LETO I.
LJUBLJANA, 8. DECEMBRA 1923.
STSV. 57.
ORJU
W
NACIONALISTIČNI ORGAN
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din, za celo leto 48'— Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posanseana številka Dm 1'50.
Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GALZINJA.
IZHAJA VSAKO NEDELJO.
REDAKCIJA IN ADMBfiSTRACIJA: Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Jugo slovenska žena.
Govor sestre Zore Iskrove na sestanku gorenjskih Orjun dne 2. decembra 1923
SESTRE! BRATJE!
Štejem si v prijetno dolžnost, da pozdravim navzočo skupščino v imenu ženske sekcije Orjune v Radovljici.
Prejmite pozdrav od jugoslovenske žene, ki se dviga iz svoje letargije in zahteva svoj delež na nacijonalnem delu; žene, ki je polna vere, nade in optimizma, žene, ki razumeva veliki čas in veliko nalogo svo jo.
Jugoslovenska žena govori kot nacionalistka. Izpodbija načelo, ki prevladuje v javnosti, da je naša žena v mnogem pogledu brez orijen* tacije, nestalna, skeptična, da je njena navdušenost samo trenutna, ki se kmalu poleže in zaspi. Jugoslovenska žena, kolikor je pripada inteligenci, se prav dobro zaveda svoje naloge, da mora sodelovati pri procesu stvoritve pravega jugoslovenstva, ki je spas naše d omot vine. Njena naloga je, širiti idejo jugoslovenstva med svoje vrstnice, med one, ki so zastrupljene s predsodki, s plemensko mržnjo, med one, ki so konservativne in zato tem nedostopnejše nacijonalni ideji.
Jugoslovenska majka vzgaja kot prava majka Jugoviča sinove junake.
»Ne rodi ih, da leže na meku dušeku, več da brane zemlju od dušmana.«
Mehka je njena duša, vroč je njen objem, ko objema sina ob slovesu v svet, da širi in se bori za idejo očetov, ki so izkrvaveli za svojo, do smrti ljubljeno zemljo. Ne bo se umirilo majčino srce, dokler ji ne prinese sin zlate oranže z osvobojenih primorskih tal, dokler ji ne pošlje vriskajočega pozdrava tam od Gospe Svete...
Ponosno se bo vzravnala in zaklicala v svet: moj sin je bil, ki mi je prinesel zlato oranžo iz Primorja, glas mojega sina je bil, ki je zavriskal tam pri Gospe Sveti. O, kako dobro ga bo spoznala, kako ga bo blagoslovila njena tresoča roka!
Vdano bo gledala v bodočnost in štela srebrne niti na glavi. Svojo nalogo je izvršila — z mirnim srcem bo legla v zemljo, napojeno s krvjo očetov. Poslednji smehljaj na njenem obrazu bo pričal, da je izvršila svojo nalogo, ko je rodila in vzgojila sinove junake, ki so
»kao zdravo sveže drvo u pokrčanoj grudi,
od vjetra razdragano, od sunca obasjano, od rose orošeno.«
A če polože njeni sinovi svoje mlado življenje na žrtvenik dot movine — jugoslovenska majka ne bo zaplakala, kakor ni plakala majka Jugoviča, ki jo je bila vzvišena misel, da je posvetila življenje svojih sinov veliki ideji, dvignila nad vso njeno bolečino.
»Kad su odlet jeli ptiči ždrali, ostali su ptiči ždraloviči, ona če hranit ptiče ždraloviče, njeno pleme pogiriuti neče.«
Jugoslovenska majka! Kdo izmeri globino Tvoje ljubezni, kdo veličino Tvojega heroizma!
A ne samo kot mati, jugoslovenska žena se udejstvuj tudi kot sodelavka na kulturnem polju, kot propagatorica nacijonalne ideje med mlačneži! Izpopolnjuj svojo izobrazbo in živi z duhom časa! V težkih trenutkih, ko se blati ono, kar je vsakemu Jugoslovenu najt svetejše, ne ostani pasivna, temveč brani in zagovarjaj! Sad tvojega tihega dela naj bo v strah in trepet nasprotnikom. V tvojem čustvot vanju, jugoslovenska žena, naj živi nacijonalna zavest, ki naj dviga, navdušuje in vleče za seboj!
Bodi močna med močnimi, zavedajoč se, da se bratje na tvoji desni in levi in cela vojska za teboj bore za ono, za kar se boriš tudi til
Vi pa, bratje, imejte zavest, da so vaše sestre z vami v vsakem trenutku, da njihovo navdušenje ni le hipno, ampak žareč plamen, ki ne ugasne nikdar.
Slovensko kulturno delo In lui^slovenski nacionalizem.
Čudna je površnost nekaterih ljudi, ki se jim tolikanj mudi napraviti črto pod ves mnogoterih in komplicirani proces našega nacionalnega nastanka. Peter bi se najrajši zadovoljil s političnim edinstvom, dočim smatra kulturno ujedinjenje za nevažno stvar; Pavel hoče tudi edinstvo duhov in celo enotnost jezika, oboje pa se mu zdi tako lahko dosegljivo, da bi najrajši oživotvo-ril svoj ideal z naredbo in da togotno zmerja vsakogar, kdor noče ali ne more v skok slediti njegovemu Pozivu.
Obe stališči sta zmotni. Na krivi Poti so tisti, ki izkušajo omejiti ujedinjenje na to ali ono polje, in tisti, ki ga sicer zahtevajo v celoti, pri teni pa pozabljajo, da je nastajanje jugoslovenske nacije zgodovinski Proces, za katerega so merodajni Predvsem zakoni razvoja. Učinkovanje teh zakonov lahko podpiramo s Plodonosnim, vestnim in smotrnim delom, lahko ga ščitimo pred zlobnimi motnjami, lahko ga s silo pospešujemo povsod, kjer morejo roditi trda sredstva dobrodejne posle-
dice; ne moremo pa ga izsiliti tam, kjer priroda stvari prepoveduje silo; ne moremo končno v nasprotju s sporedom prirode samovoljno določati aktualnosti poedinih faz in etap tega razvoja. Zlasti glede kulturnega in jezikovnega ujedinjenja je treba ugotoviti, da pojavi konservativne retardaclje daleko ne škodijo dosegi končnega cilja toliko kakor lahkomiselno in nestvarno forsira-nje. Pomislimo le na zlo, ki ga je zakrivilo pri nas v Sloveniji šušmar-sko pospravljanje »plemenske« kulture, neučakano podčrtavanje jezikovnega vprašanja in kratkovidno izigravanje znane »kulturno-delav-ske« afere!
Mi nacionalisti mislimo, da bi bile dosedanje in bodoče žrtve za politično edinstvo preskopo poplačane, ako nam ne bi obrodile tudi duhovne svobode in nas ne bi storile velike kulturne nacije, ki bo na vekomaj odrešena nemoči in nepopolnosti svojih treh plemenskih korenin. Zato je naš cilj integralno, ne samo politično, ampak tudi kulturno edin-: sivo; zato se ne plašimo govoriti o
jezik, edinstvu, s katerim upamo, da ! bo nekoč priroda venčala naš har- j monični razvoj. Ker pa upiramo j svoje oči naravnost v uspeh in iščemo realne zmage, ne gest, parad in slepilnih improvizacij, zato je potreba, da uporabljamo in priporočamo, kakor povsod, tudi tu le tisto pot in tista sredstva, s katerimi moremo čim najpraktičneje in najsigurneje doseči kar najpopolnejši rezultat.
