JOSIP VANDOT . • Kekec na hudi poti. —*^c& Planiraska piripovedka. (Dalije.) 10. . folgo bi še bi'l Kekec javkail na svoji skaild, da ®e ni hipoima oznl tja v zeilerao dolimioo. Glediad je iai gledal, a ikoče dlivjega moža nod fistimi stenaniti, m niraz ga je stresel že pri saani misli na nevaracsti, ki preže na člaveka na tistem strašnem stkalovju. »Kaj n\ ta gora Škrlatica?« je degai Kekec >in ge še vedaio strmel na tiste pe-čine, iki so se dotikale nairavmost modrega neba. »Resnjično — to je Skrla&ca, in na Škrflatieo ni še nihoe -priplezail. O, in kaiko tudi? Niiti jaz bi se ne upal, niti jaz, M se ne bojim div;vega moža Prisanka. Iri tam doii je logf, zelemi -log Vile Skrlatice. Kaj, če bi jo pokMcail, da nvi da cekiii? Za cekin pa si kupini citre. In .svftral bom, od jutra do mraka bom svinail... Ka,i, če bi jo tres ptoklicafl?« In Kikec sc ni dolgo 'pomišljal. Že je ^aknii -pjščailko v usta in že je bote! zapisikaM. A tedaj je posrledal še enkrat na »trašrie steire visdke Škr> latioe iin je vzel piščalko iz ust. Pa se je začudil, na glas se je za6ud.il. Zagledal je tarn nad ozka i>laaotico, pokrito z belini siiegom, nekati drnejra, Jcl se ie plazilo pc aiadiki, navpioni steni. — »Ali je to divja ko^a aJi kaii?« je poiniTsli1! Kdcec (In ie •po«ledail še nataji&ie.fe na divio Škrlatico. Iti todaj je spoznal, da se itaim ne plazi divja koza, ainpalv človek. — »Ovbe!« je izpreffaviorfl Kekec na gjas. »Pa fcdio se plazi tam ffori? Kdo je tako ipo. ffunien? Ovbe! Omalinil bo, ipase bo prekotalil v gloibočino!« A človek tam gori se ]e plazil naiprej. Iz daJjave &e niti razilooevajio ni, ali je velik adi majlien. Samo to se je videlo, da je človek. Počasi, poča&i se je plazH 'po stensi iin &e ye ustavil tupatam, kakor da bi se hotel oddaluiati in ¦spočiti od trnda in napora. A potem je plezal spet daJje, počasi, i^očasi kafcor polž. Kekcu so ise naježili lasje na glaivi, ko ge gledail to vratolofmiio ple-zanje. »Prefcotaili se, resnično se prekotali,« je ponavJjal vedtno in vedna v svojem strahn. »O, ti tepec, ki plezaš po Škrlatici! Kaj ne veš, da še nihče ni prišel do vrha? Prekotališ se, prekotaljš ...« Cloveik tara na Škrlatioi je raivno preplezal steno. ObstaJ je za tremi-tek na visočini; a potein je izginil kar hipoima. — »tta, 'kaj se je preko^ talil?« je vpraša! Keikec, hi mraz sra je stresel. Še natanoneje je pasfledal v skalovje, a tedaj je spet za.gledal človeika, k\ se je že plaail ix» drus^ ste-iii. To pa >ie razaczibo Kekca tako, da je kar stisnil pesti im je zavpit: »Ali nii greš naizaj, tepec? Kaj se iplaziš tam giori? Alii ne vidiš, da se pre-kotališ? O, tepec, tejKsc, >ka hočeš ria Š«l<:rlatico, kamor se ne utpa niti Ke-kec, k'i je dvakrat premikastH div}ega nioža Prisanka... Ali iriii gveš ua-nazati!« A človeik tom @ori ga ni moscel sliišati, ker je ibiJ pr-edaieč in previisako. Kekec je \ddal zdaj, da se tisti tepec ne prerruika več počasi, ampaik na^lo, nasgJo, kakor da bl se mu muddlo. Kar zagomazeio mu je po hribtu, in iiič več ni moigfol ffledaKi tistega dirznega .plezamsja. Obinnil se je •vstr.an in si jt zakril oči z 11.kami... Ko se je ¦nekoJiko ponitril, se ie ozri spet tja gor na Škrlafcico. Za^ledal je človeika že vrlui stene. Stail je mlrno tam, ikatoocr da bi počival po taidaipolnein potu. A že se ie obrnil m je pričeJ ple-zati navzdoi. Jk 226 »tta, ikaj ti niseoii rekel, da ne •p.rkteš mkaimnr?« je zaivpil Kekee ki st. ie iMJdahinl. »O. nihoe ne pride ma Škrlatico, jiiliče! Samo Kekec bo prišer nckoga dne, samo Kekec, ko doraste in bo jiiočan 'kakior snežišča. — »(), joj!