. URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, KOPER, PIRAN, IN SEŽANA Koper, 23. decembra 1992 Št. 29 Občina Ilirska Bistrica - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za občino Iiirska Bistrica Krajevna skupnost Šembije - POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šembije Občina Koper - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta ŠRC na Bonifiki v Kopru - ODLOK o poslovnem času Občina Sežana - ODLOK o lokacijskem načrtu Cevovod Rodik - Vodarna Rižana Komunala Koper - Sprememba cen komunalnih storitev Občina Piran - ODREDBA o razporeditvi delovnega časa v upravnih in drugih organih občine Piran - ODLOK o spremembi odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov o volitvah funkcionarjev občinske skupnosti in izvršnega sveta - ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni, kongresni in promocijski center - Avditorij Portorož Komunalno stanovanjsko podjetje Okolje Piran - Sprememba cen komunalnih storitev OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 21/86 in 26/90) in 54. člena Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 30/91 in 26/92), je Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica na seji dne, 19. novembra 1992 sprejel naslednji SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA O SKUPNIH PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBČINO ILIRSKA BISTRICA 1. ev Javno se razgrne osnutek skupnih prostorskih ureditvenih pogoj* za Občino Ilirska Bistrica, ki ga je izdelala AREA Cerknica oktobra 1992 pod št. 4/92- E. 2. Osnutek bo razgrnjen pri Sekretariatu za gospodarstvo Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, prvo nadstropje, soba št 4 ter po krajevnih skupnostih v občini. Osnutek bo razgrnjen v času od 1. decembra 1992 do 28. februarja 1992. 3. Med razgrnitvijo osnutka bodo organizirane ajevnih slavnostih. Datume javnih obravnav bomo določili igovoru s predstavniki krajevnih skupnosti. 4. Podietia druge organizacije in občani lahko podajo pisne pripombe 12^ jfvne razgrnitve na kraju razgrnitve ah pa j,h eduieio Sekretariatu Občine Ilirska Bistrica. Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. 5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-1/90-4/10 Predsednik izvršnega sveta Ilirska Bistrica, 19. novembra 1992 JOŽE ROLIH, oec., l.r. Krajevna skupnost Šembije POROČILO O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠEMBIJE V Šembijah, 6. decembra 1992 1. Na glasovalnem mestu v Šembijah: "ZA" je glasovalo 164 volilnih upravičencev ali 88,2 %, "PROTI" je ;lasovalo 21 volilnih upravičencev ali 11,3 %. Neveljavna glasovnica je *ila 1 ali 0,5 %. 2. Po navedenem izidu glasovanja je volilni odbor ugotovil, da je glasovalo od 193 upravičencev 186 upravičencev ali 96,4 %. "ZA" uvedbo samoprispevka je glasovalo 164 upravičencev ali 88,2 %, PROTI je glasovalo 21 upravičencev ali 11,3 %. Šembije, 6. decembra 1992 Predsednik volilnega odbora: VOJKO VRH, l.r. OB&NA KOPER Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84,37/85 in 29/86 in Uradni hst RS, št. 26/90 in 48/90) ter 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 4. decembra 1992 sprejel naslednji SKLEP 1. Ugotovi se, da je osnutek zazidalnega načrta ŠRC na Bonifiki v Kopru, ki ga je izdelal Investbiro Koper pod številko projekta 92-67, v novembru 1992, izdelan skladno z Družbenim planom občine Koper za obdobje 1986 - 1990, ki je še v veljavi in z zakonom. 2. Osnutek zazidalnega načrta se javno razgrne. Javna razgrnitev traja 30 dni od objave ter sklepa v Uradnih objavah. 3. Javno razgrnitev opravi organizacija, ki je osnutek izdelala, v veži upravne stavbe skupščine občine Koper v Kopru, Verdijeva 10 in na sedežih krajevnih skupnosti Koper - Center, Semedela in Olmo - Prisoje. Ogled razgrnjenega osnutka je v veži upravne stavbe možen vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure, na sedežih krajevnih skupnosti Koper - Center, Semedela in Olmo - Prisoje pa v času, ki ga določi svet posamezne krajevne skupnosti. 4. V krajevnih skupnostih Koper - Center, Semedela in Olmo - Prisoje se v času javne razgrnitve opravi javna obravnava. 154 URADNE OBJAVE Koper, 23. decembra 1992 - št. 29 5. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjeni osnutek zazidalnega načrta v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih ali na Zavod za družbeni razvoj občine Koper. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-17/92 Predsednik izvršnega sveta Koper, 4. decembra 1992 BORIS GORUP l.r. Na podlagi 44. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/ 83) ter na podlagi 239. člena statuta občine Koper in 2. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1992 sprejela ODLOK O POSLOVNEM ČASU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določijo okviri in postopki za določanje poslovnega časa gostinskih obratov, trgovin, obrtnih delavnic, pošt, bank, in podobnih dejavnosti oziroma služb, ki za javnost poslujejo v občini Koper na podlagi splošnih pogojev poslovanja (v nadaljnjem besedilu "obrat"). Poslovni čas javnih zavodov in drugih subjektov, ki opravljajo javne funkcije in ki ni določen z aktom o ustanovitvi, tem odlokom, koncesijskim aktom, koncesijsko pogodbo oziroma drugo odločitvijo občinske skupščine ali njenega Izvršnega sveta, določijo ti subjekti v soglasju z Izvršnim svetom občinske skupščine. Poslovni čas upravnih organov (uradne ure za stranke), ki ga ne določajo neposredno pristojni republiški organi, določi Izvršni svet občinske skupščine. 2. člen Poslovni čas po tem odloku je obdobje, v katerem je v obratih iz prejšnjega odstavka možno občanom oziroma strankam v neposrednem stiku zagotoviti storitev, prodajo oziroma druge ustrezne interese. 3. člen Začetek poslovnega časa je trenutek, v katerem stranke lahko vstopijo v obrat, če je ta v zaprtem prostoru, oziroma trenutek, ko se prične nudenje storitev obrata, če dostopa vanj ni mogoče zapreti. Konec poslovnega časa je trenutek, ko se strankam fizično onemogoči vstop v obrat, če je ta v zaprtem prostoru, oziroma trenutek, ko obrat, v katerega vstopa ni mogoče zapreti, preneha nuditi svoje storitve. Za stranke, ki se ob koncu poslovnega časa mudijo v obratu, morajo biti opravljene vse zahtevane storitve, razen v gostinstvu, kjer morajo take stranke zapustiti obrat najkasneje v 15 minutah po koncu poslovnega časa. V gostinskih obratih, ki nudijo v obratu pripravljeno hrano, morajo stranke zapustiti obrat najkasneje v 30 minutah po koncu poslovnega časa. V obratih iz tega odstavka sme biti vzporedno s poslovnim časom objavljeno tudi obdobje, v katerem pred koncem poslovnega časa obrat preneha sprejemati naročila za hrano, ki pa ne sme biti daljše od 30 minut. . 