O OBČANOV GLASILO OBČINE LITIJA DECEMBER 1995 ŠT. 5, LETO XXII. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61270 LITIJA ' a* mova 9 61270 LITIJA JNIC(£ Vesel Božič in srečno Novo leto 1996 Vam želi uredništvo Glasila občanov! Vesele božične praznike, prijetno praznovanje dneva samostojnosti, polno zdravja, miru in medsebojnega spoštovanja vam želi OBČINSKI SVET OBČINE LITIJA Vsem občanom in občankam občine Litija voščim ob dnevu samostojnosti ter jim želim vesele božične praznike in srečno in uspešno novo leto 1996. Mirko KAPLJA, župan Ob 75. rojstnem dnevu metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Alojza Šuštarja je čestitko poslal tudi župan občine Litija g. Mirko Kaplja. Gospod nadškof se je za voščilo zahvalil in zaželel vsem občanom naše občine vesele božične praznike in srečno novo leto. znovanju preberite na zadnji strani! ^1 Foto: M. Š. Glasilu občanov na pot Pa je spet izšlo GLASILO OBČANOV, informativni časopis občine Litija. Kar nekaj težav je bilo na poti ponovnega izhajanja našega časopisa. Sedaj so postavljeni vsi temelji za njegovo redno izhajanje, saj je pisana beseda nenadomestljiva. Prav je, da vsi občani naredimo vse, kar je v naši moči, da bo to naš prijeten časopis, ki bo izžareval optimizem, medsebojno povezanost, solidarnost in sožitje. To je bilo tudi vodilo občinskih svetnikov, da so s svojo lastno pobudo pospešili statusne spremembe in imenovanje organov časopisa GLASILO OBČANOV. Zato ob ponovnem izhajanju občinskega časopisa želim glavnemu uredniku in članom uredniškega odbora veliko uspeha, z željo, da bi skupaj z občani zaživel kot res pravo Glasilo občanov. Franci Rokavec, predsednik sveta občine Litija Vabimo vas na tradicionalni Božični koncert v ponedeljek, 25.12.1995 ob 17. uri na gradu Bogenšperk Program tujih in slovenskih božičnih pesmi bodo izvajali: Barbara Tišler - sopran Matjaž Robavs - bariton Polona Gantar - orgle BESEDA UREDNIKA Spoštovani bralci! Po nekaj mesečnem zatišju prihaja znova v vaše domove Glasilo občanov. Verjamemo, da ste ga pogrešali, saj je v vseh teh letih resnično postalo del vašega vsakdana, kakršnokolije pač že bilo. Razlog za to odsotnost je bil - kot najbrž veste - denar. Bolje rečeno pomanjkanje denarja. Upamo in verjamemo, da so se te zadrege uredile in da bo časopis v letu 1996 izhajal redno. Občinski svet je na nedavni seji izvolil tudi nov uredniški odbor in imenoval odgovornega urednika. Delo smo sprejeli z vso resnostjo in odgovornostjo. Seveda pa brez vašega sodelovanja, spoštovani bralci, tudi v prihodnje ne bo šlo. Želimo, da je naše glasilo resnično glasilo vseh občanov, da posredujemo objektivne in neobremenjene informacije. Da si skupaj prizadevamo, da bi se čimbolje razumeli, da bi strnili svoje ustvarjalne sile. vsi - kot pravi pesnik - "ki v srcu dobro mislimo. " Živimo v eni najlepših občin, z mnogimi danostmi, ki jih drugod nimajo. Naj nas različna gledanja ne razdvajajo, naj nas bogatijo, saj je znano, da je tudi mavrica pisana! In kaj je tisto temeljno, kar naj nas tudi v prihodnje povezuje? To so cilji, ki smo jim vsi zavezani srečno in ustvarjalno življenje, bogata materialna osnova, kar pomeni kruh za vse, predvsem pa spoštovanje vseh in vsakogar, integritete njegove osebnosti, enkratnosti in neponovljivosti. Šele ko se bomo naučili spoštovati sočloveka z vso njegovo drugačnostjo, brez sleherne nestrpnosti, bomo cenjeni in spoštovani tudi sami! Zdaj pa nekaj bolj prozaičnega. Na naš naslov je v teh mesecih prispelo mnogo vaših prispevkov. Vseh žal nismo mogli objaviti. Treba je bilo opraviti selekcijo. Prioriteto so dobile besede zahvale ob izgubi vaših dragih, nato prispevki, ki so vezani na aktualne dogodke. Če smo karkoli spregledali, seveda ne nalašč, se vam opravičujemo. Če sodite, da bi bilo treba kaj od tega, kar smo izpustili, kljub vsemu objaviti, se nam oglasite znova. In še nekaj. Prosimo, da so vaši prispevki kratki in jedrnati. Omejite se na eno tipkano stran, da boste dali možnost objave tudi drugim. Dopisujte marljivo, radi bi čim več glasov iz naših KS. Šele ko se bomo slišali (brali), se bomo bolje poznali. Se strinjate? Srečne praznike vsem skupaj in ustavarjalno leto 1996 vam želi Vaš odgovorni urednik! STRANKE POROČAJO, OBVESTILA SKD med mlinskimi kamni politike Slovenski krščanski demokrati se v slovenskem političnem prostoru nahajamo kot med mlinskimi kamni. Na vseh koncih in krajih bi nas radi zdrobili v prah. Pa vendar, kjerkoli se že nahajamo, naj bo to v državnem zboru ali vladi, sodeljujemo zanesljivo in pošteno. Ministri iz stani SKD žanjejo pohvale celo pri tistih političnih strankah, ki nam že vnaprej nasprotujejo. Mi vemo, kako naprej, zato so tudi rezultati na dlani. Občinski odbor SKD Litija tako sodeluje pri graditvi občine kot temeljne lokalne samoupravne skupnosti. Na vseh področjih želimo prisluhniti občanom. Zavedamo se, da SKD je lokalna samouprava nekaj novega, da je to projekt in ne revolucija, ki mora po demokratični poti voditi usklajen in načrtovan komunalni razvoj na področju celotne občine. Zavedamo se dobrega in slabega, težav in obveznosti, ki jih je občina Litija s 01.01.1995 podedovala od prejšnje občine, katere pristojnosti je večji del obdržala država. Slovenski krščanski demokrati tvorno sodelujemo pri reševanju težav, v katerih seje znašla občina. Za nas so vsa področja pomembna, zato se zavedamo, da politika ni sama sebi namen, temveč da v slogi delamo za dobro vseh občanov. OO SKD LITIJA DELO OBČINSKEGA ODBORA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV LITIJA Slovenija v srcu Slovenski krščanski demokrati so se letos zbrali že na svojem 6. taboru; tokrat v knežjem mestu - Ce-lju. Tabora se je udeležilo tudi lepo število članov občinskega odbora Litija in simpatizerjev naše stranke. Samega tabora pa se je po ocenah iz medijev udeležilo blizu 9.000 ljudi, med njimi tudi vidni predstavniki krščansko-demokratskih strank in ljudskih stank iz sosednjih držav in Evrope. V svojem govoru je predsednik stranke, g. Lojze Peterle, na kratko orisal vse pridobitve, ki jih je stranka dosegla s svojim trdim delom v vladi in državnem zboru. Dotaknil pa se je tudi kritičnih razmer v Sloveniji in med drugim dejal: "...Nas ne zanima samo demokratična borba interesov, ali kdo bo koga, nas zanima tudi kultura naše demokracije, ki mora preseči politične razlike. Družba brez osnovnega vrednostnega veziva je obrnjena v notranje konflikte in propad." Tabor se je zaključil z zabavnim programom in medsebojnimi pogovori prisotnih. Člani občinskega odbora SKD Litija pa smo po končanem programu obiskali tudi spominski park Teharje. OO SKD LITIJA Vsem občankam in občanom voščimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu 1996 pa obilo sreče in uspehov. Obenem pa vsem voščimo ob 26. decembru - dnevu samostojnosti. Slovenski krščanski demokrati občinski odbor Litija Mercator - Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Valvazorjev trg 3, Litija želi vsem občanom Občine Litija, vesele božične praznike, v novem letu 1996 pa veliko osebne sreče. S priloženim izrezkom te novoletne čestitke nudimo našim cenjenim kupcem posebni novoletni popust, v višini 5 %, pri nakupih vseh vrst trgovskega blaga, v bogato založenih zadružnih trgovinah: LITIJA, Savska c. LITIJA, Savska c. 2 LITIJA, Valvasorjev trg 3 LITIJA, Valvasorjev trg 3 LITIJA, Valvazorjev trg 3 ŠMARTNO, Staretov trg 11 K0STREVNICA, Kostrevnica 7 SAVA, Sava 20 JEVNICA, Jevnica 24 KRESNICE, Kresnice 16 VAČE, Vače 18 LITIJA, Valvasorjev trg 3 20SKRB0VALNI CENTER DISKONT OSKRBOVALNI CENTER AGR0MARKET 2 SAMOPOSTREŽBA LITIJA DISKONT IN DELIKATESA LITIJA DOM MARKET SAMOPOSTREŽBA ŠMARTNO POSLOVALNICA KOSTREVNICA POSLOVALNICA SAVA SAMOPOSTREŽBA JEVNICA SAMOPOSTREŽBA KRESNICE SAMOPOSTREŽBA VAČE RESTAVRACIJA - BISTRO VALVASOR Novoletni popust bo veljal od dneva izida Glasila občanov do vključno 10.1.1996! Za nakupe se priporočamo! Ljudske novice Slovenska ljudska stranka - podružnica Litija je bila v tem času vsesplošno zelo dejavna: - Tako je na dan državnosti organizirala proslavo na Šmarskem trgu, isti dan pa je v osnovni šoli Šmartno potekal občni zbor MLADIH LJUDSKE STRANKE. Prireditve se je udeležil tudi predsednik g. Podobnik. - 13. avgusta smo se člani in simpatizerji s tremi avtobusi udeležili vsakoletnega vseslovenskega tabora SLS na Blokah. Na taboru se je zbralo okoli 10 tisoč Slovenk in Slovencev. -V začetku oktobra je Litijska podružnica SLS gostila podružnice kamniškega, domžalskega, litijskega in zasavskega območja. Na tem srečanju so si podružnice izmenjale izkušnje pri svojem delu, obenem pa smo dobili informacije iz vodstva SLS stranke o izvajanju programa ter posredovali naše predloge in pobude. - Svetniki iz vrst SLS so zelo dejavni tudi v občinskem svetu, odborih in komisijah. Tako ne mine seja sveta, ko ne bi zastavili županu, občinski upravi vrsto predlogov, pobud in vprašanj. - Prav z vztrajnim prizadevanjem g. Žarka Petana, poslanca SLS, je Zasavska magistralka postala državna cesta 2. reda. Pričakujemo, da bo država in njena oblast tudi omogočila primerno rekonstrukcijo, ki bo zadovoljilo kriterije in potrebe litijskega in zasavskega gospodarstva. SLS podružnica Litija Izjava za javnost Slovenska Ljudska stranka - podružnica Litija podpira predlog, da se krajani KS Litija - levi in KS Litija - desni breg na referendumu 21. januarja 1996 odločajo o združitvi v mestno krajevno skupnost. Menimo, daje odločitev večine prebivalcev obeh KS lahko odraz prave volje za statusno spremembo. Podružnica SLS Litija vidi pobudo za združitev obeh krajevnih skupnosti v mestno krajevno skupnost, kot način enotnega reševanja problemov mesta in njeno še večjo povezanost v sožitju z ostalim delom občine. Poskusi izolacije mesta od ostalih delov občine, pa bi mestu škodili, še posebno ob dejstvu, da mora Litija ob pričakovani regionalni ureditvi mesta dobiti svoj osredni položaj. SLS podružnica Litija SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI Želimo vam lepo doživetje božičnih praznikov, praznovanja dneva samostojnosti ter veliko zdravja, sreče in medsebojnega spoštovanja v letu 1996! Slovenska ljudska stranka podružnica Litija SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Ob obletnici prvih lokalnih volitev v občini Litija Mineva prvo leto delovanja nove občine. Njen najvišji organ je občinski svet, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki političnih strank naše občine. Med njimi so tudi svetniki iz vrst SDSS, ki so povezani v koalicijo strank slovenske pomladi (SLS, SKD, SDSS). Temelj delovanja koalicije strank slovenske pomladi je podobnost volilnih programov in nekaterih etičnih vrednot. Vrednot socialne demokracije se nam ni treba sramovati. Še bolj smelo jih moramo uveljavljati v vsakdanjem političnem delovanju. Pri tem gre za natančno ločevanje med tržno ekonomijo in brezobzirnim ekonomskim liberalizmom, med odgovornim odnosom do okolja in ekološkim fundamentalizmom, med zdravim patriotizmom in radikalnim nacionalizmom. V prvem letu delovanja koalicije strank slovenske pomladi je bilo v naši občini več ovir za hitrejše uresničevanje volilnih programov. Mi- slimo predvsem na brezobzirni ekonomski liberalizem vodstva nekdanje občine (zadolževanje in nenamensko trošenje finančnih sredstev brez odobritve takratne občinske skupščine). Od tod tudi cestna afera, ki še vedno ni dokončno raziskana. Sodni mlini meljejo počasi! Kažejo se še tudi pomembni premiki pri uresničevanju skupnih občinskih nalog na nekaterih področjih. V teku so prijave za graditev ceste M 10-9 Ribče - Hotič, prometna ureditev železniške postaje Litija, s podhodom, ki bo povezoval del Graške Dobrave in Graško cesto z železniško postajo. Tudi nekatere krajevne ceste bodo dograjene. Kljub težavam, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku, svojim volilcem obljubljamo, da si bomo še naprej prizadevali za resnično demokracijo in socialno pravičnost pri izvajanju zastavljenega programa naše občine. Predsedstvo občinskega odbora SDSS Litija ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Litija V vodstvu OO ZLSD Litija je prišlo do kadrovske zamenjave, saj je bil namesto Marjana Malija, ki zaradi delovne obveznosti nalog tajnika stranke ne more več opravljati, na to funkcijo izvoljen Darko An-dlovec. Območni zbor Združene liste socialnih demokratov je letošnjo jesen namenil pripravam na kongres stranke in na volitve. Na eni strani od razprav je sodelovala tudi Sonja Lokar. 2. kongres ZLSD pod geslom LEVO ZGORAJ je bil 25. in 26. novembra v Slovenj Gradcu, udeležil se gaje Darko Andlovec. J. O. Vsem občanom želimo mirno, ustvarjalno in sreče polno leto 1996! Združena lista socialnih demokratov Litija Rdeči križ Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA LITIJA SE ZAHVALJUJE aktivistom organizacije RK, krvodajalcem in vsem posameznikom ter občini Litija, gospodarskim družbam, podjetjem, zavodom, podjetnikom in obrtnikom za aktivno sodelovanje v letu 1995. Želimo si in pričakujemo Vaše sodelovanje tudi v letu 1996. Ob prihajajočih praznikih Vam voščimo Vesel Božič in srečno, uspešno ter zdravo Novo leto 1996. Spoštovani! Obveščamo vas, da bodo aktivnosti ob letošnji Betlehemski luči miru potekale nekoliko drugače kot prejšnja leta. Skavti bomo Betlehemski ogenjček raznašali po domovih v tednu do božiča. Kratka slovesnost pa bo 24.12.1995 po maši ob 16. uri v farni cerkvi v Litiji. Radosten božič in veliko miru v prihodnjem letu! Litijski skavti POVABILO ZA OTROKE URA PRAVLJIC bo v torek, 16. januarja in 30. januarja ob 17. uri v knjižnici Litija, ob 18. uri v knjižnici Šmartno. Spoštovani bralci! Vaše prispevke za naslednjo številko Glasila občanov pričakujemo do vključno 10. januarja 1996. Pošljite jih na naslov: Urednišvo Glasila občanov, Jerebova ulica 14, 61270 Litija. Planinsko društvo Litija vabi na TRADICIONALNI PLANINSKI PLES KI BO V SOBOTO, 13.1.1996 S PRIČETKOM OB 19. URI V GOSTILNI KOVAČ NA GRAŠKI CESTI V LITIJI. f Prijave sprejemamo v pisarni PD Litija, Ulica Mire Pregljeve 1 (športna dvorana, vhod nasproti Osnovn šole Litija), vsak četrtek med 16. in 18. uro. Hrana iz lastnega nahrbtnika, seveda pa bodo na voljo tudi dobrote iz kuhinje gostilne Kovač. GOSPODARSKA STRAN Davčne olajšave za lastnike gozdov Lastniki gozdov imate po Zakonu o dohodnini (Ur.l. RS, št. 71/93) v več primerih možnost, da si znižate katastrski dohodek, pa tudi, da ste začasno ali celo trajno oproščeni plačevanja davka na ta dohodek. Ce teh možnosti ne poznate oz. jih do sedaj še niste izkoristili, si preberite povzetek iz omenjenega zakona. Znižanje katastrskega dohodka Zavezanec za davek od dohodka iz gozda, ki vlaga lastna sredstva v nabavo gozdarske mehanizacije in naprav ter v gozdove (gojitvena dela, gradnja vles...), razen za pogozdovanje, lahko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini 25 % vloženih sredstev za dobo 4 let. Znižanje ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva. Vlogo z dokazili o višini vloženih lastnih sredstev je potrebno vložiti v 30 dneh po vložitvi sredstev pri izpostavi, ki je pristojna za odmero davka. Znižanje se prizna od 1. januarja tistega leta, ko so bila vložena sredstva. Če je bil donos na posamezni gozdni parceli ali na več gozdnih parcelah manjši