Katoliška cerkev na Japonskem. Japonsko cesarstvo je v izbodaji Aziji, ae dalje proti aevero-izliodu od Kitajskega. Že sv. Frančišek Ksaverij je tukaj ozaaajal sv. vero pred 300 leti. Tudi pozaeje so obdelovali drugi miaijoaarji tukaj viaograd Goapodov. Ali progoai, ki ao prav pogosto hrumeli, ia druge zapreke, ovirale so popolao pokriatijanjenje le te dežele. V novejšib easih pa kaže narod japonski aeko posebao aagnjeaje do krščaaske vere. Nek č. o. jezuit pošilja aam o tem iz Kitajskega mesta Šangaj prav vesela poročila. Ko -so izvedeli Japoaci, da imajo jezuitje v Šaagaju evropejsko šolo, začeli so pošiljati Japoaci, med njimi tudi aajimeaitaejši, svoje siaove v ustav jezuitov. Do koaca 1. 1886 prišlo jih je 15. Stariši so jih priporočili japoaskemu državnemu poalaacu, ki biva v Saagaju in ki je izvanredao prijazea jezuitom. Od kraja so stariši nameravali poslati jih v Evropo, kamor prihaja maogo bogatih Japoncev iz same želje po omiki. Ali v Evropi, kjer se le preveč že zaaičuje sv. vera, lehko bi se bili tudi oai naučili zanicevati Kristusa ia bi tako aikoli ne dosegli ediao prave omike. Tako pa jib je previdaost Božja peljala v šolo jezuitov in gojiti se amejo o ajib aajboljše aade za bodočnost. Na večiao izmed ajib napravila je aamreč katoliška vera mogočea utis. Hrepeaeli ao po aatančaejem pouku v krščaaskib resnicah ter sledajič prosili za milost sv. krsta. Ravao o božičaib prazaikib 1. 1886 bili so krščeai trije. Dva izmed njih bosta nekdaj, ako Bog da, v svoji domoviai oprav- ljala imeaitae službe. Edea je sia aekega mi- nistra in ta služba je v oai rodoviai dedaa. Zato je upati, da bo tudi aovokrščeaec po kratkih letih miniater aa Japoaakem. Star je zdaj kakih 20 let. Drugi je ain aekega deželskega oblastaika. Tudi ta bo po uplivu svojega oeeta gotovo zasedel kako viaoko alužbo. Ko so ti mladeari prosili za sv. krst, spravili so patre v aekoliko zadrego. Bati 8e je bilo, da starišem to ae bode po volji. Zato se obrnejo jezuitje do japoaskega poslaaca, ter ga vprašajo, kaj bi bilo storiti. Ali ta jim odgovori! Nič se ai bati, jaz sprejmem vao odgovoraoat aa sebe. Jako blagodejao upliva na te" gojeace apodbudljivi izgled tudi drugib Japoacev, ki pribajajo v ta zavod. Nedavno je prišel nek mlad Japonec ter je naravaost proail za aprejetje v red jezuitov. Prav zaaimiv je ves aačin ajegovega prihoda. Ko zagleda vratar Japoaca v njegovi narodai aoši pri vratih vpraša ga, ga li je morebiti volja zavod pogledati. Ta pa odgovori: Sprejet bi rad bil v vašo bišo, ia če me aprejoiete, hočem postati jezuit. Bil je že kristijaa. Cudno pa je, da je prišel do spozaaaja resaice le po branju kršcaaskib knjig brez vsakega ustaega pouka. Po avojem krstu atopilje bil v katoliškov aemeaišče na Japonakem. Tam izvč. da so v Šangaju bratje sv. Frančiška Ksaverija, t j.jezuitje. Sklep, priti k ajiai je kiaalu atorjea. pa tudi izvraea. Preden pa mu očetje odgovore, poizvedo o ajem v Japoaiji, ter proaijo tudi ajegovega pristojaega škofa dovoljeaja. Odgovor dobijo jako ugoden. Na to je bil Japoaec sprejet v dubovao semeaišče in ae uči zdaj modroslovja. V kakem poldrugem letu, ko se bo otvoril tukaj aovicijat, bo stopil va-aj. Že se je pokazalo, kako koristao se da porabiti tukaj. Ravno pred aekaterimi daevi" priala sta dva mlada boaca v Saagaj. — Boaci ae imeaujejo višji pagaaski dubovaiki ia učeajaki aa Japoaskem, ki imajo največjo veljavo pri Ijudstvu ia pri ceaarju. Po kaj sta prišla ta bonca? Boga iščeta ia prave vere. Kmalu, ko prideta v Šangaj, vprašata: kje je ,,tempelj aebeškega gospoda?" Ne ogledata ae Kitajskib tempeljaov, le skrbao poprašujeta po teaapeljau pravega Boga. Po treh. daeb aajdeta bišo jezuitov ia prosita vzprejetja. Vsprejela sta se. Ze drugi den elečeta svojo boaško obleko, ter prideta k sv. meši, pri kateri se prav pobožao obaašata v družbi svojega rojaka, gori omeajeaega semeaiščaaa. Čudovita so pota, po katerih vodi Bog ljudi k reaaici! Ko je bil edea teh dveh boacev 10 let star, rekel je svojim paganakim starišem trdao ia odločao, da hoče postati kristijaa. Brez vsakega drugega odgovora pošljejo ga stariši v aek samoataa boacev, kjer so ga zelo strogo opazovali. Pa ai bilo mogoče odvraiti dečka od ajegovega sklepa. Tedaj pa ga je še tudi ajegov stric, ki je bil že kriatijaa, potrdil v ajegovem sklepu. Posrečilo ae je tudi temu mladenču, da je pridobil tudi aekega tovariša za krščaasko vero. Hitro, ko ae jima poaudi priložaoat, pobegaeta, ter prideta na Kitajsko k očetom jezuitom. Vidi se iz tega, da Japoacem ae maBJka prave volje. Kako bodo le-ti osramotili aa aodnji dea aaa Evropejce, ki nas obaeva od vseh straai luč reanice, ako je pa aočemo spoznavati!