« je zavpil Kekec in je rpri5el teoi za njo. A divja ko-za je bežala kakor blisk. HiteJa ]e po ska'kwjii in je fkar hipotna izgiiiniia nied ra»pokaniii. Ves irpelian je obstail K«kec arakraj SinežiLšča in je gledal po skalali. A tiiLvje feoze ni vi-del več. Pa je pričel si>et .javkati in stokati. Z l&pirni besedarnli je klical kozo nazaj. A koza ga ni poslušaia, pa tudi vTniia se ni. — »Dve sita mi že ušli.« je javlka! Kekec, ko se je VračaJ k svoji skali. »I>va diii več boim moirail 'sitižiM divjein.ii iiiožii. Hag ve, ikoliko nri jili uiide še dancs? In hitri in pojutrišniein ...(), nilcoH ne bo koinca nioje sdižbe, o, nifcoii!« Ves obnpasn je seclc! na skalo ki se je inaikrennžil. A tedaj se je dtomislil oloveka, ki je bil Jczel na &kr!atico. Oz-rl se je na divje pcčiai€ iiai je zas;lev dial človeka, 'ki se je pJaizil že ^loboko doJi pod p-Ianotioo. Kar nenadonna iiiu je izginil iz^i-ed oči, zakiad spkrail se je bil v crlobok žleb, ki -sc >e vM med. skiailovjeui praiv dol do zelenegra ruSja. — »O, ni se prakotalil!« se je zaismejai! KAec, ker je bil vesel, da se nii dogjodila nesreoa. »^>e o praivem času je siišal rnoj glas, pa se ,}e vnnl. Kaj hoče na Štorlaiti-ci? Saj ne pride do vrha, nihče ne pride do vrha. Sartto Kekec laJiko pnide, samo Kdkec, ki je že dvakrat prcinikastftl divjega tnoža Prisartkia. Pa ntora pa&ti za-radi t-ega dlivje ikoze, te preklicame koze, ki bi jih najrajši podavil!« Kekec se jc zasmejal še enkrat i-n je poffledal na Škriatico1. Še etikrat ]e zajkfledal predranefira oloveka. Ravnckar je priplezal iz globoke^a žleba. !'oda hipoma je izg^nil rned gosfcim Tušjem, fn Kekec sra rri videl več. Kekec se je zleknil po slcali. Prijetno g:a je ogrevalo solnce, kfi se je .smejailo z modreffa neba. Snirtna tfšina je vladaila med divjijn skalovjejn. Čuilo se je samo pritajono šumenije gorskega potoika, ki je tekel tain doll med kamenitim prcdom. Kokec se je solnčil kakor martinček. V ustih niu je tičaia njagova lepa piščaica, m Kekec '}e piskal. Svoje najtepše pesmi je piskai. pa ]e pozaM na divjegra moža hi na svojo težko shiibo ... Tam doli pod Žkrlatico pa je tekla skmfi rušje deiklica. Na vso sapt) je hitela .proti ze'leneim! logiu tei se je drvdgal lopo wi priiazino onkirati rušja. V roki >e držala velik in rdeč irtiežiikelj. Tai^intam ga je po.erkxiaila in se ia nasmejala, — »Pa sem ga le uitrgaila!« je TCkla tedaii. »O, huda je bila pot pireko tistih ^roznili sikal! A vendarie sem pjnišla do mežikeljna wi sem gia utrgala. Pa bo zdaj Viila ozdiravela...« BiJa je Jeiica. bi jo je bil videl Kckec na Škdatici. V rameni jntru }e zapastila Vilin dvorec, pa je splezak na g?oro. Strašne so bile skale *n prepadii tako grozmi! A Jerica jth ie prea^iaigala, pa se ni baJa. Kadiair se je prieeto tresti nad strmam prepadoati, pa se je kar pokrižaia in ie pofcli-ca^a svoijo numiico iz nebes. In mrml jo je strali, In nič več se ni tresla. 227 Taikio }e aiaišlia vtisoko taim gjoiri na mrzli steini rdečS mež-ikdj, m. zdaj ga nese balmi Vii, iki jo gotovo že težko čaka domai . In Jerica je teikila še hiitneje stootai riušje. Stoiptiila je v hfadnii tog, kjer je prepevaia feisoč in tisoč gflaisnih ptičev. Izza zelenja se je zasvetil bdi dvorec, in Jeaica ije stekla preko žiive trate. Stopda je v vežo &n je prišia vsa zaisopiliai m zmotjina v knatsMO sdbo, ikjer je ležala iia ibeili poisitelji balna Viifla Škirtetica. »Niašila sam iga in sem ga utrgiaiiaj,« je zasopla Jerioa in je diVfiKndila roko z rdeoim mežfflceljjnom. »Ali ga vidite, gioispa?... Prineislia sem ga...