r^r^Tl	^^J | 9 §	(^TecaJJJI^
Slovenijaizhaja te-	^^^^ ■ Ji ■T||h1 H H §A
dendvakrat, scervsaki ■ H B ^k/ MJB Ki M ■ ■ 4UMB	jemlje, se plača za celo leto
torek in petik. Cenazacelo	k ■ ■ H Hf ■j H ■ ■ ■ ■ ■ ^^	* leta
leto po pošti je 4 gold. 40 kr., ■•»'V W W l^lll ■ ■■]■	ene kvatre 1. gl. Za celo-
aa pol leta 2 gl. 30 kr.. za	' ^^ ™ ^^ TI ^^	letno pošiljanje na dom v
ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako i'	Ljubljani se odrajtuje še pol
se pa iz založnice v Lju-	_i_^^^_gold._
V petek 8. Sušca 1850.
Naznanilo.
S koncotto tekočega mesca bo ^Slovenijau v moji zalogi izhajati nehala. Ker se je* pa r*<Pp.n. gospodov nanjo dMt pol ali za celo leto naročilo, stopim torej s ponižno prošnjo prednje, da bWse blagovolili na nov, politiški časopis „.Ljubljanski Časnikkterega bo gospod fajrnošter Blaž Potočnik vredval in ki bo v moji zalogi prihodnji mesec izhajati začel, naročiti. Ker je celoletna cena „Ljubljanskega Časnikau 7 gold.', toraj prosim, da bi mi tisti p. n. gospodi, ki so se za pol leta narotjti, J gold. 10 kr.; in tisti, ki so za celo leto naročnino poslali, 2 gold. 20 kr. v pismih z opasko „naročivni denarji" pred ko bo mogoče poslati blagovolili; ker bi sicer moja dolžnost bila, prejemnikom, ki so se za dalj kol za ene kvatre na „Slovenijow %aročili, prihodnji mesec denarje povernuti.
Ljubljana S. marca 1850.
«Jožef Utaznih, tiskar in založnik.
Aastrijaitsko cesarstvo,
Ljubljana. 0(1 ministra pravosodja so bili na Krajnskcm sledeči pri sodniških gosposkah zvoljeni:
Za asesore deželnih sodnij:
Svetovavni protokolist pri mestnem in deželnem sodništvu v Ljubljani Franc KogI; kantonski komisar v Zalogu Alojz Murgel; tajnik mestnega poglavarstva v Ljubljani Jožef Jagrič; namestnik gorskega vrada v Idrii Luka Kroni k, in kantonski sodnik na Verhniki Ignac Guselli; vsih pet pri deželnem sodništvu v Ljubljani; kantonski komisar in sodnik v Idrii Gašper Majer; kantonski komisar in sodnik v Trebnem , Jovan Ogrinc; aktvar v Loki Weikart vitez odGandini; aktvar v Krajnu Jovan Lapajne, in avskultant v Ljubljani Viktor od Vest; vsih pet pri deželnem sodništvu v Novem mestu.
Za kantonske sodnike druzega razreda:
Kantonski komisar in sodnik v Teržiču Dr. Franc od Šrey pri kantonskem sodništvu v Ljubljani druzega reda; kantonski sodnik vBerdu Jovan Heinricher pri kantonskem sodništvu ljubljanske okolice; aktvar pri komisarjatu v Ribnici Juri Le-vičnik v Loki; kantonski sodnik v KrajnuFlorjan Konšek v Kamniku; kantonski sodnik v Bistrici Franc Strohmaier na^Verhniki; kantonski komisar in oskerbnik v Zitični Matija Pichs v Idrii; aktvar druzega razreda pri kantonskem komisarjatu ljubljanske okolice Juri Pere v Zalogu; kantonski komisar in sodnik v Zajčjem verhu Jožef Mer k v Bistrici; aktvar druzega razreda v Zalogu Jovan Košir v Ložu; aktvar pervega razreda v Sežani Anton Jenko v Snožečem; aktvar pervega razreda v Badolci Moric od Negro v Krajnski gori; aklvar druzega razreda v Novem dvoru Kari svoboda od Aichelbure: v Teržiču; kantonski sodnik v Badolci Alojz šuler na Kerškem; kantonski sodnik v Žuženbergu Jovan \Vencovsky v Ribnici; kan-
tonski sodnik v Kostanjevici Jakob Sežun v Mokronogu ; pravdosrednik v Novem mestu Dr. Jožef Rozina v Metliki; kantonski sodnik v Loki Franc Omahcn v Zitični; avskultant deželnega sodništva v Ljubljani Mihael Lavrič v žuženbergu: kantonski sodnik v Šnepergu Jožef Čelešnik v Kostanjeva' ; avskultant deželnega sodništva v Ljubljani Raimund Čuber v Šmartnu; aktvar pri kantonskem komisarjatu ljubljanske okolice Martin P a-nian v VelkihLaščah; kantonski komisar ljubljanske okolice Emanuel Matavšek pri kantonskem sodništvu v Ljubljani pervega reda; kantonski sodnik v Zitični Jovan Peu v novem dvoru, in kantonski sodnik v Novem mestu WilhelmMakv Berdu.