zaradi naravnih nesreč (požar, vetrolom, žled...), ra- stlinskih bolezni in škodljivcev (lu-badar, smrekova grizlica, sušenje jelke...), ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih lastnik ni mogel preprečiti, se mu za dobo 6 let prizna posebna olajšava. Prizna se tako, da se katastrski dohodek vsake parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je zmanjšal donos. Vlogo je treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, v 15 dneh po nastanku škode. Trajna oprostitev davka Davka so trajno oproščeni dohodki od zemljišč, na katerih so varovalni gozdovi. Podatke o teh gozdovih sporoča izpostavi Zavod za gozdove Slovenije. Plačila davka so oproščeni tudi dohodki zemljišč pod visokonapetostnimi daljnovodi. To oprostitev uveljavljajo zavezanci sami, z vlogo in dokazili pri izpostavi, pristojni za odmero davka, v 30 dneh po nastanku pogojev za oprostitev. Začasna oprostitev davka Za dobo 20 let so davkov oproščena tista kmetijska zemljišča, ki se pogozdijo (velja po 1. januarju 1994). To velja le za kmetijska zemljišča, ne pa za pogozdovanje zemljišč, ki so že bila gozd. Oprostitve se priznajo, če so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja gozdarstva v Sloveniji, t.j. z gozdnogospodarskimi načrti gospodarskih enot. Vlogo je treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, do konca leta, v katerem ste pogozdovali. Če ste rok zamudili, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. Marija Tavčar, dipl. ing. gozd. Sofinanciranje del v zasebnih gozdovih Nenegovanih in opustošenih gozdov si prav goto ne želi nihče. Vemo, da gozdovi, za katere ne skrbi nihče ali pa se zanje ne skrbi strokovno, ne zmorejo zadovoljevati vseh tistih zahtev, ki jih imamo do njih, pa naj gre za les, za čist zrak, za varovanje strmin, za užitek pri sprehodu... Lastniki gozdov ste po Zakonu o gozdovih dolžni opravljati gozdno-gojitvena in varstvena dela v svojih gozdovih oz. poskrbeti, da se ta dela opravijo. V pomoč in spodbudo pri izvajanju teh del je vlada konec septembra 1994 izdala Odredbo o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove in sredstev proračuna Republike Slovenjje. Gre za sofinanciranje tistih del, ki so vključena v program vlaganj v gozdove. Program vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. V okviru tega programa, na podlagi gozdnogoji-tvenih načrtov, Zavod za gozdove Slovenije lastnikom gozdov izdaja odločbe. Z odločbo je določeno, katera dela so potrebna, usmeritve ter roki za izvedbo oz. ponovitev del. Odločbo ponavadi vroči lastniku gozda revirni gozdar. Ko so dela izvedena. Zavod za gozdove opravi prevzem in obračun del. Na podlagi obračuna del se lastnikom na njihov žiro račun nakažejo sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Višina sredstev, ki jih prispeva država oz. tako imenovanih "spodbud", je za posamezno vrsto del določena v že omenjeni odredbi. Delež sofinanciranja oz. višina spodbud je odvisno od vrste dela ter od stopnje poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij, ki jih ima določen gozd. Da si boste lažje predstavljali, do kolikšne vsote ste upravičeni, ko v vašem gozdu opravite določena VRSTA DELA VIŠINA SPODBUD (prispevek države) umetna obnova gozdov lastnik prejme sadike brezplačno naravna obnova gozdov (1 ha) od ca. 4120 do 22920 SIT obžetev sadik (1 ha) od 3660 do 23840 SIT nega mladja (1 ha) od 2750 do 32090 SIT nega gošče (1 ha) od 6870 do 32090 SIT prvo redčenje (1 ha) od 9170 do 33010 SIT zaščita sadik (1 ha) potrebni material in od 4120 do 8570 SIT izdelava lubadark delež povečanih stroškov v primerjavi z redno sečnjo, ki nastanejo zaradi izvajanja zatiralnih ukrepov dela, naj navedemo nekaj okvirnih številk (glej tabelo). Sofinanciranje iz proračuna je predvideno tudi za druga varstvena dela, kot sta polaganje lovnih debel in varstvo pred požari, pa tudi za sanacijo zasebnih gozdov po požaru, po naravnih ujmah in v primerih, ko povzročitelj škode ni znan. Lastnikom gozdov, ki imajo stalno prebivališče na demografsko ogroženih območjih, se delež sofinanciranja poveča še za 30 %. Iz navedenega lahko zaključimo, da lahko gozdnogojitvena in varstvena dela v gozdu, če jih lastnik seveda opravi sam, prinesejo poleg negovanega in zdravega gozda tudi zaslužek. Obratno pa, če lastnik odločbe ne spoštuje, je Zavod za gozdove dolžan sam poiskati izvajalca del, stroške pa plača lastnik. Spodbude veljajo le za dela, za katera so bile izdane odločbe. Če ima lastnik gozda več kot 100 ha lesnoproizvodnih gozdov, do spodbud ni upravičen. Lastniki gozdov! Zavod za gozdove Slovenije si v skrbi za gozdove želi čim boljše sodelovanje z vami! Pokličeta ali pa se oglasite na naslov: Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Krajevna enota Litija, Litijska c. 20, 61270 Litija, tel.: 881-768 Marijana Tavčar, dipl. ing. Sprejet sveženj vojnih zakonov Poslanci Državnega zbora so že v oktobru sprejeli zakon o vojnih invalidih, zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o vojnih veteranih. Vsi našteti zakoni pa bodo pričeli veljati 1. januarja 1996. Zakon o žrtvah vojnega nasilja ureja pravice taboriščnikov, zapornikov, delovnih deportirancev, inter-nirancev, beguncev, mobilizirancev, vojaških vojnih invalidov ter ukradenih otrok. Status žrtve vojnega nasilja pa bodo lahko uveljavile tudi osebe, ki so jim organi JLA ali organi za notranje zadeve nekdanje SFRJ od 25. 6. 1991 do 18. 10. 1991 odvzeli prostost. Žrtve vojnega nasilja bodo imele pravico do zdravstvenega varstva, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, povračila potnih stroškov, priznanja pokojninske dobe, pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji in pravico do vojne odškodnine. Poleg tega bodo žrtve vojnega nasilja upravičene do doživljenjske meseč- ne rente in prednosti pri dodelitvi socialnega stanovanja. Dosmrtna mesečna renta bo znašala za vsak mesec nasilja za taboriščnika in zapornika po 300 tolarjev, za izgnanca in interniranca po 200 tolarjev, za delovnega depor-tiranca in pobeglega pred izgonom pa po 120 tolarjev. Stranke bodo uveljavljale status in pravice po tem zakonu z vlogami na Upravni enoti. Zakon o vojnih veteranih ureja pravice oseb, ki so v vojni ali vojaški agresiji opravljale dolžnosti za obrambo Slovenije, ki so sodelovale v policijskih enotah ali pri oboroženem odporu. Status vojnega veterana bo priznan poleg udeležencem vojn, ki so že doslej uveljavili pravice po zakonu o varstvu udeležencev vojne, tudi pripadnikom Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policistom, operativnim delavcem kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije. Vojni veterani bodo upravičeni do veteranskega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo, letnega prejemka, zdravstvenega varstva, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, brezplačne vožnje, pogrebnine in priznanja pokojninske dobe. Te pravice pa bo vojni veteran lahko uveljavil šele po 50. letu starosti oziroma tudi prej v primeru, ko pri njemu nastane trajna popolna izguba delovne zmožnosti.Tudi o pravicah po tem zakonu bo na prvi stopnji odločala Upravna enota. Vse dodatne infornacije v zvezi s postopkom za uveljavitev statusa in pravic po navedenih zakonih lahko dobite na Upravni enoti Litija, Oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve, Jerebova ul. 14 ( v sobi št. 14). Izbira zdravnika V zadnjih letih se je ob spremembi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji marsikaj spremenilo tudi v zdravstvu. Pacienti sedaj izbiramo svoje zdravnike. To je za nas ugodnejše, ker naj bi zdravnik svoje paciente bolje poznal. V naši občini se je le nekaj več kot polovica prebivalcev odpredelila za svojega zdravnika. To je dobro in slabo. Dobro je, saj pomeni, da smo kar zdravi, ker v tem letu, ko bi se morali odločiti za svojega zdravnika, njegove usluge nismo potrebovali. Ni pa dobro za zdravstvene ustanove in zasebne zdravnike, ker ne vedo, na katere paciente morajo še računati. Občinsko zdravstvo pa zaradi tega izgublja približno milijon na mesec. To pa je kar velik denar, s katerim bi pacientom lahko nudili še marsikatero uslugo ali zamenjali katero od iztrošenih aparatur. Izbira zdravnika je res naša pravica, naj bo ta opredelitev naša dolžnost. Ne zamerite mi, če vam predlagam, da po novem letu obiščete "svojega" zdravnika in oddate izjavo o izbiri. O. J. 3. srečanje kmetic ljubljanske regije Sneg je padal kot za stavo. Ko, da bi hotel samo še potrditi misel, kako je kmetijstvo odvisno od naravnih danosti in vremenskih prilik in ne-prilik. Domačinke - gostiteljice so hitele še z zadnjimi pripravami na 3. srečanje predstavnic kmetic ljubljanske regije. Prvo leto so se zbrale v Pirničah pri Medvodah, drugo leto na Trojanah, kjer jih je predsednica društva podeželskih žensk iz Gabro-vke, Helena Perko, povabila, naj pridejo v letu 1995 v njihov kraj. Priprave na to srečanje so se pričele že v prvih mesecih letošnjega leta, saj smo pričakovali okrog 120 kmetic, ki bi se pripeljale vse od Kočevja, Cerknice, Ljubljane, Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. S pripravami smo pričele že v spomladanskem času in si prizadevale, da bi na primeren način predstavile našo občino in naše kraje. Srečanje ima družaben značaj, kjer so kmečke žene srečajo, izmenjajo izkušnje in se pogovorijo o svojih problemih in težavah. Drugi del pa je bil posvečen vlogi kmetice pri razvoju podeželja. To temo je predstavila gospa Milena Kulovec in predvsem poudarila misel, da bodo kmetije obstale, če bodo poskrbele, da se bodo razvijale dopolnilne dejavnosti, predvsem na manjših hribovskih kmetijah. Izobraževanje in sprejemanje znanja na kmetijah bo vsekakor imelo pomembno vlogo v prihodnje. Prvo predavateljico je dopolnila še Milka Petrič - Mele, ki je govorila o vključevanju kmetic v razvoj podeželja drugje v Evropi in predvsem poudarila nezavidljiv položaj kmetic vzhodne Evrope. Na koncu je podala informacijo o zvezi kmetic Slovenije ga. Mihaela Logar. Celotno srečanje smo popestrili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole Gabrovka in folklorna skupina Javorje. Za pogostitev vseh udeležencev so poskrbele kmetice iz vseh področij občine Litija. Lijana Lovše Kmetijsko izobraževanje Kmetijska svetovalna služba - enota Litija bo tudi v letošnji zimski sezoni pripravila izobraževanje za kmete in kmečke žene. Predavanja bodo obravnavala naslednje teme: Stanje in ekonomika v kmetijstvu, Izbira plemenskih bikov, Prehrana govejih pitancev, Somatske celice v mleku, Obnova kmečkega sadovnjaka, Osnove gnojenja, Uravnotežena prehrana v družini, Sušenje sadja, Pridelovanje zdravilnih zelišč. O datumih posameznih predavanj vas bomo obvestili naknadno, po običajnih poteh preko zbiralcev mleka in po pošti. Kmetijska svetovalna služba, enota Litija Občina Litija, Jerebova 14, 61270 Litija objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB Občina Litija prodaja garsonjero s površino 3,35 m2 v ii. nadstropju stanovanjskega objekta Vače št. 28. Podatke o garsonjeri in razpisne pogoje lahko dobite na Občini Litija (g. Anton Kovic) ali na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija (g. Vid Praunseis). Ponudbe z oznako "Ne odpiraj, Ponudba garsonjera Vače" lahko oddate do vključno 10.01.1996 na naslov: Občina Lilija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, Jerebova 14, Litija. Mercator - Kmetijsko gozdarska zadruga Litija POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d., Ljubljana Valvasorjev trg 3, Litija razpisuje prosto delovno mesto finančnega knjigovodja. POGOJI: - višja izobrazba ustrezne smeri, - delovne izkušnje, ki zagotavljajo samostojno opravljanje delovnih nalog, - poskusno obdobje: 3 mesece. Izbranega kandidata-ko bomo obvestili 10 dni po sklepu o izbiri. KULTURA Rudnik Sitarjevec bo spet zaživel Ob obeležitvi 850 letnice prvega pisnega omenjenja Litije so med številnimi aktivnostmi v načrtu tudi nekatere dejavnosti, ki so povezane z oživljanjem spomina na nekdanje rudarjenje v Litiji. Za domnevo, da so v Litiji rudarili že v času Keltov, ni prepričljivih dokazov. Tudi obratovanje litijskega rudnika v rimskem času je sporno, čeprav kaže najstarejše znano ime Villa Litta, omenjeno v neki listini iz leta 1145, na rimsko tradicijo tega mesta. Na osnovi nekaterih virov pa velja Litija za najstarejše rudarsko mesto v Sloveniji, rudišče Sitarjevec pa je bilo med najlepšimi avstrijskimi rudišči, z eno najbogatejših rudnih koncentracij na celotnem vzho-dnoalpskem prostoru. Prvi pisni dokument o rudarjenju v okolici Litije je iz leta 1537. Po nekaterih podatkih je bilo v Litiji pridobljeno 50 000 t svinca, 30 000 t barita 42,5 t živega srebra in 1 t srebra. Rudarjenje je na tem območju uradno prenehalo 28. 4. 1966. Obseg del na tem področju lahko delimo na tri dele: -obnovitev vhoda v rudnik, -obnovitev jamskega prostora, -odprtje sprehajalno - učne poti. OBNOVITEV VHODA V RUDNIK Ker je vhod v rudnik edini vidnejši ostanek in spomin na rudarjenje v Litiji, ki se je razvijalo skupaj z rudnikom, je sama obnovitev, oziroma ohranitev še obstoječega, še toliko bolj nujna. Današnje stanje vhoda v Savski rov, ki se nahaja pri Domu avto moto v Podkraju, je zelo slabo oziroma zanemarjeno, saj vhod počasi prerašča rastlinje, iz njega pa nekontrolirano teče jamska voda. Sam vhod je zaprt z zarjavelimi železnimi rešetkami, za njimi pa so že delno razpadla lesena vrata. Pri obnovi vhoda bi bilo potrebno najprej očistiti okolico, in sicer rastlinje ter usedline železovih oksidov, ki se izločajo iz vode. Betonska konstrukcija vhoda je prav tako potrebna obnove, in sicer vsaj novpovršinski sloj. Prvotno okrogel profil vhoda je bil ob zaprtju rudnika ob straneh zazidan z opeko, tako da je nastal pravokotni profil. Ob zamenjavi dotrajane železne rešetke z novo, bo potrebno opečni zid odstraniti, da bo dobljena prvotna oblika vhoda. Vode, ki se iztekajo iz vhoda, bo potrebno loviti v cevi in jih speljati v Savo. S tem se bo lahko z nasipom pred vhodom dvignil nivo, tako da bo možno postaviti nekaj metrov tračnic, na katere se bo postavil jamski voziček. Ob samem vhodu bo potrebno postaviti še informativno tablo z najosnovnejšimi podatki o rudniku in rudarjenju. OBNOVITEV JAMSKEGA PROSTORA Ker je vhod v rudnik zaprt, o samih jamskih prostorih in njihovem stanju ne vemo ničesar, tako da bi si bilo potrebno pred načrtovanjem notranjih del najprej ogledati stanje na terenu. Če bi razmere dopuščale, bi se za nadzorovan ogled lahko usposobilo okoli 20 metrov rova, kjer bi bilo rastavljeno orodje, ki so ga uporabljali v času rudarjenja. Pred tem bi bilo seveda potrebno rov temeljito očistiti. Vhod v rudnik bi moral biti zaklenjen. Na koncu urejenega rova bi morali fizično preprečiti dostop v notranjost rudnika. ODPRTJE SPREHAJALNO - UČNE POTI Jugozahodno od vhoda v rudnik se na severnem pobočju Sitarjevca na nadmorski višini 300 metrov nahaja večje jalovišče, ki dokazuje rudarsko dejavnost na pobočju Sitarjevca. Na pobočju lahko zaslutimo tudi ustje rova (Avgustov rov), iz katerega so vozili rudo in jalovino. Na tem mestu je stala tudi zgornja postaja tovorne žičnice, s katero so preko Save prevažali rudo v litijsko topilnico. Del zidu stoji še danes. Na tem mestu je tudi lepa razgledna točka, saj se