Duhovno življenje m z njim duhovno ujedinjenje predpostavlja eksistenco, utrjenost in strnjenost materijalnih temeljev nacije. S tem spoznanjem je ugotovljena prevladujoča važiiost politične, gospodarske in socialne konsolidacije, ki je pričakuje domovina od pravilno usmerjenega nacionalističnega po-kreta. Naj nam bo kulturno edinstvo še tako drago, naj še tako radi sanjamo o skupnem jeziku, vendar si moramo priznati, da je laglje možna Jugoslavija s tremi plemenskimi kulturami in dvema književnima in uradnima jezikoma, nego kulturno in jezikovno edinstvo v državi, ki jo stresajo neprestano politične, gospodarske in socialne krize. Ako tedaj uredimo svojo nalogo po etapah, moramo nujno postaviti kulturno vprašanje v drugi, jezikovno v tretji red.
S to določitvijo aktualnosti nikakor ne zanikavamo velikega pomena kulturnega edinstva. Narobe: vsaka iskrica skupne kulturne zavesti je za nas tehten činitelj in dragocena zaveznica pri reševanju neposrednih zadač. Kar tedaj moremo storiti za kulturno ujedinjenje in ju-goslovensko nacionalno kulturo, je treba storiti brez odlašanja. Toda kot praktični ljudje se vprašujemo najprej; kako hočemo vobče oživo-tvoriti nacionalno kulturo? Kulturnega dela in kulturnih rezultatov je v Jugoslaviji povsod dovolj; vse to pa sega še daleč nazaj, sloni na dosedanjih tradicijah in nosi deloma še plemensko etiketo. Ali naj svoje tri »plemenske« kulture kratkomalo zanikamo in demoliramo ter zgradimo namesto njih novo, ad hoc ustanovljeno nacionalno kulturo? Ali naj jih smatramo za prirodne temelje, za masivne stebre, na katerih naj zraste zgradba našega hrama in nad katerim naj se čim preje strne mogočna kupola jugoslovenske duševnosti? Kot pametni ljudje se pač menda odločimo za drugi recept!
Praktično tedaj sledi, da je jugo-slovensko kulturno delo vsako dobro kulturno delo, ki. ga opravljaš v kateremkoli koncu jugoslovenske zemlje, ako ga opravljaš z ljubeznijo do jugoslovenske nacije in z vero v njeno duhovno bodočnost. Bodimo nekoliko širokodušni in priznajmo še to, da je ta ljubezen in ta vera pri ogromni večini naših kulturnikov izven dvoma; tudi pri tistih, ki jih na žalost ne moremo šteti med nacionaliste. S tem pa je hkratu rečeno, da so naše kulturne prilike z nacionalnega vidika v razmeroma povoljnem stanju. Kar moremo danes imeti, imamo; treba je le, da olajšamo in podpremo kulturno delo povsod, brez ozira na momentano politično orijentacijo njegovih zastopnikov, da skrbimo za ustvarjanje čim intimnejšega duhovnega stika med poedinimi kraji države in da izgradimo široko razpredeno žilje, po katerem se bo razlivalo kulturno bogastvo naše nacije s severozapa-da na jugoiztok in narobe.
Čim več nesebične nege bo posvečala politična jasnost naši znanosti, književnosti in umetnosti, tem večja stvarna in čuvstvena nujnost bo gnala tudi najbolj skeptične kulturnike v objem nacionalne ideje. Za jugoslovensko stvar, za kulturnike same in za občo perspektivo naše nacionalne kulture bi bilo sicer idenlnb, ako jim zvclfč' ■ nosti te ideje ne bi b»io hebu štii deiuonstii-
rati. Toda če nam resničnost ne nudi ideala, nam ostavlja upanje v bodočnost; ako nimamo tistega, kar bi želeli, ne razbijajmo tega, kar je. Mi, ki smo danes ogromna večina v nacionalističnih vrstah, smo s srcem doživeli svojo resnico v tistih letih, ko je mladost najbolj dovzetna in najbolj velikodušna; večina mož, ki danes predstavljajo slovensko kulturno delo, je prebila svoja mlada leta ob manj ugodnih okol-nostih in je našla svojo uteho in živ-ljensko nalogo v delu kot takem. Mi smo pokoler.je borcev, oni pokole-nje delavcev; »kulturni delavec« je mnogo pomembnejša in mnogo ča-stitljivejša beseda, nego bi se zdelo po izvestnih časopisnih člankih in polemikah zadnjih let, ki si jih naša j žurnalistika najbrže sama ne šteje več v odliko. Mi hočemo cilj — slovenski kulturniki hočejo tisto, kar bo soizraženo v tem cilju; v bistvu stvari se strinjamo, kakorkoli se razhajamo v metodah. Mi hočemo veliko nacionalno kulturo in se borimo za njene predpogoje — oni delajo za to kulturo, pa naj si stokrat domišljajo, da delajo za manj!
Jugoslov. nacionalizem bo moral v svoji praksi popraviti marsikatero napako, ki je bila zagrešena pred njegovim organiziranim nastopom; zlasti pa bo točno ločil kulturnika politika od kulturnika kot takega, tudi ako sta ista oseba. Prvi more najti v nas dosledne, a poštene nasprotnike; drugemu bomo radi priznali, da je njegovo delo, kjerkoli ustvarja trajne duhovne vrednote, eo ipso pozitivna postavka v našem računu; zaupaje v neizbežnost svoje resnice, ga bomo izkušali uveriti, da mu pred njenim pragom ni treba zatajiti ničesar, kar je ljubil in za kar je trpel.
Ako smo odločeni izvojevati svojo voljo v političnih in socialnih zadevah z naglimi, absolutno učinkovitimi sredstvi, smo odločeni zato, ker v teh točkah ne utegnemo čakati; to so temelji, katere je treba postaviti takoj, četudi za ceno velikih žrtev. Tem večja pa more biti strpljivost iskrenega nacionalizma povsod, kjer jo nasvetuje priroda stvari, tako n. pr. v kulturi. Ustvarjajoči duh ne trpi sile: on jo tudi lomi. Jugoslovenski nacionalizem tedaj ne more odobravati metod, ki indirektno pospešujejo zlorabo kulturnega dela in pomagajo kovati iz njega orožje proti edinstvu nacije. S tem merimo na patološko kampanjo, ki jo vodi profesor dr. Ilešič — v naših organizacijah uradno neznana oseba, že leta in leta proti najuglednejšim slov. kulturnikom, zlasti pa na fantastične obdolžitve, katere je izrekel nedavno tega v beograjski reviji »Misao«. Ti in podobni napadi so izpodkopali temelje intimnemu sodelovanju med nacionalno usmerjenimi političnimi strujami in predstavniki slovenskega kulturnega dela; nagnali so te može v konservativno defenzivo in ojačili prestiž separatističnih političnih kača-kov. Ostro in glasno je treba povedati, da se takšno kvarno početje ne more in ne sme vršiti pod nacionalno etiketo. Nacionalistična borba se legitimira s pozitivnimi - rezultati; metode profesorja Ilešiča pa morejo koristiti samo njegovim osebnim namenom, so tedaj i praktično i etično nenacionalistične, nejugoslo-venske. Zato naj se nihče ne čudi, da smo primorani rezko začrtati mejo med takim absurdnim sabotiranjem kulturnega dela v Sloveniji in med odločno, časih brutalno, a vedno odkrito, vedno smotrno in stvarno taktiko jugoslov enskih nacionalistov!________________________<—
Zahtevajte povsod samo
„IDES“ antracen črnilo
katero ie v korist »Jugoslovenske Matice".
