Štev. 14. V Ljubljani, 10. vel. travna 1900. XL. leto. ----——-—■—-—■———---
Učiteljski Tovariš
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Vsebina: Pretirane zahteve. — Higijena doma in v šoli. — Oznanjevalci miru. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Duševna kultura na Kavkazu. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica nredništva.
„Pretirane zahteve".
i.
Tega meseca tretji dan je zopet velikega pomena za kranjsko učiteljstvo. Istega dne je obravnaval deželni zbor kranjski o dolgi vrsti raznih peticij, s katerimi je stopilo kranjsko učiteljstvo pred visoko deželno zbornico, da mu ta priskoči na pomoč v duševnem in materijalnem oziru. Ad perpetuam memoriam navajamo tu dotični, naših zadev se tikajoči odstavek dnevnega reda 14. seje deželnega zbora kranjskega v letošnjem zasedanju:
1.)	Poročilo o prošnji „Zaveze slov. učiteljskih društev" za izpremembo zakonitih določil glede ustanavljanja in vzdrževanja meščanskih šol;
2.)	„Ljubljanskega učiteljskega društva" za ustanovitev deške in dekliške meščanske šole v Ljubljani;
3.)	o poročilu deželnega odbora v zadevi prevzetja meščanske šole v Krškem v deželno oskrbo;
4.)	jubil. podpornega in hranilnega društva učiteljic za nagrado pouka v ženskih ročnih delih, za izboljšanje plač v prvih dveh plačilnih razredih in za ustanovitev dekliških meščanskih šol;
5.)	o poročilu dež. odbora o peticiji „Slov. učiteljskega društva" za odpravo nedostatkov v pravnih razmerah
Higijena doma in v šoli.
Spisal primarij dr. V. Gregorič.
(Dalje.)
Isto velja za vse infekcijozne bolezni, za diftiritis, dušljivi kašelj, tifus, koze, Škrlatino itd. Bolezen je vezana na odpadke dotičnega bolnika, bodisi kože ali žlezic, in se le tem potom razširja. Dezinfekcija obstoji torej le v tem, da se ti odpadki uničijo in ne razširjajo. V to je pa treba v prvi vrsti snažnosti. Stanovanje mora biti tedaj svetlo, zračno in snažno.
Nagli prehod iz visoke temperature v nizko ali narobe provzročuje razne bolezni, in ljudstvo pravi „pre-hladil" se je. Temperatura v sobi ne sme biti visoka, zadostuje 16° C. Posebno ponoči je bolje, če spimo v hladni sobi. Odsvetovati je kuriti peč zvečer, sosebno ne pri otrocih, ki se na ta način preveč razvadijo.
Pogoje zdravega stanovanja se doseže umevno veliko lažje v malih mestih ko v velikih, kjer se iz varčnosti zidajo „Zinskasernen". Najbolj zdravju primerno je
kranjskega učiteljstva in o zadevajočih prošnjah, namreč: a) Slovenskega in ljubljanskega učiteljskega društva, društva učiteljev in šolskih prijateljev za ljubljansko okolico in učiteljskega društva za postojnski okraj, b) učiteljev v Kranju in Tržiču, učiteljic v Novem mestu, Kočevju, Kranju in Tržiču in c) začasnih učiteljev in učiteljic v Ljubljani za podelitev stanarin.
Deželni zbor kranjskijevseteprošnje kratkomalo odklonil in sprejel samo nekaj predlogov, ki naj bi potolažili učiteljstvo, kateremu so zopet enkrat splavali vsi upi po vodi.
Le jadrajmo za njimi!
Znano je našim bralcem, da je lansko leto vložilo „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" na visoki deželni zbor peticijo, ki je ožigosala nezdrave pravne razmere kranjskega učiteljstva ter zahtevala njih odstranitev. Peticijo ni rešil lanski deželni zbor, a upali smo, da jo bo rešil letošnji. Bili smo navajeni preveč upati, in odslej bo moralo kranjsko učiteljstvo manj verjeti lepim besedam, nego moralo bo ceniti prave svoje prijatelje le po dejanjih 1
stanovanje v prosto ležeči hiši, ki ima vsaj nekaj vrta in ki leži proti vzhodu ali jugu. Predaleč bi me privedlo, ako bi hotel vse pogoje higijene stanovanja razpravljati, to naj zadostuje vobče, da se lažje oziram na higijeno v šoli.
Šola služi v odgojo mnogih ob enem in istem času. Zaradi tega potrebuje v to svrho posebne zgradbe.
Šolsko poslopje mora prosto ležati. Solnčna lega je neobhodno potrebna. Pristop naj bo od vseh strani ugoden in v ravnini. V bližini ne smejo biti tvornice, prašne ceste. Šolsko poslopje naj se zgradi nekako v središču dotičnega okraja. Pol ure hoda ne škoduje nobenemu otroku.
Pri zgradbi šolskega poslopja se mora gledati v prvi vrsti na svet. Peščen svet je najbolj ugoden, ker ne zaostaja voda, tako poslopje je vedno suho. Skoraj povsod se naredi napaka, da se misli le na sedanjost in ne tudi na prihodnost. Stroški za večjo zgradbo so takoj od začetka minimalni v primeri z eventualno poznejšo razšir-jatvijo. Misliti se mora za desetletja naprej, in čeravno se ne postavi takoj tako veliko poslopje, mora vendar
Bili smo prisotni pri seji deželnega zbora dne 3. t. m. in na visoko galerijo smo pazno vlekli vsako besedico gospoda poročevalca. Culi pa smo v svoje začudenje, da so naše zahteve pretirane. Koliko je pretiranega v naši lanski peticiji, to vedo naši bralci predobro. Toliko je pretiranega, da ni bila tista peticija niti popolna, da ni zahtevala odstranitve vseh pravnih grehov, ki moré kranjskoučitelj-stvo, dajije bilo treba priložiti dodatek, ki ga navajamo tu, da se iz poz na iz njega „pre-tiranost" našihzahtev!
Dodatek se glasi:
Visoki deželni zbor!
Na občnem zboru deželnega »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" dne 28. grudna 1899 zbrano učiteljstvo je soglasno sklenilo:
1.)	V osebnem štatusu naj se uvrsti učiteljstvo pri službenih letih od časa prestanega usposobljenostnega izpita; od istega časa naj se računajo tudi petletne do-klade.
2.)	Odstotki po plačilnih vrstah naj se razdele primernejše.
3.)	Po umrlem učitelju zaostali naj imajo pravico do četrtletne plače, katero je učitelj nazadnje prejemal.
4.)	Vsemu učiteljstvu brez izjeme naj se pripozna primerna odškodnina za stanovanje.
Vdano podpisani odbor si usoja gori sklenjene resolucije kot dodatek k peticiji iz leta 1899 predložiti visokemu deželnemu zboru s ponižno prošnjo, da bi se visokoisti pri razpravi lanske naše peticije blagohotno blagovolil ozirati tudi na gori označene želje in prošnjo kranjskega učiteljstva.