4. Pravna oseba, ki opravlja dejavnost, za katero okvire poslovnega časa določa ta odlok, oziroma fizična oseba, ki samostojno opravlja ustrezno dejavnost, je dolžna določiti poslovni čas obratov, ki jih upravlja, v okvirih in po postopkih, določenih s tem odlokom. Objava veljavnega poslovnega časa posameznega obrata mora biti izobešena na vidnem kraju pri vhodu v obrat. Tako morajo biti izobešene tudi vse odločbe oziroma sklepi upravnega organa, ki se za prizadeti obrat izdajajo na podlagi tega odloka oziroma morebitna evidentirana soglasja po 11. členu. Obrat je dolžan poslovati v skladu z objavljenim in veljavnim poslovnim časom. 5. člen Če ni s tem odlokom posebej določeno drugače, smejo biti obrati praviloma odpreti vsak dan med 7. in 22. uro. 6. člen Na vlogo obrata lahko občinski upravni organ za gospodarstvo dovoli obratu začasno poslovanje pred 07. uro oziroma preko 22. ure, če s tem soglaša krajevna skupnost, na območju katere je obrat in če s tem ni ogrožen javni red in mir. Upravni organ lahko pred izdajo dovoljenja po svoji oceni pridobi tudi mnenje drugih subjektov. 7. člen Za potrebe izvajanja tega odloka se kot obdobje turistične sezone šteje obdobje od 1. junija do 15. septembra. 8. člen Posamezen obrat je lahko en dan v tednu, upoštevaje nedeljo, zaprt. Posamezen obrat je z dovoljenjem občinskega upravnega organa za gospodarstvo lahko v določenem delu leta zaprt tudi dvakrat na teden. To dovoljenje lahko pridobi pod pogojem, da s povečanim obsegom poslovanja v preostalem delu leta nadomesti tako izpadle ure poslovanja. Trgovski in obrtni obrat, ki redno posluje ob sobotah popoldne najmanj dve uri v času med 15. in 19. uro, čeprav po določilih tega odloka na to ni zavezan, je lahko dodatno zaprt še en dan v tednu v obdobju od ponedeljka do četrtka. 9. člen Obrat je v koledarskem letu lahko z dovoljenjem upravnega organa za gospodarstvo zaprt zaradi: - rednega letnega čiščenja, obnove ali manjših predelav največ 15 dni; - kolektivnih dopustov skupaj največ 35 dni v največ dveh delih. 10. člen Vloga za izdajo dovoljenja za začasno zaprtje obrata na podlagi 9. člena ali za vsako drugo začasno zaprtje v drugih izjemnih in upravičenih primerih (inventura, zbor delavcev, bolezni, druge oblike višje sile in pod.), ko poslovanje obrata, katerega poslovni čas ureja ta odlok, ne bi bilo mogoče, mora biti predložena upravnemu organu za gospodarstvo: - če naj zaprtje traja več kot en dan, najmanj 8 dni pred nameravanim zaprtjem; - če naj zaprtje traja en dan, najmanj tri dni pred zaprtjem, oziroma - v primeru višje sile, takoj, ko za to nastopi razlog. Vloge za dovoljenja za zaprtja trgovin zaradi rednih letnih inventur, ki se izvajajo v obdobju od 20. decembra do 10. januarja, je treba predložiti najkasneje do 25. novembra. Občinski upravni organ za gospodarstvo lahko v interesu nemotene oskrbe predlagani termin zaprtja spremeni oziroma zahteva dodatno usklajevanje. 11. člen V posameznih primerih, zaradi objektivnih razlogov in specifičnih potreb okolja, strank in podobno (majhen promet, specifična vsebina ponudbe, postranska oblika dejavnosti in drugo), ko ni mogoče ali ni smotrno uveljaviti oziroma določiti poslovni čas dosledno po določilih tega odloka, vendar pod pogojem, da to ni v nasprotju z načeli varovanja javnega reda in miru, posamezni obrat lahko določi tudi krajši ali drugače razporejeni poslovni čas. Drugačen poslovni čas pod pogoji iz prvega odstavka se določi na vlogo obrata s soglasjem pristojnega organa krajevne skupnosti z območja, na katerem deluje obrat. Tako določen poslovni čas začne veljati, ko ga evidentira občinski upravni organ za gospodarstvo. Upravni organ v posameznih primerih lahko pred evidentiranjem zahteva soglasje tudi drugih subjekov ali ob neizpolnjevanju pogojev iz tega člena zavme evidentiranje. 12. člen Obrati, ki delujejo v ožjem območju mednarodnih mejnih prehodov, poslujejo vse dni v tednu najmanj od 8. do 19. ure in v turistični sezoni najmanj od 7. do 20. ure, za morebitno neprekinjeno poslovanje pa ne potrebujejo dovoljenja iz 8. člena. II. POSEBNE DOLOČBE ZA GOSTINSTVO 13. člen Gostinski obrati morajo vsak dan poslovati vsaj 10 ur. Poslovni čas je lahko deljen na največ dva dela, od katerih mora biti vsak dolg najmanj 4 ure. 14. člen Hotelske recepcije in recepcije avtocampov imajo v obdobju leta, ko ti obrati poslujejo, neprekinjen poslovni čas od 00. do 24. ure vse dni v tednu druga prenočišča pa vsaj od 7. do 24. ure. Turistične poslovalnice oziroma agencije, ki se ukvaijajo s posredovanjem zasebnih prenočišč, morajo imeti v turistični sezoni poslovni čas vsaj od 8. do 20. ure, v preostalem delu leta pa vsaj od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure vse dni v tednu. 15. člen Vsaj en gostinski obrat na centralni železniški in avtobusni postaji mora vsak dan poslovati vsaj pol ure pred odhodom prvega medmestnega avtobusa ali vlaka m vsaj 15 minut po prihodu ali odhodu zadnjega. Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka ti obrati niso dolžni poslovati med 24. in 5. uro zjutraj. Koper, 23. decembra 1992 - Čt. 29 URADNE OBJAVE 155 Če se obryi iz tega člena ne morejo sporazumeti o tem, kateri bo obrati člena, so dolžni tako poslovati vsi tam delujoči 16. člen Določbe tega odloka ne veljajo za poslovanje hotelskih restavracij v okviru hotelskih objektov ter za interne gostinsko - prehrambene obrate v podjetjih m ustanovah. Njihov urnik se določi v skladu z načeli poslovanja hotelov ustrezne kategorije oziroma v skladu s potrebami tehnološkega procesa, zahtev dela in potrebami zaposlenih delavcev. 