Orjimašid proces v Mariboru.
Dne 23. in 24. novembra 1923 se je pred mariborskim okrožnim sodiščem vršila glavna obravnava zoper Orjunaše, ki so bili obdolženi napada na Cirilovo tiskarno; Vladimir Štoka, Jakob Pavičič, Ivan Škerjanc, Emil Kobal, Zmagoslav Hren, dva Jurkoviča, Janko Tev-žič in Sanko Bole, so bili obdolženi, da so oboroženi s samokresi vdrli v Cirilovo tiskarno in, da bi se maščevali, razbili v zlobnem namenu tiskarske stroje Cirilove tiskarne. Inženir Vcdernjak je bil obtožen, da je to dejanje napeljal, Ogrizek oba Hlebša, Sušnik, Bregant, Juro Jurkovič, Sertič, Vuga iy Stiplovšek pa, da so v to svrho stražili okoli Cirilove tiskarne. Razven Štoke, Pavičiča, Tevžiča in Juro Jurkoviča ter Stiplovšeka so bili pri razpravi navzoči vsi obdolženci. Zagovarjali so jih gospodje doktorji: Kukovec, Šnuderl, Rosina, Slokar, Boštjančič, Lipold in Miiller. Senatu je predsedoval sodni svetnik Guzelj, prisedniki so bili dvorni svetnik Fon, višji sodni svetnik Sterger in sodni svetnik Zemljič. Državno pravdni-štvo je zastopal namestnik dr. Zor-jan. Za razpravo je vladalo v Mariboru velikansko zanimanje in oba dneva je bila dvorana nabito polna občinstva iz vseh slojev. Začetkom razprave se je izločilo postopanje zoper Štoko in Pavičiča. Dr. Šnuderl je imenom zagovornikov proti izločitvi Štoke protestiral, češ, da se opira tožba v dokaz proti ostalim obtožencem ravno na izpovedbo Štoke, ki jo pa ta pri razpravi lahko spremeni in jo tudi namerava spremeniti. Protestiral je tudi proti združitvi neke druge zadeve. Senat je ta predlog zavrnil. Obtožcnci so se zagovarjali, da so nedolžni, ter da sia jih policijski nadsvetnik Kerše-van in preiskovalni sodnik Kramer z obljubami, da bodejo izpuščeni, če kaj povedo, pripravila do tega, da so kratkomalo stavljena jim vprašanja potrdili. Ko bi se pa bila morala zaslišati priča Grom, ki je večino Orjunašev navedel policiji kot storilce, da bi dobil v »Straži« razpisano nagrado, je izzvala veliko senzacijo njegova izjava, da se pričevanju odpove, ker bi mu bilo to v sramoto. Za zagovornike je nato dr. Šnuderl predlagal, da se naj dovoli tej priči odpoved pričevanja. Senat je temu predlogu ugodil, ugodil je pa tudi predlogu dr. Rosine, da se naj tudi policijska izpovedba Gromova ne prečita. Na ta način je bila ta nevarna priča ubita. Dr. Lipold je predlagal tudi, da se naj napravi preizkušnja na licu mesta, koliko časa se rabi za tako akcijo iz »Narodnega doma« v Cirilovo tiskarno in nazaj. Senat temu predlogu ni ugodil, pač pa je ugodil predlogu dr. Slokarja na zaslišanje drugega preiskovalnega sodnika drja. Pich-lerja, ki je potrdil, da je Ogrizek hotel svojo prvotno izpovedbo preklicati. Predlogu dr. Kukovca, da se naj on zasliši o tem, da je zadeva bila spontana, se ni ugodilo. Ko je bil zaslišan duhovnik dr. Jerov-šek in je pod prisego izpovedal, da izgubi Cirilova tiskarna na izgubljenem dobičku, ker je en stroj stal 6 tednov, 35.000 Din, je eden izmed zagovornikov napravil opazko: »To bo zanimivo za davkarijo,« kar je izzvalo mnogo smeha. Prisegi dr. Jerovška res niti senat ni veroval, ker so prisodili Cirilovi tiskarni na izgubljenem dobičku le 18.000 Din. Prvo predpoldne je minilo z zasliševanjem okoli 23 prič. Popoludne je minil s čitanjem izpovedb nevabljenih prič. Drugo dopoludne pa je bilo rezervirano za govore državnega pravdnika dr. Zorjana in zagovornikov.
Stran 2.
»O R J U N A«	Stev.	57.
irMMffnumaratBafBfs sem
s sj| iuic9h ‘vNvrranri siAOivNaaa 'O
VNIAODIU VMSr»M9dft9®!t
Po svojem plaidoyerju je državni pravdnik dr. Zorjan, ki je vso razpravo vodil nad vse taktno, na kratko utemeljil svojo obtožbo z glavnimi argumenti iz obtožnice. Od zagovornikov je prvi govorU dr. Kukovec, ki je v daljšem političnem uvodu slikal vzroke, zakaj so nastale v Mariboru tako napete razmere. Ko pa ga je hotel državni pravdnik prekiniti, ker se je zagovornik lotil državnega pravdnika dr. Grassellija, jc dr. Kukovec zaklical: »To je političen proces! Iz politike ste ga naredili in če hočete s politiko končati, mi vzemite besedo!« Končno je povdrajal, da nobena krivda ne more zadeti njegovega varovanca inženirja Vedemjaka. Kot drugi je govoril dr. šnuderl. Navedel je proces poljskih socijalistov in zagrebški veleizdajniški proces kot primer za to, da nastane ob prehodu stare dobe v novo vedno kriza izpremembe. Taka kriza je tudi vzrok, da je nastal ta proces in čez leta bomo gledali nanj z istimi očmi kakor gledamo na imenovana procesa, ko je danes socijalizem sam ob sebi dopusten in zveza s Srbi čisto naravna. Poudarjal je, da so bili pred^ letom in pol v isti dvorani oproščeni madžarski špijoni, četudi so v preiskavi vse priznali. Ker pa se je ugotovilo, da ta preiskava ni bila jasna, se je sodišče postavilo na suvereno stališče svoje neodvisnosti in jih oprostilo. Navajal je na to vzroke, zakaj tudi ta preiskava ni neoporečna^ ter zato predlagal, da se je ne uvažuje. Dalje je v detajlu obravnaval dokazno gradivo. Dr. Rosina je kot tretji zagovornik v lepih besedah tolmačil pravila Orjune, zlasti § 2. in z njemu lastno ironijo bičal obtožnico. Iz svojega bogatega poklic-
nega in političnega izkustva je podal tehtne razloge za oprostitev vseh Orjunašev. Celo za odsotnega Tevžiča, ki ni pooblastil nobenega zagovornika, je dr. Rosina navel v obrambo tehtne razloge.
