribucijska hiša Morava film iz Beograda. Sicer pa je njegov rojstni kraj v Zahodni Nemčiji. Oče je Edgar Wallace, filmski krstni boter pa Rialto film, filmska hiša, ki je posnela že celo vrsto tekšnih in podobnih filmov. KROGLA ZA ZLIKOVCA — Audy Murphv, tisti dobri, pošteni, nepremagljivi, večni itd. mladenič ameriških we-sternov. Film je v f?hrvah. Kaj lahko napovemo? Morda zanimivo in kar se da nadeto zgodbo? Lahko, da bo v filmu veliko statistov? Ali pa so v filmu lepa dekleta? Pa Indijanci? Tudi te boste zagotovo videli! Marsikatera od teh naštetih stvari je vredna cgleda! Posebno še, če tega še niste nikoli videli! Ampak z vso gotovostjo vam lahko zatrdimo, da ste, če ste bili vsaj desetkrat, to že najmanj trikrat videli! V naših knjigarnah primanjkuje šolskih knjig Obiskali smo obe kranjski knjigarni: Simon Jenko in Mladinsko knjigo. Zanimalo nas je, kako so založeni s šolskimi knjigami in učbeniki, saj je v tem času nakup le-teh na višku. Odgovor je bil povsod enak: vseh predpisanih knjig še sedaj nimajo v prodaji. Nekatere od njih bodo dobili v začetku septembra, ostale pa so še v tisku in bodo v predaji šele konec septembra in v začetku oktobra. Podobna slika se po naših knjigarnah pojavlja leto za letom. Glavna vzroka sta hitro spreminjanje učnih programov in tiskanje učbenikov v premajhnih nakladah. Zrnimivo pri tem je, da vedno primanjkuje tistih knjig, ki so bile izdane zaradi spremenjenega učnega programa. Avtorji jih prepozno dajejo v tisk in v korekturo, na trg pridejo z zamudo, učencem in tudi učnemu osebju pa je zato onemogočeno normalno delo. Največ manjka tistih knjig, ki so predpisane za osnovno šolo. Manjka računica za drugi in tretji razred, Spoznavanje narave za četrti razred, Angleška vad-nica za peti razred, Spoznavanje slovenskega jezika, Delovni zvezki iz geografije za sedmi razred, Srbsko-jprvat-sko berilo za šesti, sedmi in osmi razred, Slovensko berilo za osmi razred in Ruska vadnica za isti razred. Zaloga srednješolskih knjig je večja. Manjkajo le nekateri zgodovinski in geografski učbeniki za gimnazije. Ko govorimo o srednješolskih knjigah, je zanimivo omeniti primer, ki dela dijakom kranjske gimnazije pri pouku angleščine preglavice. Za prvi razred je predpisana slovenska izdaja Angleške vadnice. Teh je dovolj v prodaji. Zahteva pa se podobna knjiga v srbohrvatski izdaji. Število izvodov te knjige pa je omejeno. Podobne primere O morju, Kranjcih na dopustu in še o čem Mižim. Kdo ne bi mižal, kadar sedi v nebogljenem fičku, ki prehiteva orjaški tovorjak-cisterno, kadar mu nasproti drvi neprekinjena kolona avtomobilov in ko se zdi, da je vmes le za cigaretno škatlico prostora. A glej, šlo je. že spet smo lep6 na desni — konzerva na kolesih v neprekinjeni vrsti konzerv na kolesih. Seveda, na morje gremo, kam pa drugam! In vsi drugi tudi. Sobota je. Ura je komaj sedem, a cesta, ki vodi od Ljubljane proti Kopru, je prenatrpana z vozili. Avtomobili vseh barv, znamk in registracij hitijo v obe smeri. Nekateri so obloženi z najrazličnejšo kramo. Pred nami velik taunus ječi pod težo orjaškega čolna, ki kakor po čudežu trdno ždi na strehi in ki po svojih razsežnostih spominja na letalono-lilko. Za nami bleščeč mer-cedes z nemško registracijo vleče za seboj dvosobno stanovanje na kolesih, še vedno ml je uganka, kako je ta voznik uspel prehiteti že omenjeno cisterno, ki je zavzemala dobršen del cestišča in ki je cefrala živce vsem ioferjem za seboj. Ob robu ceste postavajo avtostoparji. Fantje v najrazličnejših krojih z dolgimi ali kratkimi lasmi, potoval-kami ali brez njih, besno mahajo. Dekleta v mini krilih molijo svoje noge malone tja do sredine cestišča. Ni jim kaj reči, človek bi kar ustavil. A kolega Tone 6e dela, kot da vsega tega ne vidi. Seveda, ko pa zadaj sedi njegova žena. Postojna je za nami. Tudi črni kal. Cesta se prevesi navzdol, proti morju. Kmalu smo na križišču pred Koprom. Vrsta vozil zastane. Fiat 500 tam spredaj nekje obstane sredi ceste. Skozi okna avtomobilov v koloni pomolijo glave, ploha kletvic preplavi okolico. Prevladujejo krepki gorenjski izrazi. Glej, glej, koliko nas je! Postajam ponosen na naš standard, na naš temperament, posebno pa na naš bogat besedni zaklad. Peljemo dalje, mimo Kopra in Izole, po gladki cesti tik ob obali. Vroče postaja. Po krajšem bojnem posvetu se zedinimo, da se bomo ustavili v Strunjanu. Tone je sit vožnje, obleka se nam lepi na preznojenih telesih. Zapustimo glavno cesto. Od nekod nam udarijo na ušesa poskočne Slakove viže. Zavijemo na dvorišče nizke, rumeno prepleskane stavbe. Mize in stoli pod platneno streho so le delno zasedeni. Porjaveli obrazi pogledujejo proti nam, da mi je, ubogi bledi pari, nerodno izstopiti. Razen tega jih veČino poznam. Kranjčani, škofjelo-čani... Pozdravi In rokovanje, trepljanje. V eni sapi izvem, da je tu dom oddiha občinskega sindikalnega sveta Škof j a Loka, da je oskrba odlična in vreme lepo. Od nekod prihiti upravnik doma Lojze Bercko, sicer Ločan. Precej nam obljubi prenočišče in hrano. V bregu nad restavracijo, poraščenem z drevjem, ki nudi prijetno senco, je postavljenih več majhnih lesenih hišic, kjer prebivajo letoviščarji. V eno izmed njih strpamo našo prtljago. Od upravnika Lojzeta — vsi ga tako kličejo, zato tudi jaz predolgo ne ovinka-rim z običajnimi visokolete-čimi vljudnostnimi nazivi — sem kasneje zvedel, da nikdar ne odreče gostoljubja gostom, četudi so nenajavljeni in le po naključju zaidejo pod njegovo streho. Do srede avgusta je tod letovalo že 411 turistov, večinoma z Gorenjske. Vsakdo je pri njem preživel poprečno teden dni. Na hrano pa Lojze sprejme tudi druge letovi-ščarje, take, ki sicer bivajo drugje, pod šotori ali v vikend hišicah. Vsi se pohvalijo, tudi izbirčni tujci. Pravijo, da je prav marljivi oskrbnik tisti, ki nosi levji delež zaslug za to, da se je nekdaj pusta carinarnica spremenila v prijeten in že dokaj znan dom oddiha. V štiri kilometre oddaljeni Portorož prirepotamo zvečer, po kopanju in obilni večerji v domu oddiha. Ne gre, da bi med našim potepanjem prezrli ta jugoslovanski Sa-int Tropez. Vse je razsvetljeno, vse je na cestah. Parkirni prostori so natrpani z razkošnimi vozili. Ce bi bil živ, bi naš skromni fičko sredi njih prav gotovo dobil manjvrednostne komplekse. Hotel Central je najbližji, zato zavijemo tja. Vrt je skoraj poln, komaj da je kaka miza prosta. Orkester hrupno zaigra, kitaristi neusmiljeno obdelujejo strune, bobnar razbija, da je kaj. Toda, saj te fante pa po- znam — vse skupaj in vsakega posebej! To je škofjeloški beat ansambel Dovvn beat. Kar malo ponosen sem, ko jih publika nagrajuje hrupnim aplavzom. Pa saj res dobro igrajo. srečujemo tudi na ostalih šolah. Ko kupci odhajajo iz knjigarne praznih rok, se sicer preveč ne jezijo. Verjetno pa si želijo, da bi njihovi otroci, ali oni sami drugo leto ob začetku šolskega leta mirno napolnili šolske torbe, rešeni skrbi, kdaj bodo dobili potrebne šolske knjige in učbenike. J. Košnjek Portorož je poln pasti za turiste. O tem se prepriča mo kasneje, ko čez cesto zapazimo diskreten napis Grill Bar. Bar! Kdaj že smo bili zadnjič v njem? Romantično razpoloženi vstopimo. Trije gorenjski naivneži sredi kopice regljajcčih Italijanov, bi se lahko reklo temu. No, krivičen sem. Celo Italijani so kmalu utihnili. V prostor je pristopicala črnolasa amazonka z nepopisnim oprsjem. Predstavljajte si zgornji del Javne Mansfield, povečan za obline Birgittc Bar-dot in dobili boste približno sliko tega prizora. V soju rdeče svetlobe iz reflektorja, ki je spremljal vsak njen gib, je gospodična