Za asesore kantonskih sodnij:
Kantonski komisar v Novem mestu Dragotin Wašnitius v Trebnem; aktvar pri kantonskem sodništvu ljubljanske okolice Jakob K o n d a v Krajnu; aktvar pri komisarjatu v Ajdovšini Franc De j a k v Postojni; aktvar vPinguente JovanŽurga vipavi; aktvar v Krajnski gori Andrej Ko vači č v Badolci; aktvar pri komisarjatu na Verhniki Dragotin Ekel v Kočevju; aktvar pri komisarjatu v Badolci Valentin šušteršič v Krajnu; aktvar pri kantonskem komisarjatu ljubljanske okolice Andrej Obreza v Postojni; aktvar na Kerškem Andrej Zadler v Trebnem; aktvar v Mokronogu Franc Detela v Cernomlju; aktvar v Novem dvoru Edvard Val en ta v Trebnem; aktvar v Teržiču Jožef Verdorac v Postojni; aktvar v Badolci Jovan Loger v Badolci; konceptni praktikant ilirskega poglavarstva Jovan Irkič v Ipavi; avskultant deželne pravice v Ljubljani Wilhel'n svoboda od Rechbach v Trebnem; avskultant deželne pravice v Ljubljani Jožef Per še v Krajnu; kantonski sodnik v Kočevju Jovan Po-vur v Černontlju; aktvar mestnega poglavarstva v Ljubljani Franc Oblak v Kočevju; aktvar v Novem mestu Ignac Krej on v Krajnu; kantonski sodnik v Mekinah Dioniz Majer v Radolci; sodniški namestnik vKočevju Adolf Bramberger vKočevju.
Za namestnike kantonskih sodništev:
Aktvar v Senožiču Jovau Kersnik v Seno-žiču; aktvar v Bistrici Ignac od Vest v Zalogu; aktvar v Idrii Jovan od G ar car o 11 i pri kanton-skem sodništvu v Ljubljani pervega reda; aktvar v Bistrici Jožef Po d poj v Bistrici: aktuar v Mirni Miroslav vitez od Gašper i ni vZitični; konceplni praktikant pri komisarjatu ljubljanske okolice Lu-dovik Semen pri kantonskem sodništvu ljubljanske okolice; konceptni praktikant pri komisarjatu ljubljanske okolice Jožef Potrata pri kantonskem sodništvu ljubljanske okolice; aktvar v Pinguente Valentin Jenko v Idrii; aktvar v Cbersi Jožef Lah na Verhniki; kantonski komisar in sodnik v Poljanah Jožef Pole na Verbniki; kantonski aktvar v Zajčnem verliu Franc G robni ann v Krajnski gori; konceptni praktikant pri kantonskem komisarjatu v Smledniku Adalbert Kan doli ni v Idrii; konceptni praktikant pri kantonskem komisarjatu v Radolci Jožef Ž ur ga v Ložu; konceptni praktikant prikon-tonskem komisarjatu v Krajnu Vincenc Jevniker na Kerškem; konceptni praktikant pri komisarjatu v Novem mestu Jovan Ašmann v Novem mestu; vradni pisar v Loki Matevž Besmann v Kamniku; bivši aktvar v Zajčjem verhu Matevž Jeras v lioki; konceptni praktikant ljubljanskega mestnega poglavarstva Jovan Košir v Ribnici; konceptni praktikant pri kantonskem poglavarstvu ljubljanske okolice Raiinund Hočevar v Metliki; konceptni praktikant ilirske kamorne prokurature Jožef Pe-liani v Loki; konceptni praktikant ilirske kamorne prokurature Juli Rebič pri kantonskem sodništvu v Ljubljani pervega reda; civilni in kriminalni sodnik Anton Rome v Novem dvoru.