Nadaljni zagovornik dr. Slokar je v ostrih besedah ožigosal postopanje policije in sodnika Kramerja ter se lotil ocene dokaznega gradiva svojih varovancev. Dr. Boštjančič je opisal na dveh slučajih gorje naših rojakov v Italiji. Opisal je požig »Narodnega doma« in Marezi-ganski proces, za koje ni bil od ta-mošnjega sodišča nihče od storilcev kaznovan. Ne zahteva sicer enakega postopanja naših oblasti, zahteva pa, da osvoji sodišče tisto široko stališče, ki je potrebno za presojo takih pojavov, ki niso drugo kakor rezultat gibanja mas. Kot zadnji zagovornik je nastopil dr. Lipold, ki je v bistvu razložil sodišču, kako stališče naj zavzame napram Orjuni ter predlagal za svoje varovance oprostitev.
Po dveurnem posvetovanju je objavil predsednik sodbo, glasom katere so popolnoma oproščeni Škerjanc, Kobal, Hren, oba Jurkoviča, Bregant, Sertič in Vuga, obsojeni pa so bili Sušnik na dva meseca, Ivan Hlebš na 6 mesecev, Anton Hlebš, Adolf Ogrizek in Stanko Bole vsak na 3 mesece ječe. Inženir Ve-dernjak je bil obsojen le radi nošenja orožja na 100 Din globe. Vsi obsojenci in državni pravdnik so prijavili ničnostno pritožbo. To je objektivno poročilo razprave. Vzbujati o tem reminiscence in pretehtavati zadevo, pa se pripušča komentatorjem. — Komentar prinesemo ob izidu vzklicne obravnave.
Proslava ujedinjenja.
Na narodni praznik dne 1. decembra je ljubljanska organizacija priredila lepo uspelo proslavo, ki je donesla Orjuni lep moralni in gmotni uspeh.
Slavnost se je otvorila ob pol 21. uri z deklamacijo A. Gradnikove pesmi »Ujedinjenje«, ki jo je z razumevanjem in toplim poudarkom prednašala sestra Veljka Ekarjeva. Pesnik nam je dal drage volje na razpolago to svojo prekrasno pri-godnico in prireditveni odsek jo je dal natisniti v obliki dopisnice ter se je cel večer pridno razpečavala.
Kot drugo točko je govoril brat Kralj slavnostni govor, ki ga prinašamo v celoti:
Dragi bratje in sestre!
Slavlje narodnega ujedinjenja je za nas vsako leto z nova povod najvišje radosti in najgloblje žalosti.
Radujemo se, ker nam je po en^jstvekovni, trdi temi hlapčestva zasijalo solnce svobode, da je minila sramotna doba našega tisočletnega robstva, da smo kot svobodni ljudje nastopili dedščino, ki so nam jo pripravljala in zbirala nešteta pokolje-nja prednikov v mukah in znoju, v
solzah in krvi, v trpljenju in tlaki tujim gospodarjem.
Neprekinjena veriga oholega tujega nasilstva nad našim narodom se vleče od junaka Ljudevita Posavskega preko Matije Gubca, z razbeljeno železno krono ovenčanega prvega jugoslovanskega kralja, vse do nedavno minulih dni, ko je naše trpljenje zašumelo preko prepolne čaše. Baš v tej usodni uri pa je bila zlomljena za vselej sila naših tlačiteljev Nemcev, Madžarov in Turkov. Planili smo razigrani veselja v svobodo in smo skoraj pozabili žrtev, ki so jih vekove doprinašali naši najboljši ter zidali trden temelj današnji naši domovini. Na preliti krvi naših junakov vseh vekov temelji naša svoboda, ki se je radujemo; zato pa nam v najvišji radosti kane
v	dušo kaplja grenke žalosti.
Mrtvi so, toda njih spomin živi med nami in bo živel vekomaj, kajti najlepše in najdragocenejše iz vse krasote in vsega bogastva, kar za-more roditi zemlja, je mož, ki pogine v borbi za domovino, za srečo in blagor bodočih pokoljenj.
Ti junaki so premagali vse tež-koče, ki so nam jih tirani postavili
pred spoznanje, da smo iz vekov na vekomaj eno: od Gospesvete do Soluna, od Soče do Vardarskih bregov.
Uverjen sem, da govorim iz srca vsem navzočim, ako vsmerim besede zahvale in časti še posebno na naš jug, v junaško Šumadijo, zibelko današnje naše velike domovine.
Od tam, bratje in sestre, se je vzdignila misel svobode; majhna kot gorčično zrno se je razrastla v mogočno drevo in vzela večino naroda v svoje okrilje. Tam so se rodili junaki, kojih imena so zvezana s slavnimi zmagami pri Kumano-vem, ob Bregalnici, na Cer-planini in na Kajmakčalanu; oni so šli krvavo pot preko sneženih vrhov albanskih planin, oni so lili svojo kri na vseh bojiščih za našo svobodo. Njih ogenj je preveval srca in duše naših dobrovoljcev, ki so se odeli v Do-brudži in na Solunskem bojišču v nesmrtno slavo ter umirali za svo bodo našo in naših bodočih pokoljenj.
Iz tega plemena je vstal rod Ka radjordjevičev, ki je prvi dvignil prapor upora, ki se je širil vse do današnjih dni. Iz tega rodu je vzišel blagopokojni naš kralj Peter Veliki Osvoboditelj, ki je zaključil prvo fazo osvobojenja in ujedinjenja našega naroda!
Na nas pa je, da to delo nadalju jemo, da pripeljemo v naročje Jugoslavije tudi zadnje selo, kjer se govori in poje v našem jeziku. Izkazati se moramo vredne potomce velikih dedov, ki so hodili pot trpljenja za našo srečo in svobodo.
Naša severna meja nam kaže krvavo rano, ki ni zaceljena, dokler ne sede na gosposvetski vojvodski stol junak iz rodu Karadjordjevičev ter z mečem naznani, da je prevzel dedščino, ki mu gre iz pradavnine!
Zapadna meja je ena sama od prta rana, ki nam po nji uhaja srčna kri, dokler ne pokažemo oholemu tujcu njegovih naravnih meja. Go rica in Trst ter kršna Istra čakajo deleža svobode, ki jim gre tako kot nam!
Zader in Lastovo, Skader, Voden, Kostur in Lerin so naši, tam se govori naš jezik, v temelje teh mest je zazidana naša sraga in naša kri. Prodreti moramo do Jonskega in Egejskega morja, izpreobrniti moramo brate Bolgare k naši misli, da se preko Črnega morja zvežemo s slovansko Rusijo, ki hrani v sebi neizčrpne zaklade slovanskega duha in neizrabljeno mlado silo ekspanzije slovanskega plemena.