Javne Brigttte z'-vzla v orjaški bronasti kelih in se oblivala s šampanjcem. Mimogrede, bila je brez balasta, ki mu pravimo obleka. Ko so jo odnesli — v kozarcu — smo si oddahnili. Pa ne za dolgo. Po nastopu sijajnega ro-kohitreca, se je naša znanka spet prikazala. Tokrat 6e je z glavo navzdol obesila na debelo vrv in tudi tokrat je bila mimogrede gola. »Magnifico«, so vpili Italijani, meni pa se je kolcalo. Po vsem tem imam barov za lep čas dovolj. Rezultat vsega tega: prazni žepi in glavobol naslednje jrJro. Osel gre samo enkrat na led, Kranjec pa isamo enkrat v takšen bar. I. Guzcij DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ a) sprejema prijave za vpis izrednih slušateljev v — Višjo tehniško šolo Maribor — Višjo pravno šolo Maribor — Pedagoško akademijo Ljubljana ter organizira pomoč pri študiju b) vpisuje v oddelke za odrasle: — Tehniška srednja šola: III. in IV. letnik (elektro in strojna smer) — Poklicna šola gostinske stroke (kuhar, natakar) — Poklicna šola gradbene stroke (zidar, tesar) — Dvoletna delovodska šola — Osnovna šola (5., 6., 7. in 8. razred) c) sprejema prijave za vpis v naslednje tečaje: — začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje nemškega, angleškega, italijanskega, ruskega in francoskega jezika — začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika za predšolske in šols«ke otroke — začetni, nadaljevalni in debatni tečaj stenografije — začetni in nadaljevalni tečaj tehniškega risanja — tečaj za skladiščnike — tečaj za privatne gostince — tečaj za priučene delavce v gostinski stroki (kuhar, natakar) — začetni in nadaljevalni knjigovodski tečaji — začetni in nadaljevalni šiviljski in kuharski tečaji — tečaj za pripravo kandidatov za opravljanje sprejemnih izpitov na višjih in visokih šolah — enoletni administrativni tečaj Prijave sprejemamo: za osnovno šolo do 5. septembra, za ostale oblike do 10. septembra 1967, in sicer na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1. Informacije v zvezi z.vpisom dobite vsak dan od 7 — 17. ure na Delavski univerzi osebno ali telefonično St. 21026, 21243. mm Te dni po svetu Ljudje Diplomacija po kitajsko Nedelja — Pred cejlonskim veleposlaništvom v Pekingu 60 bile demonstracije. Povod zanje je bil incident v Co-lumbu s tovorom neke ladjo, v katerem so bile rdeče knjižice, značke in portreti Mao Cc Tungovih pristašev. Demonstranti so zidove cejlon-6kega veleposlaništva prekrili s plakati. Po nekaj urah je ista usoda doletela kenijsko veleposlaništvo. LR Kitajska je zahtevala od Velike Britanije, naj v 48 urah razveljavi odločbo o prepovedi izhajanja treh hongkonških listov. Časopise so prepovedali v zvezi s procesom proti petim njihovim urednikom. Ultimat so izročili britanskemu odpravniku poslov v Pekingu Hobbsonu. Ponedeljek — V demilitizi-rani coni, ki deli Severno Korejo od Južne, je prišlo do boja, v katerem je padlo 6 južnokorejskih in 3 severnokorejski vojaki. Incident se je pripetil, ko je neka južno-korejska četa zašla v zasedo, ki so jo postavile severnokorejske čete. * Torek — V Helsinkih se je začela konferenca zunanjih ministrov nordijskih držav, ki bo trajala dva dni. Udeležili so se je ministri Danske, Islandije, Norveške, Švedske in Finske. Med drugim bodo govorili tudi o razmerah v Grčiji in na Srednjem vzhodu. Sreda — Američani nepretrgoma bombandirajo Hanoi in severna predmestja v Vietnamu. Johnsonova vlada je še nadalje prepričana, da ni dosti verjetno, da bi Kitajska posegla v vietnamsko vojno. Ameriški senat je sprejel zakonski predlog, ki določa rekordne vojaške iz-dBt&S ZDA v tokoč~m finančnem le(u, in sicer nad 70 milijard dolarjev. Četrtek — Grška vojaška ftfnta, ki je 7A') na oblasti v Grčiji, organizira v TLv^ttH republiki Nemčiji ob podpori zahodnonemških oblasti posebno mrežo, da bi imela pod stalnim političnim nadzorstvom delavce, ki začasno žive v Zahodni Nemčiji. Petek — Kongoški minister za zunanje zadeve Justin Bomboko je izjavil, da so vse afriške dežele, razen Gvineje in Malija, pripravljene sodelovati na afriškem vrhunskem sestanku. Upa, da bo do konference zagotovo prišlo, kljub temu, da so se razširile vesti, da jo bodo najbrž morali preložiti. 20. avgusta je poslala Kitajska Vel. Britaniji ultimat, da mora v 48 urah preklicati prepoved izhajanja treh hongkonških časopisov ter izpustiti iz zapora 19 novinarjev in 34 grafičnih delavcev, katere so Britanci zaprli v zvezi z sojenjem petim urednikom, ki so obtoženi, da so se pregrešili zoper zakon o agitaciji, dajanju alarmantnih vesti in širjenju laži. Nihče si ni znal razlagati, kako bo ukrepala Kitajska po teh 48 urah. Akcija je bila značilno kitajska. Okoli 10.000 rdečegardistov je 22. avgusta ob polnoči zažgalo britansko diplomatsko predstavništvo v Pekingu. Požig« je sledilo za Peking že tradicionalno mal- tretiranje diplomatov, njihovih žena in otrok ... Čeprav britansko-kitajski odnosi niso bili nikdar prisrčni so bili vseskozi korektni. Obe državi sicer na zunaj veže le voda, ki jo po pogodbi iz leta 1889 devet mesecev v letu dobavlja Kitajska britanski koloniji Hongkong. V resnici pa so stiki med Kitajsko in Ilongkongom dokaj resnejše narave in prav zaradi tega bi bilo to početje nerazumljivo, če ne bi bilo značilno kitajsko. Otok Hongkong je leta 1811 Kitajska odstopila Veliki Britaniji. Poleg njega ji je odstopila leta 18C8 še polotok Kovvloon in leta 1889 dala za 99 let v najem preceišen del obdelovalne zemlje z 75 otočki. V britanski koloniji Hong-konsr živi nkoli 4 milijone prebivalcev (od tega 99 od- Komunalno podjetje Tržič razpisuje prosto delovno mesto GROBARJA za pokopališča v Tržiču in okolici. Pogoji so naslednji: 1. Zdrav in fizično močan moški 2. Pravilen odnos do grobarskega dela 3. Sposobnost urejanja pogrebne službe Prijave pošljite na naslov: Komunalno podjetje Tržič, p. p. 33 — Delovno mesto bo prosto do 15. septembra Samsko stanovanje je zagotovljeno, družinsko stanovanje zagotovljeno v doglednom času. Planinsko gostinsko podjetje KRVAVEC Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Vodja obrata v Domu na Krvavcu pogoj: VK ali K V gostinski delavec z večletno prakso in znanjem vsaj enega tujega jezika 2 natakarja pogoj: K V al PK gostinski delavec z znanjem enega tujega jezika 2 kuharja pogoj: KV ali PK z nekaj letno prakso 2 hišnika pogoj: šoferski izpit, kvalifikacija za opravljanje s centralno kurjavo Nastop službe mogoč takoj! Samska stanovanja zagotovljena. Prijave pošljite upravi podjetja PGP Krvavec Kranj, Koroška c. 21 ali pa se zglasite osebno 29. t. m. od 8. do 12. ure na upravi. Gostinsko trg. podjetje GORENJKA Jesenice bo razprodajalo transportne sodove v velikosti 500 do 700 litrov Razprodaja bo 1. 9. 1967 ob 9. uri v prostorih trgovine na debelo z alkoholnimi pijačami na Jesenicah, Prešernova c. 16. stotkov Kitajcev), med njimi nekaj čez pol milijona kitajskih ubežnikov. Gospodarsko izredno močno področje, ki se odlikuje po tekstilni industriji, črni metalurgiji, ladjedelnicah, zavarovalnicah, bankah, hotelih itd., je za matično Kitajsko zanimivo kot prvovrstno tržišče, prek katerega gre okoH 40 odstotkov kitajskega letnega izvoza. Hongkong je tisti, ki omogoča Kitajski prodajo, ki je sama ne zmore zaradi embar-gov s strani zahodnega sveta. Ze od maja, ko je prišlo v Hongkongu do prvih kilajsko-brifanskih incidentov, se poslovni luulic vprašujeo, kdaj se bo Kitaiska odločila !t*!o-ni?o zasesti. Čeprav bi s tem največ izerubila- Kitajska sama, pa to vprašanje ni neumestno. Kitaiska »kultu-na revolucija« je naletela v državi že na takšen odpor, da POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila RENAULT L-4 leto izdelave 1966 s prevoženimi 11.000 km. ZAČETNA CENA 11.500,00 N din Ogled vozila je možen vsak dan od 8. — 14. ure pri FRANTARJU ANDREJU, Kranj, Trojarje-va 16 (Stražišče). Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 20. 8. 1967 do 12. ure ZAVAROVALNICA KRANJ Poskusite aromo in okus kave (2 oka Škofja Loka je nujno treba obrniti pozornost na zunanje tržišče. To se je dogajalo že večkrat in sara razvoj »kulturne revolucije« napoveduje, da bodo vnaprej takšni obrali še potrebnejši. Hongkong. Luka tihotapstva, bogastva in revščine. Mesto, v katerem živi okoli pol milijona ljudi v zasilnih barakah, narejenih iz lepenke, je kraj, kjer najdejo re-^ volucionarne in »revolucionarne« ideje zlahka plodna tla.' Čeprav je v sami koloniji veliko nasprotnikov tako kitajskega komunizma kot tudi Mao Ce Tunga, je precej tudi takšnih, ki so pripravljeni ta gibanja podpirati. Takšna podpora pa že lahko služI Kitajski za nastop. P. Čolnar in dogodki Tržni pregled V KRANJU Hruške 2 do 4 N din, jabolka 1,50 do 2,50 N din. slive 2 do 2.60 N din, breskve 2,50 do 4 N din, lubenica 1 N din, paprika 1,60 do 1,80 N din, čebula 1,50 do 2 M din, krompir 0,70 do 0,80 M din, korenček 1,20 do 1,40 M din, fižol v stročju 2 do 2,50 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, živa perutnina 8 do 9 N din za kg; kaša 4 do 4,50 N din, ješprenj 1,60 do 1,80 N din, oves 0,60 do 0,70 N din, pšenica 1 do 1,20 N din, proso 2,50 do 2,80 N din, ajdova moka 3,50 do 4 N din, ko« ruzna moka 1,60 do 1,80 din, suho sadje 1,70 do 2 M din, borovnice 4 N din, brusnice od 10 do 12 N din, lisičke 1,80 do 2 N din za liverj jajca 0,55 do 0,60 N din. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo začel z novim tečajem za voznike motornih vozil Začetek tečaja bo predvidoma v začetku septembra 1967. Prijave sprejema pisarna AMD škofja Loka, Jego-rovo predmestje med urad-ni-mi urami. VABILO Gorenjska avto-moto društva prirejajo v organizaciji AMD Tržič v nedeljo 27. 8. 1967 • izlet v neznano Zbirališče za člane AMD Kranj bo 27. 8. 1967 ob 8.30 izpred kina Center v Kranju. Izlet bo v vsakem vremenu. Za jedačo in pijačo poskrbi organizator. Udeleženci izleta naj vzamejo s seboj jedilni pribor. K čim večji udeležbi vabi AMD Kranj BOGOMIL DEBELJAK gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje @ gorenj Lan in tkanje platna v cerkljanski okolici Iz glasila učencev »snovne šole Davorin Jenko v Cerkljah ODMEVI IZPOD KEVAVCA (leto XI. št. 5 maj 1967) povzemamo nekaj zanimivh podatkov o pridelovanju lanu in o tkanju platna, ki so i h učenci zbrali pri svojih starših in drugih starejših lju£h v svojih krajih. To zanimivo gradivo so zbirali in objavi; v okviru tekmovanja Kdo pozna bolje svoj domači kraj, ler je ciklostirano pionirsko glasilo dostopno le manjšemi krogu bralcev, podatki pa so nedvomno zanimivi tudi za dtfje, povzemamo tokrat nekaj kratkih zapisov o pridelovanji lanu in tkanju platna. V naših krajih sci v dav- rah> iz nJeSa Pa s0 potem nih časih veliko a Jali z domačo oziroma |jp >brtJ°-Veliko so sejali |gir tkali domače platno. Tfc s > leP° platno, v tem so U pravi strokovnjaki. fta,Jr o s0 Platno uporabljali• fc azine, vreče, moške hlač« Pred" Pašnike, pražnje p1c Pa 23 spodnje perilo in rte Jnino. Od lanu do platna1 e dol~ ga pot. Drobna lanena zr« so po" sejali v maju; ]an iozorel junija in takrat so i s kore" ninami vred poruv'i. Pove' zali v snopje in od^Jali do" mov. Doma so im<>Nič' nič- Jo Je miril polkovniV inoveduje Jakob. »Polkovnik ji je zagotavljal, da se dogaja saiw kar ji Je napovedal že prej. General Habalov je pr^^SUTŠ vojski, naj sodrgo pomete z Znamenskega trga in petrograisS'c nazaj v fabrike in v predmestne brloge. Sodrgi je treba S* do časa Puščati kri! T° bi morah storiti že prvi dan zasedat Wne dume, pa bi v mestu ne bilo ne stavk ne drugih predSdariJ. Je govoril. Car je vse predober in prepotrpežljiv kakoi je pozabil, da sodrga zna ceniti carsko dobroto samo tedai » ar vidi in ČUti nad seboj carski bic. Samo takrat pohlevno t i rljivo vleče voz, v katerega je vprezena. Prav tako kakoTtom? eženi v trojko, je rekel. Ni treba, da bi jih tepel, zadošča ribičem švrkaš nad njihovimi hrbti, pa te popeljejo ubogi jivo'tS* or si se namenil. In z ljudstvom je prav tako! Brez biča mj h ogoče vladati, je rekel.« »Da, seveda! Tako nam vladajo«<* 'rbi razvodnik straže, desetnik, ki pozablja, da je v očeh v»kr* svoje desetine sam konica tega biča, čeprav je po svojem činu H o za las višji od njih. t ^°uhiČU oblasti> ki biča navadne l3 • g°vore tudi dru&> dok!er Jakob, ki je ves v svoji pripovedi X dalj uje, kako je polkovnik kljub streljanju in kljub nevarnosti )h lahko kakšna krogla našla okna salona, govoril o biču in ea brJ "»onižal v »metlo, ki bo po-metla sodrgo« s trga in napravila red govoril, dokler njegov sluga ni Havil nekega oficirja, ki želi m ki mora takoj govoriti s polkovnike — Naj vstopi! — je zagrmel polkcnik, takoj nato pa se je pri vratih salona prikazal mlad, dolg in sik stotnik, zasopel in mrliško bled. — Samo za las sem ušel smrti! _ e izsopel mladi oficir in poročal, da se je njegova stotnija (»Ces-a stotnija mojega bataljona pavlovskega polka,« je rekel) uprla ip-lamesto, da bi razganjala in streljala na demonstrante, je skupaj jOboroženimi delavci streljala na oddelek policijske konjenice, še t^prej Pa sb vojaki ubili dva oficirja. — Kaj?! Saj to je vendar vojaški **>r! — Je zagrmel polkovnik in pogledal mladega stotnika, kakor d.ibi ga hotel ubiti s pogledom. — Upor, — je z glasom, kakor bi umiral, pritrdil mladi stotnik. i — To je vendar nemogoče, Fjodor Konstantinovič, — je s po-] dobnim glasom rekla Marja Fedorovna, polkovnik pa jo je samo ukazujoče pogledal, naj molči. — In to je vaša stotnija, stotnik! Vaša stotnija! — je grmel j polkovnik — Moja, gospod polkovnik, — je skoro brez glasu dahnil mladi oficir — In vi niste znali ukrepati?! Niste znn'i topoglavih bedakov prisiliti k disciplini?! Stotnik je samo sklonil glavo. — Jih niste znali nekaj postreliti?! — je kričal polkovnik. — Anatol! — je Marja Fedorovna z grozo pogledala polkovnika, ko je zagledala v njegovih rokah revolver — Vi ste krivi, stotnik! Zapravili ste zaupanje, oficirsko čast! Ali veste, kaj vas čaka, — se polkovnik ni zmenil za ženin krik. Ona pa je kriknila vnovič, ko je videla, da je polkovnik dvignil revolver. — Ustreliti bi vas moral, a vas ne bom ... — Anatol, — je rekla z olajšanjem Marja Fedorovna. — Tu imate revolver! Če je v vas še kaj časti, boste to storili sami, — mu je polkovnik porinil v roke revolver. — Razumem, gospod polkovnik, — je rekel stotnik in se, še preden je planila k njemu Marja Fedorovna, ustrelil v glavo. — Morilec! — je kriknila proti polkovniku Marja Fedorovna, nato pa se zgrudila na mrtvega stotnika. — Marja Fedorovna, kaj počneš? — je zavpil polkovnik in kričal, da taka uš, ki ne zna obvladati vojakov, ne zasluži milosti. Sklonil se je, da bi jo surovo odtrgal od stotnikovega trupla, in šele tedaj opazil, da je žena negibna in kakor mrtva .. . »Jo je božje? Je bil stotnik njen ljubček?