V pojasnilo k navedenim resolucijam pa si usoja vdano podpisani odbor dostaviti sledeče:
Ad 1.) Deželni šolski zakon z dne 14. maja 1898. 1. ima glede štatusa v § 3. nastopno določilo: »Držeč se teh določil, uvrsti dež. šol. oblastvo pri prvi sestavi osob-nega štatusa učiteljsko osobje z ozirom na njegov službeni čas v stalni lastnosti in na zadovoljilno službovanje. Poznejša pomaknitev iz ene plačilne vrste v naslednjo višjo vrsto se vrši pod istimi pogoji."
biti preskrbljeno, da se zgradba lahko v slučaju potrebe razširi, ne da bi to preveč stalo, ali pa sploh nemogoče bilo. Ze poprej sem omenil, da je eden glavnih vzrokov razširjatve infekcijoznih bolezni prah. Gotovo mi bo vsak učitelj pritrdil, da bi bilo glede na onesnaženje šolskih prostorov veliko storiti. Če se hoče tu kaj storiti, se mora pričeti pri izviru. Otrok prinese na črevljih blato, oziroma prah v šolske prostore. Naprave za osnaženje črevljev bi prihranile osobju veliko časa pri snaženju prostorov, in učitelj bi z učenci veliko manj prahu dihal, zrak v šoli bi bil čistejši.
Svetloba mora biti tako razdeljena, da je tudi zadnjemu šolarju ne primanjkuje. Širokost sobe bi tedaj ne smela presegati 6 m in visokost ne 4 m. Večja mera utrudi učitelja pri predavanju in po nepotrebnem podraži stavbo.
Navadno naj se zahteva razmerje med ploščevino tal in oken 4:1; vsak šolar mora s svojega sedeža na levo videti kos neba.
Luč mora padati od leve strani. Sprednja okna so izključena. Okna zadaj blišče učitelju in onemogočijo nad-
Z določilom, da se štatus uredi z ozirom na „stalno nameščenje", se mnogim učiteljem dela nezaslužena krivica, zakaj prejšnja leta se definitivno nameščenje učiteljev ni vršilo tako redno kakor sedaj. Zaradi tega se je mnogokrat pripetilo, da je marljivi učitelj, ki je že po dveh službenih letih napravil izpit sposobnosti, bil kasneje def. nameščen kakor drugi, ki je odlašal z izpitom 3, 4 ali še več let.
Isto velja o zaračunavanju časa za službene doklade. Tudi tu se štejejo še vedno po § 30. dež. šol. sakona z dne 29. mal. travna 1873. 1. (dež. zak. št. 22) od defini-tivnega nameščenja. Po teh zakonitih določbah ima kasneje def. nameščeni učitelj dvojno škodo.
Po § 62. dež. šol. zakona z dne 29. mal. travna 1873. 1. (dež. šol. zak. št. 22) se pa štejejo službena leta za penzijo od dne, ko je učitelj prebil izpit sposobnosti. Pravično bi torej bilo, da bi se tudi pri štatusu in pri službenih dokladah štela leta ravno tako.
Ad 2.) Ker so odstotki I. in II. plačilne vrste prenizki, pride le malo učiteljev iz sedanje IV. plačilne vrste v prvo. Povprečno se pomaknejo na leto le 4 učitelji(ce) II. plač. vrste v prvo. V drugi plačilni vrsti je sedaj 93 učit. oseb; pri normalnih razmerah bi morali tedaj zadnji štirje čakati celih 23 let, da pridejo v prvo plač vrsto, in to je gotovo predolgo. Kdaj pa pridejo potem še ostali iz III. in IV. plač. vrste v prvo?
Primernejša razdelitev odstotkov po plačilnih vrstah bi pač bila ta-le:
I. plač. vrsta šteje 20°/o.
II. , ,	20°/o.
III.	, „ „ 25°/o.
IV.	„ „ „ 35°/o.
Ad 3.) Po § 79. dež. šol. zakona z dne 29. malega travna 1873. 1. (dež. zak. št. 22) imajo dediči umrlega učitelja pravico do trimesečne plače pokojnikove le tedaj, ako njegova zadnja plača ni presegala letnih 600 gld. in obenem njegova zapuščina ni zadoščala v pokritje stroškov za bolezen in pogreb.
Zavoljo povišanja učiteljskih plač ima sedaj to pravico le prav neznatno število udov po učiteljih IV. plačilne vrste. Vsem drugim se pa ne olajša, ampak poveča bridka izguba moža; plača se jim skrči v skromno po-
zorovanje. Ce bi pa bila potrebna, naj se narede visoko. Okna na desni strani motijo le pri pisanju. Zatorej naj se napravijo okna na desni in levi strani, če je mogoče, že zaradi toliko potrebne ventilacije. Okna na desni strani naj imajo priprave, da se zapro in zatemne pri pisanju ali risanju. V koliko je porabljiva kaka učna soba, se sodi po tem, koliko učencev ne vidi kosa neba s svojega sedeža. Visoka ravna okna, enako drugo od drugega oddaljena, so najpripravnejša. Potrebni les ne sme biti debel ter posamezne šipe velike, da se ne izgubi preveč svetlobe. Vsako okno se mora tudi od zgoraj odpirati z mehanično napravo spodaj. Učitelji in učenci najbolj tožijo, da je v šoli slab zrak. Popolnoma opravičeno! Kjer je toliko oseb nakopičenih in morebiti nic preskrbljeno, da se izprideni zrak s svežim nadomesti, je umevno, da je truplo in duh učenca kakor učitelja v kolikor toliko nesposoben doseči smoter pouka. Zaradi tega hočem nekoliko obširneje govoriti o zraku šolske sobe. Atmosferični suhi zrak je mešanica 79'02 delov dušika, 20*94 delov kisika, 0*04 delov ogljikove kisline. Razen tega je v zraku nekoliko vodne pare in velikokrat
kojnino, postranski dohodki se jim vzamejo, in vrhutega naj še plačujejo dolgove, ki jih je povzročila bolezen in smrt soprogova.
Človekoljubno bi bilo, da bi za učitelja veljali isti zakoni kakor za državne uradnike. Vdove slednjih dobe vse brez izjeme trimesečno plačo svojega moža za pogrebne stroške.
Ad 4.) Nadučitelji in voditelji enorazrednic imajo zaradi veljavnih zakonov povsod naturalno stanovanje, oziroma odškodnino za isto; učiteljstvo v Ljubljani dobiva stanarino. Ostalo učiteljstvo pa razen redkih izjem nima pravice ne do prostega stanovanja, ne do kake odškodnine. Stanovanja na kmetih pa se zelo težko dobe in vrhutega so zelo draga. Zaradi te stanovanjske draginje ostaja učiteljstvu od plače prav majhen ostanek za druge potrebe. Da bi se odpomoglo temu nedostatku, so sprejele naše obmejne dežele posebne določbe o odškodnini za stanovanje. Vdano podpisani odbor si dovoljuje visokemu deželnemu zboru navesti nekatere.
Deželni šol. zakon za Istro z dne 14. grudna 1889. 1. § 29. se glasi: Ako nima nadučitelj stanovanja „in na-tura", mu ima občina izplačati stanarino na leto 100 gld. Učitelj dobiva 80 gld., nadučiteljice in učiteljice 80°/o tega, podučitelji 50 gld., podučiteljice 40 gld.
Deželni zakon za Goriško z dne 15. vinotoka 1896.1. § 9. se glasi: Učitelji in podučitelji dobivajo stanarine v goriškem mestu letnih 160 gld., v drugih šolskih okrajih letnih 80 gld. Učiteljice in podučiteljice dobivajo stanarine letnih 120 gld. v goriškem mestu in letnih 60 gld v drugih šolskih okrajih.
Na Štajerskem dobivajo učitelji(ce) navadno od krajnih šolskih svetov povrnjeno stanarino v krajih, kjer nimajo stanovanja „in natura".