Ogromna zadača je, ki smo jo podedovali po herojih — ustanovni-kih narodne naše države. Iz zevajočih žrel grobnih jam nam kličejo z glasom groma:
Umrli smo, da služimo domovini. Mi nismo zahtevali, da jo prej otipljemo z rokami kakor nejeverni lo-maž; nismo se vpraševali kako naj bo urejena. Da ste nas vprašali, kakšno hočemo domovino, nas,^ ki smo bili silni, edini in nerazdružlji-
vi	v svojem bojnem poletu, gotovo »i Vam odgovorili, da bodi edina,
nedeljiva in močna: takšna, da je ne zruši noben vihar. Jezik mučenikov je vedno enak: jezik žrtve. Misel mož je vedno ena: misel časti. In stvar junakov je vedno ista: stvar domovine! Živi ti, narod, za tisto, za kar smo mi korakali v smrt! Živi za domovino in pomni: prvo kar spaja človeka z domovino, je dolžnost. Zakaj domovina ima pravico zahtevati, ne da bi dajala: zahtevati v ime bodočnosti, v ime pokoljenj, ki pridejo za vami.
Tvoje edinstvo, narod, je tvoja prva dolžnost, je temeljni kamen domovine.
To je, bratje, oporoka, ki nam je ostala obenem s pridobitvami osvobojenja po naših dedih. Vršiti in do-vršiti to oporoko je naša najvišja dolžnost. Neosvobojene brate osvoboditi je zahteva naše časti in našega narodnega ponosa.
Temu cilju posvetimo vse svoje moči z geslom:
To hočemo, to moramo, to bomo! Te navdušujoče besede so našle silnega razumevanja med poslušalstvom, ki je govornika prekinjalo s frenetičnim ploskanjem in pritrjevanjem.
Po tem govoru je godba zaigrala državno himno ter je bi s tem zaključen oficijelni del proslave, nakar je sledila neprisiljena intimna zabava s plesom, ki je trajala vse do podaljšane policijske ure.
Proslavo je počastil s svojo navzočnostjo g. generalni konzul ČSR dr. Otokar Beneš s številnimi za-
stopniki tukajšnje čsl. kolonije. Bila so tudi odlično zastopana narodnoobrambna društva: »Gosposvetski Zvon« po gg. dr. I. C. Oblaku in Ant. Brandnerju, bivšem drž. poslancu, »Jadranska Straža« po g. dr. Debelakovi in g. dr. Zbašnikovi; naši vrli dobrovoljci pa so posetili našo prireditev z deputacijo 4 članov. »Sokol« je bil obilno zastopan, saj je malo Orjunašev, ki bi ne bili obenem člani Sokola.
Uspeh, ki smo ga dosegli s prireditvijo, nam priča, da se simpatije do naše organizacije utrjujejo v vseh slojih našega naroda. Dnevnika »Jutro« in »Slovenski Narod« sta prinesla simpatična opisa naše proslave, kar smo posebno za »Slov. N.« vzeli z zadovoljstvom na znanje, ker smo uverjeni, da so s tem pokopane vse diference, ki so še nedavno kalile dobre odnošaje med nami in Nestorjem slovenskega časopisja.
K lepemu uspehu slavnostim zabave je v odlični meri pripomogel salonski orkester Sokola I., ki je tako precizno izvajal koncertne in plesne komade, da mu je le častitati na tako dovršenem izvajanju.
S Prireditveni odsek se bo še posebej zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri prireditvi, kot kronisti pa ne moremo ostaviti neomenjeno, da nam je vrtnarsko udruženje poslalo množico cvetk s pripombo: »Za našo Orjuno zmirom in zelo radi brezplačno.«
Pmslava niedmle^ia w Radovliici.
Orjuna v Radovljici je 1. in 2. decembra praznovala obletnico ujedinjenja s proslavo v Sokolskem domu, združeno z zborovanjem gorenjskih Orjun. Prireditev je uspela v vseh ozirih sijajno, čeprav je bila bojkotirana od naših »zavednih avtonomistov«. Zato so pa tem sijaj-neje proslaviti ta naš največji narodni praznik nacijonalisti sami med seboj.
V soboto ob 8. uri zvečer se je začela proslava z igranjem naše koračnice »Orjuna naprej«, ki jo je igral sokolski salonski orkester pod vodstvom br. Patika. Nato je govoril tajnik radovljiške Orjune, br. Dane Čebulj. Pozdravil je navzoče v imenu organizacije, pozdravil vse tiste, ki so in ostanejo Jugoslovani. Ostro pa je obsodil vse one naše sovražnike, ki vidijo svoj spas^ edinole v razpadu naše države. »To so naši največji sovražniki, hujši kot sovražniki onkraj mej, kajti, oni bi proslavljali današnji praznik le tedaj, ako bi raz naših hiš vihrale čr-no-žolte zastave, zastave preteklosti, po kateri še vedno jočejo; slavili bi praznik, če bi se praznoval v senci italijanske trikolore ovite z vatikanskimi barvami.
Toda mi ne računamo, da bodo ti naši nasprotniki slavili 1. december kot rojstni dan Jugoslavije. Ne! Predobro jih poznamo. Zapisane jih imamo v knjigi obračunov, in prišel
bo čas, ko bomo odprli te knjige in predložili neplačane račune ...«
Govornik je nato v lepih besedah orisal zgodovino našega naroda. Skozi stoletja so se vrstili trpljenja polni dogodki do prevrata. Ko smo pa dosegli svobodo, nam naša po-vestnica oznanja nova ponižanja in sramoto, ki smo jo zakrivili mi sami
—	Koroška in Rapallo. — Zgubili smo stotisoče svojih rodnih bratov, ki sedaj doživljajo dan za dnem Golgoto. Zato pa 1. december naci-jonalistom ni praznik čistega veselja in radosti, zato bo 1. december, dokler ne bomo osvobodili Gospe Svete in Primorje, dan prisege, da Koroške in Primorja ne bomo pozabili, kajti te naše rane na severu in zapadli so tako strašne, da ne bomo prej zdravo telo, dokier se ne zacelijo. Prišel bo dan, ko nas bo klical naš junaški kralj in takrat se bomo dvignili tudi mi nacijonasti, da ponesemo naše bojne prapore kot prvi na naš sinji Jadran in tužni Korotan.
»Nacijonalisti ne bomo odnehali preje, dokler se sinji valovi Jadranskega morja ne bodo klanjali naši trobojnici kot svoji gospodarici!«
Viharno navdušenje in vzkliki kralju in Jugoslaviji so sledili govoru.
Sledila je uprizoritev J. Špicar-jeve simbolične pripovedke »Osvobojenci«, v kateri slika pisatelj
PETER NOVAK:
Žalostna obletnica.