« vprašuje razvodnik. »Ne vem,« pravi Jakob. On je samo nehal nalagati polena v kamin, ki ga je kuril. Tudi njega se je lotila groza. Potem pa je pogledal polkovnika, kako je dvignil Marjo Fedorovno v naročje, jo položil na zofo in jo začel stresati. — Prebudi se, ljuba moja! Poglej me, ljuba moja! Nisem hotel, da bi se ubil tu! Nisem hotel, Marja Fedorovna, — je stresal ženo. Marja Fedorovna pa ga ni slišala. — Zdravnika! Zdravnika, prekleti idiot! — je začel kričati, ko je zagledal njega, Jakoba, ki ni bil zaradi nepričakovanega dogodka nič manj bled kakor Marja Fedorovna in ker se ni takoj zganil, je začel tipati z drhtečo roko po toku, da bi izvlekel revolver, a ga k sreči ni imel, ker ga je bil prej porinil v roke stotniku, revolver, ki je ležal na blazini za polkovnikovim hrbtom v stotnikovi krvi, od katere je bila krvava tudi Marja Fedorovna, pa tudi sam polkovnik. »In ker ni našel revolverja, se je pognal vame in me podrl s svojo težo, nato pa me začel obdelovati s pestmi, kakor da bi bil jaz kriv nesreče ki se je zgodila,« pripoveduje Jakob. Kaj je potem bilo, ne ve, ker ga je polkovnik z nekaj udarci spravil v nezavest. Ve samo to, da se je iz nezavesti prebudil živ in zagledal nad seboj obraze ruskih vojakov, polkovnik pa je ležal ustreljen sredi razbitega salona. — Si ti ustrelil to svinjo, avstrijski? — so ga vpraševali in kazali na mrtvega stotnika. »Ne vem, ali sem sploh kaj rekel ali nc, saj še vedno nisem razumel, kaj se dogaja. Toda vojaki so mi ponujali vina, kakršnega še nisem pil v svojem življenju. Pij, avstrijski, so mi tiščali kozarec v roke, jaz pa sem z očmi iskal Maijo Fedorovno, a je v salonu ni več bilo, vendar sem slišal njen glas, ki je klical na pomoč.« »In ti si, kajpak, prosil, naj ji prizanesejo?« »Ne, nisem, če sem odkrit, nisem si upal, čeprav mi je v duši prišepetavalo, da bi jih moral prositi, naj ji prizanesejo.« »Kaj bi prosil? Ali nisi povedal, kako je govorila in mislila O preprostih ljudeh? In preprost človek, naj bi prosil milosti za tako visokost.« »To je res, a vseeno! Morda je prav zaradi tega preprost človek bolj človek, ker vidi celo v ljudeh, ki ga prezirajo in ne priznavajo za človeka, ljudi.« »Tudi tisti vojaki so bili preprosti ljudje, pa ...« »Tisti vojaki so trpeli zaradi polkovnika in stotnika in so videli v Mariji Fedorovni samo ženo svojih trinogov. Niso razlikovali . ..« »Kako boš razlikoval svinjo od svinj? Tudi jaz bi ne prizanašal Movejevi cipi, ko bi zavrelo,« pravi stražar, ki je pretopil Jakobov plašč v žganje, ki ga med pogovorom pijejo in ki je že zdavnaj zabrisalo razliko med Jakobom, ki ga stražijo kot nevarnega jetnika, in njimi, ki jih teži suženjstvo vojaškega življenja in vojna, v kateri jih čaka morda prav tak konec, kakor čaka tega ubogega dezerterja in boljševika. (»Vsi smo obsojenci, ki nas čaka smrt prej ali slej v strelskih jarkih. Nasilna bo in prav nič drugačna kakor smrt teh ubogih vojaških kosti, ki jim bo tilnik zlomil morda že čez nekaj dni vojaški rabelj ali pa se bodo sesule pod kroglami pred skladovnico vreč, napolnjenih s peskom za barakami tega taborišča« si je rekel desetnik, ki je za trenutek pomislil na svojo dolžnost, a jo je jezen takoj poplaknil z globokim požirkom žganja, »če me bodo določili, da ga bom streljal, bom streljal v zrak!«) »A kaj je bilo potem?« vprašuje stražar, ki je doslej molčal in prekinil tovariševo preklinjanje majorja Mdvveja in njegove prilež-nice. (Move je sam hudič! In hudič pride, če ga kličeš. Moveja pa bi ob tako prijetni pijači nerad zagledal.) GLAS * 0 STRAN GLAS # 11. STRAH GLAS * 12 STRAN PANORAMA SOBOTA — 26. avgusta 1967 Čipkarski praznik v Železnikih Tradicionalni praznik Železnikov v Selški dolini je uspel! Tako pravijo vsi, ki so se udeležili 5. čipkarskega dneva v soboto (19.) in nedeljo (20. avgusta) v Železnikih. Na prireditvi je bilo približno 3000 obiskovalcev, tujih in domačih. Program* se je začel že v soboto ob 19. uri, ko so pred starim plavžem, ki je že davno ugasnil, zakurili kres, okoli katerega se je zbrala velika množica radovednih ljudi. Kako bodo goreli nabrani »krancelj-ni«? — to je vsakogar zanimalo. Prireditev se je začela s starimi narodnimi običaji Železnikov s »pobiranjem kranceljnov«. Mladi fantje so pričeli s pobiranjem na Logu ter šli potem od okna do okna, na katerih so čakala dekleta s svojimi venčki, »kranceljni«. Skušali so se, katera ga bo obesila čim višje na mlaj, tako da ga potem ognjeni zublji kresa, ne bodo.tako hitro objeli. Z veselim enoglasnim vzkli-kanjem »živio... živio!« so fantje prinesli na visokem mlaju nabrane »kranceljne« na prireditveni prostor in postavili mlaj na sredino kresa. Drug za drugim so padali lepo narejeni venčki v ogenj, ki jih je neusmilje- no pogoltnil v svojem žaru. V prijetnem razpoloženju so nadaljevali s staro navado »RIHTARJA BIT«. Udarci rok so neusmiljeno padali po zadnjicah udeležencev tega starega narodnega običaja Železnikov. Program sobotnega večera je bil zaključen s prosto zabavo. Na odru so veselo zaigrali domači godci Pavle Žagarjev iz Podlonka, Šoštarjev Vinko iz Studena ter Bercetov iz Selc. Glavni del programa 5. čipkarskega dne v Železnikih pa je bil v nedeljo, 20. avgusta. Ob sedmi uri zjutraj so odprli razstavo čipkarskih izdelkov iz Železnikov in okolice. Posebna ocenjevalna komisija je strokovno ocenila lepe čipke in določila vrstni red nagrajenk. Prvo nagrado je prejela ANA LO-TR1Ć iz Železnikov ter obenem tudi prehodni pokal prireditelja — turističnega društva. Drugo nagrado je dobila ANICA BLAZNI K iz Železnikov, tretjo pa ŠTEFKA LOGAR, tudi iz Železnikov. Z zanimanjem so obi- skovalci občudovali lično izdelane umetnije iz sukanca, ki jih delajo čipkarice na »punkeljnu« s spretnimi prsti. Razen osrednje razstave čipk v Plavčevi hiši so posamezne klekljarice uredile tudi svoje zbirke v izložbah prodajaln v Železnikih. Posebno je vredno omeniti urejeno izložbo čipkarskih izdelkov družine ARNOL iz Železnikov. V izložbi so bile razstavljene čipke male klekljarice Magde Arnol, zraven pa domača dela slikarja samouka in rezbarja Antona Arnola, ki zdaj živi z družino v Celju. Program se je nadaljeval ob dveh popoldne, ko je pester čipkarski sprevod kre-n;l iz Češnjice proti Železnikom. Možje, fantje in dekleta v slovenskih narodnih nošah so mahali in vriskali. V ospredju sprevoda je jahal na belem konju GROGOV Jaka z zastavo, na prvem vozu so peljali velik »punkelj« s klekeljni — simbol čipkarskega praznika, poleg pa so male punčke držale meter dolge lesene klekeljne. Na drugem vozu so veselo igrali godci, na zadnjih dveh vo- Osrednji del sprevoda — velik »punkelj« — simbol tipkarskega praznika v Železnikih — Foto Tone Sedej Izdelki družine Arnol so bili razstavljeni v izložbi prodajalne Sora zovih pa so bile čipkarice-tekmovalke. Ponosno sta sedela ob »punkeljnih« najstarejša čipka rja v loški občini — železnikarica MARIJA PRIMOŽIČ ter MATEVŽ PODOBNIK iz Poljan nad Škofjo Loko. Sprevod je krenil po starem delu Železnikov Racovniku vse do prireditvenega prostora, kjer so se čipkarice razporedile na odru, pripravljene za tekmovanje. Na znak napovedovalca Janeza iz Škofje Loke so izurjeni prsti začeli podajati lesene klekeljne sem ter tja po »punkeljnih«. Vsaka si je prizadevala, da bi čim hitreje in natančno dokončala čipko. Prva se je javila z narejenim vzorčkom MARICA TROJAR iz Železnikov, dru- ga MIČI AŽBE iz Gorenje vasi in tretja NEŽA REVEN, tudi iz Gorenje vasi. MARICA TROJAR je dobila poleg nagrade še prehodni pokal prireditelja. Izven konkurence sta klekljala tudi najstarejša čipkarica iz Železnikov MARIJA PRIMOŽIČ, stara 88 let, in MATEVŽ PODOBNIK, iz Poljan, star 90 let. Oba sta obljubila, da bosta drugo leto še prišla na 6 dan v Železnike, obema to želimo. Tekmovanja so se udeležile tudi čipkarice iz Poljan, Idrije, Gorenje vasi in Vrhnike. Nagrade so prispevala podjetja in privatniki — iz Železnikov in čipkarski Tudi ml obrtniki okolice. Tone Sedej HIRA :k iN BANA DA.O PSU PTICRU NITI NE GOVORIMO ŠIŠKA IN BANANA STA SE ZACE!A PO TAPtOATl.NOSE X-t3$0 TIČALE GL030K0 ^V7^ V REČNEM BLATU. SOBOTA — 26. avgusta 1967 KRONIKA GLAS * 13 STRAN Kdo so divji ribiči? 