Na Koroškem pa dobivajo poleg odškodovanja za stanovanje, oziroma prostega stanovanja še nekaj sežnjev drv. Vdano podpisani odbor torej uljudno prosi: Visoki deželni zbor naj blagovoljno uvažuje tu omenjene razloge ter odpravi nedostatke, ki so učiteljstvu na kvar.
Ljubljana, 12. mal. travna 1900.
Če je torej v vsem tem, kar smo zahtevali, kar zahtevamo in kar bomo tudi v bodoče zahtevali z vso odločnostjo, kaj pretiranega, potem ne vemo, 'kaj so še
minimalne množine drugih snovi (amoniaka, salpetrove kisline itd.) Vsebina ogljikove kisline je različna po prostoru, letnem času, vremenu in se menja od 0 ■ 03 do 0"04°/oo.
Izdihani zrak človeka ima sledeče razmerje: 79'587 delov dušika, 16-033 delov kisika, 4'380 delov ogljikove kisline.
Produkcija ogljikove kisline je odvisna od starosti in poklica. Otroci vobče manj producirajo ogljikove kisline ko odrasli ljudje, glede na pezo trupla skoraj še enkrat toliko. Otroci 13 do 14 let oddajo vsako uro 13 l med navadnim poukom, 17 l med poukom petja. Poleg pomnožene ogljikove kisline je tudi v izdihanem zraku več vodene pare.
Zavoljo perspiracije (dihanja skozi kožo) se odda cela vrsta organičnih kislin; nadalje zaradi razkrojenega potu amoniak; izpahljive snovi gnilih zob, gazi črev in še druge reči pomagajo že itak slabi zrak šolskih sob še bolj izpriditi.
Čeravno ni dokazana direktna strupena lastnost po respiraciji in perspiraciji izločenih izpahljivih organičnih
ponižne in vdane prošnje, kaj je tista učiteljska obzirnost in pohlevnost, katere se še nismo doslej otresli v toliki meri, kakor se je bomo morali v najbližji p r i h od n o s t i!
Vsaka božja stvar pod solncem si prizadeva, da doseže tiste pogoje, ki jih zahteva njena eksistenca. Vse hoče živeti. In kranjsko učiteljstvo hoče tudi živeti. Zato trka in trka, zato bo trkalo in trkalo, dokler mu ne od-pro onih vrat, skozi katera bo stopilo v svobodno življenje, ki ne pritiska nanj beda s svojo železno roko.
Če ne bodo odprli teh vrat ti, ki jih sedaj tako tesno tišče na oboje, pa ni nemogoče, da bi ne dobili drugih mož, ki nam jih bodo odprli!
Učiteljstvo ne želi nič drugega, nego samo živeti hoče! Državnega zakona § 55. mu daje pravico do njegovemu stanu primernega življenja. Ali kakor pazijo oni, ki morajo gledati, da se izvršujejo zakoni, da se ne kršijo drugi paragrafi, tako so do današnjega dne bili gluhi in slepi do §-a, ki določa dohodke učiteljstvu — grešili so torej naravnost — čuvaji in zagovorniki zakona — proti §-u, ki daje pravico do poštenega in lažjega življenja tako velevažnemu stanu — učiteljstvu! Take varuhe zakona naj vzame vrag!
Državni zakon zahteva tudi, da imej vsak okraj po eno meščansko šolo. A na Kranjskem je vendar več okrajev, a nimamo niti ene — razen nemške v Krškem -ttj meščanske šole! In prošnje, ki so bile na dnevnem redu in so prosile za ustanovitev meščanskih šol — so šle v koš! Škoda za temeljito sestavljene in neovrgljivo podkrepljene prošnje — saj naša deželna zbornica ima J zanje gluha ušesa! Tu se nam usiljuje misel, da so razni §§ le pesek v oči, da so samo to in nič drugega razne prijazne besede, ko je dejanja tako ubogo malo!
V takih razmerah ni mogoče ostati človeku mirnemu 1
Ko bi morali poklicani faktorji sami in v prvi vrsti skrbeti, da se dvigne duševni nivo najširših mas kranjskega prebivalstva, mora prositi učiteljstvo, da se ustanavljajo šole, mora gledati ono, da se ne bije določilom državnega zakonika v lice!
O drugih prošnjah se nam ne zdi potrebno izgubljati besed, ker so vse nekaki nepotrebni dodatki, oziroma
snovi, nas vendar vsakdanja izkušnja uči, da se človek v slabem, zaduhlem zraku slabo počuti, nasprotno pa dobro v čistem, svežem zraku. Poglavitni del šolske hi-gijene je tedaj skrb za dovažanje čistega, svežega zraka v šolske prostore.
Mnogoštevilna preiskavanja šolskih prostorov so dokazala, da je zrak v teh sobah že pred pričetkom pouka izpriden.
Pettenkoffer stavi za kakovost zraka sledeče pogoje, če je človek edino vir izločene ogljikove kisline:
1.)	Zrak je iz higijeničnega stališča še dober ali bivanje v tem prostoru še prijetno, če znaša množina ogljikove kisline 0,7°/oo.
2.)	Bivanje v zraku je še dopustljivo, če znaša množina ogljikove kisline l°/oo.
Preiskavanje zraka šolskih prostorov pred pričetim poukom in med poukom je pokazalo v jako mnogih slučajih neverjetne razmere.	(Dalje.)
inačice peticije „Slov. učit. društva" in zgoraj navedenega dodatka. Zdi se nam pa umestno, da izpregovorimo resno besedo našim okrajnim učiteljskim društvom, ki silijo s svojimi prošnjami pred deželni zbor. Sedaj imamo na Kranjskem deželno učiteljsko društvo, ki govori in deluje v imenu vsega kranjskega učiteljstva, kateremu je priborilo osebni štatus in ki je vložilo lanskega leta in letos prošnjo, ki se zavzema za vse kranjsko učiteljstvo. Dolgo je trpelo, dokler smo se dokopali do tega prekoristnega društva in še danes bi ne imeli niti toliko izboljška, kot je za nohtom črnega, če bi se potezala le posamezna društva za uredbo pravnih razmer kranjskega učiteljstva in če ne bi „Slov. učit. društvo" govorilo odločne besede v imenu vsega kranjskega učiteljstva. S takimi posameznimi prošnjicami se po nepotrebnem ruši naša organizacija, in po pravici bi lahko kdo dejal, da smo telo, ki nima glave.
V interesu dobre stvari zahtevamo v tem pogledu več pozornosti!
Občni zbor „Slov. učit. društva" je naš parlament (gosp. Koblar že više nos!), kjer se lahko pomenimo med seboj in naložimo ramenom njega odbora svoje križe in težave. Vsako okrajno učit. društvo ima zase v svojem okraju dosti hvaležnega posla!
Toliko se nam je zdelo potrebno mimogrede omeniti.
Ce bomo v bodoče delovali skupno in nastopali kot eno veliko telo, smo prepričani, da bomo sčasoma dosegli vse, po čemer hrepenimo in kar smo opravičeni zahtevati.
Takozvano liberalno učiteljstvo ima veliko moč v rokah. To moč bomo razvili pri prihodnjih de-želnozborskih volitvah, ko bomo zahtevali, da tisti, ki hoče, da ga voli učiteljstvo, v prvi vrsti obljubi, da bo posvetil svoje najboljše moči povzdigi našega šolstva in pravični uravnavi naših piškavih pravnih razmer. Treba bo na vsak način gledati, da spravimo na stolec naše deželne zbornice tudi koga izmed svojih vrst.