(Konec.)
pozno ponoči smo dospeli na naznačeno mesto. Tišine ni bilo freba priporočati, ker smo bili vsi sRoraj na pol mrtvi. Vsakdo si je brez besed poiskal ležišče in legel brez običajnih opomb. Z Janezom sva imela navadno skupno ležišče, z isto odejo sva se pokrivala in drug drugega sva grela pod šotorom. To noč Janeza ni bilo in sam sem legel, dasi mi kljub veliki utrujenosti ni bilo do spanja. Vendar sem utrujen kmalu zaspal, toda plašile so me hude sanje, iz kojih sem se zdrznil vsak hip. Vedno se mi je dozdevalo, da prisluškujem ob koči in da čujem povelje »niederstechen«, ki me zbudi vsako pot, da planem pokonci. Šele proti jutru je moralo biti, ko sem utrujen zaspal, toda le za malo časa. Zbudil me je strašanski krik, da mi je vsa kri zastala. Misleč, da so ko-mitaši napadli naše taborišče, zgra-
bim za puško. Toda čakal me je še grozovitejši prizor. Pred menoj je klečal Janez, bled,^ s čudno iskrečimi se očmi, brez čepice, s sršečimi lasmi, roke so mu trgale na prsih bluzo in srajco in kričal je z nenaravnim ubitim glasom:
»Kaj zijate vame? Saj ga nisem jaz! Kako bom jaz otroka, ki jih imam sam troje doma! Reci, Peter, da ga nisem jaz!« Obrnil se je k meni in me držal krčevito za plašč. »Midva nisva morila nikoli, te zverine so ubijale, zdaj pa me gledajo in mi očitajo, da sem jaz prebodel otroka. Povej jim, reci, da ga nisem jaz.«
Celo taborišče je vrelo skupaj, meneč, da je napad, in naju obstopilo. Ko pa so vojaki videli, da je to Janez, so se kar na tihem izgubili in nihče ni upošteval povelja »ubite psa, ki kriči,« ki se je začulo od nekod. S težko muko sem potolažil Janeza, ki je hotel imeti zagotovilo od mene, da ni on ubil otroka.
»Seveda ga nisi ti! Poročnik ga je, ki je ukazal, jaz sem ga, ker se
nisem zoperstavil temu, vsi smo ga, ker smo molčali k zločinu. Ti pa si popolnoma nedolžen, le miren bodi!« Te besede so ga malo pomirile in takoj je tiše, kakor sam zase dodal:
»Saj sem vedel, da to ni mogoče ... Saj to bi bilo, kakor bi zabodel svojega Tončka. Ko sem prišel v kočo, se me je dete pač prestrašilo, ko pa sem mu dal komisa, se mi je precej nasmejalo in se mi opletalo okoli nog. Pobožal sem siroto in jo položil na klop. Tudi sem jo dobro zadel, da ji ne bi bilo mraz. Nato sem odšel, vi pa pravite kar naenkrat, da sem ubil dete.«
»Saj nihče ne pravi,« sem ga hitel tolažiti.
»Kako ne pravi,« je vzrojil. »Celo pot sem slišal, natančno slišal vse, kako ste govorili, da sem se vrnil vdrugič, da je dete stegalo svoje male ročice po meni in se ml nasmihalo ter nekaj zabrbljalo. In to dete pravite, da sem prebodel? Veš, tako mi je, da čutim, da sem sam sebe prebodel in otrokove oči so me na-
zadnje pogledale tako začudeno in obenem usmiljeno, kakor bi me spraševale: »Kaj sem vam storil, ali nisem več Tonček, ata?«
Umolknil je, ustnice pa so se mu še pregibale, kakor bi s kom šepetal, tudi nasmihati se je začel, da sem mislil, da se je pomiril popolnoma. Kar naenkrat pa je začel tuliti z nečloveškim glasom:
»Tončka sem ubil, ljudje božji!«
Vrgel se je na tla in začel biti s pestmi okoli sebe. Skočil sem po par mož in le z največjo silo smo ga ukrotili in zvezali. Pomiril se je, vzdihoval pa je tako presunljivo in gledal tako plašno, da smo ob svitu videli, da je popolnoma blazen.
Poiskal sem poročnika in mu javil stvar z vsemi podrobnostmi. Silno je pobledel, poskušal se je nasmehniti, pa se mu ni posrečilo, in zamrmral je nekaj o slabih živcih. Dal mi je ukaz, da spremim bolnika nazaj in ga oddani v prvem lazaretu. Vzel sem voz in naložil nesrečnika, da ga odpeljem. Zavedel se ni več. Tudi poznal me ni več. Od časa do
časa se je veselo in nekako prekanjeno zasmejal, venomer pa je nekaj govoril sam s seboj. Bil je popolnoma zrel za blaznico, moj nesrečni tovariš.
Ko sem ga oddal v lazaretu in se vračal k četi, sem že čul o strahovitem porazu Potiorekove zl°č*ns^® armade. Pridružil sem se bežečim in po nepopisnih naporih pribežal končno na varno. Vsled prestanega trpljenja sem obolel in prišel v bolnico, kjer sem našel nekega svojega četnega tovariša. Pravil mi je, da je naš bataljon popolnoma uničen, da je dotični poročnik dobil strel skozi obe očesi in je v tem stanju prišel v ujetništvo. Ta vest mi je bila v nekako zadoščenje, čutil sem, da je dvojni zločin poročnika maščevan.
Po Janezu sem pozneje poizvedoval, povedali so mi, da se ni vinil iz Bosne. Od tega dogodka je preteklo že nekaj let, toda tovariš Janez se mi v spanju še vedno prikazuje in tolažim ga, dokler se ne zbudim iz mučnih in krvavih sanj.
mjmmmfiTirnu r—™-- - ^	-n.
gptroll m ofode-
t S lavami« Sesa
IjHirbina
rsnsmisile
Armature
Secaljke
Zvonovi
Strojne tovarne in livarne d. d., Uubijana
iste
Stev. 57.
»O R J U N A«
Stran 3.
Telefon 70, 349.
francoska zavarovalna družba v Parizu
Osnovana leta 1823'
Glavnica 800 milij. frankov.
Prevzema požarna In žlvljenska
zavarovanja vseh vrst.
Generalno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Sv. Petra c. 33
Agilni zastopniki ca sprejemajo.
Os a>	a> r-1		
	(L)		v#
■čvn ©	•“H O .9		m D
	<X)	O • t—5	H
a>	>N	a<	o
©	.9-	£ M	P
©	>		&
Km £	ca &		•N
			
osa
uro
^3
POOBLAŠČENI
DOBAVITELJ
VSEH UNIFORMSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA.
LJUBLJANA/
VIDOVDANSKA 2
Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero in piačiino pogoje
osvobojenje zasužnjenega naroda in kako se osvobojeni narod izkaže nevrednega svobode. — Zato pa koncem igre deček v orjunaškem kroju priseže kralju in domovini večno zvestobo mladine, na kar izreče kralj sledeče besede: »Bodočnost naše domovine, v rokah orju-naške je mladine«. Igra je bila sprejeta z velikim navdušenjem, ki je doseglo vrhunec, ko so se oglasili ob koncu zvoki naše narodne himne, ki so jo navzoči poslušali stoje.