« ViMai se je dvigiia v postelji in se }e nasmeimiiilia. S tresočo roko je prijeda fldeči imežBcelli m ga ije priMismia (k ustom. Kni ji jie šinffla v bledt obraz. BeiH ilasde so se zjasvetili iiin «o pastali zitetii. Jerica jo je gileidiala ;in ie strnida. Olej, saj nd videia več ipostarne gospe, aimpafc imiladio deklico, ki se fH je sm'eM.?aila, .o, talko iepo smeiiilijal/a! — Im čmdliila' ise: je Jerica, tak& doflgio čudlila, doikler je mi poslaila ŠfkriaWcai v kuihiinjo po viade. Ko pa se j& virnila, je zaigleidala Vilo že popalinomia zdraivio. StaLa 'je ,pri oknu. Oble-čeoia adii)lai po nazrairšeniiih laiseh. — »Zlato deite isi ti, Jenioa!« je g^ovo-rila Vila. »0, ikako naj ise ti zaifovialiimi za to, da sd imi pniineisla zdraivila ra si tvegala svoje milado življenje ? In s čim naj ti poplačam, Jenica?« Jenica se u'e še tresila <0d napora, ki ga 'je prebiiila iaa stirmi gorli. Trud-aia je bila, dai se je He še Itoomaj >dnžala pokoncli. A veoidar ise je še pram'asro». vaiia. — »iO, sag rai bilo hudo, •isa|j ni ibilo ihuda,« je adigioivariiala. »Kaj tisto! Salmo če majdeim spet Keikca in Tintoo, pa isem zadovioilania... Sajj ste mi oibljubiJi staoči, da j.u paišoete. Tega vas prosim tudi danes. Mačeha se bo žalostite iti io(bupoiviaila. A mačeha je lUibožica, kor je botaa...« »Pofiiskala botn Kefkca m Tiniko,« je lodvmala Šknlatica. »Le bodi brez Skrbi! Še dames ju paiščem in ti pavem ipoitem vse. Niemara sta že domia pri iimateri.« Jenica je še iSlišaila te besede. A potem se je pričela tresti tako, da ni mogija več staitfi na! niogiaih.. Pred očra &e ji je raasnediila tema. Aše se i& hotela ¦Drernajjovati.-Z rokami je zaikriliila, da bi se oprijela mize. A bila ie preslaiba dn zdirflcnilai je wa tla. In tedaj so jo zapustale vse anoči. Očsi :je za-prla, pa oi vedeila več, ika(j se giodt obnog nie. Vila se ije skHanita k njej in jo je raiMo dviigimiila. Sedag šeile je zapa-zila, ;kako je ideikiiioi obleka vsa o-stailo islaba Srarn j>o je bilo Vijle, in zato je kar sikočiJa s i>ostd.ie in se }e nagfo opravila. Otblekla si je svojo raztrsrano obieko in svoje težfke, nako». vane črevlje. Sedla je na stoil m jc čafcala, ker se mi tipata iz stibe. Saiiio enkrat je stopdJa tja k otonu, da bi videla, če Se sije solnce. Odgniila je težko zaveso, >pa ije videla, da se bKža solnce že visokim gorain. Nat^ je sedJa na stoJ rn je čaikala. Spanje }l je bilo prinesio spet vse mooi, in Jerit^ se je čutila čilo in zdravx>. T'cda dolfto ni -čakala. Hipcana so se odprla vrata nesJišno, in v sobo je stopLla Škrlatica. Nasmejala se je deklici, ko jo je zagledala že pokcmci. »O, ali sii že vstala?« je srovori-la Škriatica. »dlej, «"kj — kako !i.itro si vstala!« Jerica je povetsila giavo in je postala vsa rdeča. A Škrlatica je že stapiila k iyej in jo 8:Iedaila v krasni abraz. »Žkrlati-ca ste, jjospa, VMa škrtotica ste,« ie odsrovorila tiho in je spet povesiia s4a-vo. A tedaj jo je dvigintla Vila Šikrlatica, lcar na roke jo je dvignila ui jo-je poijubtla. — »Da, Viila Š^krlatica sem,« je rekla. »Pa zato se nie nika> ne boj! Veš, jasz scm tvoja prSjateJjica. Vsdcdar ti bam iivaležna, ker si mi pomagaJa v bridkj sili ht sii tvegala zame življenje. A-li se nie bojiš, Jerica? Povej mi lepo, ali se me bojiš?« Jerica :se je nasmejaJa. — »O, ne bojiim se vas, resniono se vas ne bojini,« je odigrovoriJa. »Saj vas imiam rada... Če hooete, greni še enkrat na vlsoko gforo po lncžikeljne ...