2e v prejšnji številki Glasa smo napisali, da bomo tokrat objavili imena »divjih«, ribičev, ki so prejšnji petek s tokom ubijali ribe v Kokri. To so bili Miha Sku-ber, Matija Kenda, Edvard Zavbi, Franc Miklavčič in Ignac Urbiha, vsi zaposleni pri Elektro Kranj, ter Ivan Ropret, privatni obrtnik iz Hotemož. Svinjak in hlev pogorela V noči od torka na sredo je začelo goreti pri kmetu Jožetu Kerču v Gradu pri Cerkljah. Zaradi slabe napeljave v svinjski kuhinji — leseni nosilni tramovi so bili napeljani skozi dimnik — je najprej začel goreti svinjak, nato pa se je ogenj razširil še na hlev. Kranjski gasilci so takoj prihiteli na kraj požara in tako preprečili še večjo škodo. Po prvih ocenah je na svinjaku in hlevu, ki sta pogorela do tal, škode za 1 milijon starih dinarjev. - sz Kraja na blejskem gradu V noči od srede na četrtek je bilo na parkirnem prostoru blejskega gradu vlomljeno v osebna avtomobila dveh tujih državljanov. Neznani storilci so odnesli več predmetov v vrednosti 200.000 S dinarjev. - sz Hudo ranjen motorist V sredo, nekaj po polnoči, se je v Stari Fužini, pred hišo št. 98, hudo ponesrečil 29-letni motorist Anton Prežel j, doma iz Srednje vasi. Prežel j je peljal iz Stare Fužine proti Bohinjskemu jezeru, ko mu je pred hišo št. 98 nenadoma skočil pod motor vinjeni pešec Miloš Krivic. Pri zaviranju je motorist padel po cestišču in so hudo ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Pešec je bil pri nesreči laže ranjen. POPRAVEK V 61. številki Glasa smo v rubriki kronika navedli napačne podatke za kraj smrti pokojnega F. G. Napisali smo, da se je tragični dogodek pripetil v tovarni Sava, kar pa ne drži. Prosimo prizadete, da nam oproste. Uredništvo Ponesrečenec v triglavski steni Pretekli ponedeljek sta se odpravila v triglavsko steno alpinista 25-letni Franc Smrečnik in njegov tovariš Geršak. Okoli 8. ure sta plezala po črnem grebenu v severni triglavski steni. Iz doslej neznanih vzrokov pa je Smrečnik padel okoli 20 m globoko in obležal na polici. Pri padcu je dobil močan udarec v spodnji del hrbtenice in kolk desne noge. Gorski reševalci so Smreč-nika odnesli najprej v Vrata, od tamkaj pa so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. - sz Kmetijska zadruga škofja Loka razglaša prosto delovno mesto POSLOVODJE TRGOVINE v Stari Loki Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo ustrezno trgovsko kvalifikacijo in nekaj prakse v trgovski stroki. Nastop službe je možen v drugi polovici septembra 1967. HOTEL JELOVICA BLED prodaja rabljeno pohištvo in opremo Prodaja bo od 29. 8. dalje. Interesenti naj se zglasi-jo na upravi hotela Jelovica Bled Na javni licitaciji dne 31. avgusta 1967 ob 11. uri na dvorišču gasilskega doma v Kranju PRODAMO karamboliran avto VW 1300, leto izdelave 1965, prevoženih 29.000 km. Pogonski del v brezhibnem stanju, IZKLICNA CENA 10.000,00 N DIN Ogled vozila vsak dan v gasilskem domu v Kranju Lazar Tomaž, zavarovan pri zavarovalnici Piran. Danes je preteklo leto, odkar ni več med nami moj ljubi nepozabni sin Milan Cencelj Odšel je iskat svoj mir, star komaj 20 let v deželo, od koder ni povratka, ž^lim mu mirnega sna. Vsem pa, ki ste ga imeli radi, hvala. MAMA Trčila sta V četrtek ob 19.25 sta v Mostah pri Žirovnici trčila osebni avto LJ 372-08, ki ga je vozil Pavel Klinar, in oseb- ni avto KR 122-94, voznik Janez Cepin, oba doma z Jesenic. Do trčenja je prišlo zaradi tega, ker je Klinar zaradi zavijanja v levo zmanjšal hitrost, Cepin pa se je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel vanj. Škode je za 500.000 starih dt narjev. - sz Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da nas je v 79 letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica in teta Marija Umnik roj. KERN, posestnica na Suhi pri Kranju Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, 27. avgusta, ob 16. uri na domače pokopališče na Suhi. žalujoči: sin Stanko, hčerke Min-ka, Betka in Helena z družinami Suha, Črnuče, Bobovk, Visoko, 25. avgusta 1967 ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi v času hude bolezni moje drage mame •i i • v Frančiške Mihelic stali ob strani in se od nje poslovili se najlepše zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem dr. Petriču za skrb in nego v času trpljenja, sosedom za nesebično pomoč, ter č. duhovščini za tolažbo med boleznijo. žalujoča hčerka Sonja z družino Naklo, 23. avgusta 1967 Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše zlate mame, stare mame, sestre, tete in tašče Ane GrOS, roj.Perne se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti. Posebna hvala g. nadškofu dr. Jožetu Pogačniku za pogrebno opravilo in spremstvo, čč. duhovščini in domačemu g. župniku za tolažilne besede. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za njihovo nesebično pomoč, pevcem in prijateljem ter kolektivom podjetij: Perutnini Ptuj — PE Ljubljana, hotelu Jelovica Bled, veletrg. podjetju Kokra Kranj, obratni ambulanti Tekstilindus Kranj, osnovni šoli France Prešeren Kranj, ZD Ljubljana-Siška, Lekarni Kranj za njihovo poslednje spremstvo. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala in zahvala vsem, ki so našo pokojno mamo spoštovali in jo imeli radi. Zahvaljujoči sinovi in hčere: Stanko, Francelj, Jože, Angela, Micka, Ančka, Francka, Mihela, Ivanka, Lojzka, Dora, Rozal-ka, Cilka, Krista, sestra Frančiška in ositalo sorodstvo. Srednja vas pri Golniku, dne 24. avgusta 1967. Zahvala Ob izgubi moža, ata, starega ata, brata, strica in svaka Jožeta Lukanca Gregorjev ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dr. Vidmarju, č. duhovščini, gasilskemu društvu Duplje, pevskemu zboru Duplje, godbi' iz Tržiča, podjetju OPT Tržič, tovarni Peko, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Marjan z družino, hčerka Marinka z družino in ostalo sorodstvo. Duplje, 19. avgusta 1967 SPORHDl Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOEOTA — 26. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Revija majhnih zabavnih ansamblov — 10.15 Iz Skandinavije na Balkan — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 Narodne in narodno-zabavne melodije — 12.10 Violinist Edvard Grač igra Kreislerja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zaključni prizor iz opere Šaloma — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z godci in pevci po naši deželi — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Izbrali smo vam — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.00 Petnajst minut z malimi ansambli zabavne glasbe — 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.10 Oddaja za naše izseljenec — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 27. avgusta 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.42 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Radijska igra — 16.34 Vedri zvoki — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Godala v noči PONEDELJEK — 28. avg. 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 »Dobra volja je najbolja« — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.15 Mo-žiček — baletna pantomima — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 12.10 Klavirski plesi Bčdricha Smetane — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nekaj narodnih v izvedbi Vokalnega kvinteta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert orkestralne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Moški, ženski in mešani zbor iz tovarne pohištva Nova Gorica — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbiramo zabavne melodije — 18.36 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 21.03 Simfonični koncert orkestra Siov. filharmonije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Skladbe in priredbe Vinka Globokarja igra Plesni orkester RTV Ljubljana TOREK 29. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Poje bolgarski basist Nikolaj Ghiaurov — 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenska zborovska in narodna glasba — 12.10 Pisana paleta melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana—15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana — S poti po domovini — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Iz studia 13 — 20.30 Radijska igra — 21.22 Pesem godal — 21.35 Iz fo-noteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — .studio Ljubljana — 23.05 Jazz v noči SOBOTA - 26. avgusta 18.00 Vsako soboto, 18.15 Vijavaja-ringaraja, 19,15 Mo-žiček — balet, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 Ohridsko poletje (RTV Skopje) — 21.40 Nekaj novega, nekaj starega (RTV Zagreb) — 22.00 Golo mesto, 22.50 Zadnja poručila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, (RTV Zagreb) — 18.05 Mladinska oddaja (RTV Ljubljana) — 19.15 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV ; NEDELJA — 27. avgusta 9.30 Poročila, 9.35 Na cvetočih poljanah (RTV Ljub-* na) — 10.00 Kmetijska daja (RTV Zagreb) — 45 Tisočkrat zakaj (RTV eograd) — 11.30 Film za , roke (RTV Ljubljana) — 2.00 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — 15.15 Evropsko prvenstvo v kajaku (Evrovizija) -— 18.50 Poročila, 18.55 Dolgo, vroče poletje, 19.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnev-k (RTV Beograd) — 45 Cik cak (RTV Ljublja- na) — 20.50 Zabavno glasbena oddaja, 21.50 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi program: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 28. avg. 18.15 Oj, ta, vojaški boben, 18.45 Nenavaden prevoz (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni aregled (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.38 Igre brez meja (RTV Ljubljana) — 21.40 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 18.45 Znanost in mi, 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) TOREK — 29. avgusta 18.40 Slovo, 19.00 Potovanje po Aziji, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik, 20.00 Celovečerni film,' 21.30 Oddaja o kulturi, 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila (RTV Beograd) — 18.10 Rezerviran čas, 18.30 Telesiport, 19.10 Turizem (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV Kino CENTER 26. avgusta amer. barv. film KAKO JE OSVOJEN ZAHOD, II. DEL ob 16. uri, premiera jug. filma POŠLJI MOŽAKARJA OB POL DVEH ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 22. uri 27. avgusta amer. barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 13. uri, amer. barv. film KAKO JE OSVOJEN ZAHOD, II. DEL ob 15. in 19. uri, amer. film KARAVANA HRABRIH ob 17. uri, premiera zah. nem. filma UBIJALEC S TEMZE ob 21. uri 28. avgusta zah. nem. film UBIJALEC S TEMZE ob 16., 18. in 20. uri 29. avgusta zah. nem. film UBIJALEC S TEMZE ob 16., 18. in 20. uri Kino STORŽlC - 26. avgusta amer. film KARAVANA HRABRIH ob 16. uri, amer. barv. film KAKO JE OSVOJEN ZAHOD, II. DEL ob 18. uri, amer. CS film SREČANJE V PARKU ob 20. uri 27. avgusta amer. film KARAVANA HRABRIH ob 14. in 20. uri, jug. film POŠLJI MOŽAKARJA OB POL DVEH ob 16. uri, amer. CS film SREČANJE V PARKU ob 18. uvi 28. avgusta jug. film POŠLJI MOŽAKARJA OB POL DVEH ob 18. uri. amer. CS film SREČANJE V PARKU ob 20. uri 29. avgusta amer. barv. CS film LONDONSKI TAT ob 18. in 20. uri StražiŠče SVOBODA 26. avgusta zah. nem. film UBIJALEC S TEMZE ob 20. uri 27. avgusta zah. nem. film UBIJALEC S TEMZE ob 16. in 18. url Cerklje KRVAVEC 26. avgusta amer. film LJUBITELJ VOJNE ob 17. in 20. uri 27. avgusta amer. film LJUBITELJ VOJNE ob 17. in 20. uri Kropa 26. avgusta švedski barv. film DRAGI JOHN ob 20. uri 27. avgusta švedski barv. film DRAGI JOHN ob 17. in 20. uri Kamnik DOM 26. avgusta franc. film NEVARNA RAZMERJA ob 20. uri 27. avgusta franc. film NEVARNA RAZMERJA ob 17. in 20. uri 28. avgusta franc. film NEVARNA RAZMERJA ob 20. Jesenice RADIO 26. do 27. avgusta amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA 28. avgusta franc. barv. CS film SALAMBO 29. avgusta francoski film TIGER RAD JE SUROVO MESO Jesenice PLAV2 26. do 27. avgusta francoski film TIGER RAD JE SUROVO MESO 28. in 29. avgusta amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA Dovje-Mojstrana 26. avgusta češki film V INTIMNI SVETLOBI 27. avgusta sovjetski film KRADLJIVEC AVTOMOBILOV Koroška Bela 26. avgusta češki film ANGEL BLAŽENE SMRTI 27. avgusta amer. barv. CS film TA NORI, NORI SVET 28. avgusta francoski film TIGER RAD JE SUROVO MESO Kranjska gora 26. avgusta amer. barv. C9 film TA NORI, NORI SVET 27. avgusta češki film ANGEL BLAŽENE SMRTI VISTAL novo umetno usnje, ki prepušča zrak SOBOTA — 26. avgusta 1967 MALI OGLASI GLAS * 15. STRAN Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21058 Prod&m Prodam spalni KAVC. Oblak, Kranj-Stražišče, Šolska 4 4063 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Žablje 4, Golnik 4073 Prodam HERAKLIT 2,5 cm. Kadivec Janez, Šenčur 258 4076 Prodam KRAVO po izbiri s teletom ali brez. Jesenko', Žirovnica 89 4989 Pohištvo DNEVNE SOBE in HLADILNIK Obodi n prodam po ugodnj ceni. Klopčič Majda, šk. Loka, Partizanska 4 4095 Prodam PLAŠČE in ZRAČNICE 7a kolo — 26x1,75. C. Kokrškega odreda 5, (Račič) Kranj 4095 Prodam nov AVTO po izbiri. Naslov v oglasnem oddelku 4097 Predam SODOVE za namakanje sadja in MOPED T 12. Naslov v oglasnem oddelku 4393 Prodam levi vzidijiv ŠTEDILNIK, kombiniran z električnim in BOJLER — 50-li-trski. C. na Klanec 49, Kranj 4099 Prodam 3000 kosov strešne cementne opeke 42x32, cena 80 S din. Brezje 6 pri Radovljici '4103 Prodam KOZO, dobro mle-karlco. Strahinj 9, Naklo 4101 Prodam nove GAJBICE. Hribar Franc, Sp. Bela 10, Preddvor 4102 Prodam za polovično ceno tri dobro ohranjene emajlirane sobne PEČI Gorenje. Pevc Lenčka, škof j a Loka, C. talcev 14 4103 Prodam PRAŠIČE po 60 kg težke. Visoko 44, Šenčur 4101 Prodam tovorni AVTO »Hanoma«?, Markant-Kiper«. Vidic, Mlinska 19, Bled 4105 PRALNI STROJ — navadni, dobro ohranjen, ugodno prodam. Robnik, Tupaliče 33, Preddvor 4106 Poceni prodam OPEL-OLIMPIJO. Ponudbe poslati pod »2C0« 4107 SILOKOMBANJ »Taruf«, SLAMOREZNICO, IZRUVAČ za krompir in kombinirane GRABLJE »Bauz« prodam. Skok Franc, Ropretova 25, Mengeš 4108 Prodam nov TRAKTOR NIEBI — pogon na 4 kolesa s hidravliko 18 KM. Dolenja Dobrava 23, Gorenja vas 4109 Ugodno prodam klavirsko HARMONIKO, 80-basno, 4 registre in KITARO — na-vedno. Šifrer, Jesenice, Tavčarjeva 3 4110 Poceni prodam gozdno PARCELO v Pungratu pri Škof j i Loki 4111 Prodam enostanovanjsko HIŠO 1000 m», oddaljeno 5—6 km iz Kranja. Naslov v oglas, oddelku 4112 Prodam nova dvodelna garažna VRATA. Križan, St raži ška 28, Kranj 4113 Ncvo enodružinsko HIŠO s poslovnim prostorom in vrtom, ugodno za malo obrt v novem delu Kranja prodam. Ogled in informacije 27. -8. 67 od 9.—12. Ul. M. Pijade 14, Kranj 4114 Prodam 13 borovih »špi-rovcev«, eno strešno in 20 salonitnih PLOŠČ 1,25. Šenčur 228 4115 Prodam 430 BUTAR. Kranj-Čirče 34 4116 Prodam dvojno zastekleno OKNO (150x67) z okvirjem, FURNIR — orehova korenina bakren vzidi j iv KOTEL — 60-litnski, češke PLOŠČICE za oblogo. Ogled C. kokrškega odreda 1 4117 Prodam dvoja rabljena VRATA (210x0,96 m) in zamenjam nov elektromotor 4,5 KM za 3 KM. škof ja Loka, Klobovsova 11, telefon 85-413 4113 Prodam zrela in odpadna JABOLKA. Greta Zupančič. Kranj, Partizanska 24 4119 Ugodno predam dobro ohranjen prenovljen VW — 53, ter motorno kolo MAXI 250 ccm. Ogled možen vsak dan do vključno 3. 