Z očitanjem pretiranih zahtev ne pridobiva nihče učiteljstva zase. Z molčanjem ne pridobiva nihče učiteljstva zase. In s samimi besedami tudi ne pridobiva nihče učiteljstva zase. Dobro si je zapomniti, da sta se oglasila pri dotični seji deželnega zbora ob naših zahtevah le dva poslanca: poročevalec Vi šn i kar, kateremu ne bomo z lepa odpustili „pretiranih" zahtev, in poslanec župan Hribar, ki se je zavzemal za ustanovitev deške meščanske šole v Ljubljani. Sicer je bilo vse tiho in mirno !
Z večnim jadikovanjem o slabih finančnih razmerah dežele Kranjske ni učiteljstvu nič pomagano, pa prav čisto nič, o tem bodite preverjeni, gospoda!
Kranjsko ljudsko šolstvo stane deželo 1,015.254 K — torej tretjino vseh deželnih izdatkov. To so lepi de-narci! A nihče ni izračunal, koliko življenj, koliko bede in morečih skrbi, koliko izčrpanih sil stane oni ljuti boj, ki ga bije kranjsko učiteljstvo tako z železno prirodo kot ostalo jugoslovansko in sploh avstrijsko učiteljstvo za svoj trdi vsakdanji kruh! A vkljub temu je ostalo to učiteljstvo do današnjega dne zvesto svoji važni nalogi, kar je vredno vsega spoštovanja in priznanja.
Prišli so za naše učiteljstvo najresnejši časi. Ape-lujemo z vso resnostjo na vse naše uči-
teljstvo, da se strnimo tesno v eno silno moč, da si kot en mož, hrepeneč po napredku in svobodi, priborimo svoje pravice in doženemo svoje — nepretirane zahteve!
Še marsikaj nam leži na duši, kar bi radi povedali, a zdi se nam, da je za danes dovolj! Saj še ni vseh dni konec, in tudi to ni naša poslednja beseda.
Oznanjevalci miru.
In prišel je Jezus skozi zaprta vrata in stal je sredi njih in je rekel: Mir vam hodi!
Jan., 20. p., 26.
V Mariboru izhaja listič, katerega urejuje duhovnik, ki je v ravno tistem tednu bral nemara na svetem mestu gori navedene besede, ko je zopet skušal zasejati med učiteljske vrste nemir. „Slovenski Gospodar" je učiteljem že star znanec. Malo učiteljev se namreč na Spodnjem Štajerskem nahaja, katere bi ta list ne imel že v delu. — Kakor se na javnem smetišču nagromadijo nesnage vsega mesta, tako se v tem lističu nabirajo vsi izbruhi zavisti, sovraštva in gnjeva proti učiteljstvu. In časih pljune še kakšen zaslepljen in prodan član naše lastne zadruge na ta kup . . .
. . . Mir vam bodi! Kako razumevajo naši duhovniki uredniki ta nauk, se nam mora čudno dozdevati. Ako premislimo, koliko sovraštva se odkrije v „Slov. Gospodarju" do našega stanu, kako se v njem sistematično priporoča gnjev do učiteljstva, moramo pač priti do spoznanja, da se celo besede svetega evangelija dado razlagati kakor se hoče. — No, malo smo se doslej brigali za vse „Gospodarjeve" napade. Klerikalna pamet, kije v tem listu iskala priložnosti, se pokazati kot izvrstnega vojskovodjo v boju teme proti luči, ta klerikalna pamet nas ni mogla spraviti iz dušnega ravnotežja. Na vedne napade v tem lističu smo se namreč učitelji že tako privadili, da nam „Gospodar" brez vesti o kakšnem tovarišu ni več bil pravi „Gospodar". In če je tudi časih kakšen „pobožan" učitelj ostro prijel mariborskega učiteljskega prijatelja, in če je ta tudi takoj po tej pobotnici, da je prišlo „po-božanje" do živega, začel zvijati na prav licemeren način svoje oči, nas navzlic že navedenih razmerij to ni niti najmanj vznemirjalo. Učiteljstvo je večinoma „Slovenskega Gospodarja" preziralo, ocenjevalo je le „Gospodarjev" razum po svoje.
Da se danes obračamo proti pobožnemu listu in njega bogaboječemu uredniku, mora imeti svoj vzrok v drugem činu „Gospodarja", nekaj drugega je moral urednik na svojo katoliško vest navaliti, da pišemo zoper njegovo mnenje, nekaj drugega nam je moralo vzburkati kri: »Slovenski Gospodar" je dosegel v štev. od 19. mal. travna vrhunec nesramnosti. V tej številki se dviga njega urednik na prestol diktatorja, ki bi naj zapovedoval učiteljstvu celo, kaj sme citati in česa ne sme citati. To kaže, da je „Gospodar" brez vsakega stida, to kaže, da nima več najmanjega razsodka. — Gonjo proti „Učiteljskemu Tovarišu", ki jo je z drugimi enakovrednimi listi pričel „Gospodar", moramo smatrati kot zavraten napad na ves stan, na vse učiteljstvo. Nestidnost tega početja
nam je pognala kri urneje po telesu, ta nestidnost je vzrok, da osvetlimo malo najslavnejši čin „Slov. Gospodarja".
Ako premišljujemo slovenski učitelji, kako dolgo smo se morali truditi, da smo dobili list, ki brani na nevstrašen način naše stanovske pravice, tedaj nam ne more biti vse eno, je-li drugi listi naše težnje podpirajo, ali pa zatirajo. „Tovariš" ne more drugače pisati, nego piše, sicer bi ne zadostoval velikim nadejam, katere smo nanj stavili, sicer bi bil duhovniški list. Slovensko učiteljstvo pa že izdavna ni več na tisti stopnji, da bi se zadovoljilo s sakristan-skimi navodili in tolažili, ono hoče krepko bojevanje za svoje pravice in nič drugega. — Pisanje „Učiteljskega Tovariša" učitelstvu ugaja. Da je ono na pravem mestu in opravičeno, je razvidno iz tega, da je ravno to pisanje vsem odkritim in prikritim neprijateljem šolstva skrajno neugodno. In to je edino prava pohvala za naš list. Ako bi ostalo po razmotrivanjih „Učiteljskega Tovariša" vse mirno, bi to značilo, da list za učiteljstvo ničesar ne stori, da je torej tudi za nas nepotreben, zakaj političen list, ki ne zbuja nikakšnih protiizjav, ne more biti političen list. V tem slučaju pa bi tudi učiteljstvo lahko hlapčevalo naprej, tedaj bi sploh zadostovalo, da beremo „Slov. Gospodarja" in požiramo vso njegovo neprebavljivo hrano in držimo mirno vse klofute, ki nam jih njega duhovni urednik zadaja prav velikodušno in radodarno. — Ako udriha katerisibodi list po našem stanovskem glasilu le radi tega, ker utegne list učiteljstvu koristiti, tedaj nam to kaže, da je list sploh učiteljstvu sovražen, ker deluje zoper delovanje učiteljstva. Mi se ne brigamo za to, kaj pišejo duhovni „voditelji" in drugi takšni listi. Četudi je „Učiteljski Tovariš" politiški list, četudi kaže odpor v klerikalnih listih le na to, da piše list na pravi način, moramo vzklik „Slov. Gospodarja" vendarle smatrati kot takšno drznost, kakor bi v „Učiteljskem Tovarišu" klicali duhovnikom: Proč z vašim „Voditeljem!"