S tem je bil izčrpan program sobotnega večera. — V gornjih prostorih Sokolskega doma je sledila nato prijateljska zabava. Tajnik br. Dane Čebulj je nazdravil navzočemu delegatu oblastnega odbora br. Donji, za kar se je slednji zahvalil z lepim programatičnim govorom.
Drugi dan, v nedeljo, 2. decembra se je ob ll. uri dopoldne vršilo zborovanje gorenjskih Orjun, na katerem so bile zastopane skoro vse gorenjske organizacije po svojih zastopnikih.
Br. predsednik Jaka Mlakar je otvoril zborovanje in pozdravil navzoče zastopnike organizacij, delegata oblastnega odbora in goste iz Ljubljane, Škofje Loke, Kranja, Le-sec, Bleda in Jesenic. Zbor je nato Pozdravil v imenu radovljiškega Sokola br. starosta Jaka Špicar. Po-vdarjal je, da ima Orjuna iste cilje kakor Sokol, da bodo pota Orjune in Sokola vedno vzporedna za dosego skupnih ciljev. Tam preko mej so naši cilji. Orjuna pa mora čuvati državo tudi pred notranjimi sovražniki, vzgajati mora narod in zavedne Jugoslovane, privesti ga na nova pota, ker sedaj ima naše ljudstvo smisel samo za zvonove in kotle za žganje, ker se je teh na ljubljanskem velesejmu relativno največ prodalo.
Načelnica ženske sekcije sestra fskrova je pozdravila zborovanje v imenu nacionalističnega ženstva. Govor je bil prežet najčistejšega idealizma in ljubezni do naroda, da ie ganil navzoče zborovalce do solz. Priobč ujemo ga v celoti na uvodnem mestu in je vreden, da ga smatramo kot veroizpoved nacijonali-stične žene.
Delegat oblastnega odbora brat Ton ja je nato v daljšem govoru podal zgodovino jugoslovanskega nacionalizma, njega razvoj in naloge, ki jih mora rešiti. Jasno je začrtal Pota, ki peljejo do duhovnega ujedi-njenja našega naroda, do zgraditve iugoslovenske kulture in rase. Poudarjal je, da bomo le z rešitvijo teh ualog zmožni doseči naš končni cilj, osvobojenje zasužnjenih bratov. Vsi govorniki so bili deležni burnega odobravanja od strani navdušenih zborovalcev.
Skupščina je prešla nato na dnevni red. Razpravljalo se je o v_ažnih vprašanjih, ki se tičejo organizacije same.
Zborovanje je zaključila orjuna-*ka koračnica, ki jo je sviral sokolski orkester.
_ Popoludne je pred predstavo recitirala sestra V. Ekarjeva iz Ljub-bane Gradnikovo »Ujedinjenje«. Tajnik, br. Čebulj, je pozdravil navzoče goste Orjunaše. Po ponovnem go-y°ru sestre Zore Iskrove, kateremu 3e sledilo dolgotrajno burno odobra-yanje, se je ponovila igra »Osvobojenci«.
Himna »Bože pravde« je zaključna plodonosno zborovanje gorenjskih Orjun in lepo uspelo dvodnevno Proslavo ujedinjenja v Radovljici.
Pisalni stroii „IDEAL-C“.
TKE REK CQ., Ljubljana,
»ssses
>Buddha< r-	 1
g&M&HZUJBH
JgAOE MARK l -----  1
Kronika.
V pojasnilo g. prof. Ilešiču!
Ko sem prebral v zadnji številki beograjske revije »Misao« članek prof. Ilešiča o slovenskem avtonomizmu, sem dobil vtis, da je motiv llešičevega sovraštva proti prof. Kidriču in Prijatelju v njegovem mnenju, da sta ta dva kriva, da Ilešič ni postal akademski učitelj na ljubljanski univerzi. Če se glede tega ne motim, smatram za umestno, da prof. Ilešiču povem, da so njegove zadevne informacije napačne. Ko je vseučiliška komisija razpravljala o kandidatih za stolico slovenskega jezika, je vzela v evidenco dva kandidata, g. Ilešiča, tedaj docenta na zagrebški univerzi, in mene, tedaj docenta na graški univerzi. Po odločilno mnenje se je obrnila na takratno in slavisticis najbolj avtoritativno osebo, prof. Vatroslava Ja-giča. Jagič je poslal komisiji tak odgovor, da g. Ilešič sploh za nobeno stolico slavistike v Ljubljani ni mogel več priti v poštev. Izmed sedanjih ljubljanskih slavistov sem torej kvečjemu jaz kriv njegovemu porazu.	Dr. Franc Ramovš.
Priporoča se terpentinovo čistilo (krema) za čevlje tvrdke „SOČA“ v Pol čansh.
Zahtevajte povsod našo domačo
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten oridatek za kavo.
P © S @ I? E Stara, priznano solidna trgovina z oblekami J. K3ČEK se je preselila na Aleksandrev© ce-S?© 12 (hiša Pokojninskega zavoda), kjer prodaja še nadalje po znatno znižanih cenah.
Usi pok§retB
Proslava ujedinjenja na Bledu.
Orjuna se je na ta praznik udeležila polnoštevilno cerkvenega obreda ter se tem manifestirala tudi pred priprostim narodom za ujedinjeno Jugoslavijo.
Zvečer je Orjuna sodelovala pri Sokolski prireditvi. Ta proslava se je vršila zelo dostojno z jako bogatim sporedom (slavnostni govor, petje, godba in drugo).
Dne 2. t. m. se je pa tukajšnja Orjuna udeležila zborovanja in pro-| slave v Radovljici. Med drugimi so bili tam vsi, ki posedujejo kroj.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Prireditev tukajšnje Orjune povodom proslave ujedinjenja dne 1. t. m. je i nad vse pričakovanje izborno uspe-! la. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu je bila dvorana »Sokolskega doma« nabito polna. Poleg tržanov se je udeležilo v velikem številu tudi kmečko ljudstvo iz bližnje okolice ter s tem pokazalo svoje simpatije do naše prepotrebne organizacije.
Po kratkem nagovoru je sledila narodna zgodba »Veriga«, ki je — kakor je bilo pričakovati od spretnega vodstva režije — rodila v vsakem pogledu izvrsten efekt. Našim vrlim igralcem in vsem narodnim damam, ki so s svojo požrtvovalnostjo največ doprinesli k tako krasno uspeli proslavi, gre največ zaslužene pohvale.
Po igri se je vršila prosta zabava s petjem narodnih pesmi, šaljivih prizorov itd.
Vsem udeležencem bo proslava petletnice ujedinjenja ostala v neizbrisnem spominu.
IZKLJUČITEV.
Na seji podpisane organizacije
dne 30. 11. 1923 se je izključilo čla-
na Filipa Ugovičer, radi kršitve temeljnih načel Orjune.
Mestna Orjuna Šoštanj.
Knlllevnost.
Emil Gaboriau: Akt št. 113, roman, poslovenil E. V. »Splošna knjižnica« št. 8 v Ljubljani 1923. Založila in natisnila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. 536 strani. Cena broš. 22 Din, vez. 28 Din.