17. člen Gostinski obrati, ki predstavljajo isto organizacijsko enoto s trgovskim obratom, lahko poslujejo v skladu z umikom trgovine ali po merilih in načelih, ki veljajo za gostinstvo. III. POSEBNE DOLOČBE ZA TRGOVINO 18. člen Trgovine v občini Koper morajo zagotoviti najmanj naslednji obseg poslovanja: - v dneh od ponedeljska do petka najmanj tri ure med 8. do 12. uro in najmanj tri ure med 16. do 20. uro; - ob sobotah najmanj tri ure med 8. in 12. uro, trgovine z živili pa najmanj 4. ure v času med 7. in 13. uro; v popoldanskem času poslujejo dežurne trgovine; - ob nedeljah samo v turistični sezoni poslujejo dežurne trgovine z živili. Dežurne trgovine iz prejšnjega odstavka določi občinski upravni organ za gospodarstvo za obdobje najmanj šest mesecev vnaprej, pri tem pa upošteva potrebo po povečanem obsegu poslovanja dežurnih trgovin ob sobotah popoldan v turistični sezoni in ob delavnih sobotah. Upravni organ določi tudi minimalni obseg poslovanja dežurnih trgovin v času dežuranja. 19. člen Specializrane trgovine s tobakom, tobačnimi proizvodi in časopisi lahko pričenjajo z jutranjim poslovanjem ob 5.30 uri. Ob nedeljah mora biti v dopoldanskem času odprta vsaj ena trgovina iz prejšnjega odstavka, ki jo po potrebi določi občinski upravni organ za gospodarstvo. 20. člen Tržnice poslujejo v skladu z določbami tržnega reda. Ribarnica na tržnici posluje v skladu s tržnim redom, poleg tega pa najmanj dvakrat tedensko tudi popoldne najmanj tri ure med 15. in 20. uro. 21. člen Bencinski servisi morajo biti v dneh od ponedeljka do sobote odprti najmanj od 7. do 19. ure oziroma v turistični sezoni najmanj do 21. ure, v obdobju poletnega računanja časa, ki ni vključeno v turistično sezono pa najmanj do 20. ure. .... * ^ Najmanj en servis ob magistralni cesti na območju mesta Koper mora biti vse dni v tednu v obdobju celega leta odprt neprekinjeno; tako mora biti odprt tudi vsaj en servis na mejnem prehodu Škofije v času turistične sezone. ... . , Ob nedeljah in praznikih morajo biti vse leto z ustreznim urnikom iz prvega odstavka poleg servisov iz drugega odstavka odprti še servisi v bližini mejnih prehodov Škofije, Lazaret, Piavje tn Osp ter servis v Bertokih (pri križišču Ankaran), v turistični sezoni pa tudi vsi ostaii servisi, razen servisov v Kopru v Semedeli v Tomšičevi ulici m v Salan na Vanganelski cesti ter servisa v naselju Škofije. 22. člen Za zadnji delovni dan v koledarskem letu lahko občinski upravni organ za gospodarstvo določi neprekinjeno poslovanje trgovin m bolj zgodnje večerno zapiranje, vendar ne pred 15. uro. 23. člen Ko se prazniki vežejo na dela prost dan (nedelja), tako da bi bile trgovine lice^nepretrgJma zaprte tri dni, občinski upravni organ za g^darf!vo doMi trgovine z živili ter s tobakom, tobačnimi proizvodi m časopisi, ki so dolžne prvi ali tretji dan praznovanja poslovati vsaj tn ure v času med 7. in 13. uro. IV. POSEBNE DOLOČBE ZA OSTALE DEJAVNOSTI 24. člen ^ l%)ena°a v'em odloku posebni pogoji zanje niso posebej opredeljeni, se pri določanju svojega poslovnega časa ravnajo po določilih, ki po tem odloku veljajo za trgovine z industrijskim blagom. 25. člen Lekarne poslujejo najmanj v časovnih okvirih, določenih za trgovine z živili. Lekarna, ki je najbližja splošni zdravstveni ustanovi, ki zagotavlja neprekinjeno dežurno službo, nudi stalno dežurstvo tako, da v vsakem času nudi zdravila za nujne primere po zdravniških receptih. 26. člen Bančne ekspoziture in finančne organizacije, ki svoje storitve po splošnih pogojih opravljajo tudi za fizične osebe, morajo poslovati v dneh od ponedeljka do petka najmanj 6 ur dnevno, vendar najmanj dve uri v času po 15. uri, ob sobotah pa najmanj 3 ure v času med 08. in 13. uro. Menjalnice, ki predstavljajo prostorsko samostojen obrat, morajo poslovati po merilih iz prvega odstavka. Menjalnice, ki delujejo v okviru trgovskega, gostinskega ali drugega obrata oziroma recepcije, so dolžne nuditi storitve ves čas poslovanja ustreznega obrata. 27. člen Pošte poslujejo z naslednjim minimalnim poslovnim časom: - enota v Kopru na Kolodvorski ulici 4: a. od ponedeljka do petka od 07. do 20. ure: b. od sobotah od 07. do 19. ure, v turistični sezoni do 20. ure; c. ob nedeljah od 09. do 11. ure; - enoti v Kopru na Muzejskem trgu in v Srebrničevi ulici: a. od ponedeljka do petka od 07. do 19. ure; b. ob sobotah od 07. do 12. ure; - enota v Ankaranu a. od ponedeljka do petka od 08. do 19. ure; b. ob sobotah od 08. do 12. ure; v turistični sezoni do 20. ure. - enoti v Škofijah in Dekanih a. od ponedeljka do petka od 08. do 18. ure; b. ob sobotah od 08. do 12. ure; - ostale enote v dneh od ponedeljka do petka od 08. do 14. ure. V. NADZOR !N KAZENSKE DOLOČBE 28. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo tržni, delovni in prometni inšpektor, organi komunalnega nadzora in policija. 29. člen Pravna oseba oziroma oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 15.000 SLT, če: - tri dni zapored ali petkrat v enem mesecu brez dovoljenja posluje zjutraj pred 0/. uro ali zvečer preko 22. ure, oziroma v nasprotju s posebnim dovoljenjem upravnega organa iz 6. člena (5. člen). Za prekršek iz prvega odstavka se odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba v obratovalnici kaznuje z denarno kaznijo najmanj 3.000 SLT. 30. člen Pravna oseba oziroma oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z denarno kaznijo 5.000 SLT, ki se izterja na kraju prekrška, če: - ne določi poslovnega časa v skladu z okviri, določenimi v odloku (prvi odstavek 4. člen); - ne izobesi objave veljavnega poslovnega časa ali drugega dokumenta v skladu z določili drugega odstavka 4. člena; - ne posluje v skladu z veljavnim poslovnim časom (tretji odstavek 4. člena); - brez dovoljenja posluje zjutraj pred 07. uro ali zvečer preko 22. ure, oziroma v nasprotju s posebnim dovoljenjem upravnega organa iz 6. člena (5. člen). - začasno preneha s poslovanjem brez dovoljenja pristojnega organa (9. člen); - ne predloži upravnemu organu vloge za začasno zaprtje zaradi letne inventure v trgovskem obratu v roku iz drugega odstavka 10. člena; - ne opravlja dežurstva v skladu z odločitvijo pristojnega organa (drugi odstavek 18. člena, drugi odstavek 19. člena, 23. člen) ali ne zagotavlja z odlokom določenega neprekinjenega poslovanja (drugi odstavek 21. člena). Za prekršek iz prvega odstavka se odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba v obratovalnici kaznuje z denarno kaznijo 2.000 SLT, ki se izterja na kraju prekrška. 31. člen Z denarno kaznijo 1.500 SLT, ki se izterja na kraju prekrška, se kaznuje: - oseba, ki kljub opozorilu odgovorne osebe v gostinskem obratu tega ne zapusti v roku iz tretjega in četrtega odstavka 3. člena; - odgovorna oseba v obratu, če po prenehanju razloga za zadrževanje v gostinskem obratu ali po preteku obdobja iz tretjega in četrtega odstavka 3. člena stranke ne opozori, da mora zapustiti obrat. 