„Slovenski Gospodar" je s svojim vzklikom „Proč z ,Učiteljskim Tovarišem'" iz Štajerskega zbudil v nas sum, da se mu je zopet enkrat pamet prav pošteno zmešala, sicer bi ne odkrival na tako bedast način svojih pravih namer in čuvstev napram učiteljstvu. Omenjeni nepremišljeni postopek je ravno dokaz za to, da sovraži „Gospodar" slovensko učiteljstvo tako živo, kakor more sovražiti le klerikalec. Način, kako se je pojavilo končno pravo čuvstvo, moramo torej nazivati ravno tako brutalen kakor strupen zamah proti učiteljstvu. — To so zaključki, do katerih smo dospeli po zadnji budalosti in neotesanosti „Gospodarjevi". Pri teh zaključkih tudi ostanemo, čeravno morda „Gospodar" svoje dosedanje taktike ne bode iz-preminjal, čeravno bode zopet po farizejskem načinu in po farizejski navadi zvijal svoje oči, četudi bode zopet licemerno zatrjeval, da ni kriv, da je učitelj tiste vrstice napisal, da je ostala njegova lojalnost napram učiteljstvu neizpremenjena.
„Slovenski Gospodar" je naš notoriški sovražnik. Zato smo tudi popolnoma upravičeni kopje obrniti in postaviti ost na prsa napadalca. „Proč z ,Učiteljskim Tovarišem'" mora zbujati drugo geslo v učiteljskih vrstah, ki naravno zveni: „Proč z ,Gospodarjem' iz naših slovenskih vasi, proč z zapeljivcem, da bode prihajalo manj lice-merstva med narod, da se naklonjenost ljudstva do šole ne bode več pokončavala, da se ne bodo več naši tovariši postavljali pred otroke, ki so brali o njem vse tiste
lepe notice v nesramnem listu , da se ne bode želja po omiki v našem ljudstvu zatirala na tako strupen način ! — Proč z „Gospodarjem", saj imamo še en list na Štajerskem, ki se poteguje za učiteljstvo, to je „Domovina". Poživljamo štajerske narodne tovariše, da začnejo neizprosen boj zoper sovražnika povsod, kjer se pokaže.
Ali smo res upravičeni do tega boja ? Vsekako ! Oni nam preganjajo stanovski list, preganjajmo i mi strupeno želo, s katerim želijo klerikalci pokončati naše uspešno delovanje med ljudstvom. Še nikdar niste brali v „Slovenskem Gospodarju" o „slavnih" činih duhovništva. O vas, tovariši, je napisal ta list že toliko lepega, da bi dobili lep folijant, ako bi zbrali vse napade na učiteljstvo v „Slov. Gospodarju". In ko bi takšna knjiga res izšla in bi se v sto in sto proizvodih razpošiljala med narod, polna zasramovanja, prava pravcata „cronique scandaleuse", kaj bi, tovariši, dejali na tak čin?! In ako se je omenjena knjiga vendar vtihotapila v narod, ako je dejstvovala vsaka izmed notic o učiteljih kakor plazeč strup, počasi a gotovo, na to nimate omeniti niti besedice? ! O, kako ste še naivni, ako vas tako počenjanje ne zdrami do napenjanja vseh sil v boju zoper ta listič. — Ali nam je to pisanje drago, ali nas pusti hladne, ali nas ogorči. Ako nam je pisanje drago, moramo „Gospodarja" priporočati, ako nas pusti hladne, tedaj se za naš stan ne brigamo, tedaj še nismo toliko zreli, da bi spoznali dolžnost mase braniti poedinca, ako nas pa pisanje pamfletov ogorči, tedaj moramo in smo dolžni poseči v boj zoper napadalca. — Nikar ne pripuščajmo, da se bo slednji rovtar navzel sovraštva do učiteljstva, da bo vedela vsaka vaška klepetulja cele strani naše „chronique scandaleuse" na izust, pokažimo, da ni res, kar nam mečejo v obraz — da je masa slovenskega učiteljstva apatiška napram stanovskim težnjam, da nam ni vse eno, ali uživamo ugled, ali pa smo hlapci — tlačani nepoštenih nasprotnikov.
Naj nihče ne misli, da smo po „Gospodarjevem" napadu le en hipec menili, da bi mogel „Gospodar" na učiteljstvo res vplivati. Bojimo se le, da i ta poslednja brutalnost ne bode v stanu, odpreti nekaterim zaslepljen-cem v našem stanu oči. Ravno tako, kakor smo prepričani, da bode „Gospodarjev" klic brezsledno zamrl v daljavi, ravno tako trdno smo prepričani, da bodo naši somišljeniki začeli delovati ravno v nasprotni smeri, kakor si „Gospodar" želi. Ne zatirali, ampak širili bomo „Učiteljskega Tovariša", kolikor bode le mogoče. Naj nas ljudstvo spoznava po naših lastnih besedah, naj nas spoznava po takšnih listih, ki govorijo prijazno o nas. Učiteljstvo je tolikim društvom edina opora. Zahtevajmo v teh društvih, da se odjemajo tam naša stanovska glasila. V društvu pa, kjer se naš radikalno pisan stanovski list ne trpi, tam tudi učitelj nima ničesar iskati. Znana nam je primeroma neka čitalnica, ki podpira blizu deset katoliških nemških listov, „Učit. Tovariša" in „Zvončka" pa v njej ne najdeš! In pri tem društvu skrbijo učitelji za zabavo, za kratkočasje ! !
Delo pro domo — to bodi naš odgovor na napade oznanjevalcev miru. Razprostranjajmo svoj časnik kolikor se da, bojujmo se z vsemi silami zoper naše nasprotnike. Koga bode narod podpiral?! — Zdi se nam, daje učitelj za narod prevelikega pomena, nego da bi smel računati slovenski narod brez svojega učiteljstva.
Dopisi.
Istra.
Citajuči dopise u brojevima 16. i 18. „Naše Sloge" i br. 12. „Učiteljskog Tovariša" odnoseče se na njekoliko dopisa iz Istre u „U. T." dolazi nam na pamet ona priča, gdje su se miševi bili sabrali u viječe da zboruju kako bi mački objesili zvončič o vrat. Svatko branio i živo zagovarao predlog, dapače jednodušno ga i prihvatili; ali kada bilo da zaključak izvedu, svi se miševi izgovorili: njeki da ga glava boli, njeki da mu je ruka ranjena, treči da je malahan itd., dok zaključak nije ni do danas izveden. Tako i vi, gospodo, oko „N. S." i oko „Učitelj, društva kot. Volosko" čemu tolike galame a bez koristi? Zar ste vi neprizivi areopag, pa ste umišljene višine krojite osude i kažete: anathema siti Lako je reči: „U. T." ne smije više što takva pisati iz Istre. Polako, gospodo: tu ste vi a tu je i „U. T." — Nije li vam počudno što „U. T." piše ili držite li, da ono ne odgovara istini; — Široko vam polje polemike. Dokažite da one činjenice nijesu istinite, pa uspijete li; eto nas da vam se do črne zemlje poklonimo. Ali dok toga ne učinite, dok zazirete od načela non quis sed quid, „U. T." ako hoče da bude dosljedan i vjeran svomu programu, dužan je i nadalje primati i tiskati dopise u kojima se nabrajaju činjenice, koje i ako nijesu počudne kojemu matadoru i klerikalcu, opet su činjenice crpljene iz istine i realnosti. Za dokaz koliko smo mi nepristrani, mi prvi molimo uredništvo „U. T." da otvori stupce svoga lista vašoj objektivnoj kritici.*) Tužite se, što vam „U. T." nije do sada tiskao poslane mu dopise; bit če zato što su oni bili izvan mjesta i što su vas oni isti dopisi stavljali u protuslovje. Jer ako su oni bili onakovi, kakov je onaj gosp. V. R. u br. 16. „Naše Sloge" onda po gotovo, da ih nije mogao tiskati.