Terst. V Terstu se je že komisija sostavila, ktere naloga je se posvetovati, kako bi se kolodvor zidal in napravil.
Koroško. Minister notrajnih oprav je ukazal, da c. k. policijski komisarjat zanaprej ne bo več samostojna vradnija; da ima njegova opravila kan-tonske poglavarstvo prevzeti, in da se mu bodo zato osebe policijskega komisarjata podvergle, ktere ne bodo samo policijskih ampak tudi druga opravila opravljale. Vradnik policijskega komisarjata se pod-verže povelju kantonskega poglavarstva, in mora tudi naloge mestnega poglavarstva v rečeh, ki krajno policijo zadevajo dopolnovati. — Vse to je 2. marca v djanje stopilo.
Horvaška. Pervega marca je bila perva seja vodivnega odbora zagrebškega okrožja pod pred-sedništvom Aleksandra Kralja. Mnogo odbornikov in poslušavcev se je zbralo.
*	Iz bosniške meje se piše, da se je mnogo Ogrov v bosniških mestih, posebno v Banjaluki in Sarajevem naselilo, in da jih je dan na dan več. Med' turške vojake so se vverstili. Med temi je tudi, kakor se čuje sto vojakov gradiškanskega polka, od kterih se do zdaj ni vedlo, ali so v ogerski vojski padli, ali so bili vjeti, ali kam da so prišli. Kaj da zdaj v Bosni delajo^ se ni moglo zvediti, toliko je pa gotovo, da se jim dobro godi in da si ne želijo nazaj na dom. Eden iz teh je nedavno v svoj polk se nazaj povernul, pa od njega se ne more nič zvediti, kakor kako je svoje tovarše zapustil in po mnogih nevarnostih na svoj dom prišel.
*	„Siidsl. Ztg." ni bila tako srečna, da bi se bila, kar je „Slav. Jug" prepovedan nagnenje der-žavnega pravdnika Očiča pridobila. Gospodu Očiču je bilo vse preveč; sklenul je tudi „Siidsl. Ztg." vničiti. Torej je pri velkem zboru banalnega sveto-
vavstva vstal, in predlog storil, da bi se „Siidsl. Ztg." tiskarna pravda napovedala. Tudi en škofijski uradnik, ki je tudi ud banalnega svetovavstvo, je tirjal, da naj se „Siidsl. Ztg." brez odlašanja prepove, ker se je prederznula tudi vduhovske reči se vtikati. Al od druge strani se je reklo, kako nevarno bi bilo, vredniku od „Siidsl. Ztg." pravdo napovedati, ker bi on znal kake reči opomnuti, ktere bi škofu ne bile ljube. To je tedaj overovalo, da „Siidsl. Ztg." še živi; al sklenjeno je bilo, to reč banu naznaniti, da bo on razsodil, in čez njeno prihodnjo osodo sklenul.
*	Po noči 2. marca pridejo blizo Zagreba v neko hišo tolovaji, v kterej ste bile samo dvežen-
ki. Eno so zadavili, na drufogje pa uden vstrelil, i se je potem mertva naredila, da niso več nanjo porajtali. Tolovaji poberejo obleko, 30 gld. v denarjih, in kar so dobili. Ko odidejo, vstane ženska, ktero so mertvo mislili in gre naravnost v Zagreb, kjer je povedala, da je tolovaje pognala, in silovitega roparja Terputca in kerčmarja iz Cehe z njegovo «v možki'obleki napravljeno ženo zapazila. Zasjfcbški komisar gosp. Havliček se hitro na pot poda, vjame kerčmarja in njegovo ženo, od kterega je zvedel, da tolovaj Terputec pri nekem mlinarju fgpnuje; Havliček gre torej na ravnost tje; ko ga pa tolovaj zagleda, se v beg spusti, petkrat so za njim vstrelili, pa nobena kroglama ni zadela. Ko mlinarjevo hišo preišejo, so več obropanih reči našli. Havliček je torej tudi mlinarja vjeti ukazal, in ko ga je v obličju umorjene ženske vprašal, ako jo pozna, je obstal, da jo je tudi on moriti pomagal. Tako je mlinar, kterega so samo za skrivavca ukradenih reči deržali, sam naznanil, daje tolovaj.