iz tega dela vidi velik del Litije, vendar bi bilo potrebno izdelati dostopno pot, ki sedaj ni urejena. Za boljši razgled je potrebno posekati nekaj dreves, ki predvsem v letnem času zastirajo pogled. Potrebno bi bilo postaviti informativno tablo ob cesti za usmeritev na stezo in informativno tablo pri zgornji žičnice s kratkim besedilom npr.: S TEGA MESTA SO V LETIH 1880 DO 1897 (?) Z ŽIČNICO VOZILI RUDO ČEZ SAVO V TOPILNICO. Blaž Zamik Osnovnošolci na 12. slovenskem knjižnem sejmu "Bomo letos tudi šli na knjižni sejem?" so me že kmalu na začetku šolskega leta spraševali člani knjižničarsko novinarskega krožka. "No, seveda. Tako pomembne prireditve pač ne smemo zamuditi, " sem jih razveselila. Poslušala sem jih, kako so obujali spomine na prejšnji sejem. Mlajši prirastek, ki s krožkom tega še ni doživel, je spraševal starejjše, kako in kaj. Kaj bomo videli? Ali bomo šli z vlakom? Koliko pouka bo odpadlo? Koga bomo spoznali? Kje je ta sejem? Vprašanja so kar deževala, da je bilo zadoščeno vsej radovednosti. Napetost se je stopnjevala, dokler se nismo v četrtek, 9. novembra zbrali na železniški postaji. Uživala sem, ko sem opazovala mlade na-debudneže, ki so se pogovarjali o vsem mogočem. Ljubljana nas je pričakovala v soncu. Odhiteli smo po Miklošičevi, nadaljevali pot proti Nami do Cankarjevega doma. Na sejmu pa gneča, gneča in še enkrat gneča. "Dobro, da smo se že prej o vsem natančno pogovorili," sem se pohvalila sama pri sebi. Tako sem lahko tudi sama malo bolj sproščeno stopila med množico do knjig. Prva me je razburjena poiskala Manca: "Tovarišica, kako si lahko dovolijo in na taki kulturni prireditvi kadijo za vsakim vogalom?" Od jeze je sedmošolka kar pihala. "Poglejte, kaj počnejo!" meje Ha-ris opozoril na skupino otrok, ki se je dobesedno zakadila proti reklamnemu gradivu, ki ga je ravno prinesla neka gospodična. V nekaj trenutkih je ostala praznih rok. Ker se je bližal čas Literarnega vrtiljaka, smo se odpravili proti Linhartovi dvorani. Tam je bila gneča še hujša. Komaj nam je uspelo, da so poiskali prostor še za našo majhno skupinico. Na prireditvi so sodelovali Božo Kos, Tone Pavček, Marjan Tomšič, Marjeta Novak, Borut Pečar, Primož Suhodolčan. Jože Snoj in Miha Mate. Mojim učencem šale, ki so jih pripovedovali, žal, niso bile preveč všeč. Potožili so tudi, da se je zadaj precej slabo slišalo. Veselili so se, da bodo spoznali avtorje knjig, ki jih radi prebirajo, potem pa so bili kar malo razočarani, ker prireditev ni bila na kakšnem nivoju, kot so si predstavljali. Možnosti, da bi literarnim ustvarjalcem lahko postavili kakšna vprašanja, sploh niso imeli. Le Tilen si je ob koncu uspel priboriti nekaj avto-gramov, ki smo jih shranili k ostalim v naš zvezek. Pritegnil jih je Pavček, ki zna doživeto predstaviti svoje pesmi in seveda Suhodolčan, ki ga vsi dobro poznajo po njegovi knjigi Košarkar naj bo. Po prireditvi smo nadaljevali z ogledom razstave. Manca je bila navdušena nad predstavitvijo CD-roma Časovni trak, ki ga pripravlja DZS. Posebej me je opozorila tudi na faksimile Dalmatinove Biblije. Petra, ki ima mlajšega brata, je na sejmu brezuspešno iskala založbo Epta. Ob tem sem se tudi sama zamislila. Neke prave preglednosti na takem sejmu res ni. Simona, recimo, ki se je v tem obdobju z navdušenjem lotila pesnikov klasikov, si je na sejmu dobro obrusila pete, ko je hitela od založbe do založbe in iskala, kar jo je zanimalo. Tudi Tilnu, ki ta čas naj- raje prebira kriminalke, se je podobno godilo. Naše skupne ugotovitve pa so kljub vsemu pozitivne. Po besedah članov krožka se je ogled izplačal. Veliko novega, kar je v teh dveh letih izšlo, v naši šolski knjijžnici imamo ali pa vsaj vemo, da je na tržišču. Z veseljem smo se lotili naslednjih nalog. Tudi ostalim na šoli, ki si sejma niso ogledali, smo želeli predstaviti dveletno založniško dejavnost. Razstavo smo oblikovali v štirih sklopih: nagrajene knjige, ustvarjalci, ki so sodelovali na Vrtiljaku, reklamno gradivo, iz dnevnega časopisja. Z njo smo želeli predvsem poiskati mesto naše knjižnice v tem trenutku. Na matični šoli pride na učenca 8 knjig. Letni prirastek, žal, ni tolikšen, kot bi si želeli, trudimo pa se, da je aktualen in kvaliteten. Novosti spoznavamo na različne načine: obiski akviziterjev, programi založb, šol$ki set centralne katalogizacije na računalniški disketi, periodika, razne pisne ponudbe. Ugotavljamo, da smo na pravi poti. Čedalje manjkrat se nam zgodi, da moramo obiskovalcu reči:" Žal nimamo." Nevenka Mandelj Zlato priznanje OŠ Litija Učenci zgodovinskega krožka OŠ Litija so se tudi letos udeležili že 26. republiškega srečanja mladih raziskovalcem zgodovine, ki je bilo 26. in 27. maja 1995 v Stični. Tega srečanja seje udeležilo 108 šol iz vse Slovenije. Tokrat so izdelali raziskovalno nalogo pod naslovom "Moje korenine". V nalogi so predstavili štiri rodovnike in opise štirih družin. Dve od teh izstopata. Prva družina slovi po gostilničarstvu, ki naj bi zaživelo že v času francoske revolucije. Druga pa po najbolj temeljito obdelanem rodovniku, ki sega v prvo polovico 17. stoletja. Največ zaslug za nastanek te raziskave je imela učenka 8,a razreda Suzana Kosmač, s svojimi sorodniki, ki so pri oblikovanju naloge pomagali s pripovedovanjem ter originalne listine, ki jih je našla Suzana doma. To so rodovnik, pisma, prisojilne listine, družinske fotografije, ki so mnoge služile tudi za dopisovanje, listi za obrtniški davek (1888), plačilni nalogi (1906), certifikat (1885), odpravek iz leta 1907 itd... Zbiranje podatkov, pripovedi, fotografij, prepoznavanje pomembnosti in vsebine najdenih dokumentov jim je vzelo veliko časa, zato so bili toliko bolj veseli, ko so jim na srečanju podelili zlato priznanje. Fani Rovšek-Kosmač, mentorica zgod. krožka Božično voščilo — Ob 850 letnici Litije Vsem občanom - vaši duhovniki Ob tej obletnici čutim v svojem srcu veliko odgovornost. Božič je tu! Ves svet bo praznoval betlehemsko noč. Seveda, vsak po svoje. Dete božje, pomagaj mi, da bom vsaj nekaterim pomagal, da bodo lepo doživeli SVETO NOČ! Naj najprej po Cankarjevo narišem temno noč časov, da bomo po prebranih vrsticah tembolj zahrepeneli po Luči! Po čudežu slovenske samostojnosti smo pričakovali mirno in srečno življenje v svoji slovenski državi. Namesto tega imamo zdaj oster politični boj, v katerem se zdi, da zmaguje tisti, ki bolj laže, nadalje tisti, ki si na nepravičen način lastninijo trde žulje delavk in delavcev. Za krivično odvzeto premoženje, za toliko nedolžnih žrtev revolucije pa tako ali tako nihče nič ne ve ali ne odgovarja. Moč, oblast in denar so premamili celo nekatere, o katerih smo menili, da morajo zaradi odgovornosti do ljudi biti pravični in nezlagani. Velika nestrpnost se še vedno čuti do verujočih. To se čuti zlasti na ideološkem področju in pri potrebah verujočih. Zdi se, kakor bi bili spori in prepiri prednost demokracije in v blagor ljudstvu. Razlika med dobrim in hudobijo se vedno bolj manjša. Kakor Adam in Eva smo tudi mi začeli jesti z drevesa sredi raja. Njiju je zaradi tega zadela kazen trpljenja in smrti. V to našo temno noč prihaja Kristus, naš brat, da nas obvesti o naših dolžnosti}) do Boga in do ljudi. Polnočna božja beseda nam sporoča: Nocoj Vam je v Davidovem mestu rojen Zveličar, kije Kristus, Gospod. Iz angelskih melodij pa razločno slišimo: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so vsaj malo pripravljeni sprejeti božjo besedo. To je veselo oznanilo, ki ljudi vabi k priznanju Boga, to pa ljudem daje mir, spravo in božji blagoslov. Bog prihaja k nam, da bi nam s svojim življenjem, zgledom in svojo besedo povedal, da nas ljubi, da nas po svojem Sinu odrešuje, mi pa smo dolžni živeti po božjih zapovedih. Te naj bi trpečim, brezposelnim zagotavljale socialno varnost, v družinah in župnijah naj prenehajo spori, prepiri in zavist. Angelsko petje v sveti noči nas vabi, da bi odprli svoja srca Kristusu. Ali veste, da v Betlehemu niso imeli prostora za Sina božjega. Na razpolago mu je bil samo hlev! Kristusove noge niso nikoli več stopile v Betlehem. Vsaj sveto pismo o tem ne poroča. Ura božjega obiska je bila zamujena za vedno. Litija, Litija, ali boš spoznala čas Jezusovega obiskovanja? Letos to naše malo mesto proslavlja 850 letnico, odkar je prvič zaznamovano v pisani besedi Kdo te je varoval vsa ta dolga leta. da te niso uničili potresi, ognji, lakota in kužne bolezni? Ali veš, da je ob Tebi in v Tebi rastlo malo rož? Bog te je varoval, moje malo mesto! Pa te ob 850 letnici nihče ni imenoval ali se Ti zahvalil. O, pač! Na Miklavževo nedeljo, 10.12.1995, smo Bogu v čast in zahvalo za vse, kar prejemamo po božji dobroti, darovali slovesno sveto mašo. Zahvala pa je najlepša priprošnja za prihodnja darila. Občani občine Litija, ali se zavedate, da bo našo grešno zemljo, ki bo vzeta iz GEOSA, poljubil papež, Janez - Pavel II, sin slovanske matere? Bo to kaj prcsunilo in spreobrnilo naša srca? Ko boste na sveti večer blagosavljali svoje domove, poslušali božične pesmi in jih morda celo sami peli, gledali TV, vedite, da to še ni pravo praznovanje svete noči, nekaj je, toda premalo. "Če je božje Dete tisočkrat rojeno, če v tvojem srcu ni, je vse izgubljeno," pravi star slovenski pregovor. Papež nas vabi: Odprite svoja srca Kristusu, da se bodo v naša srca naselile dobre misli, sveta dejanja vere, upanja in ljubezni. Vsi pojdimo v Betlehem! Pojdite tudi vi, ljubljene sestre in dragi bratje, da najdete Boga med ljudmi. On Vas težko čaka, ker Vas ima rad. Da bi lepo doživeli skrivnost svete noči Vam želimo vsi Vaši duhovniki. Anton Masnik, dekan ■RHRHHHHMmm NOVICE IZ KNJIŽNICE —im.........................................................................lini..........................■■—i • Knjižnica v Litiji je, po majski preselitvi in usposobitvi zgornjega nadstropja nekdanjega glavarstva in občine, spet začela delati s polno paro. Utrip dejavnosti je raznovrsten, prav tako pa so uporabniki vse bolj zahtevni pri številu informacij, kijih rabijo za svoj vsakdan. Delovni in ukaželjni pa so tudi v šmarski knjižnici in enotah potujoče knjižnice Ga-brovki, Jevnici, Kostrevnici, Štangarskih Poljanah, na Dolah, Primsko-vem, Savi in Vačah. • Tudi letos je bila knjižnica edina, kije med šolskimi počitnicami organizirala posebne dejavnosti za otroke. To so bile videopredstave znanih slovenskih mladinskih filmov in tekmovanje v videoigrah. Vsak ponedeljek, sredo in petek so se otroci navdušeno srečevali v prostorih mladinskega oddelka. • Precej pa je bilo razlitega črnila in izgovorjenih besed v začetku kurilne sezone. Adaptacija knjižnice, po kateri bi letos usposobili kletne prostore in centralno ogrevanje, se namreč ni nadaljevala, saj je proračun za to leto zagotovil le 1,5 milijona SIT. To je zadostovalo za najnujnejša dela v zvezi z elektriko in povezavo obstoječega centralnega ogrevanja z zgornjim nadstropjem. Težave so se še povečale, ko sta odpovedali obe peči. • Sedaj pa še nekaj telegrafskih podatkov o dejavnosti za otroke. Vseh oblik dejavnosti se je eltos udeležilo skoraj 4.000 obiskovalcev: BRALNA ZNAČKA je bila zaključena v juniju. Ob sodelovanju učiteljev iz osnovnih šol v vsej občini, je tekmovanje končalo kar 1127 otrok. Za nagrado so dobili značko ali nalepko, učenci nižje stopnje so si ogledali lutkovno igrico, učenci višje stopnje pa film Beli očnjak. Na eni od predstav je s kinoprojektorja pedel filmski kolut. Med popravljanjem smo imeli karaoke. MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ je pravilno rešilo 342 učencev, prvonagrajenka je bila Lucija Štuhec, dvajset otrok pa je prejelo knjižne nagrade. UGANKO MESECA vedno rešuje več kot sto otrok. Vsak mesec trije prejmejo knjižne nagrade. URE PRAVLJIC so vsaka dva tedna, letos jih je bilo v Litiji in Šmartnem že več kot štirideset. Šmarska knjižnica je pretesna za vse ljubitelje pravljic. MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je priljubljena razstavna oblika mnogih otrok. Kot vidite, je dejavnost res raznovrstna, vsak otrok pa lahko najde obliko, v kateri rad sodeluje. Joža Ocepek Srečanje krvodajalcev in starejših oseb v Kresnicah Že dolga leta se v Kresnicah v poznih jesenskih dneh zberejo na svojem srečanju starejše osebe in obenem tudi krvodajalci. Če bi v soboto, 25. novembra, prišli prav vsi, bi bilo letos 69 starejših oseb in 82 krvodajalcev, od katerih jih je slaba polovica še zelo aktivnih. Povabljeni so bili tudi vsi ostali člani Rdečega križa, saj s svojimi članskimi prispevki tudi omogočajo dobrodelno dejavnost. Vseh skupaj se je letos v večnamenski dvorani zbralo okrog 110 ljudi. Mnogi starejši ljudje se le redko odločijo obiskati katero od prireditev, zato pa še z večjim veseljem pridejo na naše srečanje. Prireditev ima kulturni in razvedrilni program. Krajevni odbor Rdečega križa si prizadeva, da bi bil kulturni, del prireditve čimbolj pester. Najbolj zvesti nastopajoči so kresniški osnovnošolci, njihova pesem in beseda zvenita nežno in prisrčno. Tudi ženski pevski zbor je nepogrešljiv na srečanjih, vendar pa novoin drugačno vedno vzbudi posebno pozornost. Tako so v lanskem letu srečanje popestrili zvoki mandolin, na katere so igrali člani bežigrajskega orkestra Mandolina. Letos sta za posebno vzdušje poskrbela citrarja. To staro slovensko glasbilo ima moč, da človeku seže v srce in če zraven za-pojejo še kresniške pevke, dobi poslušalec še poseben občutek domačnosti. Mladim po srcu so poskočno zaplesali plesalci plesne skupine F iz OŠ Litija. Veliko možnosti imamo, da razveselimo naše darovalce dragocene krvi in naše starejše sokrajane, ki so vsak po svoje prispevali za dobro sočloveka. Tudi prijeten klepet ob pripravljeni zakuski pomeni sprostitev in občutek, da smo tisti večer ena sama velika družina. Krajevni odbor Rdečega križa se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri naši prireditvi. Zadovoljni obrazi ljudi na srečanju pa nas obvezujejo, da se bomo prihodnje leto še bolj potrudili. I. B. Iz dela območme organizacije RK Litija Območna organizacija RK Litija je na delovnem posvetu s predsedniki, tajniki in blagajniki Krajevnih organizacij RK v občini Litija (teh je 20), pregledala svoje delo v letu 1995 in opredelila aktivnosti za prihodnje leto. Mestna skupnost Litija Z združitvijo dveh krajevnih skupnosti levi in desni breg, bo Litija spet postala enotna skupnost, kakršna je bila pred delitvijo. Občinski statut določa, da je za združitev potreben referendum. Ob ustanavljanju krajevnih skupnosti je bila Litija enotna krajevna skupnost. Nato pa je bila po letu 1975 razdeljena na pol, po usmeritvah "z vrha". Za ponovno združitev v enotno skupnost so se v Litiji odločili po temeljitih analizah življenja in stanja v mestu ter razvojnih možnosti. V obeh sedanjih krajevnih skupnostih so izvedli zbora občanov, na katerih so se navzoči odločili za združitev v enotno - mestno skupnost Litija oz. za pričetek postopka za oblikovanje mestne skupnosti, ki bo nadomestila sedanji dve, levi in desni breg. Odbor za Mestno skupnost Litija želi vsem prebivalcem Litije in občine LEPO NOVO LETO 1996! V mestu, kakršno je Litija, je pravzaprav nesmiselno deliti temeljno organiziranost ljudi na dva dela. Interesi in potrebe prebivalstva se tako prepletajo po celem mestu, da ne bi bilo niti ekonomsko niti