Medjutim budi nam dopušteno par riječi komentara na vašu izjavu u br. 18. „N. S." Vi si toliko glavu razbijate za svečenike a oni za vas ne mare, nego kada vas rabe u politici. Eto od tridesetak svečenika pozvanih na kotarsku konferencu n i j e d a n nije se odazvao pozivu! Tableau! Jasno je: da bi bili imali odlučujuči glas, bili bi došli, ali onako sa savjetujočim glasom, to je „poni-ženje" pred učiteljem. Nadalje u vašoj izjavi kažete, da je prosvjed proti „U. T." bio „jednodušno" prihvačen. Pitanje je, da li je ta jednodušnost sačinjavala večinu „Učitelj, društva k. V." jer eto u samoin vašem izveštaju u br. 12. „U. T." priznajete da mnogi nijesu skupštini prisustvovali, mi pače držimo, da ih večina nije prisustvo-vala. Ako bi ta odsutnost stajala u odnošaju s tim, što se je čukalo, da u toj skupštini njekoličina vas pripravljate tobože „monstre-protekst" proti „U. T.", što bi vi na to?
Dalje čitamo u vašem izveštaju, da je na tu vašu skupštinu došao i državni poslanec prof. Spinčič, koji je rekao, da ga je medju vas dovela „ne samo dužnost, no štovanje i ljubav do učiteljskog stališa". Aferim! A zašto ga te kreposti nijesu dan prije dovele i na službenu konferencu, gdje je znao, da če nači tri puta veči broj učitelja i učiteljica? Ili prof. Spinčič ljubi samo njekoje učitelje i učiteljice? Prof. Spinčič obečao je toliko toga učiteljima; vidit čemo ga na djelu. Ali on odmah dodaje, da če to učiniti „ako mu čast naroda bude dopustila da
*) Bomo drage volje ugodili.	Uredn.
prisustvuje zasjedanju pokrajinskoga sabora". Čast naroda simo, čast naroda tamo, lijepi ekspedient, a nevolja i čast učitelja ni simo ni tamo! Zar se u korist učitelja ne bi moglo barma za čas štogod i potrpiti? Eto dok se večina i manjina gone i proganjaju, učitelji najviše trpe, jer mjesto da je sabor bio sazvan još mjeseca febrara, neče biti i sve ljeto i tako radi njihovih zadjevica, pripravna zakonska osnova o poboljšanju učiteljskih plača, leži u prahu. Kako se je u bečkom parlamentu došlo do časo-vitog primirja (tregua Dei) izmedju stranaka e da se glasuju zakoni „državne potrebe"; zar se nije takovo primirje moglo utanačiti i u istarskom saboru, tim više što gospoda znadu po sve dobro, da bi zasjedanje u febraru bilo po sve kratko? Ako učiteljima nije več do sada povečana plača, tko je tomu kriv?
Dragi „U. T." budi dakle na oprezu, da se klerikalci ne budu smijali na Tvoj račun, gledaj da Te oni ne ulove u zamku! Lukave su ono lije a jedna problematična krnj-izjava ne smije te prestrašiti. Napokon spome-nuta gospoda drže da je samo jedan dopisnik iz Istre u „U. T.", ali uredništvo najbolje znade, da nije samo jedan i o tom trebalo bi da se izjavi.*) Gospodine urednice, valete!
Društveni vestnik.
Štajersko.
Savinjsko učiteljsko društvo ima svoje glavno zborovanje dne 25. vel. travna ob dveh popoldne v sobi 4. razreda na Vr a n s k e m po sledečem vzporedu: 1.) Nagovor. 2.) Zapisnik. 3.) Društveni dopisi. 4.) Volitev novega odbora. 5.) Vplačevanje letnine. 6.) Nasveti ih predlogi.
K mnogobrojni vdeležbi vabi najprijazneje
odbor.
Maribor. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico se pridruži učiteljskima društvoma za ptujsko okolico in slovenjebistriški okraj k skupnemu majniškemu izletu v Gornjo Polskavo dne 17. t. m. Tovariši in tovarišice, ki se mislijo omenjenega izleta vdeležiti, naj to vsaj do 15. t. m. naznanijo gospodu nadučitelju J. Sabatiju v Gornji Polskavi, pošta istotam.
Mnogobrojno vdeležbo pričakuje
odbor.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo bo imelo v četrtek 17. dne velikega travna 1900 na Zgornji Polskavi svoje majniško zborovanje. Gostovali bodeta obe bratski društvi, ptujsko in mariborško.
Dnevni red:
I. P. n. vdeležniki se zbirajo zjutraj do 9. ure na Pragerskem, od koder skupno korakajo v Zgornjo Polskavo.
Pred zborovanjem pesem „Avstrija moja" (Fr. Schneider).
II.	Zborovanje v zgornjepolskavski šoli po vzporedu: a) Pozdrav, b) Podavanje c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. dr. J. B e z j a k a o Franceta Prešerna sonetnem vencu, c) Zapisnik, d) Društvena poročila, e) Nekaj zgodovine o Zgornji Polskavi in najvažnejše iz šolske kronike (podavatelj g. J. Urek). f) Volitev delegatov za občni zbor „Zaveze" v Mariboru, g) Slučajnosti.
III.	Skupni obed ob 1. uri popoldan.
IV.	Prosta zabava.
Kdor se želi skupnega obeda vdeležiti, naj to do 15. t. m. naznani g. Jos. Sabatiju, nadučitelju v Zgornji Polskavi.
*) Iz Istre imamo šest vrlih sotrudnikov.	Uredn.
Na ta skupni sestanek treh bratskih učiteljskih društev vabi prav uljudno vse p. n. društvenike in prijatelje šole	odbor.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj
zboruje v četrtek 17. vel. travna ob deveti uri predpoldne v Boljuncu s sledečim vzporedom: 1.) Nazorni pouk v v nižji skupini. 2.) Branje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3.) Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 4.) Razgovor o krajnih šolskih svetih, po sklepu učit. zaveze (referira g. Vek. Bunc). 5.) Volitev novega odbora. 6.) Volitev delegatov k Zavezinemu zborovanju. 7.) Eventuelni predlogi in nasveti. 8.) Petje, pesmi iz pesmarice „Glasbene Matice" št. 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 15., 18., 24., 25., 35., 37., 49., 56., 60.
K obilni vdeležbi vabi	odbor.
PoroCilo finančnega odseka
k preuravnavi pokojninskih užitkov za učiteljske osebe in njih vdove in sirote na Kranjskem. (Učiteljski pokojninski zakon).
Visoki deželni zbor! V smislu deželnozbor-skega sklepa z dne 21. mal. travna 1899. 1. je predložil deželni odbor načrt zakona, s katerim se spreminjajo §§ 58., 61., 63., 64., 69., 72., 73., 74., 75. in 79. dež. zak. z dne 29. mal. travna 1873., št. 22. Kako se preskrbljujejo njih ostali, določajo §§ 57. do 66. in 68. do 79. tega zakona. § 67. je že razveljavljen po § 9. zakona z dne 29. novembra 1890, dež zak. št. 23. Po deželnem odboru nasvetovane spremembe pokojninskih določil se v obče strinjajo z načeli drž. zakona z dne 14. vel travna 1896, drž. zak. št. 74., in z določili pokojninskega statuta za deželne uradnike.