Serbska. Medakovič se je namenul časopis „Napredak" v Sisku izdajati.
*	Serbsko novinarstvo v Avstrii je sedaj popolnoma zapušeno. Pozornik že dolgo več ne izhaja, in Dr. Medakovič povsod na zaderžke naleti, kjerkoli „Napredak" izdajati hoče. Komej se je namenul ga v Sisek prenesti, ko ga je že general Ma-jerhofer prepovedal na njemu podložnim Serbskem. Tedaj imajo austrijanski Serbi edini časopis „Serbske Novine". Mi menimo, da je za vladarstvo dobro, ako svobodno besedo posluša, ker ona v vstavnej deržavi potrebe in želje in napake naroda mora ve-diti, da zamore slabo poboljšati in želji naroda zadostiti, ako pa vladarstvo svobodne časopise prepoveduje, in same take izhajati puša, ki vsako postavo, vsako naredbo prav priliznjeno hvalijo, kteri vladarstvo le dobro stran kažejo, kako bo potem vlada potrebam narodov vstreči moglo, ako jih ne bode poznala. Svoboda tiska je tedaj za vstavno deržavo conditio sine qua non.
*	Serbsko poglavarstvo je šolsko svetovavstvo iz 13 udov sostavilo. Vse šolske bukve za višje in nižje učilnice se morajo, predenj se vanje vpeljejo, popred temu svetovavstvu v pregled dati. Iz Kra-gujevca se piše, da se je tam serbsko gledišno družtvo vstanovilo; vodja tega družtva je Dr. To-polovič. —
Dalmacia. Iz Kotara se piše, da ni bilo vojakov tje, in da se davki redno odrajtujejo.
» 21. februarja je bila v Zadru pervikrat navtiška šola odperta.
Češka. O veliki noči se bo železnica od Prage do Lobozica odperla.
*	Čuje se, da bo Dr. Jonak na pražkem vse-učilišu kazensko pravdo z djanskim ukom v češkem jeziku razlagal.
*	V Union se sledeče piše: Minister kupčije in obertnije je češko obertniško družtvo zaprosil, da bi se v Lipsio v obertniško raztavo tudi več Cehov poslalo, pred ko ne, da bi k nemškem colnem zjedinjenju pripomogli.
Gospod minister tudi pravi, da je vlada pri volji dva zaupna moža tje poslati, samo na sebi se ve. da se to zato zgodi, da bi domače in tuje obert-niške izdelke pregledala, in potem vse kar bi vi-dila, vladi naznanila. In za slovanske dežele je ministerstvo Dr. Kreutzberga zaznamvalo. To je tako čudno, da moramo prašati, od kdaj je Dr. Kreutzberg porotnik slovanskih dežel. Ker pa še ni znano, kterega bo ministerstvo za nemške dežele zvolilo, bi zavolj ravnopravnosti Dr. Arner-linga svetovali. Težko čakamo zvediti, kakamokS bo iz tega žita.
*	Gospod Podstransky je ravno poljsko-česki slovnik dokončal.
*	Ker je nam zadnjič „Reichszeitung" oznanila, da bo gospod Havliček naročivne denarje pri-deržal, in ko bo stan obsede nehal spet „noviny" izdajati začel, smo tudi mi to v Sloveniji povedali, ali reči moramo, da je nas „Reichszeitung" goljufala, ker je gospod Havliček sam napovedal, daje pripravljen denarje vsakemu povernuti, kdor se bo pri njem oglasil.
Slovaška. „Slovenske noviny" obljubijo 5 cekinov za naj boljšo igro, naj že bo češka al slovaška.