življenjsko in razvojno prebivalce enega mesta še naprej deliti na dva dela. Skupni interesi prebivalcev vsakega mesta, ne samo Litije, se namreč kažejo predvsem v skupnih objektih, ki so v mestu, skupnih ustanovah, skupnem prometu, komunali, vodovodu, železnici, društvih, pokopališču... Prebivalci Litije, združeni v enotno mestno skupnost, bodo imeli tudi mnogo boljša izhodišča za urejanje svojega življenja v mestu. Tako na prostorsko, komunalno, kulturno, športno, prometno in nasploh smotrno, na vse tiste elemente, ki jih današnji človek glede na način življenja v mestu pričakuje oz. zahteva. Tu je še prispevek za mestno zemljišče, ki ga prebivalci Litije plačujejo že več kot 25 let in na vpliv na ta denar. K mestni skupnosti bodo sodila tudi naselja Zg.Log, Podšentjur, Veliki Vrh in Širmanski Hrib, ki so tudi sedaj sestavni deli obeh krajevnih skupnosti. » Odbor za Mestno skupnost, ki je bil imenovan na zborih občanov, se pripravlja na to, za prebivalce Litije pomembno odločitev. Z vodstvom občine vodi tudi razgovore o even-tuelni združitvi brez referenduma, ker Litije niso razdružili z referendumom. Če pa referendum že bo; odbor pričakuje, da se bodo prebivalci temu množično odzvali in glasovali za združitev, saj s tem lahko vsi samo pridobijo, nihče - tudi iz preostalih delov občine - pa ne bo ničesar izgubil. Referendum je predviden 21. januarja 96, sicer pa bodo prebivalci o tem še podrobno obveščeni. S. Š. OBRTNIKOM, NJIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM IN VSEM OBČANOM ŽELIMO OB BOŽIČU IN NOVEM LETU VELIKO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV, OBENEM PA VSEM TUDI ČESTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA LITIJA NOTAR MIRO BREGAR obvešča občane, da ima uradne ure v naslednjih dneh: Ulica Mire Pregljeve 4 ponedeljek, torek, sreda, četrtek 61270 Litija od 9. do 12. in od 14. do 16. ure Telefon-fax: (061) 884-297 petek od 9. do 12. in od 13. do 14. ure Naj navedemo nekatere značilnosti delovanja v letu 1995: 1. SOCIALNA DEJAVNOST Organizacija RKje konstantno skrbela ter nudila materialno pomoč v obleki, obutvi, posteljnini, prehrambenih dobrinah in higienski tehničnih pripomočkih 721 osebam. Razumljivo je, da so bile te osebe deležne pomoči tudi večkrat v letu. Uspešno je bila izvedena akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, saj je bilo zbrano preko 3.700 kg materiala. Od Krajevnih organizacij sta se posebej izkazali Kresnice in Sava pri Litiji. Srečanje starejših občanov, obiski bolanih na domu, v domovih za starejše ter nuđenje sosedske pomoči so oblike dejavnosti, ki žal še niso prisotne na območju cele občine, vendar si bo organizacija prizadevala, da že v prihodnjem letu s temi oblikami zajame vse dele občine. 2. ZDRAVSTVO Prosvetna dejavnost kaže na to, kako velik interes imajo občani za pridobivanje novih znanj na področju nuđenja prve pomoči in v skrbi za svoje zdravje, kar potrjuje večje število ljudi, ki se udeležujejo organizirane oblike preventivnega merjenja krvnega pritiska. V letošnjem letu ni bilo izvedenih vseh načrtovanih oblik zdravstveno prosvetnih dejavnosti preko šol (predavanje ob roditeljskih sestankih), vendar smo prepričani, da bomo z vodstvi šol, ter šolsko in predšolsko ambulanto za prihodnje leto tudi to vrzel nadoknadili. V okviru usposabljanja za nuđenje prve pomoči, sta bila izvedena 2 tečaja za bolničarje (47 udeležencev), 6 tečajev dopolnilnega pouka za pripadnike ekip za prvo pomoč (161 udeležencev). Izvedeno je bilo prvo občinsko preverjanje usposobljenosti ekip za prvo pomoč (63 udeležencev). Na tem tekmovanju je dosegla prvo mesto ekipa za PP iz Krajevne skupnosti Polšnik, ki je na regijskem tekmovanju (sodelovale so ekipe iz ljubljanske regije, dolenjske in gorenjske regije) dosegla 5. mesto. Izvedeno je bilo tudi 7 tečajev prve pomoči za kandidate voznkov PP. 3. LETOVANJE OTROK Občinski svet občine Litija je na Ob 50 - letnici zloma nacizma in fašizma in 53 - letnici znamenite bitke II. grupe odredov na Jančah Srečanje na Jančah Izredno lepo, sončno vreme je v nedeljo, 4. junija, privabilo rekordno število planincev, borcev in drugih udeležencev na zdaj že tradicionalno srečanje na Jančah. Srečanje, ki so ga organizirale občinske organizacije ZZB in udeležencev vojne iz Ljubljane-Most, Litije in Grosuplja, je bilo posvečeno 50 - letnici zmage nad fašizmom in nacizmom in 53 - letnici znamenite bitke II. grupe odredov na Jančah. Slavnostna govornica je bila poslanka Državnega zbora ga. Danica Simšič, ki je toplo in občuteno govorila o poti, ki jo je prehodil slovenski narod. Posebej je podčrtala misel, da narod, ki se sramuje svoje zgodovine, ni narod. Govorila je tudi o sodobnem času, ko moramo najti strpnost, dialog in pogled naprej. Tudi letos je zbrane borce poz- dravil litijski župan Miro Kaplja in se jim zahvalil za njihov trud in žrtve v času NOB. V kulturnem programu so sodelovali člani Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, pod vodstvom Franca Gornika in godba na pihala iz Vevč, ki jo je vodil Jože Hriberšek ter litijski kulturniki. Ob tej priliki so odkrili tudi skulpturo Stojana Batiča, ki je posvečena borbeni poti II. grupe odredov. V imenu borcev II. grupe odredov je spregovoril g. Lado Mazovec in se toplo zahvalil vsem nastopajočim, kakor tudi vsem partizanskim družinam, ki so jim v času NOB dajale zavetje, hrano in prenočišče. Po proslavi, ki se je je udeležila tudi množica praporašev, se je razvilo družabno srečanje, ki je trajalo vse do večernih ur. J. S. Uspešna prireditev Hvaležnost jeseni V nedeljo, 4. novembra, je bilo v Jevnici zelo veselo. Slovenska ljudska stranka - podružnica Litija je skupaj z Društvom kmetic - Litija in s Kmetijsko svetovalno službo pripravila obsežno razstavo "NAJ PRIDELKOV", letine 1995. Sodelovalo je 38 razstavljavcev iz krajevnih skupnosti: Dole pri Litiji, Primsko-vega, Kostrevnice, Litija - levi breg, Litija - desni breg, Vač, Ribč, Kresnic, Št. Poljan, Vel. Štange in domačinov iz Jevnice. Tako smo na razstavi lahko videli 8,20 kg kolerabo, 5,20 kg repo, 7,15 kg kislo zelje, 95 dkg krompir, 4,30 m visoko ko-ruznico, neverjetno veliko lesno gobo, ikabano, pripravljeno iz jesenskih pridelkov in še bi lahko naštevali. Vseh različnih razstavljenih pridelkov je bilo čez sto. Poleg razstave, ki so jo v ponedeljek ogledali tudi učenci OŠ Litija in podružnične šole iz Jevnice, je v nedeljo popoldan potekala kulturna prireditev z istim naslovom Hvaležnost jeseni. Prepolna dvorana obiskovalcev je z navdušenjem sprejelo nastop domačega ženskega zbora, harmonikašic ZUPAN KLUBA iz Mengeša in gostov prireditve "g. KATARINE SMRKOL J " podpredsednice SLS in g. CIRILA SMRKOLJA, predsednika kmečkega sindikata SKZ. Razstava s prireditvijo je tudi zunanji pokazatelj zahvale in hvaležnosti tako kmetov kot tudi vr-tičkarjev, za prejete darove narave v letošnjem letu. Kristina Potočnik svoji seji opredelil Območno organizacijo RK Litija kot nosilko organiziranega letovanja predšolskih in šolskih otrok iz občine Litija. Te organizirane oblike letovanja se je udeležilo 160 otrok, od tega 38 predšolskih. 54 šoloobveznih otrok je letovalo v okviru organizacije OŠ Šmartno, kasneje DPM Šmartno v Savudriji. Za ostale pa je letovanje tudi organizacijsko izvedla Območna organizacija RK Litija in to v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič pri Ankaranu. 4. KRVODAJALSTVO V letošnjem letu se je krvodajalskih akcij v mesecu aprilu in oktobru udeležilo 896 krvodajalcev, 19 pa je bilo pozvanih na odvzem krvi na Zavod za transfuzijo v Ljubljano. Tako je letos darovalo kri 915 krvodajalcev, leta 1994 pa 872 krvodajalcev. V soboto 9.12.1995 je bilo izvedeno občinsko srečanje krvodajalcev, na katerem so bila po izvedenem kulturnem programu podeljena priznanja za večkratno darovano kri. Nadaljevanje prihodnjič Območna organizacija RK Litija Krvodajalci in starejši krajani so se srečali tudi v Jevnici Krajevni odbor RK Jevnica je v maju 1995 v dvorani zadružnega doma Jevnica organiziral srečanje krvodajalcev in krvodajalk, ki so darovali kri na krvodajalskih akcijah v Zdravstvenemu domu Litija ter krajanov in krajank, starih nad 70 let. Zbrane je pozdravil dolgoletni predsednik Krajevnega odbora RK Jevnica, g. Ivan Rus. Krvodajalcem in krvodajalkam se je zahvalil za njihovo humano darovanje krvi. Izvedeli smo, daje osem krvodajalcev in krvodajalk kri darovalo več kot dvajset-krat, dva pa stajo darovala že petintrideset-krat. Tistih, ki so kri darovali 5,10 in večkrat, pa je kar precej. Podeljena so bila priznanja šestim krvodajalcem za 5-kratno darovanje krvi in štirim krvodajalcem za 10-kratno darovanje krvi v organizaciji Območne organizacije RK Litija. Prisrčno so bili pozdravljeni tudi prisotni starejši krajani in krajanke naše KS. V kulturnem programu so sodelovali učenci in učenke OŠ Jevnica in pevci MPZ KUD Jevnica. Zbrane pa sta s petjem in instrumentalno spremljavo razveseljevala Ribičeva Fa-ni in Pavle iz Zgornjega Preskarja. Goste so postregle članice Krajevnega odbora RK Jevnica, spregledati pa ni bilo moč šopkov travniškega cvetja, katere so nabrali šolarji -mladi člani RK. Krajevni odbor RK Jevnica Nada Brečko MALI OGLASI • Starejšo obnovljeno hišo na lokaciji med Litijo in Polšnikom prodam ali zamenjam za stanovanje. Informacije dobite na tel. št. 061 -811 -056. • Ugodno prodam parcelo v izmeri 5.904 m2 v bližini Vač - Ržišče. Primerna je za vinograd, sadovnjak. Cena po dogovoru. Tel. št. 881 - 062. • Prodam krompir romana, 1. množitev - 500 kg. M. TORI, Vintarjevec 7, Šmartno. • V Preski nad Kostrevnico prodam vinograd v velikosti 1150 m s 650 trtami in zidanico. Cena po dogovoru. Tel. št. 061 612-990. TOLIKO DOGODKOV SE JE ZVRSTILO V TEH MESECIH... ZVEZA POTROŠNIKOV JE DOBILA V LITIJI SVOJE PROSTORE Septembra je svoje prostore dobila v Litiji tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Njena pisarna bo potrošnikom - ko bodo rešena še nekatera finančna in organizacijska vprašanja -na voljo v bivši sejni sobi Trg na stavbah 1. Odprta bo ob torkih, uro bodo sporočili naknadno. Odprtja so se poleg občinskih mož udeležili še minister za gospodarstvo g. Janko Deželak in predsednica Zveze potrošnikov Slovenije ga. Breda Kutin. Foto: R. Meserko SREČANJE MINISTRA JANKA DEŽELAKA Z ŽUPANI IN GOSPODARSTVENIKI NAŠE IN SOSEDNJIH OBČIN 22.septembra seje minister Janko Deželak srečal z občinskim vodstvom in župani ter gospodarstveniki sosednjih občin na gradu Bogenšperk. Beseda je tekla o možnostih gospodarskega sodelovanja in skupnih nastopih na tujih trgih. Ministra Deželaka so na grajskem dvorišču, poleg župana M. Kaplje, pozdravili Zasavski rogisti in kvartet Šmartin. W * L \ • :i||k<:,:. ..... Foto: R. Meserko USPELA RAZSTAVA Družinsko podjetje VESTA lastnice g. Magde BREZNIKAR je 10. novembra pripravilo v dvorani v Šmartnem razstavo z naslovom Vezeninska ornamentika na Slovenskem. Poleg številnih gostov seje odprtja razstave udeležil tudi poslanec DZ, dr. Peter Tancig. Foto: M. Hostnik ASFALTNE CESTE VODIJO NA VSE STRANI 6. novembra so v Litiji podpisali pogodbo med SCT iz Ljubljane in občino Litija o asfaltiranju jarkov in dokončanju nekaterih že začetih projektov modernizacije krajevnih in lokalnih cest v občini. Pogodbo sta podpisala župan občine Litija Mirko Kaplja in pomočnik direktorja SCT Drago Gostiša. Foto: M. Hostnik DOBER GLAS SEZE V DEVETO VAS Šmarski kvartet ŠMARTIN, ki ga sestavljajo Rajko Meserko, Martin Fele, Martin Hostnik in Jože Vidic mL, se pevsko vse bolj uveljavlja. Po uspešni izdaji njihove kasete so se z velikim uspehom 10. novembra predstavili še v šmarski cerkvi. Na koncertu je sodelovala operna pevka Veronika Fink, na orgle pa je igrala Urška Vidic. Ljubiteljski konjeniški klub Litija Ljubiteljski konjeniški klub Litija praznuje 5. obletnico svojega delovanja. V začetku letošnjega leta se je število klubskih konjev povečalo in sedaj se v klubu nahajajo 2 hol-steinski plemenski kobili, polkrvna angležinja in slovenski toplokrvni konj. Klub si vse bolj prizadeva za razširitev svojih prostorov, saj bi se tako lahko povečala tudi čreda konj, ponudili pa bi lahko celo penzion za konje. Število članov je omejeno, kajti zaradi prostorske stiske si ne moremo privoščiti večjega članstva. Skupno število članov je 25, od tega jih je aktivnih nekaj več kot 10. Jahalni konji so trije in so primerni tudi za začetnike, saj so izredno mirni. Člani kluba si zaslužijo brezplačno jahanje z delom in skrbjo za konje, ki potrebujejo nego vsak dan. Interesenti, ki se želijo včlaniti, morajo pokazati odgovoren odnos do živali in klubske lastnine, šele nato so sprejeti in dobijo člansko izkaznico. Tečajev jahanja zaenkrat še nimamo organiziranih, vendar bi se v prihodnosti lotili tudi tega. Ukvarjamo se predvsem z osnovami dresure in preskakovanja ovir ter terenskim jahanjem. Konec junija, od 21. do 25. junija, se je na Bogenšperku ponovno, zdaj že tretjič, zbrala VALVASORJEVA KONJENICA. Valvasorjev pohod je postal že tradicionalen. V petih dneh so konjeniki prejahali približno 280 km dolgo pot, ki jih je vodila z Bogenšperka prek Jurčičeve Muljave, Trubarjeve Rašice, Velikih Blok do Cerkniš- letošnja tekmovalna sezona v vseh kega jezera in nazaj preko Iga, Ško- konjeniških disciplinah. Konec apri- fljice, Dolskega, Jevnice, Kresnic in la je v Volčjem Potoku sredi preču- Litije na Bogenšperk. Na njihovi dovitega cvetličnega gaja potekal poti sta jih spremljala prapor in himna Valvasorjeve konjenice. Tega pohoda sta se udeležila tudi dva klubska konja in trije aktivni člani. Vsi, ki se ga v prihodnje želite udeležiti, a nimate svojega konja, si ga lahko sposodite ali pa se popotovanju pridružite na kočiji. Na to konjeniško prireditev bi morali biti vsi občani Litije še posebno ponosni, saj je to spektakel, ki se začne in konča prav v naši občini. S pomladjo se je začela tudi V Društvu podeželskih žena Gabrovka je spet živahno Poletje je za nami, pridelki letošnjega leta so že pospravljeni. Prišel je čas, ko bodo kmečki ljudje imeli več časa tudi zase. V Društvu podeželskih žena Gabrovka je že zelo živahno. Vendar naše društvo tudi čez poletje ni povsem mirovalo. V juliju smo domačemu gasilskemu društvu pomagale pri prireditvi ob nakupu novega gasilskega avtomobila. Članice so napekle več vrst peciva, ki je bilo tudi dobitek na srečolovu, ki smo ga tudi sicer pomagale organizirati. 28. avgusta 1995 je bil v Gornji Radgoni ustanovni sestanek Slovenske zveze kmečkih žena, ki sta se ga udeležili predsednica društva Helena Perko in tajnica Jožica Baje. Na Martinovo soboto smo pohod-nike po Levstikovi poti pozdravile na istem mestu kot lani, to je pri Waissovi zidanici v Gobniku. Sodelovalo jc štiriintrideset članic. Pripravile smo veliko drobnega peciva, potic, zaseke, kruha in ostalih izdelkov. Pohodnikom smo ponudile tudi kuhano vino, čaj pa smo jim delile brezplačno. 16.11. smo v Gabrovki gostile gospo Angelco Žerovnik. Spregovorila nam je o odnosih v družini in o pojmu vrednot. Bil je prijeten in umirjen večer tako, da smo se le stežka razšli. Konec novembra smo si nekatere ogledale izdelovanje božično - novoletnih venčkov in cvetnih aranžmajev v Litiji, ki ga je vodila gospa Tončka Ulanec. 