Ta načela je sprejel tudi finančni odsek, predlaga pa, da se v novi pokojninski zakon sprejmo vsa določila, zadevajoča vpokojevanje učiteljskih oseb in preskrbljevanje njih vdov in sirot. Sprejeli so se tedaj v načrt tudi §§ 57., 59., 60., 62., 65., 66., 68., 70., 71., 76., 77. in 78. zakona z dne 29. mal. travna 1873.
To se je zdelo potrebno zaradi boljšega pregleda vseh pokojninskih določil, enakomernega besedila v slovenskem in nemškem načrtu in tudi zaradi tega, da se odpravijo dvomi, kako je postopati z učiteljicami-vdovami in njih sirotami (§§ 66. in 74.). Kranjsko učiteljstvo zahteva v vedno se množečih peticijah, da se pokojninski zakon v obče prenaredi v smislu zakona z dne 14. vel. travna 1896. št. 74, d. z. tako, da bodo učitelji in njihove vdove in sirote dobivale enake pokojnine, kakor drž. uradniki 11., 10. in 9. činovnega razreda in njihove vdove in sirote. Potemtakem bi dobivale učiteljske vdove po 800, 1000 in 1200 K pokojnine.
Posebno se pa zahteva:
1.)	Vštevanje vseh službenih let pri odmerjanju učiteljeve pokojnine;
2.)	vštevanje provizoriških službenih in aktivnih vojaških let — po zrelostnem izpitu — v službeni čas;
3.)	skrčenje službene dobe na 3 5 1 e t in
4.)	v pokojnino v štev ne aktivitetne priklade.
Finančni odsek je tem predaleč segajočim prošnjam in zahtevam vstregel, kolikor je to z ozirom na deželne finance sploh mogoče, ter predlaga sedanjim razmeram primerno preuredbo pokojninskega zakona. Odpravi se pred vsem najneugodnejša določba sedanjega zakona (§ 64.), po kateri dobiva učitelj po 10 službenih letih tretjino vštevne plače, črez 15 let 3/s in potem vsakih 5 let po 1I& več, črez 20 let polovico plače. Po novem načrtu zakona dobi učitelj črez 10 (oziroma tudi že črez 5 let, § 64.) 40°/o službenih prejemkov, potem pa vsako leto (šest mesecev se šteje za celo leto) po 2°/o. Učitelj (učiteljica) dobi tedaj po 15 službenih letih polovico vseh vštevnih prejemkov, in črez 20 let 60°/o. Do sedaj je dobival po 20 do 25 letih samo polovico
plače. Razun tega se je določila najnižja normalna pokojnina za učitelja na 800 K in za vdovo na 600 K. Za vdove je bilo do sedaj najslabše preskrbljeno, 51 vdov dobiva sedaj skupaj 10.695 gld., ali počrez vsaka po 209 gld. Ako je imel učitelj 400 gld. plače, je dobila vdova 133 gld. pokojnine. Tudi sedanjim vdovam se zvišajo pokojnine za 25°/o, ako imajo manj, kakor bi dobile po novem zakonu, in bodo imele najmanj 500 K na leto.
Da bi se učiteljem vštevala vsa provizorična leta po zrelostnem izpitu, temu nasprotuje državni šolski zakon z dne 14. vel. travna 1869. 1., drž. zak. št. 62 (§ 56.), po katerem se všteva službena doba šele po dovršenem izpitu o učni usposobljenosti.
Ako bi se hotela službena doba skrčiti na 35 let, bi se s tem potrebščina za pokojninski zaklad zopet na deželne finance prav občutno pomnožila. Prosilci, ki se vedno sklicujejo na državne uradnike, se opozarjajo na to, da tudi tisti državni uradniki, ki so dovršili visoke šole in pridejo pozneje do službe, šele po 40 letnem službovanji dobodo polno pokojnino.
Finančni odsek se tudi ni mogel odločiti za to, na-svetovati, da bi se aktivna vojaška leta vštevala v službeni čas, ker imajo učitelji glede vojaških dolžnosti precejšnje olajšave in se tistim, ki morajo že kot učitelji iti k vojakom, s tem ne pretrga učiteljska službena doba.
Aktivitetne doklade in stanarine se nikjer ne vštevajo v pokojnino. Ako se tudi vsem zahtevam učiteljstva ne more vstreči, se mora vendar priznati, da je nasveto-vani načrt zakona v primeri s pokojninskimi zakoni za učiteljstvo drugih dežel šteti med najugodnejše. Novejša deželna zakona z dne 5. mal. srpana 1899. 1. in 19. kimavca 1899. 1. za Moravsko, oziroma Koroško sta za učiteljstvo manj ugodna.
Pridržujoč si daljnje ustno utemeljevanje načrta predlaga finančni odsek:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.)	Priloženemu načrtu zakona se ustno pritrjuje.
2.)	Deželnemu odboru se naroča, da načrtu izposluje Najvišje potrjenje.
V Ljubljani, dne 23. mal. travna 1900.
Iv. Hribar,	Višnikar,
načelnik.	poročevalec.
Književnost in umetnost.
Jakob Ruda. Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Ljubljana 1900. Založil L. Schwentner. Cena 120 K, po pošti 10 h več. Cankar se je prikupil slovenskemu narodu že po „Erotiki" in po „Vinjetah". Pa tudi na dramatiškem polju se je pokazal Cankar kot spretnega pisatelja. „Jakob Ruda", ki je dosegel na slovenskem odru v Ljubljani popolen uspeh, spada med najboljše slovenske izvirne drame, zato to lepo knjigo kar najtopleje priporočamo. Kakor sploh vse knjige, ki izidejo v Schwentnerjevi zalogi, ima tudi ta najnoveja knjiga zelo ukusno zunanjo obliko.
Bibliotheca paedagogica. Verzeichnis von Werken der Erziehungs- und Unterrichtswissenschaft, von gangbaren Schulbüchern, Musikalien etc., sowie der neuesten Lehrmittel auf dem Gebiete des Anschaungsunterrichtes. 11. Ausgabe. Dobiva se v založbi tvrdke Ig. von Kleinmayr & Fe d. Bamberg.
V e s t n i k.
Učiteljski konvikt v Ljubljani. G. Rudolf P i š, učitelj v Cerknici, na knj. kr. podr. štev. 121. 14*5 K; gospa Marija Jekovec 4 K namesto venca na grob svoji prijateljici; g. Anton Grme k, učitelj pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko 10 K; gosp. Karol M a t a j e c , učitelj v Logatcu, na knj. kr. podr. štev. 127. 6 K.
JuMlejska samopomoč. P. i. člane, ki še niso storili svoje dolžnosti za zadnji slučaj smrti i^g. Al. Jerše), prosimo, da čim preje to store.
Učiteljiščnice iz Zagreba so bile dne 3. t. m. pod vodstvom g. Karla Matice v Ljubljani in v Postojni. O Veliki noči je pa peljal g. ravnatelj učiteljiščnike v Rim. Lansko leto je bil s četrtoletniki na Dunaju, predlanskem pa v Sarajevu. Seveda dobi g. ravnatelj v ta namen od merodajnih krogov podporo. In pri nas?!