Galicia. V „Czas" se piše, da so Visla, Du-najec in Wisloca čez navadni tok se vlile in veliko škodo napravile. Mesto Raranov je hudo terpelo. Po noči 23. feb. ni bilo nobenega gaza v njej, po kteri bi ne bila voda tekla; po mestu so se divji valovi gnali. Pusta zidovja ravno popred pogorelega grada grofa Krasicki blizo mesto so iz valov kviško molela. Namesti čolnov se prebivavci hišna orodja rabili, da so bolnike, otroke in starčike potopa rešili. Strašno tugovanje in obupno vpitje se je v tej dobi iz mesta čulo. Koliko živine in druzega imetja so prebivavci zgubili, se do zdaj še ne ve. Vzrok te povodnji je bil, ker se je led pri Zatorju vedno nabiral in na tako vižo se je voda zajezila in svoje meje prestopila.
Austrijanska. Ministerstvo kupčije je ukazalo, da se strelni prah po železnici nikdar ne sme takrat voziti, kakor ljudje.
*	Pravijo, da bo minister uka in bogočastja, grof Leo Thun iz svoje službe stopil, in da iz Olu-muca knez Švarcenberg (brat ministra) na njegovo mesto pride. To pa se samo pripoveduje, kar ne verjamemo, akoravno ni nemogoče.
*	Po ministerskem ukazu na dunajskih farnih šolah ne bo polletnih spraševanj.
*	Sodniške gosposke bodo pervega maja svoje opravila pričele.
*	Daljnopisno oznanilo iz Tersta pove, da se je v Cernigori nemirno gibanje pričelo.
*	Listki deržavnega zaklada se bodo še le 15 marca izdajati začeli.
Ogerska. Na Ogerskem se dan na dan deležnike punta v ječe vodijo.
Sedmograiko Sedmograško bodo menda spet Rusi posedli; general Liiders pravi, da zato, da bo Austrija na Laškem in zoper Prusio terdno stati zamogla.
Lombardo-ben. kraljestvo. Austrijanska armada na Laškem se je med Sočo in Etš pomak-nula. Okrog 18.000 vojakov je že v okrožju Komo.
Ti vojaki dobivajo vojskino plačo. Zna biti, da so proti Svajci namenjeni, kaj druzega ne moremo misliti.
*	Independence" pripoveduje: Načert vstave za lombardo-beneško kraljestvo je v Verono prišel. Ali bo vstava našo reč poboljšala? Želimo ali upanje je slabo. Nadloga je v dežeii globoke korenine pognala. Zlo sitni davki nas stiskajo, ktere moramo, ker nam vojaško vladarstvo zapove, molče plačevati. Delavcev je brezbrojno, al dela jim zlo manjka. Število tatov se vedno množi.
*	V „E. B. a. B." se piše, da je brigada Kolovrat povelje dobila, za pot pripravljena stati. Vojaki vsi menijo, da grejo v llim. Dvorniki v Flo-rencu se zlo boje, da bi austrijanska armada iz mesta ne šla. Po celem Laškem se vojaki sem in tje premikajo, llobrovoljci se domu podajajo inno-vincov vsak dan več pride. V Veroni in nje okolici se bo okrog; 60.000 vojakov zbralo; čuje se, da se bo pri Mestre vojaško ležiše vstanovilo.
Tuje tlesele.
Bosna. Iz bosniške meje se piše v Agrame-rico , da so se vstajniki, ki so se v Casinu, zbrali spet mirno na svoj dom vernili, in čakajo na to, kar bo vezir Tahier-paša njih vodju Ale Kediču naznanil. To se je zato zgodilo, ker je od vezirja poslanec prišel, inKedičaopominal, da naj od svojega sklepa Hihač napasti odstopi, vezir se hoče z njim pogoditi. Ale Kedič je vezirju lastnoročno pismo pisal, in mu sledeče pogoje naznanil, pri kterih dopol-nenju on od svojega namena odstopiti hoče:
Vzdignenje davkov in desetine. Ako se to zgodi hočejo vstajniki vezirju pokorni biti. Do zdaj še ni Kedie odgovora dobil. Ako se to ne spolne, se bodo vstajniki nanagloma spet zbrali.
Pozen. V Poznu je bila taka povodenj, da take še to stoletje ni bilo, deželo je v neizrečeno revšino pripravlja. 434 zemljiš je povodenj pokončala, 881 družinam vse pobrala.