5.12. je bil organiziran ogled predstave Štajerc v Ljubljani za članice društev iz celotne občine. Udeležilo se ga je tudi nekaj naših žena, ki še dolgo ne bodo pozabile veselega vzdušja v dvorani Mestnega gledališča v Ljubljani. Ob vseh teh dejavnostih so vseskozi potekale intenzivne priprave na 3. srečanje kmetic ljubljanske regije, 7.12.1995, ki gaje letos gostilo Društvo podeželskih žena Gabrovka ob sodelovanju ostalih društev litijske občine in pomoči kmetijske svetovalke, gospe Lijane Lov-še. Vendar se je zima šele dobro začela in zato imamo tudi za naprej še polno načrtov. Načrtujemo ogled operete Netopir, prikaz peke kruha, predavanje o prehrani ter o zdravilnih in aromatičnih rastlinah. V marcu pa bo zopet naša že tradicionalna prireditev ob materinskem dnevu. Verjamemo, da bi se nam še marsikatera ženska ali dekle rada pridružila. Vseh novih članic bomo zelo vesele. Jožica Baje Srečanje nekdanjih izgnancev Ob 50-letnici vrnitve V nedeljo, 22.10.1995, je krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 Dole pri Litiji pripravila srečanje svojih članov v dvorani na Dolah. V uvodni proslavi smo se spomnili težkih dni izgnanstva in veselja ob vrnitvi v domovino pred 50 leti. V_programu so sodelovali učenci OŠ Dole, mladi recitatorji in kvartet Šmartin. Po proslavi so bili člani KO in gostje skromno pogoščeni, sledilo pa je družabno srečanje z domačimi godci. V zanemarjeni, neprijazni dvorani se je razlegalo petje še pozno popol- dne. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, posebno pevskemu kvartetu Šmartin iz Šmartna pri Liliji, ki je naredil proslavo bolj slovesno. Najlepša hvala tudi KGZ Dole pri Litiji, ki nam je omogočila pogostitev, in vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi srečanja. Vse člane, ki se srečanja niso udeležili, posebno bolne in onemogle, lepo pozdravljamo! Glede sprejemanja zakonodaje za povrnitev škode pa priporočamo, da spremljate poročila na radiu in TV ter dnevno časopisje. Stane Kmetic, tajnik dvo- dnevni turnir v preskakovanju ovir, v maju pa še tekmi na Krum-perku pri Domžalah in v Ljubljani. Konec junija je bil trodnevni turnir v Murski Soboti. Če bi imel klub boljše pogoje za svoje delovanje, bi se takšnih tekmovanj lahko v prihodnosti udeležili tudi naši člani. Vsi, ki čutite ljubezen do teh čudovitih in inteligentnih živali, ste prisrčno vabljeni v Ljubiteljski konjeniški klub Litija. Člani LKK Litija Uspela prireditev v kulturni dvorani v Jevnici Predstavitev knjige Triglavski kralj V nedeljo, 19. novembra 1995, je bila v dvorani zadružnega doma v Jevnici zanimiva kulturna prireditev. Tega dne je pisatelj Ivan Sivec predstavil svojo knjigo Triglavski kralj, ki govori o znamenitem župniku, planincu Jakobu Aljažu. V kulturnem programu so sodelovali še Kamniški koled-niki (pevca Janez Majcenovič in Rok Lap ter citrar Tomaž Pla-hutnik), tekste pa je bral gledališki in filmski igralec Andrej Kurent. Poslušalci so v polni dvorani doživeli zares lepo popoldne slovenske glasbe in besede. K svečanemu vzdušju so svoje prispevale tudi pevke domačega seksteta. Pisatelj je ob koncu odgovarjal poslušalcem na številna vprašanja in se podpisoval v prodane izvode svoje knjig. Iz mnogoterih ust seje slišala misel, da si takih prireditev v Jevnici še želijo. Plesni zaključek na Savi V juniju 1995 je plesna šola Wolfy s sodelovanjem vrtca in šole organizirala zaključek plesnih tečajev v telovadnici nove šole na Savi. Nastopili so otroci iz vrtca, šole in mladina. Bogat plesni program je popestrila še izbrana selekcija plesne šole WOLFY iz Ljubljane. V naslednjem šolskem letu 1995/96 bo plesna šola Wolfy organizirala poleg plesnih tečajev za otroke še plesne in zabavne večere za odrasle in tečaj aerobike. A. L. 90 let PD Litija Litijski planinci smo letos praznovali 90-letnico neprekinjenega delovanja, da je bila litijska podružnica slovenskega planinskega društva ustanovljena že 5. avgusta 1905. Osrednja prireditev z motom "90 let zvestobe litijskih planincev slovenskim goram" je bila 17.9.1995 pri Planinskem domu na Jančah. V lepem vremenu se je zbralo veliko planincev iz celotnega Zasavja, saj je bila slovesnost hkrati srečanje zasavskih planincev. Največ planincev pa je bilo seveda iz Litije, najzaslužnejšim članom so podelili praznovanja PZS, med-društvenega odbora in planinskega društva Litija. Slavnostni govornik je bil predsednik Planinske zveze Andrej Brvar. Ob jubileju smo predstavili novo akcijo "V štirih letnih časih na Janče". Vsak planinec, ki bo janče obiskal v vseh štirih letnih časih in mu bo te obiske v poseben kartonček potrdila oskrbnica oz. drug delavec v domu, bo prejel spominsko značko. Kartončki so na voljo v planinskem domu. V jubilejnem letuje društvo dobilo tudi nov znak. Na podlagi javnega razpisa je bila izbrana rešitev, ki jo je izdelal Franci Štrus. Na znaku je prikazano geometrično središče Slovenije kot trenutno najbolj znana planinsko izletniška točka v naši občini. V spomin na prvi izlet litijske podružnice, ki je bil 8.10.1905 na Primskovo, pa smo litijski planinci v oktobru pripravili družabno srečanje na Kopačiji. Na pot smo seveda PLANINSKI DOM II GRUPE ODREDOV NAjANCAHI792m| V ŠTIRIH LETNIH ČASIH NA JANČE POMLAD od 2) marca do 20 junija JESEN od 23 septembra do 20 decembra POLETJE od 21 |uni|o do 22 septembra ZIMA od 21 decembra do 20 marca POSEBNI ŽIGI, DATUMI OBISKOV IN PODPIS OSKRBNIKA PLANINSKEGA DOMA šli peš in po isti poti, kot predhodniki pred devetdesetimi leti. Vinko Damjan je pripravil zgodovin društva v času od ustanovitve do II. svetovne vojne. Delo je že pripravljeno za tisk. B. V. VELIKA PRIDOBITEV GASILCEV IN KRAJANOV GABROVKE Prevzem novega gasilskega Sobota, 8. 7.1995, je bila za gasilce in krajane Gabrovke praznični dan, saj je bilo na slovesnosti pred gasilskim domom Gabrovka predano svojemu namenu novo gasilsko vozilo, znamke Volkswagen. S tem je bila izpolnjena dolgoletna želja gasilcev Gabrovke, saj je bilo vozilo, ki smo ga uporabljali do sedaj, staro že 22 let. Proti koncu leta 1994 seje ponudila možnost, da se iz naslova sredstev Republiškega požarnega sklada in iz sredstev za požarno varstvo v občini Litija zagotovijo finančna sredstva v višini 70 % od vrednosti vozila. Pogoj za pridobitev teh sredstev pa je bil, da 30 % zagotovimo sami. Z vso resnostjo smo se lotili akcije zbiranja denarja in z njo tudi uspeli. Naleteli smo na izredno razumevanje naših krajanov, saj skoraj ni bilo gospodinjstva, ki se ni pridružilo akciji. Prav tako smo bili deležni podpore v DO, KS in vseh društvih v kraju in okolici. Vsem darovalcem, predvsem občini Litija, podjetju Malgaj iz Trbovelj, podjetju AS BUS Domžale, Aktivu podeželskih žena Gabrovka, Trgovini in bifeju Utenkar Gabrovka, pevkam KUD Gabrovka in vsem ostalim, ki so kakorkoli omogočili nakup novega gasilskega vozila, se Prostovoljno gasilsko društvo Gabrovka Slovestnost prevzema novega gasilskega vozila PGD Gabrovka. Foto: V. Zmrzlak najtopleje zahvaljuje in obljublja, da bo z novim vozilom pri svojem humanem delu še uspešnejše in pripravljeno pomagati vsem, ki bodo pomoči potrebni. Vozilo je bilo kupljeno pri podjetju Malgaj iz Trbovelj, ki je prispevalo tudi znaten finančni delež pri dodatni opremi, ki jo je vgradilo podjetje AS BUS Domžale. Na slovesnost prevzema avtomobila so bila poleg vseh krajanov povabljena tudi vsa sosednja gasilska društva. V kulturnem programu sta sodelovala moški in ženski pevski zbor KUD Gabrovka. Vozilo je predal svojemu namenu vodja litijske izpostave Ministrstva za obrambo g. Karlo Lemut, blagoslovil ga je domači župnik g. Karlo Geld, krstile pa so ga kar štiri botre: Vera Zmrzlak, Rezka Hribar, Branka Utenkar in Anica Zupančič. Iz prvih črk svojih imen so izbrale ime za vozilo, to je VRBA. Za prijeten zaključek slavja je GD Gabrovka pripravilo za vse povabljene še vrtno veselico. Vinko Resnik Blizu velikega Čebelarska sezona, je minila kljub mnogim, tudi vremenskim neugodnostim vendarle uspešno. Skrben čebelar se posveča mnogoštevilnim pridnim živalicam vse leto. Pripravlja, načrtuje, se izobražuje, obnavlja in dodaja vse potrebno, kar bodo potrebovale čebele, ko nas bo sonce močno grelo. Potrkali bomo na vaša vrata. Ali še veste, da je za gospodarstvo in prehrano ljudi zelo potrebna zdrava čebelja družina? Vsi ljudje, ki ste odgovorni za gospodarstvo središča Slovenije, imejte dober posluh za to dejavnost. Čebelarsko društvo Litija je organiziralo enodnevni izlet v Predstru-ge in na Kočevsko. Tam nas je prijazno sprejel naš znanec, gostitelj g. Tone Fabjan. Kot dober vodič nas je vodil po zanimivih krajih v vas Seč - njegov rojstni kraj. Govoril nam je o svojem humanem delu, ki ga opravljata z ženo. Delata s čebelami in proizvajata Endovital. Obhodili smo njegov laboratorij - v senci čebelnjak. Odgovarjal je na naša vprašanja, ki jih ni bilo malo. Bila je lepa sončna sobota in čebele so pridno letale na pašo. Blizu velikega čebelnjaka, v senci pod drevesi, so stale pogrnjene mize. Gostitelja sta nanje postavila več vrst meden-jakov in napitkov iz medu. Prijateljski pogovor po skupinah in nasveti obeh zakoncev so nas zadržali še dolgo pri njima. V njunem laboratoriju smo lahko kupili: - po posebnem tehnološkem postopku pridelan bio sok rdeče pese, - dvakrat fermentirani med v satju z rdečo peso, - med v satju, dvakrat fermentiran, - pristni mešani med, oplemeniten s cvetnim prahom. Odhajali smo dobro razpoloženi. Avtobus nas je peljal naprej proti Kočevju. Po kosilu in ogledu živali, več vrst ptic in medvedov, nas je pot vodila v Rog. Obiskali smo grobišča pod Krenom, koder počivajo po drugi svetovni vojni pomorjeni fantje in možje. Ustavili smo se še v Žužemberku in si ogledali trg ter se sprehodili po njem. Pozno popoldan pa smo prispeli na Vir pri Stični. Nekaterim je bil zanimiv pogled na mlade konje v ograjenem pašniku, stare kočije, vprežene sani. Posedli smo pod lipo in se poveselili ter obenem opazovali sončni zahod. Dobra postrežba na Grofiji je bila v zadovoljstvo nam vsem. V zvoniku stiske cerkve, blizu naše čebelarske družbe, je v mraku zazvonil večerni zvon. Naš sobotni izlet se je iztekal. Avtobus je varno pripeljal do cilja, v Litijo. Predsedniku Čebelarskega društva Litija, g. IVANU PILIHU ter tajniku in blagajniku, se vsi udeleženci izleta lepo zahvaljujemo. Za dragocen čas in gostoljubje, ki sta ga zakonca Fabjan namenila Li-tjanom, se iskreno zahvaljujemo. Pa lepo pozdravljeni od litijskih čebelarjev. Jože Zupančič TOLIKO DOGODKOV SE JE ZVRSTILO V TEH MESECIH... CERKEV NA 0STREZU POTREBNA OBNOVE Ostrež je znameniti vrh v Zasavju, kamor zahajajo mnogi planinci, da se nadihajo svežega zraka in naužijejo lepote neokrnjene narave. Gori stoji tudi cerkvica, ki jo je že močno nače zob časa, zato je potrebna temeljita obnova. Naj tale fotografija spodbudi akcijo v tej smeri. Foto: M. Hostnik ZRNO DO ZRNA POGAČA Sredi vasi Sp. Slivna stoji, že malo vegasta, pa vendarle čisto originalna, kašča Škundrovih. Desetletja dolgo so vanjo nosili zlata zrna, ki jih je nato mlin zmlel v najboljšo moko in so naše babice mesile iz nje čudovit bel kruh. Letos so se krajani na predlog župana odločili, da jo obnovijo. Da bodo še pozni rodovi vedeli, kjer so nekoč shranjevali žito. Foto: M. Hostnik ZNANJE ZA 1 RAZVOJ Na Izlakah so pred kratkim zasavski župani podpisali poseben memorandum o skupnem projektu Phare, ki govori o gospodarskem sodelovanju zasavskih občin. Foto: M. Hostnik Na sliki župan Zagorja Matjaž Švagan in litijski župan Mirko Kaplja med podpisom. PA SE SUŠ', PA SE SUŠ'... Iz podružnične cerkve v Vintarjevcu se bodo poslej oglašali štirje zvonovi. Krajani so namreč pred kratkim na slovesnosti potegnili v zvonik še dva zvonova. Denar zanju so zbrali krajani sami. Foto: M. Hostnik SVET JE OKROGEL, ŽOGA JE OKROGLA Da se Litija v športu vse bolj uveljavlja tudi v mednarodni areni, je dokaz tale novica. V Litiji so pri NK Litija gostovali nogometaši iz Osake in jo seveda dobili z 1:0. Po naporni tekmi se je prav prilegla večerja na Bogenšperku v družbi litijskega župana. Foto: M. Hostnik NA DELOVNEM OBISKU JE BIL TUDI MINISTER ZA KMETIJSTVO V poletnih mesecih so v Litiji gostili tudi ministra za kmetijstvo, g. Jožeta Osterca. Po delovnem obisku na Dolah in Grmačah, kjer so ga seznanili s proizvodnjo, se je s predstavniki KGZ in predelovalne industrije (Presad, Mesarije in prekajevalnice) v gostišču Valvasor pogovarjal o problemih kmetijstva in njegovih perspektivah. Foto: R. Meserko TOLIKO DOGODKOV SE JE ZVRSTILO V TEH MESECIH... SKRB ZA NARAŠČAJ Občinska gasilska zveza Litija je za svoj podmladek organizirala izlet na Zg. Slivno. Kako so na vrhu poskrbeli za sproščeno igro, dokazuje tale fotografija. Skrb za mlade se bo nekoč bogato obrestovala. Foto: M. Hostnik NA DAN DRŽAVNOSTI SREČANJE VETERANOV Dan državnosti so letos v Litiji še prav posebej lepo počastili. Tako so se 24. junija zbrali na družabnem srečanju, kjer jim je zaigrala tudi litijska godba, vojni veterani. Pred tem pa so v OŠ Gradec izbrali obč. odbor zveze veteranov in za njegovega predsednika izvolili Riharda Urbanca. IZ KAKŠNIH TAL RASTEMO Pri OŠ Šmartno so jeseni odkrili prav poseben steber. Geolog Blaž Zar-nik je zanj izbral "gradbeni" material, saj vsaka vrsta kamenin predstavlja določeno zemeljsko starost. Tako si učenci pridobijo na najbolj nazoren način predstavo o zemeljski zgradbi in njeni preteklosti. Steber sta odkrila njegov avtor Blaž Zarnik in pomočnik ravnatelja šmarske šole Janez Ko-bal. Foto: M. Hostnik STOJI UCILNA ZIDANA Boljše bi bilo, če bi rekli, da je stala. Vsa tista leta, ko je bil v Ri-bčah v njej še pouk. Zdaj je že dolgo namenjena drugim dejavnostim. Krajani si želijo, da bi nekoč v njej spet odmeval vesel otroški živžav. Zato so jo na novo prekrili in polepšali. Z združenimi močmi seveda! Foto: M. Hostnik NA MLADIH SVET STOJI Letos poleti je litijsko polje gostilo množico mladih skavtov iz vse Slovenije, ki so si tu postavili platneno naselje. Med najbolj delavnimi sta bila domačina Matej in Helena Zupančič. Letos je grad Bogenšperk gostil visoke goste. S posebno kočijo so se vanj pripeljali predsednik države Milan Kučan s soprogo, nadškof in metropolit dr. Alojz Šuštar in predsednik SAZU dr. France Bernik. Skupaj so svečano podpisali dogovor o ustanovitvi slovenske znanstvene fondacije. Foto: M. Hostnik LOKOSTRELSTVO Lokostrelski rekordi v Jevnici Lokostrelska organizacija v Sloveniji je v zadnjih dveh letih bogatejša za pet novih klubov oz. društev in jih sedaj šteje 30. Med njimi je tudi lokostrelska sekcija šD Jevnica. Od 213 tekmovalcev v letu 1993 je do letošnjega leta narasla na blizu 700 regijskih tekmovalcev z licenco. LZS sije postavila pomemben cilj rasti možnosti, ki ga realizira skozi delo v klubih in prek osnovnih šol. Uveljavljanje lokostrelskega športa na osnovnih šolah se odraža v vse večjem številu mladih v naših vrstah, šolska prvenstva so vse bolj obiskovana in množična. Rezultat vse večjega porasta mladih loko-strelcev so tudi že izbirana regijska tekmovanja za šolska prvenstva. Lokostrelci iz Jevnice so se udeležili obeh regijskih tekmovanj, vzhodne in zahodne regije, in na obeh tekmovanjih dosegli kvalifikacijsko normo za absolutno državno prvenstvo. V svojih kategorijah in starostnih skupinah so dosegli zavidljive rezultate: 1, 2, 3, 5, 6,... mesto. Na državnem šolskem