156 URADNE OBJAVE Koper, 23. decembra 1992 - št. 29 VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. č!en Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poslovnem času trgovine, gostinstva, obrti in podobnih dejavnosti v občini Koper (Uradne objave, številka 14/85). 33. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1993 dalje. Št.: 307-2/92 Predsednik Koper, 26. novembra 1992 AURELIO JURI, l.r. OBČINA SEŽANA Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85, 21/86 in 26/90) ter 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 22.09.1992 ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne 07.10.1992 sprejela ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU CEVOVOD RODIK - VODARNA RIŽANA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Sprejme se lokacijski načrt CEVOVOD RODIK - VODARNA RIŽANA (v nadaljevanju lokacijski načrt) po elaboratu, ki ga je izdelalo podjetje KARS, Projektiranje inženiring, p.o. iz Sežane pod Št. 021-21-217/91 v avgustu 1992 in ki je sestavni del tega odloka za del, kjer cevovod poteka po območju občine Sežana in občine Koper. 2. člen Elaborat iz prejšnjega člena vsebuje: A. Tekstualni del 1. Prikaz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Sežana - tekstualni del 2. Tehnično poročilo 3. Tekstualni del odloka 4. Ocena stroškov za izvedbo načrta 5. Soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti 6. Seznam parcel po Katastrskih občinah Občina: SEŽANA K O. OCIZLA Št. parcele: 3378/2,3393/1,3394,6116/1,6117/1,6117/2,6146/2,6159,6120,6131/ 1, 6131/3, 3746/1, 1589/3, 1625, 3442/1, 3642/1, 3642/2, 3701/2, 2398/9, 3212, 3213/1, 3213/2, 3214, 3263, 3264/1, 3264/2, 3265, 3266, 3267, 3268, 3269, 3270, 3271, 3272, 3274, 3275, 3276, 3277, 3296/1, 3296/2, 3297/1, 3297/2, 3298/1, 3298/2, 3300/4,3300/5, 3303/1, 3303/2, 3303/3, 3304/1, 3304/7, 3304/8, 3305/1, 3305/2, 3306/1, 3306/3, 3353/1, 3353/3, 3354,3355, 3356,3357,3358/1,3358/2,3358/3,3360,3362,3365,3165/1,3379/1,3380/ 1, 3381/1, 3382/2, 3382/3, 3383/3, 3384/1, 3384/3, 3385/1, 3385/2, 3385/3, 3441,3443,3444,3445,3446, 3447/1,3447/2,3448/1,3449/1,3449/2,3450, 3452, 3453, 3454, 3456/1, 3456/2, 3456/3, 3463/1, 3532/1, 3532/2, 3532/3, 3592/1, 3637, 3638, 3639, 3640, 3643, 3645, 3648/1, 3648/2, 3649, 3650, 3632/2, 3634/2, 3636, 3662/1, 3662/2, 3662/3, 3666/1, 455/1, 455/2, 457, 464,469,471,556/1,556/2,556/3,558,560/1,560/2,561,562/1,567/1,567/ 2, 568/2, 569/1, 569/2, 571, 572, 576, 577/1, 577/2, 578/2, 579, 580/2, 593, 597, 598, 626, 686/2, 1377, 1378, 1387/1, 1387/10, 1395/1, 1395/2, 1413, 1547/13,1547/6,1567/2,1567/3,1568/1, 1568/2,1572/1,1606, 1611,1612, 1613,1614/1,1615/1,1626,1627,1628,1630/1,1764,1767/2,1767/3,1774, 1775,1776,1778/1,1781,1782,1783,1784,1785,1805/3,1806,1807,1808, 1809,1810,1825,1827/1,1828,1829,1832/2,3746/2,1836/1,1836/2,1837, 1838, 2398/4, 3749, 4020, 4021, 4023, 4025, 4027, 4028, 4030, 4052, 4053, 4054, 4055, 4056, 4057, 4105, 4107, 4108, 4110, 4112/1, 4114, 4115, 4116, 4117, 4159, 4162/1, 4163, 4038, 4039, 4041, 4048/2, 4050, 6146/1, 6148, 6153, 6160, 4166, 4168,6117/8, 6122, 6128, 6129, 6130/2 K O. RODIK Št. parcele: 3054/152,3054/154,3054/153,3054/151,3019,3022,3021,3149,2886, 2894, 2891, 2892, 2895, 2896, 2897, 2899, 3147/1, 2773/1, 2772/1, 2771/1, 2770/1, 2769/1, 2764, 2763, 2762, 2761, 2760, 2758/1, 2757, 2756, 2755, 2753, 2752, 2751, 2750, 2744/1, 2743/1, 3151/1, 2608/2, 2603/2, 2601/2, 2599/1, 2594/2, 3152/1, 1895, 1898, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1905, 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915, 1917, 1918, 1921, 1923, 1924, 1925, 1926, 1928, 1929, 1930, 1934, 1935, 1936, 1938, 1937,1939,1940,1942,1943,1944/2,1945,1946,1947,1948,3159/1,1393, 1372, 1395, 1396, 1397, 1437, 1441, 1438, 1439, 1440, 1457, 1456, 1464, 1465, 1488/1, 1472, 1473, 1474, 1475/1, 1475/2, 1476, 1480, 1495, 1496, 1247, 1246, 1242, 1241, 1240, 1238, 1516, 1510, 1509, 1508, 1507, 1502, 1237,1232,1222,3162/2,1216,1208,1102/10,1102/7,1102/191,1102/192, 1102/190, 1102/189, 1102/188, 1102/169, 1102/168, 1102/165, 1102/172, 1102/173,1102/176, 1102/177, 3141/1, 2765/1, 2733, 2602/2, 2598/2, 2557/ 2, 1896, 1897, 1904, 1916, 1919, 1944/1, 1949, 1950, 1951, 1952, 1953, 1954,1955,1956,1957,1958,1959,1377,1378,1366/1,1366/2,1365,1364, 1360/1, 1360/2, 1360/3, 1359, 1355, 1354/1, 1354/2, 1353, 1352/1, 1352/2, 3167/2, 1337, 1335, 1334, 1333, 1330, 1329, 1328/1, 1328/2, 1326, 1325, 1324, 1323, 1321, 1320, 1319, 1318, 1317, 1315, 1314, 1313, 1312, 1477, 1478,1479,1236,1244,1445 K O. HRPELJE Št. parcele: 10,11/1,12,13,15,16,17/1,19/1,19/3,20,21/2,197, 204/2, 206, 207, 208/2, 208/4,428,429, 449/3, 449/4, 450, 451,452/1, 452/2, 454, 458,1031/ 1, 2457/2, 2462, 2503, 3163, 3165, 3166, 3167, 3170, 3172, 3173, 3178, 3179,3180, 3218/1,3219,3341, 3343,3346/2,3352/2,3353/1,3354/1,3355, 3356, 3364, 3365/1, 3366/1, 3366/2, 3367/1, 3367/2, 3368, 3398/1, 3399/3, 3670, 3168, 3171, 130/2, 449/1, 452, 2447/1, 23, 21/1, 204/1, 1218/1, 196, 194, 193, 188, 187/3, 189/1, 189/2, 184/2, 190, 3855, 3257/7, 3257/8 B. Grafični dei: 1. Grafični prikaz poteka trase primarnega cevovoda po obravna- vanem območju v občinah Sežana in Koper, pregledne - geodetske karte št. 1, 2, 3,4 . ...................................M = 1 : 5000 2. Grafični prikaz poteka trase primarnega cevovoda po obravna- vanem območju v občinah Sežana in Koper, pregledne - geodetske karte št. 5 in 6.........................................M = 1 : 5000 3. Grafični prikaz poteka tras sekundarnih vodovodov na območju občine Sežana, v k o. Beka, Ocizla, Klanec, Podgorje, Prešnica, pregledne * geodetske karte št. I, II in III.......M = 1 : 5000 4. Grafični prikaz poteka trase sekundarnega vodovoda na območju občine Sežana, v k o. Beka, Ocizla, Klanec, Podgorje, Prešnica, Petrinje in Rodik, pregledne - katastrske karte št. V VI, in VII . . M = 1 : 2880 5. Grafični prikaz poteka tras sekundarnih vodovodov na območju občine Sežana, v k. o. Beka, pregledna - katastrska karta št. VIII...........................................M = 1 : 1000 6. Grafični prikaz poteka trase primarnega cevovoda po obravna- vanem območju v območju v občinah Sežana in Koper, pregledne -geodetske karte št. 7 - 19.........................M = 1 : 1000 H. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA 3. člen Območje lokacijskega načrta obsega celoto ali dele parcel, preko katerih poteka obravnavani cevovod s spremljajočimi objekti na površini, ki je tehnološko potrebna za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje cevovoda. III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR 4. člen Območje, ki ga ureja lokacijski načrt, je v občini Sežana namenjeno gradnji objektov in naprav: - cevovoda od rezervoarja Rodik do vodarne Rižana, - rezervoar Brezje, - spremljajočih objektov: zračnikov, blatnikov, črpališča, ureditev priključkov, - sekundarnih cevovodov na območju občine Sežana, v k.o. Ocizla, Podgoije, Prešnica in Rodik. 5. člen V času gradnje ima gradbeni pas širino 10 m, 5 m + 5 m od osi cevovoda na vsako stran. Za spremljajoče objekte se določi velikost delovišč z načrtom delovišča. Po končani gradnji znaša varovalni pas cevovoda, znotraj katerega je prepovedana vsaka gradnja, 5 m od osi cevovoda na vsako stran. IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO IN PROMETNO UREJANJE OBMOČJA Vodnogospodarski pogoji 6. člen I. Vsa prečkanja cevovoda z obstoječim odvodnim sistemom (z reguliranimi ali nevarnimi strugami) je treba strokovno urediti. 2. Z gradnjo objektov cevovoda se ne sme poslabšati obstoječi vodni režim in stabilnost terena. 3. Izlivni objekti praznotokov, blatnikov idr. v naravni odvodnik morajo biti ustrezno oblikovani (izpustna glava izven svetlega profila odvodnika) in območje izliva ustrezno zavarovano pred pojavom erozije. 4. S priključevanjem elementov cevovoda na strugo odvodnikov se ne smejo poslabšati nizvodne odtočne razmere. Po potrebi je treba korita ustrezno urediti in zavarovati pred erozijo. 5. V smeri prečkanja odvodnikov je treba na obeh robovih brežine struge predvideti betonske smernike na os cevovoda. 6. Kfižanje cevovoda z neurejeno in strmo hudourniško strugo naj bo v globini 1,50 m do temena cevi. Globina se lahko zmanjša z Koper, 23. decembra 1992 - Št. 29 URADNE OBJAVE 157 zgraditvijo prečnega objekta pred cevovodom a!i z ustrezno zaščito cevi proti mehanskim poškodbam. Prečni objekt mora biti zgrajen pravokotno na smer struge in dimenzioniran na stoletne visoke v^de 7. Obstoječe vodne vire, v kolikor so na območju trase vodovoda, je treba ohraniti, jih urediti m zavarovati pred onesnaženjem 8. V naravne odvodnike ali podtalje se lahko iz vodovodnega sistema spušča le voda, ki po kvaliteti ustreza določilom Strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85). 6a. člen 1. Povezovalni cevovod Rodik - vodarna Rižana bo na dveh lokacijah križal obstoječe vodovodno omrežje: a) križanje vodovoda Križada - Kozina med točkama 27-28: na lokaciji križanja je treba predvideti povezavo obeh cevovodov z odcepom iz novega vodovoda, vključno z merilno garnituro; b) križanje lokalnega vodovoda za naselje Hrpelje med točkama 26-27: na lokaciji je treba predvideti odcep iz novega vodovoda, vključno z merilno garnituro za navezavo obstoječega vodovoda. 2. V nadaljevanju je na območju občine Sežana predvideno križanje novega cevovoda z železniško progo in traso bodoče AC. Križanje je treba predvideti na način, ki omogoča nadaljne vzdrževalne posege brez dodatnih gradbenih del. 3. Za potrebe vodne oskrbe prebivalcev občine Sežana se iz novega cevovoda predvidi ustrezne odcepe, in sicer z lokacije rezervoaija Brezje: a) vodovodni odcep in sekundami vodovod Brezje - Klanec - Ocizla - Beka; b) vodovodni odcep in sekundarni vodovod rezervoar Brezje -Prešnica (Brgod) -Podgorje; bi) rezervoar Brgod (Prešnica), b2) rezervoar Brezje pri Petrinjah, c) vodovodni odcep in sekundarni vodovod Petrinje; d) tlačni cevovod Rodik. 4. V primeru, da se bosta Kraški vodovod in Rižanski vodovod dogovorila, da je merilno mesto za oddajo vode na lokaciji R Brezje je treba predvideti podaljšanje signalnega kablovoda za telemetrijo in daljinski nadzor od RČP Rodik do R Brezje z njegovo sočasno vgradnjo ob cevovodu. Elektro omrežje 7. člen 1. Katodna zaščita cevovoda ne sme imeti škodljivih vplivov na ozemljitve daljnovoda. 2. Pri izkopih je treba upoštevati minimalno oddaljenost od stojnih točk, ki mora znašati min. 3 m. 3. Pri izvajanju izkopov je treba upoštevati varstvena navodila za delo v bližini naprav pod napetostjo. 4. Križanje cevovoda s podzemnimi elektroenergetskimi kabli mora biti izvedeno v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi. Prometna ureditev 8. člen Vsa prečkanja cevovoda morajo biti usklajena s projektnimi rešitvami tras avtocest in s projektom za gradnjo dodatnega pasu za počasna vozila na magistralni cesti M 10 na območju črnokalskega Klanca. 9. člen Pri križanju z železnico, magistralno ali drugo cesto se morajo upoštevati posebni pogoji upravljavca železnice oz. ceste: - pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi, ne glede na material, iz katerega je cevovod, - globina zgornjega roba zaščitne cevi od spodnjega roba praga mora biti najmanj 1,50 m; vzdolžni potek vodovoda pa je minimalno 12,00 m od osi skrajnega tira, ... - pri križanju z železnico mora biti jeklena cev ali litoželezni cevovod katodno zaščiten, ,. . - pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda izveden v zaščitni cevi ali pa v jekleni oz. litoželezni izvedbi, - zaščitna cev ne sme biti daljša kot 5 m, sicer mora biti križanje izvedeno v jekleni ali litoželezni izvedbi. Komunalna ureditev 10. člen Pri izgradnji cevovoda skozi naselja je treba gradnjo v območju uhc prilagoditi zahtevam Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. z/HB;. 11. člen ' Cevovod mora biti projektiran in položen takoda mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževa j 12. člen Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj: - 5 m za greznice, druge nečiste objekte in deponije z odpadnim in škodljivim materialom, - 2 m za posamezna drevesa (drevored). 13. člen Za vsako križanje vodovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je treba pridobiti soglasje upravljavca obstoječega komunalnega voda. V. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR 14. člen 1. Pri izkopih za cevovod se ne sme zapirati odtoka površinskih in podzemnih voda. 2. Materiala iz izkopov, podrtega drevja in vejevja ni dovoljeno deponirati v strugo vodotokov. 3. Za podlago jarkov, na katero se bodo postavljale cevi, in za prvi sloj zasutja (tako imenovana posteljica) se ne sme uporabljati zemlje oz. humusa. 