Rusko. Na ltusovskem so v mestih skrivne družtva, ki po skrivnih potih iz Nemškega demokra-tiške časopise dobivajo. Ko taki časopisi pridejo, se vse glave družtva pri enem udu zberejo in vesel praznik obhajajo. Da pa nobeden ne zve, kaj da imajo skupej, naj pred kako veselico napravijo, v karte igrajo itd; potem pa hitro okna zagernejo in duri zaklenejo ter se vsedejo in vsak sam zase tiho bere. Ko vsi preberejo, časopise koj v ogenj veržejo, da nobeden nič od tega ne zve. Potem se razidejo in po celem cesarstvu eden drugemu ustno naznanijo, kar so brali. Na tako vižo pridobi to družtvo neizrečeno veliko ljudi, ki so vsi pripravljeni vlado prekucniti. Veliko bogatinov v Petro-gradu in Moskvi je svoje premoženje na Angleško poslalo, ker so prepričani, da se bodo skorej pre-kucije vnele; tudi mnogo velikašev se je za tega voljo v zunajne deržave naselilo.
Turška. Iz Šumle se piše, da se je Košut z naj imenitnišimi beguni v Varno podal, in da se bode od tod v Kutahieh v malo Azio prepelal.
Laška. V Rimu se za gotovo več tisuč avstrijanskih vojakov pričakuje, ki bodo priča priraz-postavljenju avstrijanskega gerba. Po španske pešce so že parobrodi prišli.
Švajearska. Vojaki se vedno bolj švajcarski meji bližajo; na laškem se vojaki nabirajo. Armada mora vedno pripravljena biti, vonder pa kakdr se zdi, se vojaki ne bodo kmalo meje prestopili.
Špansko. Karlisti so izdani; mnogo oseb so zaperli zavolj politiskega mnenja in dogodb.
Pervi pomladni bueelici.
^Pozdravljena bodi, mlada bučela! Pomladi tedaj si pervi klicar? Vzdiguje se v persih duša vesela, Ko vgledal sim tebe, nedolžna stvar!"
»Al vedi, vedi viharno da brije Cez dol in travo strupeni Svečan, Prijetno nam solnce po gričih ne sije, Za hribom se hrib vzdiguje snežan".
„Čemu se torej iz doma zletela ? Cvetlic še nima travnik ne vert. Počaki, počaki, draga bučela, Pomlad da razgerne zeleni pert".
„„Odkopnul je sneg, na griče, planine Razliva gorkoto že solnčice, Studenček tali šumlja čez ravnine, Snežnice, vijole razsipajo se"".
„Se sever in burja se bosta vernila, Snežnicam vijolam pricverknula cvet, Takrat se bučelica bodeš učila, Svečan in Sušeč da kuje rad led".
„„Pogledi na čisto, ažurno višavo, Pogledi na solnca nebeški trak, Pogledi na berstje dreves, na planjavo: Al ni vse bližnje pomladi znak?""
„„Ravni c e o N
Va.........
Ko bo se pre
„PosIušaj, o nježna bučelica mene! Iz serca le tvoje sreče želim: Dokler po gričih so proge snežene, Se vedno za tvoje življenje bojim".
„„Ko perva cvetlica zemlje bo kalila, Izsrebati moram sladki ji med, Da perva bo moja družina rojila, Jaz perve okusila rožice cvet"".
Izrekša urno se dvigne brenčaje , In jaderno veje čez ravno polje , Govoril pa sim , bučelo spremljaje Z očmi za njo besedice te:
Bučelica ljuba, hčerka pomladi! Med cvetjem rojena , med cvetjem živiš; V domovji obdajajo rajski te sladi, Ko zove pomlad iz ula zletiš !
Vognejo naj tvojih perut se vetrovi, Da sever bi tebe nikdar ne moril, Prijazni naj vhajali bodo ti dnovi, Za mlajem naj mlaj se ti sladek rodil.
Gornicki.
Pad Carigrada.
(Dalje.)