prvenstvu dne 3.6.1995 v Gornjem Gradu je bil Jože Godec prvi in Domen Ce-rar drugi v olimpijskem slogu, kategorija 5 - 6 razred. V kompaund slogu, kategorija 7. - 8. razred so bili Matej Rezek trelji. Domen Zupančič peti in Primož Klopčič deveti. Matej Rezek je bil predlagan, da naredi normo za kadetsko državno reprezentanco in se tako udeleži mladinskega evropskega prvenstva. V olimpijskem slogu kategorije 7. - 8. razred je v zelo močni konkurenci Marko Parkelj dosegel 5. mesto, Boris Obolnar 8. mesto in Bojan Lokostrelska sekcija ŠD Jevnica je organizirala pregledno društveno tekmo v disciplinah CLOUT in FLIGHT. Disciplini sta zelo zahtevni. V prvi tekmovalci streljajo na ležečo tarčo, in sicer dečki na 125 m, mladinci, člani in veterani pa na 165 m. Pri FLIGHT-u se strelja rekordna razdalja glede na stil in moč loka. Naj takoj omenim, da rezultati ne veljajo kot slovenski rekordi, ker tekma ni bila pripravljena in ni bilo uradnih sodnikov. Rezultate bom kljub temu nanizal, ker močno presegajo obstoječe državne rekorde. Boris Obolnar in Bojan Rajšek sta se močno približala državnemu rekordu (Obolnar 3 kroge in Rajšek 6 krogov manj). Domen Zupančič je v copaund slogu, kategorija kadeti, izboljšal obstoječi rekord za 7 krogov. V isti kategoriji in slogu je Primož Klopčič ravno tako presegel obstoječi rekord za 3 kroge. V disciplini FLIGHT je Vinko Udovič v stilu copaund do 60 funtov izboljšal obstoječo razdaljo 460 m na 473 m. V naslednjem letu bomo kandidirali za slovenski pokal ali državno prvenstvo v teh dveh zanimivih disciplinah na terenu v Jevnici. Vinko Udovič Rajšek 9. mesto. Oprema naših lo-kostrelcevje zelo skromna, domače izdelave ali iz najnižjega cenovnega razreda iz uvoza. Kljub temu pa so rezultati naših perspektivnih tekmovalcev opaženi na državnem nivoju. Finančna sredstva so skromna (od nekaj sponzorjev), od športnega društva Jevnica in občine pa v dveh letih še nismo dobili nobenih sredstev. Rezultati tekmovalcev LS Jevnica iz nekaterih tekmovanj: ODPRTO DRŽAVNO LOKOSTRELSKO PRVENSTVO INDOR OLYMPIC ROUND, 11.3.1995 Matej Rezek je v članski absolutni konkurenci zasedel 32. mesto v stilu compaund. ARROWHEAD 12 x 12, slovenski pokal, 1.4.1995 v Ilirski Bistrici (12 znanih in 12 neznanih razdalj), 1. mesto Domen Zupančič - compaund dečki, 2. mesto VKUUCEVANJE UČENCEV V OBSOLSKE DEJAVNOSTI OŠ Litija v šolski košarkarski ligi Na Osnovni šoli Litija se aktivno vključujemo v različne oblike obšol-skih dejavnosti. V letošnjem šolskem letu se je šola prijavila v projekt Šolska košarkarska liga, kjer je v prireditve vključenih kar sedem krožkov : košarka - dečki, košarka -deklice, plesna skupina F, skupina navijačev, novinarska skupina, foto krožek in video krožek. Prvo tekmo, ki smo jo kot gostujoča tekma odigrali v Grosupljem, smo zmagali z rezultatom 58 : 62. V sredo, 6. decembra pa je bila OŠ Litija organizator celotne prireditve s pričetkom ob 13. uri v športni dvorani. Tudi to pot je bila športna sreča na strani deklic in dečkov litijske osnovne šole, saj so goste iz Hrastnika premagali z visoko razliko 89 : 34. Športno prireditev so popestrile plesne in navijaške skupine, dogajanje pa so spremljali tudi člani novinarskega, foto in video krožka. Na koncu je sledila še izbira najboljših dveh igralcev tekme. To sta bila zopet učenca domačina: Edita Babiž in Jure Eranovič. Plesna skupina F je dobila največje število možnih točk 200, skupina na-vijačic s svojo maskoto Sončkom pa 197 točk od možnih 200. Nevenka Mandelj, mentorica novinarskega krožka L AVTO ŠOLA SI ° CRR svetič želi vsem bralcem in šoferjem vesel božič in srečno novo leto 1996 z željo, da bi bile vse vožnje varne in prijetne! Hkrati vas obvešča, da še naprej izvaja brezplačen tečaj CPP in praktični pouk vožnje za opravljanje izpitov A, B, C in E kategorije. Vse informacije dobite na telefon: 883-140. PAPIRNA GALANTERIJA S TISKOM Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in srečmo ter zdravo novo leto 1996 PAPIRNA GALANTERIJA S TISKOM JOVANOVIČ ACO Valvazorjev trg 9a 61270 Litija tel.: (061)883-843 Matej Rezek - compaund kadeti, 3. mesto Vinko Udovič - compaund veterani Tekma 9000 krogov na razdaljo 60 m, 50 m, 40 m, 20.5.1995 v škofji loki: 1. mesto Domen Zupančič - compaund dečki, 1. mesto Boris Obolnar - olimpijski stil kadeti, 2. mesto Marko Parkelj - olimpijski stil kadeti, 2. mesto Matej Rezek - compaund kadeti, 3. mesto Vinko Udovič - compaund veterani. Maja Udovič Veterani so se spomnili... Območna organizacija Združenja veteranov vojne za Slovenijo v Litiji, je 03. novembra 1995 v spomin na 4. obletnico odhoda zadnjega vojaka JNA iz Republike Slovenije organizirala v športni dvorani v Litiji turnir v malem nogometu. Na srečanju so sodelovale 3 ekipe in to: 1. ekipa - Policijska postaja Litija 2. ekipa - Aktivni pripadniki slovenske vojske iz območnega poveljstva Grosuplje 3. ekipa - Območna organizacija Združenja veteranov vojne za Slovenijo Litija. Prvo mesto na tem tekmovanju je dosegla ekipa Policijska postaja. Območna organizacija ZWS Litija se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli materialno pripomogli k izvedbi te športne prireditve. Ob tem pa se še posebej zahvaljuje kolektivu KOVINE Šmartno pri Litiji. PREKLIC Ivan Jelševar, Vodice 15, Gabrovka, preklicujem žaljive obdolžitve, katere sem 30.3.1995 izrekel o Jožetu Ovnu iz Gabrovke 17 a, Gabrovka, v lokalu Grajska pristava v Gabrovki. Iskreno se mu opravičujem. Ivan Jelševar Kodrmcin d.n.o. tel. 061/881- 989 61270 Litija R9 SAVNA: TOREK, SREDA, PETEK OD 17 - 22 URE BI MASAŽA: ročna, celulit masaža, limfna drenaža vsak dan od 17 - 22 ure P PEDIKURA: VSAK DRUGI PONEDELJEK OD 12 - 22 URE VLJUDNO VABLJENI Božično novoletna drevesca & Božični in novoletni prazniki se bližajo z vso naglico. Nenazadnje nas na praznike opominjajo vsako leto bolj zgodaj praznično okrašene trgovine s sijočimi umetnimi smrečicami, obloženimi s svetlečimi okraski; tem se bodo pridružile še visoke gozdne smreke na večjih križiščih in trgih. Le kakšen dan pred prazničnim večerom, ali na praznik sam, si bo večina prinesla zeleni okras, pa naj bo to vejica, venec, ikebana ali drevesce tudi v svoje domove. Ker pa si večina med nami ne zna predstavljati praznikov, ki ne bi dišali po smrekovih vejicah, si preberimo, kako ravnati pri pridobivanju oz. nakupu okrasnih dreves, da bomo pri tem čim manj škodovali našim gozdovom in obenem upoštevali Zakon o gozdovih. Poglejmo najprej ekološko plat sekanja dreves za okras in kaj pomeni posek tisočih in tisočih dreves za gozdni ekosistem. Če so drevesa izbrana strokovno, v okviru nege mladega gozda, to za gozd ni škodljivo, ampak koristno. Drevesca se lahko pridobiva tudi na presekah daljnovodov in na zaraščajočih površinah. Izjema so jelke, ki se jih zaradi ogroženosti ne pridobiva za okrasna drevesa. Tisa je zaščitena inje zato pridobivanje kaznivo! Ko bomo kupovali dišeči zeleni okras na trgu, se pozanimajmo, od kod prihaja! Kupimo raje takšna drevesca, ki prihajajo iz drevesnic ali presek daljnovodov. Posebej tista iz drevesnic bodo še bolj košata. Kupimo majhna drevesa ali pa le lepo vejo, saj mora dvometr-ska smreka rasti kar deset, petnajst let, da se bo nato štirinajst dni sušila v našem stanovanju! Kupimo smrečico s koreninami, v loncu, da jo bomo kasneje preselili v naravo, vendar jo imejmo na balkonu ali vrtu, ker sicer spremembe okolja ne bo prenesla! Če se bomo odločili za umetno smrečico, pomislimo, da je izdelovanje takih dreves lahko okolju škodljivo, škodljivo pa je tudi, ko se hočemo plastičnega drevesa znebiti! Če smo se odločili za nakup okrasnega drevesca na trgu, bodimo pozorni, saj morajo vsa drevesca imeti plombo. Lastniki gozdov lahko pridobivajo okrasna drevesa iz gozdov le na podlagi odločbe, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije (17. člen Zakon o gozdovih, Ur.l., št. 30/93). Skupaj z odločbo Zavod za gozdove Slovenije izda plombe oz. nalepke za označevanje okrasnih dreves. Lastniki gozdov plačajo plombe ob prevzemu na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije z gotovino, s čekom ali s potrjeno splošno položnico. Če želite podrobnejše informacije o pridobivanju okrasnih dreves, se lastniki gozdov lahko oglasite tudi po telefonu na krajevno enoto oz. gozdarju revirja, kamor sodi vaš gozd. Izvajalska podjetja, drevesnice in ostali, ki namensko pridobivajo okrasna drevesca, dobijo plombe na Zavodu za gozdove Slo- venije. Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena v drevesnicah in na drugih namenskih površinah, morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Prodajalci okrasnih dreves na trgu morajo imeti izdane odločbe ali potrdilo, da so drevesa pridobljena na namenskih površinah. Upamo, da je odveč poudarjati, daje prepovedano in kaznivo sekanje dreves. Za tak prekršek je posameznik lahko kaznovan z denarno kaznijo najmanj 15000 SIT (80. člen Zakona o gozdovih). Kazen za prevoz ali prodajo okrasnih dreves brez plomb pa je za pravno osebo oz. posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, še veliko večja, najmanj 100 000 SIT (79. člen Zakona o gozdovih). Na koncu dodajmo še idejo, kaj storili s smrečico, s katere so začele odletavati iglice! Naj postane neke vrste ptičja restavracija! S podstavkom vred, vendar brez okraskov, jo postavimo ven, na vrt! Nato pripravimo posodice, v katere bomo dali hrano za ptice! Vse ptičje dobrote obesimo na drevo! Vesele praznike in srečno novo leto 1996 vam želi Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana Zima prihaja - poskrbimo za živali Če bi živali znale govoriti in ljudje znali poslušati, bi vsak dan slišali veliko žalostnih zgodb. Odnos mnogih lastnikov do živali je porazen, kajti o tem pričajo številne prijave na društva proti mučenju živali, policijo in na veterinarsko inšpekcijo. Prosimo in pozivamo organe javne varnosti in občinsko veterinarsko inšpekcijo naj po zakonu dosledno preganjajo in učinkovito kaznujejo vsakega, ki muči živali. Ljudje se morajo končno zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravico do svojega dostojnega življenja. Prosimo prisluhnite živalski stiski in trpljenju. Tudi one čutijo bolečino, lakoto, žejo, mraz. Tudi one potrebujejo ljubezen in razumevanje. Zima prihaja in v tem času so najbolj prizadeti psi - posebno psi čuvaji na podeželju. Ponovno opozarjamo in prosimo vse lastnike, da poskrbijo. Njihovo bivališče mora biti dosti veliko, uta dobro toplotno izolirana, dvignjena od tal. V njej naj bo otep slame ali krme. Pred uto na tleh naj bo položena velika, gladka deska. Pes naj ne leži na cementu, kajti psi so izredno občutljivi za revmatična obolenja (ledvice). Streha mora biti nepremočljiva. Naj bo pes še tako utrjen, v najhujšem mrazu spada v hišo ali v hlev, posebno prav mladi in kratkodlaki psi. Obvezno mora imeti pes enkrat do dvakrat na dan izdaten topelobrok goste zdrave hrane in pitno vodo. Njegova veriga naj bo lahka, dolga tri do štiri metre, ovratnica (usnjena) ga ne sme stiskati ali drgniti. Ker je pes po naravi svobodno bilje, je veriga ali premajhen pesjak zanj ujetništvo. Spustite ga vsaj enkrat na dan, hvaležen vam bo. Obsojamo brezsrčne gospodarje, ki imajo pse osamljene v garažah, kleteh, drvarnicah ali v oddaljenih kozolcih in drugih neprimernih prostorih. Prepovedano je urediti bivališča psom na balkonih in terasah. Pes naj čuti, daje član družine! Ne zavržite odraslih psih ali mladičkov, naj ne bodo prepuščeni negotovi usodi in ne ubijajte živali na nehuman način. To je človeka nevredno dejanje. Vse dobre ljudi pa prosimo, da v mrazu, ki prihaja, skupaj poskrbimo za zavržene, lačne in premraže-ne živali, poskrbimo za ptice, posebno ptice v mestu. To je naša kulturna dolžnost! Štefka K., članica pri društvu proti mučenju živali TOUKO DOGODKOV SE JE ZVRSTILO V TEH MESECIH... KMALU BODO ZAPELI STROJI Litijska železniška postaja je ena najbolj obiskanih postaj v Sloveniji, saj se z nje dnevno odpelje in pripelje več tisoč potnikov. Ima pa seveda to nesrečo, da niso urejeni peroni in dohodi, kar predstavlja stalno nevarnost za potnike. Ampak zdaj bo temu menda odklenkalo. Stekli so že pogovori med SŽ in predstavniki občine o pričetku omenjenih del. Na srečanju v Spodnji Slivni so stvari dokončno "razčistili", občinski svet pa je prižgal zeleno luč. I 1 ; >< ' * *> I k. iPU ■ 4 fi *. Na fotografiji - direktor SŽ g. Marjan Rekar, v družbi z litijskim županom Mirkom Kapljo, Tonetom Kovičem in Petrom Rutarjem. Foto: M. Hostnik VISOK OBISK NA GRADU B0GENŠPERK Letos je grad Bogenšperk gostil visoke goste. S posebno kočijo so se vanj pripeljali predsednik države Milan Kučan s soprogo, nadškof in metropolit dr. Alojz Šuštar in predsednik SAZU dr. France Bernik. Skupaj so svečano podpisali dogovor o ustanovitvi Slovenske znanstvene fonadacije. Foto: M. 1 lastnik ZAHVALA Po tej poti se iskreno zahvaljujemo za hitro in učinkovito pomoč pri moji požarni nesreči sosedu Niku Škrabanji, policistom, krajevnim gasilcem, zdravstvenemu osebju ZD Litija in sosedu Miru Mandlju. Za nesebično podporo v materialnih in denarnih sredstvih pa se zahvaljujem KS Šmartno, Župnijski Karitas Šmartno, prijateljem in znancem, posameznim krajanom, g. župniku za vso pozornost in vsem ostalim neimenovanim, ki so mi nudili kakršnokoli pomoč. Hvala, še enkrat hvala! Krista Klančar Nudimo vam: 1. Projektno dokumentacijo za: - novogradnje - adaptacije - vse vrste delavnic - lokale, trgovine - poslovne prostore - kmetijske objekte JOŽE POGLAJEN.ing. gradb. Telefon: (061 )881 -620,883-888 2. Kompletna inženiring ponudba pri graditvi od projekta do izvedbe. 3. Nadzor nad gradbenimi deli in obračunom izvedenih del. 4. PRI PRODAJI - NAKUPU STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNEGA PROSTORA VAM IZVEDEMO CELOTNI POSTOPEK: - opravimo sodne cenitve objektov, izdelamo kupoprodajne pogodbe in vpis v zemljiško knjigo. 5.... DA BO VAŠE STANOVANJE IMELO PRAVO VREDNOST - izdelamo kompletno dokumentacijo za vknjižbo etažne lastnine v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Litiji, kar vam omogoča pridobitev kredita in trženje nepremičnine. 6. NEPREMIČNINE: - posredovanje in promet z nepremičninami. 7. FOTOKOPIRANJE format A3, A4, povečave, pomanjšave in KOPIRANJE NAČRTOV (paus, jasnit, transparent). d.o.o., Jerebova la, 61270 Litija projektiranje, sodne cenitve inženiring v gradbeništvu iHadzor, strokovno vodenje pri graditvi #bjektov SE PRIPOROČAMO! !!!! TEČAJ BREZPLAČEN!!!! 10% POPUST za DIJAKE, ŠTUDENTE in brezposelne 20% POPUST za izpopolnjevanje voznikov, ki že dalj časa niso vozili VPISOVANJE novih kandidatov za F kat. (traktorji) AVTO SO Z NAJDALJŠO TRADICIJO V LITIJI PRIREJA TEČAJ CPP ZA A.nB KAT. S PRIČE I KOM 16. 01. 96 OB 16. uri 16. 02. 