9. 1967. Jamnik 13 pri Kropi 4120 Prodam KLARINET. Ogled pri Podjedu Jožetu, mizarstvo. Britof 115, Kranj 4121 Prodam KRAVO po teletu. Orehovlje 16, Predoslje pri Kranju 4122 Prodam dvosobno in enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe poslati pod »JESEN« 4123 Prodam PODPORNIKE (punte) in cementno strešno OPEKO — 1000 kosov. Suha 32, Kranj 4124 Prodam SPALNICO z vložki. Naslov v oglasnem oddelku 4125 Prodam kuhinjsko OMARO, s katero je mogoče zaključiti jedilni kot. Naslov v oglasnem oddelku 4126 Ugodno prodam električni VARILNI APARAT. Bitenc, Kranj, Kidričeva 17 4127 Prodam dobro KRAVO s teličkom. Lahovče 32, Cerklje 4128 Prodam PEČ na olje feniks, betonsko ŽELEZO (7,9 mm) in 160 kosov m on ta OPEKE (12 cm). Zg. Desnica 60 4129 Prodam kuhinjsko OMARO. Likar Alojz, Potoče 23, Preddvor 4130 Ugodno prodam električni lonec za kuhanje perila. Sle-vec, Kranj, Kajuhova 12 4131 Prodam mlado KRAVO, visoko brejo in MOPED co-libri. Kranj, Predoslje 1 4132 Prodam KRAVO, dobro mlekarico s teletom. Vešter, 16, šk. Loka 4133 Prodam 4-stezni stereo MAGNETOFON philips in MOPED T-12. Suha 14, Kranj 4134 Prodam 5 okenskih teraso poličk 160 cm (punte), BALKONSKO OGRAJO in drua LES. Cirče 16, Kranj 4135 Prodam KRAVO s tretjim teletom ali zamenjam za težjo. Šmartno 11, Cerklje 4173 Prodam KRAVO po izbiri. Cerklje 35 4174 Poceni prodam MOPED. Zg. Duplje 20 4176 OTROŠKI VOZIČEK globok nemški prodam. Kranj, Gosposvetska 19 4177 Ugodno prodam skoraj novo leseno DRVARNICO in OPEKO bebrovec. Hladnik Aleš, Pševska 3, Kranj 4178 Prodam osebni avto VW — 1963 v zelo dobrem stanju. Kočar Jože, Stahovica 11 pri Kamniku 4179 PIŠČANCE — JARČKE pasme leghorn stare tri mesece prodaja vsak torek in sredo po zelo ugodni ceni VALILNICA v Naklem pri Kranju 4180 Gospodarsko poljedelsko ORODJE, premičnino zaradi selitve ugodno prodam. Godnov Janez, C. JLA I, Tržič 4181 Ugodno prodam avto ŠKODA — nov. Vprašati pri Jelenu (pri Franceljnu) Kupim GARSONJERO ali enosobno stanovanje v bloku na Jesenicah. Naslov v podružnici Glasa na Jesenicah 4136 Na Bledu kupim v družinski hiši (vili) dvo?obno ah enosobno komfortno stanovanje v nadstropju. Finž-gar, Gregorčičeva 30, Bled 4137 Kupim rabljeno cementno OPEKO (špičak). Kunčič, Zg. Duplje • 4172 KMETOVALCI! Izdelujem vse vrste gumi vozov, traktorske prikolice, enoosne s »kiperjem« ali brez, traktorske nakladalce za gnoj in gramoz, traktorske kultiva-torje, samokolnice in balkonske ograje vseh vrst. Cene vseh teh izdelkov konkurenčne. Vse izdelke delam tudi po naročilu. LAH ALOJZ sološno kovaštvo, KLANEC 13, pošta KOMENDA 4140 ELEKTRO gospodinjski SERVIS nudi hitro popravilo v delavnici in na domu. Delovni čas od 7.—12. in od 16.—19. ure. Se priporoča! Kranj, Tavčarjeva 18 4141 Dijakinji oddam OPREMLJENO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 4142 Novo enosobno STANOVANJE v Smledniku dam v najem za 4 leta. Informacije, Kranj, Zasavska 35 4143 Našla sem moško JOPICO. Dobi se Virmaše 31, Škofja Loka 4144 Zakonca brez otrok iščeta enosobno stanovanje ali SOBO v Kranju ali okolici. Dober plačnik. Naslov v oglasnem oddelku 4145 Iščem partnerja za dvojčka v Čirčah. Naslov v oglasnem oddelku 4146 Izdelujem vse vrste POCINKANE MREŽE po naročilu za vrtne ograje razne velikosti po zelo ugodni ceni. Dostava na dom brezplačna! ALEŠ Franc, ŽIČNO PLETILSTVO, Breg ob Savi 48, Kranj 4154 Oddam sobo sostanovalcu s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku 4182 Preklicu;em naročilnico št. 2079, izdala kranjska epekar-\n- na Kranj na gol« dne 24. veljavno Upokojenko sk0 ali mlajši poldansko va- ime Zup 7. 1967, za ne-4133 , starejšo žen-• iščemo za do-stvo deset me-Ocla- secev starega otn site se v popoldanskem času. Kranj, Gradnikova 4, stanovanje 10 4184 Prodam ali posodim na dom stroj za izdelovanje cementne strešne opeke (dvo-rebnik). Zupane, Šeneur 234 4185 ANDREJ PERCIC, Preba-čevo 13, Kranj, se iskreno zahvaljuje dr. Petriču za vsestransko pomoč in prizadevnost v času moje bolezni. Saj me je s svojim znanjem in trudom ohranil pri življenju. Iskrena zahvala tudi dr. Beleharju 4186 ROLETE - lesene, plastične ali platnene, lahko naročite osebno, pismeno ali po telefonu pri zastopniku ŠPI-LERJU Lojzetu, Radovljica, Gradnikova 9, tel. 70-046 4157 Mlada zakonca nujno iščeta SOBO. Dasta nagrado. Savšek, Mencingerjeva 3, Kranj 4158 STANOVANJE oddam dijakinji gimnazije. Černelič, Gregorčičeva 5, Kranj 4159 Našim dragim: Janezu, Ivanu din Rajku Kepic iz Luž 37 za praznovanje vse najlepše in najboljše, Rajku pa na skorajšnje svidenje: mama, Jože, Olga, Anka, Silvo, Radovan in Tomaž 4163 Vse najboljše tudi SNEDIC JANKU iz Orehovelj pri Kranju, vsi, ki ga imamo radi 4161 Starejša ŽENA želi zaposlitve v gospodinjstvu in varstvo otroka. Ponudbe poslati pod »Soba in hrana« 4162 Iščem enoinpolsobno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju s stanovanjsko pravico. Dam 500.000 S din nagrade ter plačam triletno najemnino. Ponudbe poslati pod »Nagrada« 4163 Vzamem otroka v VARSTVO. Kolmanič, Staretova 21, Kranj-Čirče 4164 Za enosobno STANOVANJE nudim 100.000 S din nagrade in najemnino 15.000 S din. Ponudbe poslati pod »Se izplača« 4165 Nujno iščem SOBO na Jesenicah. Ponudbe poslati v tiskarno Jesenice 4166 Iščem ZIDARJA za zunanji omet in teranevo (mav-tar). Naslov v oglasnem oddelku 4167 Dobro ohranjen bel emajliran desni ŠTEDILNIK Gorenje ugodno prodam. Kranj, Planina 31, drugi vhod 4163 Zobozdravnik nujno išče opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »Plačam po dogovoru« 4169 Pol HIŠE z vrtom, 10 minut iz Kranja, zamenjam v centru in okolici. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 4170 Prevzamem izdelovanje damskih oblek po meri na dom. Poizve se po telefonu 21-257 vsak dan ob 8.-12. ure. Naslov v oglasnem oddelku 4171 GOSTILNA pri MILHAR-JU v Šmartnem prireja za obletnico obstoja zabavo v soboto, 27. 8. 1967. Igral bo kvartet STEGEN. V nedeljo popoldan pa vrtno zabavo. Za prijetno razvedrilo bo skrbel ansambel Veseli Gorenjci. Vabljeni- 4155 KUD Trstenik priredi v nedeljo, 27. 8. 1967, ob 14. uri, zabavo s plesom. Igrali Vam bodo VESELI TR-STENIČANI. Vabljeni! 