V drugo zapoje petelin 29. maja 1453, na dan sv. Theodozije, in boj se prične, pa takrat ga ni veliki top naznanil. Da bi Greke vtrudil, pošleMo-liamed, ko se pervi zor zazna, novince svoje ar-
u i v« ogrete, lehe in trate, evestno okinčene, cvetnih lic, abile kmalo nas bodejo v svate, o bo se prebudil pomladni klic"".
made v boj; jedro pa za naskok priderži. Od obeh strani so se junaško bili, Turkov je več padlo od Grekov. Ko se dan naredi, se je vidilo celo mesto obdano od dolge verige, vojaški krik se je do nebes razlegal, vsi topovi so bili na enkrat zažgani in na enkrat se je pričel naskok na suhem in v barkostaji. Dve uri je terpel boj, brez da bi bili Turki kaj opravili. Sultan je vojake zdaj prijazno opominalin zdaj jim žugal z železnim kijem. Kamni so leteli iz turnov na naskakvajoče in jih pobijali; gerški ogenj je v morje ferčal in pod vodo gorel; lestvice so se na lestvicah lomile, krogle na kroglah drobile, černi oblak smodnika je mesto in sonce pokrival. Cesar je na konju sedel in svoje opomi-nal s besedo in djanjem. Sedaj rani krogla Giusti-niani-a; on prosi cesarja, da bi mu dovolil na barko stopili in rano obvezati. Cesar ga opomina, male rane ne porajtati; Giustiniani pa ni vbogal. Kam ? Kam? ga vpraša cesar; tje, odgovori Giustiniani, kjer sam Bog Turkom pot odpira in hiti v Galato, pozabivši pridobljene slave in prihodnjega zaničevanja. Ta prigodba Greke silno ostrasi in jim vso serčnost vzame. Sagonos-paša, ki je to dobro vidil, svojim Janičarom na novo pogum daje. Eden teh, orjaške postave, z imenom Hasan iz Ulubada, z levo roko z škitom nad glavo, v desni z mečem, spleza na ozidjein za njim trideset tovaršev. Gerki jih s pušicami in kamni mečejo in njih osemnajst na enkrat nazaj pahnejo, in več drugih, ktere Hasan opomina za njim na ozidje splezati, je bilo pobitih. Hasan sam, od kamna zadet, pade, se vonder spet na pol dvigne, kleče deržiškit nad glavo, da mu tudi tega kamni iz rok zbijejo, in njega pu-šice umore. Med tem, ko so Greiki vrata sv. Bo-mana tako hrabro branili, so že Turki skoz sicer zabita vrata Ksilokerku v mestu priderli, ki so bila še le pred ta dan na povelje cesarja odperta, da bi Turke nenadoma napadli. Petdeset Turkov je skoz priderlo in branivce od zadej prijelo. Tedaj se je začulo od barkostaje vpitje, da je že mesto vzeto, in nov strah je Greke napadel. Sicer so Theophil, Francesko Toledo in Jovan Dalmatinec čuda delali; ali cesarje spoznal, da ni več mogoče mesta braniti. Raj umerjeni kakor živim zavpije, in se sovražniku nasprot zažene, in ko vidi, da vse beži, povzdigne žalosten glas: „Kaj ni kristjana, da bi mi glavo odsekal." Ko to izusti, pade Konstantin Dragoses, zadni gerški car. Turki tudi ravno zdaj predrejo skoz vrata Kaligaria v mesto in bežeče vojake pobijajo, ker mislijo, da posadka naj manj petdeset tisuč vojakov šteje. Na tako vižo so jih blizo dveh tisučev pomorili. Tudi teh bi ne bili pokončali, ako bi bili vedli, da posada komej sedem do osem tisuč glav znese; tako zlo so hrepeneli po sužnih v dopolnenje poželjivosti in pridobljenje blaga. Vse dere proti barkostaji, kjer še sovražnik do zdaj nič ni opravil, ker je bilo tistih petdeset Turkov, ki so skoz podzemeljska vrata v mesto priderli, spet nazaj zapodenih, in več begočih je srečno skoz ta vrata na genueške ali pa gerške barke všlo; koso pa straže pritisk množice vidile in vzrok bega čule, zaprejo vrata in kluče čez zid v morje veržejo, ker so na neko staro prerokbo verjele, da bodo Turki v sredo mesta prišli, od tod pa jih bodo prebivavci nazaj zapodili.	(Dalje sledi.)