96 OB 16. uri NA AMD Za INFORMACIJE se oglasite na AMD Litija v PON: 14 -16 ure SRE: 16-18 ure SOB: 9 -11 ure ali pokličite na telefon 883 030 (V ČASU URADNIH UR) ali NON STOP na telefon 881 675 in 0609 626 718. PLAČILO NA VEC OBROKOV POROKE, ROJSTVA, SMRTI... V naš f\ NOVO PRI MERCATOR - GOLOVCU! i samopostrežbi ROZMANOV TRG, VSAK DAN, TUDI OB NEDELJAH, ZA VAS PEČEMO DIŠEČE, HRUSTLJAVO PECIVO IZ NAŠE PEČI! UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO•UGODNO - UGODNO Ob prihodu Božička in Dedka Mraza smo vam v naših prodajalnah v Litiji in okolici, pripravili bogato predpraznično ponudbo šestdesetih izdelkov po AKCIJSKIH CENAH. Vse do 30.12.1995 lahko izbirate med vrhunskimi vini kot so RENSKI RIZLING, peneče vino VINCENT in FREIXENT, darilnimi kompleti MOSCHUS, PARFUMI TREH RAZLIČNIH VONJEV IN ŠE IN ŠE. Pri nakupu določenega POHIŠTVA in pri plačilu z gotovino vam v prodajalni Kladivo I. nudimo 20% popusta. V VSEH TEHNIČNIH IN TEKSTILNIH PRODAJALNAH MERCATOR - GOLOVEC, lahko kupujete na POTROŠNIŠKO POSOJILO do 48 mesecev. MERCATOR, NAJBOLJŠI SOSED, ZNA RAZVESELITI SVOJEGA KUPCA! V mesecu novembru so se na območju občine Litija rodile 4 deklice in 4 dečki. Na gradu Bogenšperk seje poročilo 10 parov. Umrli v mesecu novembru: Jerič Alojzij, star 54 let, iz Kamnega Vrha Zupančič Cecilija, stara 53 let, iz Križišča pri Čatežu Martinčič Marija, stara 76 let, iz Gabrske Gore Resnik Pavel, star 56 let, iz Kamnega Vrha Lambergar Ana, stara 96 let, iz Litije Jereb Janez, star 86 let, iz Šmartnega pri Litiji Baje Frančiška, stara 85 let, iz Moravč pri Gabrovki Planinšek Milan, star 76 let, iz Litije Ilovar Anton, star 63 let, iz Volčje jame Kozinc Danjela, stara 66 le,t iz Šmartnega pri Litiji Kotar Ljudmila, stara 86 let, iz Male Gobe Anžič Ana, stara 91 let, iz Velike Gobe Podlesnik Anton, star 91 let, iz Ježevca Zagore Antonija, stara 84 let, iz Tep Matična služba Pri tebi sem, ko te daljava krije in čutim te! Ugaša dan, že prva zvezda sije. O, vrni se! (J.W. Goethe) ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARI POGLAJEN roj. Hrašan iz Vel. Kostrevnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala vsem sosedom, ki ste nam prvi priskočili na pomoč posebno sosedi Mariji Avbelj. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, Albinu Jesensku za poslovilne besede ob grobu in vsem, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Stane, sinovi in hčerka z družinami, Moje srce bije s svojimi valovi, ob obalo sveta in piše nad njo, v solzah svoje znamenje z besedami: "Ljubim te!" Prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin ALU BRAKIČ Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: očka, mamica in sestra Nensi ZAHVALA ob nenadni izgubi najinega moža in očija BRANKA OJNIKA se iskeno zahvaljujeva vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in bili z nama v teh žalostnih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam! Žalujoči žena Vera in hčerka Branka Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačič ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE SAPOR roj. LOVŠE iz Moravč pri Gabrovki (4.11.1909-3.12.1995) se iskeno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste sočustovali z nami, darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Ivanki, g. župniku, cerkvenim pevcem in pevskemu zboru ter g. Heleni Perko in g. Stanetu Mikliču za lep poslovilni govor. Vsem hvala. Vsi njeni ZAHVALA ob smrti našega dragega očeta, dedka in pradedka JANEZA JEREBA se iskeno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, osebju Doma Tišje za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, rogistom in g. župniku. Žalujoči vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in spraševala, kje si ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljubljene mame KAROLINE BATIS roj. Komotar iz Litije (20.5.1920- 13.7.1995) se iskeno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za vso pomoč, ustno in pisno sožalje, prelepo cvetje in sveče. Hvala tudi kresniškim pevcem za poslovilne žalostinke, trobentaču in g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage tete ŽENICE REBEC se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Še posebej se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali in ji stali ob strani v času njene bolezni. Vsi njeni " Če kdo ljubi cvetlico, kije edina med milijoni in milijoni zvezd, je srečen, da le oči upre v zvezde. Misli si: Tam nekje je moja cvetlica ..." (Mali princ) V SPOMIN ROMAN Mineva tretje leto, odkar si odšel od nas. Pa vendar... Kdor v mislih svojih dragih živi, ne umre. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame MARIJE JERANT se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali in pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Hvala pevcem, g. Setničarju za igrano pesem Tišina in g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je zapustila ljubljena žena in mati MIRA FELE 25.2.1933-5.5.1995 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani ter prinašali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo družini Žurga, vaščanom Konjšice, g. župniku, Zofki Končar, delavcem LIL ter vsem, ki ste z njo in z nami šli na njeno zadnjo pot. Vsem še enkrat hvala. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, saj čeprav spokojno spiš, z nami, kakor prej, živiš. (V. Arhar) ZAHVALA ob smrti dragega moža, očeta, brata in dedka ANTONA ULČARJA v iz Smartnega pri Litiji se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo osebju Zdravstvenega doma Litija za vso nudeno pomoč ob njegovi dolgotrajni bolezni, šmarskim pevcem za poslovilne žalostinke, pogrebcem in trobentaču. Hvala g. Binetu Jesensku za poslovilni govor in organizaciji Zveze borcev ter šmarskemu župniku za opravljen obred. Vsi njegovi V SPOMIN KAROLINI KRISTAN roj. Pire, iz Vač 6. maja mineva žalostno leto, ko nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni ZAHVALA ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE KRAŠEVEC 19.12.1928- 17.8.1995 iz Zapodja se iskeno zahvaljujemo vsem, ki ste ji poklonili toliko lepega cvetja, sveče, ji darovali za sveto mašo ter nam izrazili ustno in pisno sožalje in jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku Zaletelu za pogrebno sveto mašo in poslovilne besede, pevcem iz Kresnic za ganljive žalostinke, enako tudi trobentaču, pogrebcem in vsem, ki stekakorkoli pomagali in sočustovali z nami. Vsi njeni Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš Ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker Te ni. sco8„« ZAHVALA ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tašče in prababice ANGELE VRHKAR roj. Brlogar iz Stranskega Vrha najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, g. Repovžu pa za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Nisi rekel niti zbegan, niti roke nam podal, neusmiljena Te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica MILANA OBREZA iz Ponovič 24 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, OŠ Sava, vrtcu in družini Verbe za izkazano pomoč, darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in darovane svete maše. Iskrena hvala GD Sava, pevcem iz Kresnic, g. Franciju Dobrunu za poslovilne besede in g. župniku Jerneju Nemaniču za opravljen obred. Žalujoči: žena Zorka, sinova Dejan in Andrej, ata, mama, sestra Ivi z družino ter ostalo sorodstvo Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob prerani in nenadni smrti našega TONETA ŽELEZNIKA se iskreno zahvaljujeva sorodnikom za pomoč v težkih dneh ter sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraženo sožalje, cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala gasilcem, pevcem, trobentaču in g. duhovnikoma. Hvala tudi patronažnim sestram ZD Litija. Žalujoči sestri V življenju le delo in skrb si poznal, zdaj od vsega truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni bolečin, za Teboj bo ostal boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA ULČARJA iz Stangarskih Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, vence in sveče in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se KS, GD, ZB, govornikom g. F. Černetu in g.A. Jesensku za besede slovesa, g. Setničarju za zaigrano Tišino ter g. Jesencu za lepo opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo dr. Koprivi za zdravniško pomoč med njegovo boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Čas beži, ■\ 1 spomini pa so živi; še vedno smo zgroženi in nepotolažljivi. 20. avgusta 1995 je minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama FRANČIŠKA MEKE roj. Savšek Hvala vsem, ki ji prižgete svečo v spomin ali se je spomnite na kakršenkoli drug način. Vsi njeni ZAHVALA draga mama, babica, sestra in teta GABRIJELA KOKAU iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu Predilnice Litija, Zvezi borcev, Društvu upokojencev za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Za besede slovesa hvala tudi g. Albinu Jesensku. Vsi njeni Le hrepenela jaz bom k tebi -ne bom po tebi žalovala. Saj našel si na božjem nebi, kar tukaj sva zaman iskala. se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času njegove bolezni kakorkoli pomagali, zlasti nečakinji Leni in nečaku Milanu in Tonetu za njegovo vsestransko pomoč. Iskrena zahvala patronažni sestri Moniki za skrb in nego na domu ter družini Omerzu za nesebično pomoč. Hvala dr. Ptičarju in dr. Kolšku ter sestram in negovalkam v domu Tišje za skrbno nego v zadnjih mesecih njegovega življenja. Zahvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo poslovilno petje ter obema praporščakoma za spremstvo. Iskrena hvala prijateljem in znancem iz Lesne industrije Zagorica ter sostanovalcem in vsem, ki ste mu darovali cvetje ter številne sveče in ga spremili do njegovega poslednjega doma. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žena in vsi njegovi sorodniki ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek NANDE JUVANČIC iz Zg. Hotiča št. 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Janezu Zaletelu in g. Jožetu Grebencu za lep mašni obred. Enako hvala vsem gasilcem in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka in brata MILANA PLANINSKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Litija za skrb v času njegove bolezni ter vzorno nego osebju doma "Tišje". Iskrena hvala g. Miru Kaplji za tople besede slovesa, g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred, pevcem Lipa za zapete žalostinke in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Odšla si od nas, ostalo je tvoje plemenito srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa kruto spoznanje, da te nimamo več. V SPOMIN TEREZIJA LEBAR 20.7.1994-20.7.1995 Hvala vsem, ki se ustavite pri njenem preranem grobu in ji prižete svečo. Vsi njeni Naravo, cvetje, delo, vse kar si ljubila vse ti je bolezen vzela, odšla si v nadzemeljski raj. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MILKE LOGAR roj. NOVAK iz Kala pri Dolah 6 (2.6.1927-9.6.1995) se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, darovali za maše. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, g. Vrtačniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in g.župniku za lepo opravljen obred. Posebna hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste našo mamo v času njene bolezni obiskovali, ji kakorkoli pomagali in jo bodrili. Žalujoči: vsi njeni Nisi rekla niti zbogom, niti roke nam podala, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostala ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete FANI KUHEL iz Ješče 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo pevcem iz Šmartna, g. župniku Špornu za lepo opravljen obred in pogrebcem. Hvala tudi g. Tonetu Mulhu za poslovilne besede. Žalujoči domači in ostalo sorodstvo To je tvoja močna duša, in mi daje nove sile in prižiga v mojem srcu lučka novega spoznanja, da je sreča le v bogastvu dajanja in darovanja. ZAHVALA Anica Černejeva Ob boleči izgubi naše drage majčice FANI SLUGA roj. Okrogar se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala pevcem za lepo zapete žalostinke, g. Getničarju za odigrano Tišino in obema govornikoma za tople poslovilne besede, občinskemu odboru RK in ZB ter Društvu upokojencev za zadnji pozdrav ob grobu. Prav posebno se zahvaljujem sosedi Anici Mali, ki mi je v najtežjih trenutkih stala ob strani, me tolažila in različno pomagala. Prisrčna hvala tudi dr. Pavlu Lebingerju, ki je dolga leta zavzeto skrbel za njeno zdravje. Žalostna hčerka Hilda in vsi majčini Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, a srce boli in krvavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica LUDVIKA LENARTA 29.8.1936-23.7.1995 iz Gabrovke 53 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebna hvala sosedom, gasilcem, g. župniku Karlu Geldu za opravljen obred, kolektivu Presada Gabrovka in govorniku g. Stanetu Mikliču za izrečene besede slovesa. Hvaležni smo tudi pevskemu zboru. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga tako v velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Albinca, sin Ivan z družino in ostalo sorodstvo Sedem mračnih let bo že minulo, odkar si nas zapustila, niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt Te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostala. V SPOMIN IVANKI GRM iz Hudih Raven 1 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji polagate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: mož Rudi, otroci Rudi, Dani, Majda, Brigita, Darko, Vida z družinami "Prečuden cvet je v grapi črni, pod njim tih partizan leži, pleto se v žalni venec trni, nad njim oblak kot luč gori." ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA KONJARJA - JANA iz Litije borca Cankarjeve brigade in upokojenega delavca organov za notranje zadeve se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom z Grbina in Gradišč, prijateljem, znancem, Občinskemu odboru ZZB NOV Litija in Klubu Maksa Perca Ljubljana za izkazano spoštovanje, izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom Zdravstvenega doma Litija za vloženi trud in pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, govornikom za poslovilne besede in trobentaču godbe Policije za zaigrane pesmi ob slovesu. Vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njegovi Dotrpela si, mama zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre Ti rajska vrata, to želimo Ti mi vsi. ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame FRANCKE FAKIN iz Bobnečega Vrha, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili, kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in darovali za maše. Posebna hvala Ladimirju Oblaku za tako lepe poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred ter osebju doma Tišje za skrbno negovanje. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena Te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi dragega sina, brata, strica in prijatelja JOŽETA PLANKARJA v iz Smartna pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Šmartno, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, župniku za lepo opravljen obred, sodelavcem IUV Šmartno za denarno pomoč ter predsedniku gasilcev g. Kahnetu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: mama Marija, sestre Ana, Cvetka in Marija z družinami, brat Slavko in drugo sorodstvo. V SPOMIN 26. junija mineva enajsto leto neizmerne žalosti in praznine, odkar nas je zapustil dragi sin in brat MITJA GROZNIK Dolga in neskončna je pot, samotna in tiha, z nje ni vrnitve, ni povratka. Tam je mir in spokojnost, tam ni trpljenja in bolečin. A tu? Tu ostaja le bolečina in otožen spomin. Hvala vsem in posebej sošolcem Srednje gradbene šole, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje na njegov prerani grob. Mami Tončka in sestra Beti z družino ZAHVALA JUSUF ZUKIĆ Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Žena Pepa in hčerka Zlata z družino V SPOMIN 10. septembra je minilo leto, odkar je našel svoj mir FRANC PEČAR z Jevnice Vselej si nas znal poslušati, ko smo prihajali k tebi s problemi. Skrivaj in od daleč smo občudovali tvojo moč in življenjski optimizem. Prijazno razumevanje v človeških stiskah je bila tvoja odlika. Vsak trenutek smo občutili, da nam želiš pomagati. Odšel si. Ostaja bolečina in hvaležnost, da smo lahko rasli v varnem pristanu, kjer si nam bil luč Ti. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi V SPOMIN 28. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče ANTON FIRM z Ribe Delo, trud, trpljenje, tvoje je bilo življenje. Ljubil si delo, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu nosite rože in prižigate sveče. Žena Tončka, sinova Matjaž in Zvonko Kot zemlja hrani korenine, tako si v naših srcih ti... ZAHVALA Ob tragični izgubi mame in babice FRANČIŠKE BREGAR s Save se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem in znancem za darovano cvetje, patronažni sestri Miri Mahkovec za nesebično pomoč, g. župniku Nemaniču za lepo opravljen cerkveni obred, ga. Anici Tori za poslovilne besede, kresniškim pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Anica z možem Labudom ter vnuka Petra in Mojmir Ni več bolečin in več trpljenja, vse to je vzela mrzla zemlja, tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite. V SPOMIN FERDU POGRAJCU ^^^^^^^^^ ■ ■■■■■ Minilo je žalostno leto, odkar si nas zapustil, naš dragi sin, brat in stric. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in prižgete svečko. Vsi njegovi Vse solze, žalost, bolečina Te zbudila ni, vsepovsod je le praznina, ki zelo hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete in žene FRANČIŠKE INTIHAR roj. PLANINŠEK, iz Zaloga pri Lj. Polju, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili, kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in darovali za maše. Posebna zahvala g. Evi za lepe poslovilne besede, pevcem in g. župniku iz Velike štange za lep pogrebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Z bolečino v srcu vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi JOŽETA JEMCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in govor. Še posebej se zahvaljujemo Trdinovim ter Bojani Meserko za izkazano pomoč. Žalujoči: žena Angelca, hči Saša in sin Marjan ZAHVALA V tridesetem letu nas je zapustila naša draga mama in babica KAROLINA RAKAR iz LITIJE Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. še posebej hvala kolektivu PLETILJA LITIJA za pomoč. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku MASNIKU za lepe poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice ANGELE ZAVRL roj. GRIČAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma Tišje za vso skrb in nego, g. župniku za lepo opravljen obred, šmarskim pevcem in g. Binetu Jesensku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni M. Kačič Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA 18. septembra je zgubila boj z neozdravljivo boleznijo naša ljubljena hčerka, mamica, žena, sestra, teta, snaha MARIDA JOHNSTON roj. RIBIČ 26.7.1960 iz Gor. Trga Od nje smo se poslovili v Kanadi - Torontu 21. septembra 1995. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za darovano cvetje in sožalne brzojavke domov in v Kanado. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Ivanu Peazarju iz slov. župnije Marije brezmadežne za obiske, lep obred in poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo zborovodji g. Krizman za zapete žalostnike. Vsi njeni doma ter njen mož Tom in sin Marko iz Toronta ZAHVALA V cvetu mladosti je nepričakovano omahnil v smrt naš ljubi sin in brat Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. MARJAN VRTAČNIK iz Gabrovke pri Litiji Z bolečino v srcu, žalostni in osamljeni ob tako kruti izgubi sina in brata se iskreno zahvlajujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustovali z nami, nam izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in sveče, nam moralno pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. še posebej se zahvaljujemo g. Stanetu Mikliču in njegovemu sošolcu Vikiju Zidarju za ganljive besede slovesa, pevcem KUD Gabrovka za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskreno hvala! Njegovi: oče, mama in brat Boštjan ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre ANE MRVA roj. Bolskar z Vač se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste počastili spomin naše mame, ji prinesli cvetje in sveče in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še posebej smo dolžni toplo zahvalo Lovski družini Vače, gasilcem, Zvezi združenj borcev NOB, govorniku, praporašem in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala g. Zaletelu za mašo in lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izbubi dragega moža, očeta, brata in strica DRAGA KEPA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivom IUV Šmartno, VVZ Litija, vzdrževalcem IUV Šmartno, AMD Litija, Društvu upokojencev Litija, GD Šmartno in okoliškim GD, ki ste nam v težkih dneh pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, darovali za maše in ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. Prisrčna hvala g. Marjanu Kahnetu za poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Francu Kaduncu in diakonu Lojzetu Hostniku za tople besede in pogrebni obred. Hvala šmarskim pevcem za lepo zapete pesmi in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Za izredno skrb in zdravljenje v času bolezni se lepo zahvaljujemo dr. Sašiču in dr. Lebingerju, patronažni sestri Romani Jerele in ostalemu osebju ZD Litija ter sestram Usmiljenkam iz Črnega Potoka. Žalujoči vsi njegovi Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami.. Tišina prsti. V SPOMIN 24. julija je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek FRANC JUVAN iz Leš 8 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in obiskujete njegov zadnji dom ter prižigate sveče. Vsi njegovi o» srorernsE/ oblet a unrr Častitljiva obletnica prvega zapisa imena Litije je mesto razgibala že lani, ko so nastajale ideje o različnih prireditvah in pridobitvah, ki bi obeležile ta pomembni jubilej. Župan Mirko Kaplja je imenoval 80 članski odbor za obeležitev 850-letnice, ki ga vodi sam. Iz tega odbora pa je nastal tudi ožji izvršilni odbor, katerega predsednik je Ivan Godec. Obilica idej in predlogov se je porajala tudi med letom. Odbor jih je vključeval v svoj program, v letu 1995 pa vseh ne bo moč realizirati. Vsi projekti, ki zahtevajo večjo finančno podporo občine, so preloženi v prihodnje leto, nekatere akcije pa so celo dolgoročne. Letos tudi ne bo dokončana adaptacija knjižnice, ki je bila predvidena kot osrednja akcija ob 850-letnici. LITIJSKI SREBRNIK - Litijski srebrnik je bil prvič skovan 1886 leta iz srebra, ki so ga delno nakopali tudi v rudniku Sitarjevec in stopili v litijski topilnici. Takrat so ga skovali na Dunaju. Na sprednji strani kovanca je topilnica svinca, vlak, cerkev sv. Nikolaja in Sitarjevec z žičnico. Na zadnji strani srebrnika je naslov rudnika in napis v nemščini: "Prvi srebrni pogled." Pokov srebrnika je letos naredila trboveljska zlatarna. Predstavitev srebrnika je bila v prostorih občine, 28. junija. V kulturnem programu je sodeloval ženski sekstet iz Jevnice. TEMATSKA RAZSTAVA SLIK akademskega slikarja VELJKA TOMANA, ki je Litijo obiskoval letošnje poletje, je bila prva tovrstna razstava v Litiji. Veljko Toman je Litijo upodobil skozi svoj slikarski pogled v bogatem barvnem spektru. Slike so bile razstavljene več kot mesec dni v avli občine. Otvoritev razstave je bila 20. oktobra, posvečena pa tudi krajevnemu prazniku. V kulturnem programu so nastopili: Pihalni orkester Litija in MPZ Lipa, pod vodstvom Ivana Kolarja ter lit. skupina Besedne sence. NOVI RAZGLEDNICI LITIJE je po dolgih letih oblikovala in založila fotografinja Zofka Hauptman. Predstavljeni sta bili 24. novembra. KONCERT JEREBOVIH PESMI - MPZ Polšnik in MePZ sv. Nikolaja sta na koncertu 1. decembra pela pesmi skladatelja Petra Jereba. Oba zbora vodi Ivan Fojkar. Z dramatizacijo Linhartove Županove Micke so se predstavili tudi člani Prosvetnega društva Litija, kije ponovno zaživelo letos spomladi. GEOLOŠKA ZBIRKA OBČINE LITIJA je bila odprta 7. decembra inje še na ogled v avli občine Litija. Njen avtorje domačin, geolog Blaž Zamik. Zbirka vsebuje eksponate iz cele občine. Kulturni program je ob otvoritvi pripravila Osnovna šola Litija, dr. Stanko Buser pa je povedal, da je Litija prva občina, ki ima tako zbirko. /-\ GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Občina Litija Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik), Dajana Žabkar. Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Zupančič Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Občina Litija Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebov 14, za Glasilo Občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur.l.RS, št. 4/92) In mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2.1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. V_ J ŠTEVILNE KULTURNE PRIREDITVE - V decembru so se in se bodo zvrstile še številne prireditve, o katerih več v naslednji številki. Naj jih tokrat le naštejemo: Koncert MPZ Lipa in Učiteljskega PZ Gradec, predstavitev romana Krištofa Zupeta: Katedrala Sv. Jožefa, 110-letnica čitalništva, avkcija umetnin litijske fondacije Villa Litta klub, obisk mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana, božično-novo-letni koncert učencev Glasbene šole Litija, otvoritev razstave Mire Pregelj. SPOMIN NA LITIJO - Osrednja prireditev v letošnjem letu ob 850-letnici Litije je bila v predstavitev knjige Martina Brileja - Spomin na Litijo. Dogodek, ki so ga izvedli domači kulturniki. Oktet Valvasor, pianistka Veronika Hauptman in povezovalka Rosana Maček, je bil 24. novembra, v dvorani na Stavbah. Domačine in goste, ki so se na prireditvi zbrali, je pozdravil župan Mirko Kaplja, o 850-letnici je spregovoril Ivan Godec, marsikateri spomin pa so obudile vezne besede in pesmi Jože Ocepek. Martin Brilej seje lotil zbiranja razglednic že davno. "Prvo razglednico mije pravzaprav poslal oče," pripoveduje. 'Tudi prijatelji, s katerimi sem preživljal mladost, so bili zbiratelji. Počasi je nastajala zbirka. Ni še popolna, nekaj razglednic iz Litije in bližnje okolice mi še manjka. Zbirateljstvo je večkrat povezano tudi z obiski v daljnih mestih, kamor je zašla marsikatera razglednica iz naših krajev." Knjiga SPOMIN NA LITIJO, v kateri so zbrane barvne in črnobele razglednice Litije in njene okolice, nas popelje v čase od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. V njej so omenjeni tudi trije pomembni ustvarjalci: Luka Svetec, Mira Pregelj in Peter Jereb. Ob vsaki razglednici je tudi obilica podatkov o življenju in utripu kraja iz časa njenega nastanka, besedilo pa je prevedeno tudi v nemščino. Litija je s knjigo SPOMIN NA LITIJO dobila ob 850-letnici spomenik, ki bo ostal za mnoge rodove. ZA PRIHODNJA LETA ŠE OBILICA DELA - Naj na štejemo še nekaj najpomembnejših nalog, ki jih je odbor v letu jubileja Litije začel pripravljati. Postavitev vodnjaka ob Koblerjevi hiši, I ki je nekoč dajal podobo domačnosti pre-I bivalcem sredi Litije, marsikateremu po-I potniku pa je potešil tudi žejo. Ideja za I rekonstrukcijo vodnjaka je bila zato spre-I jeta, več težav je pri njeni realizaciji. Po-I dobnih vodnjakov namreč ne izdelujejo I več, zato poteka pogovor o načrtih zanj s 1 srednjo strojno šolo v Ljubljani. Denar za I ta projekt bo prispevala tudi Obrtna zbor-I niča Litija. t •....._ i I, w Na prireditvi je igrala pianistka Veronika Hauptman .ms** ■ ju in izvedlj zej diti MUZEJ RUDARSTVA NA PROSTEM — Litija je večkrat omenjena kot eno najstarejših ali celo najstarejše rudarsko mesto. Rudarstvo ji je tudi dajalo svojevrsten pečat. Litijsko rudišče v Sitarjevcu je bilo med večjimi rudnimi nahajališči. Spomin na to dejavnost predstavlja preimenovanje ulice v Rudarsko. Ena od idej odbora je bila, da bi odprli vhod v rudnik v Podkra-del rova spremenili v muzej. Ker to ni bilo ivo, se je porodil predlog za svojevrsten mu-rudarstva na prostem, ki bi ga bilo možno ure-stavbo trgovine Prehrana. mor z avtorjem knjige Martinom Brilejemje vodila Joža Ocepek Vsak človek doživlja kraj, v katerem seje rodil ali v njem ustvarjal in zaživel, po svoje. Litija je skozi stoletja spreminjala svojo zunanjo podobo. Njen razvoj bil pogojen tudi z razvojem gospodarstva in različnimi kulturnimi gibanji. Najbolj vidne spremembe nam vedno pokažejo slikovne podobe, ena od pomembnejših so razglednice, ki so bile konec prejšnjega in v začetku tega stoletja zelo popularne. ADAPTACIJA KNJIŽNICE - Zgradba glavar stva oziroma nekdanje občine, v kateri domuje sedaj enota Zavoda za izobraževanje in kulturo, Matična knjižnica dr. Slavko Grum, je od lani razglašena za kulturnostično - zgodovinski spomenik. Njena dokončna obnova pritličja in kleti bo prinesla Litjanom dodatne prostore za preživljanje prostega časa, knjižne novosti vir duhovnih vrednot, računalniška povezava v COBISS - sistem knjižnic pa tudi pridobivanje informacij in znanja. Naj bo obdobje po 850-letnici čas, v katerem bomo prebivalci Litije spet več razmišljali, ustvarjali in naredili za podobo svojega kraja. J. O. Steklina na območju Litije Iz analize epizootiološke kade stekline v letu 1995 je razvidno, da se je žarišče stekline v primerjavi z letom 1994 premaknilo v centralni del države, to se pravi tudi na območje občine Litija. Občane pozivamo, da upoštevajo Odredbo o izvajanju zapiranja psov in mačk ter druge preventivne ukrepe zaradi zatiranja in preprečevanja širjenja stekline na območju občine LITIJA. Odredba je bila objavljena v Ur.l. RS, št. 74/94, prav tako je bila že objavljena v tem letu, v Glasilu občanov inje v zvezi s 121. členom Statuta občine Litija (Ur.l. RS, št. 41/95) še vedno v veljavi. Občani ukrepov in odredbe ne upoštevajo dosledno. Steklino so ugotovili pri ovci, govedu, mački, jazbecu, srni in lisicah. Občani naj o vsakem primeru nenavadnega obnašanja živali takoj obvestijo veterinarsko službo na območju občine Litija /Veterinarski zavod ljubljanske regije, DE Litija, Ježa 12, p. Litija, tel. 884-071, 883-027 ali mobitel 0609/621-919/. Ob vsakem ugrizu, ki ga povzroči žival, poiščite pomoč pri zdravniku in ne odlašajte. Vevt. inšp. veterinarske uprave RS, spec. akad. st. Uroš Andrenšek, dr. vet. med. Objavljamo izvleček (2. in 3. člen) odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zatiranja in preprečevanja stekline na območju občine Litija (Ur. l.RS, št. 74/94) 2. člen Lastniki oziroma posestniki psov so dolžni zagotoviti cepljenje proti steklini takoj, ko ti dopolnijo starost štirih mesecev. Do starosti štirih mesecev morajo biti psi zaprti v ograjenih prostorih. 3. člen Psi in mačke morajo biti na zapornem območju, ki obsega območje občine Litija, zaprti ali pripeti in se ne smejo gibati prosto. Pri vodenju psov izven ograjenih prostorov pa morajo biti na jerrmenu ali povodcu in morajo biti markirani z značko - registrsko številko, ki jo prejmejo po cepljenju. Veterinarska inšpekcija Ljubljana