Učiteljske izprememlbe na Kranjskem. Nadučitelj g. Val. P i n iz Knežaka in nadučitelj g. Drag. G e s n i k iz Predoselj sta menjala za službe. Nadučitelj g. Leopold P u n č u h iz Sp. Idrije je imenovan nadučiteljem v Gor. Logatcu. Stalno nameščene so bile na sedanjih svojih mestih učiteljice gospodične Ana Lampret v Trati, Marija A n t o n č i č na Črnem vrhu in Marija P r a -protnik v Zgornji Krki, učiteljica v Krškem Marija Bezlaj je premeščena na Vič, učitelj v Olševku gosp. Andrej Rape je imenovan nadučiteljem v Smledniku, učitelj v Mokronogu g. Edvard B o h i n c pa je premeščen v Ribnico, gdč. Leopoldina Tomšič, doslej v Ribnici, v Srednjo vas pri Kočevju.
Izpreinembe v štajerskem učiteljstvu. Deflnitiv-nimi učiteljicami so imenovane gg.: Ana Zupančič v Šmartnu ob Paki, Ana Pfeifer v Šmarjeti pri Ptuju, Marija Trampuš v Framu, Emilija M u š k a v Št. Lorencu na Ptujskem polju, Frančiška Freuens-fels pri Sv. Barbari v Halozah. Učiteljicami za ženska ročna dela so imenovane gg.: Karolina Rošker roj. Dobovišek v Loki, Alojzija Požegar v Šmartnu pri Vurbergu in Antonija Bureda v Konjicah.
Na ces. kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se začno pismeni zrelostni izpiti za ljudske šole dne 28. velikega travna, usposobljenostni izpiti za otroške vrtnarice dne 11. rožnika, za ženska ročna dela pa dne 18. rožnika.
Tečaj za gluhoneme sta dokončala te dni s prav dobrim uspehom gg. učitelja J. A r m i č in Št. Primožič (z odliko), katera je poslala kranjska deželna vlada na Dunaj. Jeseni bosta nastavljena oba na novi gluhonemnici v Ljubljani.
Šolski muzej. (Prošnja). Upraviteljstvo „Šolskega muzeja" bi rado popolnilo muzejsko knjižnico z vsemi letniki „Popotnika". To se je deloma že zgodilo, manjka samo še prvih osem letnikov. Kdor ima na razpolago vse ali pa posamezne izmed prvih osem letnikov, se uljudno prosi, da jih blagovoli prodati, oziroma podariti „šolskemu muzeju" ter jih poslati t. č. upravitelju g. Jak. Dimniku v Ljubljani.
Z enako prošnjo se obrača upraviteljstvo tudi do tistih, ki imajo na razpolago „Laibacher Schul-z e i t u n g", „Vrte c", goriško „Šolo" in „Šolskega prijatelja". „Laib. Schulzeitung" manjkajo letniki 1879, 1884 do 1898. 1. „Šole", „Vrtca" in „Šolskega prijatelja" nima upraviteljstvo še nobenega letnika.
Osebna vest. V izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljano je naučno ministrstvo imenovalo na mesto v Celovec premeščenega učitelja Iv. Bende gosp. Vaclava Srpa, učitelja na učiteljišču.
Člani deželnega šolskega sveta istrskega. —
Cesar je imenoval župnika koleg, kapitelja učiteljišča v Kopru, Ivana Markelja, ravnatelja mornarske nižje realke v Pulju, Leva Neugenbauerja in ravnatelja držav, gimnazija v Pulju, Petra Marescha, članom istrskega deželnega sveta.
Duševna kultura na Kavkazu.
Po raznih virih in lastnem opazovanju sestavil Ljudevit Stiasny.
/	(Dalje.)
Nekateri učni zavodi so uprav velikanski, saj zadoščajo vsem modernim zahtevam. Pri zavodih je navadno tudi velik vrt, na katerem se zabavajo učenci v prostih urah. Da pa podpirajo revne in oddaljene dijake, so pri 66 zavodih panzijoni, v katere sprejemajo gojence največ brezplačno. Tako so pri štirih učiteljiščih panzijoni. Posledica temu pa je, da se jih oglasi vsako leto za vstop v srednje šole toliko, da jih zamorejo sprejeti le 70—80°/o, a v tifliški učiteljski institut so jih sprejeli v 15 letih samo 38°/o oglašenih.
Na Kavkazu imajo namreč dvojno vrst učiteljišč kakor tudi v Rusiji. Učitelji, ki dovršijo učiteljski institut v Tiflisu, zamorejo dobiti službo na meščanskih šolah, a oni, ki dovršijo seminer. le na začetnih šolah.
Vrnimo se zopet v Tiflis, kjer se prizadevajo zelo močno, da bi si pridobili tudi vseučilišče. V ta namen so nabrali 1894. 1. črez 52.000 rubljev. Pri znani centralizaciji, ki je tako zelo razširjena v Rusiji, se jim to prizadevanje prejkone še dolgo ne bo posrečilo, pač pa bodo morali pridobiti politehniko.
Razen tega se nahaja v Tiflisu narodna knjižnica, katera je med najbogatejšimi v Aziji, saj ima črez 30.000 knjig in sicer največ v Kavkazu in v sosednih deželah. Tudi je tu mnogo dobrodelnih ter več ko 8 učenih društev.
Pisani množici, ki napolnjuje njegove ulice, ima zahvaliti Tiflis svojo slikovito vnanjost. Saj razen Kajire nima nobeno mesto tako zanimive slike ko Tiflis. Okci-dent in orijent — ta dva tako različna dela sveta — si podajata tu roke, in evropska kultura cvete tu ob obzidju orijentalske odločnosti.
V Tiflisu se govori več kot 40 jezikov, a največ je Armencev, ki so pribežali sem iz Male Azije, oziroma iz Armenije. Ko je bil še Tiflis stolica gruzinskih carjev, se Armenci še niso toliko pojavljali v vsakdanjem življenju. Dandanes pa se nahaja že velik del Kavkaza v njihovih — kakor mnogi trdijo — oderuških rokah in tudi v Tiflisu je skoro vsa trgovina njihov monopol.	(Dalje.)
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
St. 600	Kranjsko,
o. šol. sv. Na dvorazrednici na P r e m u je drugo učno mesto stalno popolniti. Prošnje je semkaj vlagati do dne 26. vel. travna 1900. G. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 26. mal. travna 1900.
Laschan, s. r.
Listnica uredništva:
G. K. Svoboda: Zaradi današnjega uvodnega članka smo morali nadaljevanje Vašega članka odložiti na prihodnjo številko. — V Istro: Zadnjič ni bilo prostora. — V Dalmacijo : Prosimo, le oglasite se! — G. Rešetar: Došlo je za to številko prepozno; torej prihodnjič — G. —e—: Hvala lepa; bomo vse uporabili. — G. J. K.: Ob prvi priliki. — Mnogim drugim sotrudnikom: Prosimo potrpljenja; vse pride polagoma na vrsto. Za danes smo morali odložiti mnogo poročil, notic itd. ; gradivo se nam tako rnnoži, da bo res treba misliti na to, da postane „Učiteljski Tovariš" tednik.
„Učiteljski Tovariš" izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Spisi naj se blagovolijo pošiljati samo pod naslovom: Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani. Naročnino pa prejema g. Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za stran 30 K, pol strani 16 K, x/« strani 10 K, strani 8 K, x/s strani 4 K; manjši inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine še 6 K.