4. Po položitvi cevovoda se mora ob strugi vzpostaviti prvotno stanje, obnoviti zavarovanje brežin, vsa poškodovana in razrahljana mesta pa urediti pred erozivnim delovanjem vode in odplavljanjem. 5. Zasip cevovoda in planiranje terena nad njim je potrebno izvesti tako, da se prepreči koncentracija površinske vode in ustvaijanje novih jarkov. 6. Razširitev in gradnja novih dovoznih poti za dostavo materiala in strojev ne sme povzročiti preusmerjanja odtoka površinskih voda brez ustreznih ureditvenih ukrepov. 7. Sedaj zaraščena zemljišča se morajo po končanih gradbenih delih revitalizirati z vegetacijskimi ukrepi, predvsem z avtohtonimi vrstami rastlinja. 8. Vsa križanja jarkov morajo biti na terenu vidno označena. 9. Pri rezervoarjih in odcepih je treba predvideti smer odtokov odvečne vode in jih primemo urediti zaradi zavarovanja jarkov in brežin pred erozijo. 15. člen Gradbena dela se ne smejo izvajati na obdelovalnih površinah, ko so le ta v rodnosti, v kolikor se pa gradbena dela takrat izvajajo in je s tem povzročena škoda na obdelovalnih površinah, mora investrtor izplačati odškodnino prizadetim. 16. člen 1. Pred posekom je treba traso skozi gozd vidno obeležiti. 2. Ob poseku se morajo upoštevati določila Pravilnika o gozdnem redu (Uradni list SRS št. 31/86, ki določa, da je treba iglavce takoj obeliti, da se prepreči širjenje lubadarjev). 3. Ob izkopu se mora paziti, da se ne poškoduje sosednje drevje izven trase. 4. Morebitnega odvečnega materiala ob izkopu se ne sme odlagati v gozd. 17. člen Do pričetka gradnje cevovoda in spremlajajočih objektov je zemljišče, ki ga obravnava ta lokacijski načrt, dovoljeno uporabljati le v dosedanje, kmetijske namene. VI. ZAŠČITA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 18. člen V primeru, da se med izvajanjem odprejo novi vhodi v podzemne kraške objekte, je izvajalec dolžan takoj ustaviti dela in nemudaoma obvestiti pristojno naravovarstveno službo in investitorja. V primeru morebitnih raziskav !e-teh je investitor dolžan kriti stroške in upoštevati dodatne pogoje glede na nova odkritja. V primeru pomembnih arheoloških najdb bo treba traso cevovoda korigirati. Na odseku trase med Rodikom in Kozino je znanih več speleoloških objektov. Na tem delu trase ni dovoljeno miniranje pri izvajanju del, prav tako ni dovoljeno miniranje na odseku trase med točkama 12 in 11 (Jama pod Revo). Na odseku med točkama 13 in 14 se trasa maksimalno približa Rodiški pečini in JZ območju gradišča Debela griža. V tem predelu je pričakovati arheološke najdbe, zato bodo zahtevani ročni izkopi ob spremljevalnem arheološkem nadzoru! Investitor mora zagotoviti prisotnost službe za varstvo naravne in kulturne dediščine pri zakoličbi trase in objektov na trasi. V času gradnje mora investitor zagotoviti in kriti stroške naravovarstvenega in arheološkega nadzora. VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCA 19. člen V času gradnje cevovoda in spremlajajočih objektov in po končani gradnji sta investitor in izvajalec dolžna zagotoviti nemoten dostop do obstoječih hiš in kmetijskih zemljišč, po potrebi tudi z obvozi, po veljavnih predpisih. 158 URADNE OBJAVE Koper, 23. decembra 1992 - Št. 29 20. člen Investitor je po končani gradnji cevovoda dolžan vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje - namembnost. V ta namen je dolžan med gradnjo ohraniti in vzdrževati plodno zemljo in jo po končani gradnji nasuti kot krovno plast. Vili. ETAPNOST IZVEDBE 21. člen Lokacijski načrt se izvaja v dveh etapah. Prva etapa je izvedba cevovoda Rodik - vodarna Rižana (investitor: RIŽANSKI VODOVOD). Druga etapa je izvedba sekundarnih cevovodov, v več podetapah (investitor: KRAŠKI VODOVOD). Investitorja morata zagotoviti sočasnost gradnje obeh etap in spremljajočih objektov. IX. TOLERANCE Dopustne tolerance od določene trase cevovoda znašajo največ 15 m od osi, na podlagi izčrpne tehnološke obrazložitve. X. NADZOR 23. člen Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta opravljajo v skladu s svojimi pristojnostmi Republiški urbanistični inšpektorat, urbanistični inšpektor za območje občine Sežana. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Lokacijski načrt je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora in pri Sekretariatu za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Sežana. 25. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 352-1/92-2 Predsednik SO Sežana Sežana, 7. 10. 1992 IVAN VODOPIVEC, dipl. oec. Komunata Koper Na osnovi odloka o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin za neprofitna stanovanja (Uradni list štev. 53/ 92) objavljamo spremembo cen komunalnih storitev. RAST ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN Za mesec oktober znaša 3,9 % dovoljena rast kom. storitev = 3,9 % x 50 % = 1.95 % A) ODVAJANJE ODPADNIH VODA gospodinjstva in negospodarstvo - nova cena = 18,65 SIT/m^ gospodarstvo in obrt - nova cena = 27,93 SIT/m^ B) ČIŠČENJE ODPADNIH VODA gospodinjstva in negospodarstvo - od tega za R. R. gospodarstvo in obrt - od tega za R. R. - nova cena = 34,86 SIT/m^ - nova cena = 21,40 SIT/m^ - nova cena = 59,13 SIT/m^ - nova cena = 32,11 SIT/m^ C) ODVOZ IN DEPONIRANJE ODPADKOV gospodinjstva in negospodarstvo - nova cena = 5,30 SIT/m^ gospodarstvo in obrt - nova cena = 11,00 SIT/m^ - od tega za R. R. - nova cena = 0,50 SIT/m^ Cene veljajo od 1. 12. 1992 dalje. (Soglasje Ministrstva za trgovino štev. 381-03-005/92-97-4/22 z 24. 11. 92) Št.: AU/CR 29/20 Koper, 8. decembra 1992 OBČINA PIRAN Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS št.24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88), je Izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 15.12.1992 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih in drugih organih občine Piran 1. člen Ta odredba določa začetek, trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih in drugih organih (v nadaljevanju upravni organi) občine Piran. 2. člen Upravni organi občine Piran delajo vse delovne dni, razen ob sobotah in sicer: - v ponedeljek, torek, in četrtek od 7. do 15. ure, - v sredo od 7. do 17. ure, - v petek od 7. do 13. ure. V primerih, ko to narekuje značaj upravnega organa občine Piran ali načm njegovega dela, se lahko določi, da upravni organi delajo tudi v soboto ali nedeljo. 