Akt št. 113 je roman tiste vrste, kjer se dejanje kopiči in razpleta vsak hip v novi napetosti, polno spletk in borenja, roman, kakršnega ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrila. Tem vsem bo gospa Fauvelova junakinja, ki jim bo izzvala mnogo sočutja, ko bo drhtela še kot mlado dekle, pa tudi ves čas, ko jo preganja nepošten brat njenega nekdanjega ljubimca. Sočustvovali bodo z nesrečnim blagajnikom Prosperjem in se veselili dobrotljive usode, ki pošlje nesrečnemu mladeniču tako spretnega rešitelja. »Akt št. 113« je sicer detektivski roman s kompliciranim in zavozlanim dejanjem in z drznimi čini, ki privežejo bralca, vendar se giblje vedno v primernih mejah in računa z realnimi značaji in s človeškimi slabostmi in vrlinami.
Knjiga je lepo opremljena in je vzlic svoji obširnosti dobiti po zelo zmerni ceni po vseh knjigarnah in pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg*8.
Sadjarstvo. Spisal Ivan Belle, kmet. svetnik in ravnatelj državne kmet. šole v Št. Jurju ob Južni žel. V tekstu je 147 slik, v prilogi 18. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 85 Din. Strani 430.
Pisatelj sam pravi glede knjige v uvodu: Po kruti vojni mora nastopiti doba najživahnejšega gospodarskega dela. Naše posebno ugodno podnebje naravnost izziva za sadjarstvo. V svoji petindvajsetletni praksi sem mnogo potoval, opazoval, primerjal in prevdarjal. Spoznal sem domače pa tudi inozemsko sadjarstvo temeljito. Priznati pa moram, da sem našel drugod, kjer so naravne razmere manj ugodne, povprečno več in lepših uspehov nego pri nas. Natančno spoznavanje različnih pogojev, načinov, tvarin, sodelujočih moči, koristnih in škodljivih vplivov itd. so za uspešno sadjarstvo važni pogoji. Izkustvena vrtnarska vodila so bila prej starim vrtnarjem ali sadjarjem edino vodilo. Danes pa imamo že druge pripomočke. V tej knjigi podam najvažnejše v tem oziru. — Knjiga sestoji iz šestih delov, katerih prvi del govori o koristi in pogojih sadjarstva, smereh in pogojih za uspešno sadjarstvo; drugi del obsega drevesničarstvo; tretji napravo in oskrbovanje nasadov, četrti oskrbovanje drevja, kako branimo sadno drevje raznih bolezni, škodljivcev in drugih neugodnih vplivov, peti del o vrstah ali sortah sadnih plemen in šesti del o porabi sadja. — Pravi okras knjigi je 165 slik, ki so vse naravni posnetki. Toplo priporočamo vsem vrtnarjem, sadjarjem, gospodarjem.
Ugodil je vsem zahtevam modernega pisalnega stroja edino le „STOEWER“. Zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1.
KNJIŽEVNA OBJAVA.
Prijateijima mojih kompozicija javljam, da ču najnovije, još neštam-pane svoje pjesme pod naslovom »Nove Bjulabije« objelodaniti. Prvi svezak je doštarnpan te stoji 20 Din, sa poštarinom 21 Din. Predplatu molim pod naslovom: F. S, Vilhar, Zagreb, Gunduličeva ulica 55. Drugi svezak izadje u januaru 1924.
U Zagrebu, koncem nov. 1923.
F. S. Vilhar.
Objava.
V torek izide posebna izdaja »Orjune«, ki bo prinesla poročila o Velikem kongresu Or-ju-Na v Splitu.
zobna pasta odstranjuje 5^1 J. 'U* neprijeten duh iz ust.
Klobuke, čepice, nahrbtnike i. t. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
Restavracija in kavarna „ZVEZDA“.
KONCERT nove ciganske kamele
bo vsak dan v hsivarni od 17. do 19. ure. Od SO. do 22. ure v restavraciji Im «d 22. ure dalje zopet v ka-
varni. Kapelnik Rado Šandor. Prvovrstna kapela, dešla iz Osjeka. Atrakcija prve vrste.
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJIJRO VALJAK, Maribor, Grajska klet.
POZOR!
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
KAR JE RES, JE RES!
Testenine »PEKATETE« kakršne se izdelujejo v zadnjem času, so okusne in tečne, da se jih splošno hvali.
Gospodinje, zahtevajte jih pri trgovcih !
za Bolič
napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja ki ga dobite na obroke pri
THE REX, Ljubljana
OradlUe 13	Telefon	268
IM®
Ml Hi) M
Ing. V. Nikolič
Kraljev, dvorski liferant
Ljubljana - Moste
Telefon št. 562,
IMIIMItllltMIIIMIIMIMIIIHIIMIIIIIIIItllM
- Manufaktura,
: ir.cua,
Stran 4.
AUTOMOBILE
kolesa, motorje, pnevmatiko vseh nrst, olje, bencin in druge potrebščine
fma vedno v zalogi
OT ng • w*v
Zahtevajte samo
Predno kupiš, oglej si izložbo pri
A. Šinkovic nasl.
»Medici isaI-Cognac“ z modrim križcem „ J amaica-rism“z modrim križcem „C o g n a c - r u ra41 z modrim križcem „ Citrone - r u mM z modrim križcem „MedicinaI-pelinkovacM z modrim križcem „Najfinejše crem likerje** z modrim križcem „ Slivovka in brinjevec** z modrim križcem
Prodaja do konca meseca z 10 do 20% popustom.
ALKO
grom
Podraini«®:
Zagreb, Maribor, Je-senice, Karl ovac, Koprivnica, Osijek Sušak, Beograd Trst. A
Centrala:
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41
E&spoziiure:
Ljubljana, drž. kolodvor. Beli Mouastir.
Hutogarala
ao!@d@8avn§ca
TeS. iraSer. t®S.
Tei. inf er« ISO*
barve, mastila, Sake,
LJUBLJANA GUNCE 37.
Frankopanska ulica 151,
je najmodernejše urejena in Izvršuje vsa UskarniSka dela od najpriprostejSega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku.
—	Brošure in Jfnjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
kit, kle), emaJSe, to
vec vrst. DVOKOLESA raznih lr.odelov, najnovejši motorčki ameri kanskega tipa
Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emajliranje in poniklanje,
„TRiBUNA“ F, B L,
tovarne dvokoles in otroških vozičkov
Ljubljana, Karlovška 4.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Empei’ger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „ silo “-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
plf® in zajamčeno
MODNA TRGOVINA
A, Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
listi firaei
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvonsica Šolskih zvezkov,
najboliie wste t©varna
Šolski zvezki za 6snovne Sole in srednje Sole, Risanke, dnevniki in beležnice.
d. E O. £.
Maribor Ljubl jana Novi sad
podružnica.	centrala.
Tovarne
LJUBIJANA-MEDVODE
iKSStni tesarski raojsiar Ljubljana, Dunajska c. 46. Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, lcdenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Psrns Saga.	Tovarna	furairjs-
skladišče,
Inserirajte v „ORJUNI“!
Gradbeno podjetje
Vsak
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
		
izgotovljene in po meri ima vedno v zalogi
(Tiska Učiteljska tiskarna .v. Ljubljani.