4156 UGODNOSTI: krije do 23 % — 9 kosov na m' — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi Likozar Marjan — CEMENTNI IZDELKI, Benedikova 18 (Stražišče), Kranj GLAS SPORT SOBOTA — 26. avgusta lV&t Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma Iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12,— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Tržič Priprave nogometašev Pod vodstvom trenerja Blagoje Ivanovskega so pred dnevi začeli s pripravami tr-žiški nogometaši, ki tekmujejo v gorenjski A nogometni ligi. V okviru priprav imajo v načrtu nekaj prijateljskih srečanj, gostovali pa bodo tudi v Borovljah in Železni Kapli. Treninge obiskuje 20 igralcev, ki pridejo v poštev za prvo moštvo. V njihovi sredini pa ni dolgoletnega kapetana Jaka Bahuna, ki je zaradi bolezni prenehal z igranjem. - dh V. jadranski padalski pokal Leta 1970 bo svetovno prvenstvo v padalstvu v Lescah in na Bledu V nedeljo (20. avgusta) se je na seeoveljskem letališču pri Portorožu začelo veliko mednarodno tekmovanje za peti jadranski pokal v padalskih skokih, na katerem nastopajo tekmovalci iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, CSSR, Italije, Finske, Francije, Madžarske, NDR, ZRN, Nizozemske, Poljske, Švice. Turčije, Velike Britanije, Sovjetske zveze, ZDA in Jugoslavije. V prvi disciplini s skupinskim skokom iz višine 1500 metrov so zmagali padalci iz ČSSR pred ekipama Sovjetske zveze in Francije. Jugoslovani so se morali zadovoljiti z 11. mestom. Z dvema serijama skokov na cilj z višine 2500 metrov se je v sredo končala druga disciplina petega jadranskega pokala v padalskih skokih. Po obeh serijah je v končni razvrstitvi zmagala ekipa ZDA z 2684.5 točkami pred Madžarsko 2669,3, CSSR 2667,7 itd. Jugoslovani so zasedli 10. mesto z 2616 točkami. Jugoslovanska ekipa je zmagala v tretji disciplini skokov z višine 1500 metrov s 1965.7 tečke pred Francijo (1963,1) in Avstrijo (1928.9). V skupni razvrstitvi vodi po treh disciplinah CSSR z 6511,3 točkami. Jugoslavija I. je na sedmem mestu z 6391,2 točkami. V ponedeljek (28. avgusta) bodo v Lesce in na Bled prispeli vodje ekip vseh reprezentanc, ki so tekmovali na petem jadranskem padalskem pokalu. Ogledali si bodo prizorišče in naprave, kjer bo leta 1970 svetovno prvenstvo v padalskih skokih. D. II u mer POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila rcnault R-8, leto izdelave 1967 s prevoženimi 4000 km Začetna cena 10.000,00 N din Ogled vozila je možen v Tržiču, Trg svobode št. 5. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, dne 30. 8. 1967, do 12. ure ZAVAROVALNICA KRANJ OPOZORILO sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Radovljica Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SOb Radovljica je na seji dne 24/8-1967 razpravljal o poročilu gradbene inšpekcije v zvezi z nenehnim porastom »črnih gradenj« na območju naše občine. Ugotovil je, da gre pri tem za izrazito samovoljo zasebnikov, ki so začeli z gradnjami ne oziraje se na zakonite predpise, da mnogi niti niso zaprosili za lokacijsko dovoljenje, gradbenih dovoljenj nimajo, nekaterim izmed njih pa je sekretariat za urbanizem zavrnil izdajo izjemnega dovoljenja. Pristojni oddelek za gospodarstvo SOb Radovljica je vsem prizadetim izdal odklonilne odločbe, gradbeni inšpektor jim je izdal tudi odločbe o ustavitvi del, vendar pa večina teh zasebnih graditeljev brezobzirno nadaljuje z deli. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve zahteva, da" pristojni oddelek za gospodarstvo z vsemi ukrepi zagotovi spoštovanje zakonitosti in izvajanje politike, ki jo je sprejela občinska skupščina na področju urbanizma in gradbeništva. Zaradi tega opozarja oddelek za gospodarstvo SOb Radovljica vse lastnike nezakonitih gradenj, da bo podvzel v vseh primerih »črnih gradenj« najstrožje ukrepe. Stanovanjske hiše in druge zgradbe, ki bodo zgrajene brez ustrezne dokumentacije, ne bodo dobile dovoljenj za priključek na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje niti ne bodo mogle priključiti svojih dohodov na javno cestno omrežje. Krivce bo oddelek predlagal v kaznovanje pristojnim organom. Oddelek za gospodarstvo bo pri vsaki novogradnji dosledno zahteval vso, z zakonom predpisano dokumentacijo, v nasprotnem primeru pa bo izvedel takojšnje rušenje objekta ne glede na to, če gre za objekt v gradbenem ali izvengradbenem okolišu. Skupščina občine je pristopila k urejanju urbanistične službe v občini in pooblastila Zavod za urbanizem na Bledu tudi za izdelavo urbanističnega programa, ki bo omogočil hitrejši postopek, pri izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve zato opozarja vse prizadete interesente na dosledno spoštovanje zakonitosti ker bodo v nasprotnem primeru po lastni krivdi nosili vso odgovornost in nastale stroške. SVET ZA URBANIZEM, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE SOb RADOVLJICA Jesenice Košarkarice v borbi za prvaka Slovenije Danes bodo spet oživela košarkarska igrišča. Boj za točke v prvi republiški ligi bo zlasti zanimiv za moško ekipo Jesenic, ki nikakor ne more prebroditi krize. Ta traja že od zaključka minulega prvenstva. Košarka je na Jesenicah, razen odbojke, najbolj priljubljena letna športna panoga. Ženska ekipa, ki je s svojimi uspehi v prejšnjih letih navduševala domače občinstvo, je kljub menjavi generacij spet med najboljšimi. Trenutno ima precejšnje možnosti, da ponovno osvoji najvišji republiški naslov. Velika volja, disciplina na treningih in veselje do košarke so prinesli dekletom naslov republiškega mladinskega prvaka, zdaj pa se bodo borile tudi za drugi najvišji naslov. Po zaključku spomladanskega dela tekmovanja niso prekinile s treningi. Kondicijsko so dobro pripravljene, manjka jim le prijateljskih srečanj. Večje preglavice tehnični komisiji povzroča moška ekipa. Po lanskem dobrem začetku in potem po skoraj usodnem preobratu je bilo realno pričakovati, da bo to fante streznilo, da bedo več trenirali in da bo v ekipi zavladala disciplina ter tovarištvo. Toda vse stare napake so se ponovile. Slabe priprave pred sezono in nezav-zetost igralcev so se seveda pokazale v rezultatih tekem, Moštvo, sestavljeno že iz treh generacij igralcev, z nekaterimi poznanimi imeni Preberite mimogrede # Vaterpolisti kranjskega Triglava bodo od 27. do 31. avgusta igrali v Splitu, kjer bo v teh dneh drugi del turnirja II. zvezne lige. V prvem delu, ki je bil konec julija na Korčuli, so Kranjčani presenetljivo zasedli četrto mesto. 0 Potem, ko ga je vodstvo NK Olimpija obvestilo, da v letošnji sezoni na računa z njim, je nogometaš Mlade-nović sprejel mesto trenerja pri kranjskem Triglavu. Mlade igralce Triglava bo treniral leto dni. Zaradi Mladeno-vičevih dolgoletnih izkušenj si od njega v Kranju mnogo obetajo. 0 V prijateljski košarkarski tekmi na Jesenicah je ljubljanski Slovan premagal domače moštvo z rezultatom 69:45 (polčas 32:27). Tekma med ženskima vrstama obeh klubov pa se je v podaljšku, po enakovredni igri obeh ekip, končala z zmago Jese-ničank 66:63 (20:26, 60:60). slovenske košarke v svoji sredi (brata Senčar, Jeraj), je od tekme do tekme nihalo v formi. Že v prvih srečanjih je bilo čutiti pomanjkanje borbenosti in volje do zmage. Moštvo se je znašlo na dnu lestvice, v borbi za obstanek v ligi. Drugi kandidat za izpad iz lige je Elek-tra iz Šoštanja. Tehnična komisija je pravilno sklepala, da bodo priprave na jesensko sezono odločilne in zato sklenila, da mora moštvo odigrati nekaj prijateljskih srečanj. Le-teh je bilo sedem. Na tekmah so preizkusili vse igralec, ki bodo sodelovali v jesenskem delu tekmovanja. V moštvu je vključenih tudi pet najboljših mladincev. Razpored prvenstvenih srečanj daje precej upanja, da bo moštvo z zmagami na domačem igrišču osvojilo zadostno število točk in tako še naslednje leto igralo v prvi republiški ligi. V bodoče pa za igralce gotovo ne bo problemov, saj se v dveh mladinskih moštvih že pripravlja nekaj dobrih mladincev, ki bodo lahko obdržali klub v prvi ligi. L. K. POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila škoda 1000. MB, leto izdelave 1967 s prevoženimi 4600 km. Začetna cena 5.500,00 N din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Kranj v Kranju — Kidričeva c. 40. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, dne 30. 8. 1967, do 12. ure ZAVAROVALNICA KRANJ Obrtno podjetje Komunalni servis Jesenice nudi prebivalcem Kranja in okolice kvalitetne usluge kemičnega čiščenja prek svoje zbiralnice v Kranju pri Cenčiču Na skali 4 KŽK Kranj — delovni prostor VRTNARIJA Zlato polje OPOZORILO Opozarjamo, da je na vseh javnih zelenicah, ki jih vzdr/.uje vrtnarija, prepovedana košnja in odvoz trave