C. P Same hude nesreče *J podaj je skalovje in ob razjedenih čereh se l«eni in pljuska raorje. VjŠe zguraj gre, st* cepi. hiti tlalje bela cesta. Pod cesto, še več pa nad cesto, se vzpenja reber. vsa osmojena od solnca. Suho je: ee iu* bo kmalu dežja, ho zelenjc vse zgoreln. Goii^ prav na vrhu rebri pa čcpi in dremlje v solncu kamenila, z bršljauotu obrasla vasica. zbrana okrog sivega, resnega zvonika — kraŠko gm-zdo je ne živi skali. Trije otročički so se v dopoldaiiskeni jsolncu srcčuli pod vasjo in se rtizglcdali |>o sirokeni morju. po bclkastcm nehu, po bolj rjavi. kakor zeleiii. sulii rebri, po izpraiifiu obrežju: pogledali sc tudi ili-ug drugemu v drobna očesca in odkritj žulostno rosnico, da so vga skoraj kar žalostna: en obrazek je bil pa še celo čirtto na novo opraskan in krvav. % se \o je bilo treba tucli povedati in po-jasiiiti. Čeinu bi ueki vsak svojo žalo.st prikrival in tajil? Cemu? Mimica je kar začela in naglo natrt-.^la iz rokavca: Moja mamica je namolzla iz vimena mlekea: in jc raeni namignila. naj bom Čisto pri rairu: in so mulie in uiusice mrmralp in brt-nčale in zt-zljale; in jc mciii muha sctlla ravno na nos: in sem i. roko tiiajčkeuo in prav miruo zamahniia: iu sem ma-mici prevrnila mlekec: in sem bila od mflinice močuo kregana ... in sein milo jokala.« Opraskani Francek je koinaj čakal. da pride na vrsio. Govoril je poČasi. Glas se je Franckn i.iubko tresel. Jaz-? jf pravil Francek, rkv nikdarr nisem p-lezal po drrevosu — nizek, rrogovilast hrrast je tainle gorri v strraui —. pa se ini jt' spoflrrrsmlo iit sem zdrrsnil 7. vrrrha raalega hrrasta po vcjah in prrrcali in sem se oprraskal in obflrrrjriiil \n neiu trirŠči! v grrrmovje. v robido in v clrrugo tri-vuje tamle gorri v strraiti m vst* pahio (Itrobnih trrrnov se mi je zadrrrlo v n-oke in v obrraz in sirrah nie je bilo, kaj bo inuruica rrekla ...« Tiho vprašanje: Kaj pa je mamica rekla? « Trrrnje je porruvala. iiazadnje me je pa še luitri-c.skala .. .< Tretji otrok, Milan. je največji: 2a glavo je visji od Francka. Govori precej počasi. in med pripnvedovaiijeiii miffa z giavn in z rokami. H Naš stari očka, naša mala Neveneica iu naŠ kuže Pinč smo pa sinoči Kpeli v čolnieu na morju. Oeka je kadil pipico in je gledal v morje, ki ^E: A>ilo iniruo, Nevenčica in jaz in kuže Pine smo pa v čolniču bučali irt Eaieit. Očka je dejul \evenki. da naj čiča tiho, da ne eoJtne v vodo: mene Bfc samo iiudo pogleda! v oči. lu smo ubogali iu suio se samo lepo pogo-Htrjali: bučali in itoreli nismo več, da iie bi čofnili v morje. kar naenkrat K je NovenČica nekaj ustrašila. Strašno je zakričala in poekočiia ... čolniČ K je zaziliai — in v vodo smo čoftiili in pljusknili jaz, Neventica in kuže BtiiO. Stari očka je pa po tihem pobral \z morja, potcgnil v čolii mene. Bevei3L-ico in še kužeia Finča. \ si inokri smo bili. Potem je očka veslal k B^egu in kadil pipico. Jaz scm bil uajbolj raoker in sem vprašal očka: Ht — Očka, tvoja pipica pa ni čofiiila v inorje... Vsi smo Čofnili: jaz, TNevenčiča in tudi kuŽe Pinč; tebi pa še pipioa ni ušla v vodo!.., A?... kako pa je to? Ooka je rekel: — Pipica je modrejŠa kakur Mihui, Ncveiika in še Piač zraveji: zato bo pa tudi šta pipica šc večkra^t z menoj na raorje: Milauček, Nevenčica in kuže PinČ lx)do pa tlonia gledali z vrha dol in prodajali dolgča«... /\i'čvr sem pa slišal. kako je siari očka rekel ateku: — Saj sem rekel. da vseh treh ne smein jeinati s seboj v čolu: ali enega ali pa uič; še nesreča se lahko zgodi. .... Tako bo moralo sedaj biti. Pa je tako lepo bilo. kadar so nas ocktt \'se vzcli na inorje,« je žalostno dokončal Milan svojo zgodbo. Oii. kako je na svetu liudo...« je vzdihiiila Mimica in utrgala ob poti drobno, ubogo marjetico. l* rancek je potipal brazgotinu na obrazu in potrdit: »Strrašno hudo ...