3. člen Uradne ure za neposredno poslovanje s strankami so: - v ponedeljek in petek od 8.00 do 12.00 ure, - v sredo od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure. Uradne ure v sprejemno-informacijski pisarni so vsak delovni dan in sicer: - ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 12.00 ure, - v sredo od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure. 4. člen Upravni organi občine Piran uvedejo premakljiv začetek in konec delovnega časa delavcev, ki se uredi s pravilnikom, h kateremu da soglasje Izvršni svet Skupščine občine Piran. 5. člen Občinski sodnik za prekrške v Piranu mora z dnem uveljavitve te odredbe uskladiti delovni čas in uradne ure za stranke z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov, razen če ni z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o trajanju in razporeditvi delovnega časa v upravnih in drugih organih Skupščine občine Piran štev. 14-Ì/72-83 (Uradne objave št. 8/83). 7. člen Ta odredba začne veljati s 1.1.1993 in se objavi v Uradnih objavah. Piran, 15. decembra 1992 Predsednik Izvršnega SO Piran Številka: 152-4/92 ANDREJ GRAHOR Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86, 21/86 in 23/93), 2. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 14/90,41/90 in 13/92) in 18. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi R Slovenije (Uradni list RS, št. 32/89) je Skupščina občine Piran na skupnem zasedanju zbora zdniženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17.12.1992 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ZAČASNI UREDITVI VPRA S SESTAVO IN PRISTOJNOSTMI ZBOROV TEP IZVRŠNiP^H FUNKCIONARJEV OBČINSKE SKUPŠČINE N 1. člen 2. člen odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo ip pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionaijev občinske skupščine i2 izvršnega sveta (Uradne objave, št. 14/90, 41/91 in 13/92) se spremeni tako, da se glasi: Koper, 23. decembra 1992 - Št. 29 URADNE OBJAVE 159 Zbor združenega de a, zbor krajevnih skupnosti in družbenopoli-tičm zbor odločajo na skupni seji o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, praviloma na skupnem zasedanju, kadar zbori občinske skupščine enakopravno odločajo s skupščino samoupravne italijanske narodnostne skupnosti Piran in samostojno, kadar odločajo o vprašanjih iz pristojnosti posameznega zbora, in sicer: o izvolitvi predsednika m namestnika predsednika zbora; o verifikaciji potrdil delegatom zborov o njihovi izvolitvi; o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov zborov; o imenovanju komisij in drugih delovnih teles zbora." 2. člen Ta odtok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper. Štev.: 008-6/90-92 Predsednik: Piran, 17. decembra 1992 FRANKO FIČUR, l.r. Na podlagi 23/1. in 64/1. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št.12/91), 220. člen Statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78, 6/82, 4/86, 21/86 in 23/92) in 2. člena Odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine m Izvršnega sveta (Uradna objave št. 14/90, 41/91 in 13/92) je Skupščina občine Piran na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. decembra 1992 sprejela ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA KULTURNI, KONGRESNI IN PROMOCIJSKI CENTER AVDITORIJ PORTOROŽ I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se s preoblikovanjem DO Kulturni in kongresni center - Avditorij v ustanavljanju Portorož ustanovi javni zavod za razvoj in organiziranje kulturnega in kongresnega življenja v občini Piran. Ustanovitelj javnega zavoda je občina Piran, Tartinijev trg 2, Piran. II. IME IN SEDEŽ JAVNEGA ZAVODA 2. člen Javni zavod bo posloval z naslednjim imenom: Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož, Senčna pot 10, Portorož. Centro culturale, congressuale e promozionale Avditorij Portorose, Senčna pot 10, Portorose. Skrajšano ime je: KKPC - Avditorij Portorož. CCCC - Avditorij Portorose. Sedež javnega zavoda je: Portorož, Senčna pot 10. III. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA 3. člen Kulturni, kongresni in promocijski center - Avditorij Portorož ( v nadaljevanju KKPC - Avditorij) se ustanovi za opravljanje naslednje dejavnosti: ^ - organiziranje, priprava, koordinacija ter posredovanje m izvedba kulturnih in kongresnih prireditev za potrebe pravnih m fizičnih oseb, - predvajanje filmov, radijskih in televizijskih oddaj, - posredovanje glasbe in zabavno glasbenih prireditev, posredovanje gledaliških predstav, koncertov in podobno, - organiziranje proizvodnje, priprave in prodaje spominkov, domače in umetne obrti, - promocija in trženje turističnih storitev, - propagandno reklamna dejavnost (oblikovanje m priprava prospektov, plakatov, vodičev, katalogov, sejmov m - tehnične storitve za simultano prevajanje, ozvočenje, razsvetljavo, ipd., - fotolaboratorijske storitve, - gostinske storitve, : poštnih vrednotnic, revij, časopisov in turist.čnega propagandnega ^ - storitve animacije gostov hoteiov. vodniška siužba. kulturni in kongresnih prireditev na mednarodnem tržišču, - mednarodna izmenjava in predvajanje filmov, radijskih in TV oddaj, - mednarodne prireditve s področja kulturne dejavnosti, - mednarodno posredovanje glasbe in zabavnoglasbenih prireditev, - posredovanje gledaliških predstav in koncertov, - organiziranje mednarodnih razstav in galerijska dejavnost, - promocija in trženje turističnih storitev, - mednarodna propagandno reklamna dejavnost, - mednarodna sejemska dejavnost. KKPC Avditorij Portorož lahko v manjšem obsegu opravlja tudi druge dejavnosti v skladu z zakonom. IV. ORGANI JAVNEGA ZAVODA 4. člen Organ upravljanja KKPC Avditorij Portorož je Svet zavoda. Svet zavoda šteje devet članov, od katerih imenuje Izvršni svet občine Piran tri člane, od teh mora biti eden imenovan izmed kandidatov, ki jih predlagajo krajevne skupnosti, tri člane imenujejo organizirani porabniki storitev KKPC Avditorij Portorož, od tega morata biti dva člana izmed predstavnikov turističnih hotelskih družb, en član pa imenovan na predlog Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, tri člane izvolijo v skladu z zakonom delavci KKPC Avditorij Portorož. Predsednika sveta zavoda na predlog članov sveta zavoda imenuje Izvršni svet Skupščine občine Piran. Svet zavoda veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta zavoda. Svet zavoda veljavno sprejme odločitev z večino glasov navzočih članov, razen statuta in letnega programa dejavnosti ter zaključnega računa, ki se sprejema z večino glasov vseh članov sveta zavoda. 5. člen Svet zavoda sprejema statut in druge splošne akte, sprejema programe dela in razvoja ter spremlja njihovo izvajanje, določi finančni načrt in sprejema zaključni račun, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenje o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom, s tem odlokom in statutom določene zadeve. 6. člen Svet zavoda s soglasjem izvršnega sveta sprejema statut, potrjuje letni program dela in program razvoja, določi finančni načrt in sprejema zaključni račun. 7. člen Mandat članov sveta zavoda je štiri leta. Svet zavoda letno poroča o delu KKPC Avditorij Portorož Izvršnemu svetu Skupščine občine Piran. Način dela sveta zavoda se določa s statutom in poslovnikom o delu sveta zavoda. 8. člen Delo in poslovanje KKPC Avditorij Portorož vodi direktor in ga predstavlja ter zastopa v pravnem prometu in zunanjetrgovinskem prometu brez omejitev. Direktoija imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Mandat direktorja traja štiri leta. 9. člen KKPC Avditorij Portorož ima še naslednje svetovalne odbore: a) Programski odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki s področja kulture in prireditvene dejavnosti. Programski odbor ima 6 članov, od katerih sta 2 člana delavca KKPC Avditorij Portorož, 2 člana ustanovitelja, od tega enega imenuje ustanovitelj na predlog Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, 2 člana pa imenuje svet zavoda izmed predstavnikov turistično hotelskih družb. Delo, imenovanje in pristojnosti programskega odbora ureja statut KKPC Avditorij Portorož. b) Kongresni odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki s področja turističnega gospodarstva in predstavniki ustanovitelja. Kongresni odbor ima 6 članov, od katerih sta 2 člana delavca KKPC Avditorij Portorož, 2 člana ustanovitelja, 2 člana pa imenuje svet zavoda izmed predstavnikov turistično hotelskih družb. Delo, imenovanje in pristojnosti kongresnega odbora ureja statut KKPC Avditorij Portorož. c) Izobraževalni odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki s področja turističnega gospodarstva in predstavniki ustanovitelja. Izobraževalni odbor ima 6 članov, od katerih sta 2 člana KKPC Avditorij Portorož, 2 člana ustanovitelja, 2 člana pa imenuje svet zavoda izmed vodilnih delavcev turističnega gospodarstva, od tega enega na predlog Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Delo, imenovanje in pristojnosti izobraževalnega odbora ureja statut KKPC Avditorij Portorož. č) Odbor za promocijo, ki ima 6 članov, od katerih sta 2 člana 160 URADNE OBJAVE Koper, 23. decembra 1992 - Št. 29 delavca KKP Avditorij Portorož, 2 člana ustanovitelja, 2 člana imenuje svet zavoda izmed vodilnih delavcev turističnega gospodarstva, od tega enega na predlog Občinske samoupravne narodnostne skupnosti Piran. Delo, imenovanje in pristojnosti odbora za promocijo ureja statut KKPC Avditorij Portorož. V. PREMOŽENJE JAVNEGA ZAVODA 10. člen Premoženje DO KKPC Avditorij Portorož je last ustanovitelja. S tem premoženjem upravlja KKPC Avditorij Portorož in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen. Na osnovi mnenja sveta zavoda KKPC Avditorij Portorož ali na njegov predlog izvršni svet s sklepom odloči, da se prostori KKPC Avditorij Portorož uporabljajo tudi za druge namene v obsegu in na način, da ni ovirana osnovna dejavnost KKPC Avditorij. Prav tako lahko izvršni svet s sklepom določi, da za prostore, ki se uporabljajo v smislu prejšnjega odstavka, upravljalec zaračunava le stroške tekočega poslovanja, ki niso enaki tržni ceni. VI. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO JAVNEGA ZAVODA 11. člen KKPC Avditorij Portorož pridobiva sredstva z opravljanjem lastne dejavnosti, iz sredstev ustanovitelja na podlagi letnega programa dela in drugih virov. Presežek prihodkov nad odhodki sme KKPC Avditorij Portorož uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti ter za vzpodbujanje ustvaijalnega dela delavcev. Natančnejši pogoji in merila za uporabo presežka prihodkov nad odhodki se določijo s statutom. VII. KRITJE PRIMANJKLJAJA SREDSTEV ZA DELO JAVNEGA ZAVODA 12. člen O načinu pokrivanja primanjkljaja, ki ga ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev KKPC Avditorij Portorož odloča ustanovitelj na predlog sveta zavoda. VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI V PRAVNEM PROMETU 13. člen KKPC Avditorij Portorož nastopa v pravnem prometu z vsemi pravicami in obveznostmi brez omejitev. Za svoje obveznosti odgovaija z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. IX. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI JAVNEGA ZAVODA 14. člen Ustanovitelj prevzema odgovornost za obveznosti KKPC Avditorij Portorož do višine vrednosti sredstev, s katerimi razpolaga KKPC Avditorij Portorož. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Za čas do imenovanja direktoija KKPC Avditorij Portorož je vršilec dolžnosti direktorja Fanči Kuhar iz Portoroža, Senčna pot 10. 16. člen Ustanovitev in konstituiranje sveta zavoda in imenovanje direktorja KKPC Avditorij Portorož se izvede v roku 60 dni po sprejetju tega odloka. Sprejem statuta se izvede v roku 90 dni po sprejetju tega odloka. 17. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic. Štev.:028-l/92 Predsednik: Piran, 17. decembra 1992 FRANKO FIČUR, l.r. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE "OKOLJE* PIRAN Na podlagi Odloka o načinu oblikovanja cen kom. storitev in stan. najemnin za neprofitna stanovanja (Ur. list RS št. 53/92) veljajo od 1.12. 1992 dalje v občini Piran nove (povečane za 1,95 %) cene kom. storitev in sicer: 1. Odvajanje odpadnih voda (SIT/m^) - gospodinjstva in negospodarstvo 22,64 + 5 % davka 1,13 23,77 - gospodarstvo 49,90 + 5 % prom. davka 2,49 2. Prečiščevanje odpadnih vod (SIT/m^) 52,39 - gospodinjstvo in negospodarstvo 13,09 + 5 prom. davka 0,65 13,74 - gospodarstvo 28,86 + 5 % prom. davka 1,44 30 JO 3. Odvoz odpadkov (SIT/m^ površin) - gospodinjstvo in negospodarstvo 4.53 + 5 % prom. davka 0,23 4,76 - vsi ostali odjemalci 12,93 + 5 % prom. davka 0,65 13,58 4. Daljinsko ogrevanje (SIT/m površine) - stanovanjski prostori 18,01 + 5 % prometnega davka 0,90 18,91 - poslovni prostori 21,62 + 5 % prometnega davka L08 22,70 Št. 915/01 KSP "OKOLJE" PIRAN Piran, 1. decembra 1992 Sektor TKD Direktor: ROBERT ČASAR, l.r.