« »O, tejja nc bo treba več,« je rekla VoJa in jo je postavlla inizit;; na Ua. »Veš, jaz zboilrm samo vsaikih sto let enfcrajt in sera potern boina vs* teto, če mi dotbra duša ne prtnese tistega rdečcKa mežikeJjtia s ska;!. Zdaj bcun spet zdi^ava in v«sela dol^ili sto let. Zato mi ni treba več tistesra mežikeilina.« In Vila ie prijela Jerico za roko. Odvedla jo je v driiLO stibo in x> }e umila taan z mr/io vodo. Lepo io je počesaila in jo je obiekla v bek» oibloko, ki jo je vzela iz veliike -oimare. Obula jo je v beie, žainetnc ore-veljoke io ji .ie zavezala dotee lase s s\Tileno T>entlj(). Jerica se ,je ikax tresla radosti, da ima novo, Iepo obleko. Obraaek >i je kar žarel, pa tudi srain jo je bSlo, ker nS imela še nikoli taikc obJcke. Niti v zrcailo se n-i tjpala po-giltKlati, ko ji je vclela VUa, naj po^leda. kako je tepa. Napasiled pa se je 230 • vendarie pcgkdaJa. Fa se je zauudi'la, da je kar skieirila roke. -Vidda sc je v velikein zrcaJu, od nojj do glave sc jc videla, pa sikoro sarne sebe tii mosda spoznati. Oj, bila je lepa, tako lepa, da se je Jerica sraiimovala sama sebe. Zato je povesila oči. BLia je vsa rdeča in se ni upa!a več po-giedati v zrcalo. ^krlatioa se ji je snnejaJa in ji ite ravinala zlate lase. — »AK vidiš, Je^ rica?« je govoiHa Škrlatica. »Ali vidiš? Pa si zdaj lepa, o, še lepša ka-kor iaz. Da bl te videla z.daj mačeha, pa bi te nc sp»d:i;la več od doma. Ne upala bi se, Jerica, prav res bi se ne upala.« Nato jo je odvedla v veliko izbo; srcdi nje je bila niiza pogmijena z rdečim prtorn. Miza je bila polna najslaj^ih jcdi, da se ie ikar šibila. Šfcrla-tica je posacii-Ja Jerico krai sebc za miz-o, in pričaM sta jestJi tiste siadke in dobre jed/. Vila je prJTX»vedovala nnnosfo, iraioso med [iedjo, Pa tudi o . Kekctt in Tirki je pripoveda-la. Popddne ]u je iskala kinog po gozdu ki je našla njune ileciove. ki so držaii naravnost do kamenite hiše divjo^a moža Prisanka. A ker ima niož svoju doinač^.jo ng-rajeno z visakiim zii-dam, preko katercgia m more nihče, ninožuL Poklicaia sa je k zidu, in mož ii je povedal, da sta Kekec in Tinlka v njeffmni hiiši. »Ovbe!« je zalklicala Jerica in se ie prestrašila, da ji je padia /iica iz roke. ^-I^oiede! ju bo divM \no-z. Kekca in Tiniko bo poiiedeil... O, poirra-#ajte, krospa! Lepc- vas prosim, pamaaajte!« »Ne boj ?e. Jerica!« jo je toJažila ^krlatica. »Sa;i Prisamck ne stori nič žaiega Kekcu in Tkiki. Lepo lu bo srostiJ nekaj dni. Patem pa ju izpusti douiov. Le verjemi jnii, Jerica! Sai poziia-m Prisanka in vem, da ne stori nikomur nič žailesra. čuden inož ie in godrna vedno. Vsako leto podre na encin kraju svoje zidovje. Kdar pride tisti dan v ¦mjesrovo hižo, se mv. ffod: dobro. Ravno včeraj je podrl zidovje, a danes ga je že spet zKradM. In ravno včeraš sta zašla Kekec in Tinka k njemu. Zato pa se jima bo dobi o j.X«iilo.« Jerica ji je -v-erjela in se je potolažila. Škrlatica pa je še pripovedo-vaia o divijeim imožu Prisaaiku. Da, čudeai mož ie in nhočan, da z eiio rako i/ruje na^višjo bukev. V lepem pnijateljstvu sta živela iraekoč Prj&anelv in Skrlatica. Vila je hodila vedno in vedno tja v dialino, pa je poma^ala lju-dern, ki so jo 'Micali v svojih silah in potrebaih. Vse jiim je storiJa; poma-. gala jim je na polju i'ii doma; poniagrala je uJbožniim in balnim. A to je je-zilo divjega moža. Vedno 'im vedno ji je giovoril, da ijo Ijudije izkoriščajo to jo ikličcj-o na pomoč tudii tedaj, ko bi jim ne bilo treba. A za hnbtotn se ji IKJsnieliif.rejo, ker .)€ taiko niilosrona in dobra. In Jjudje naposled ntiso ho ielii več delati. PotulmMi so se, pa so poklicaili k visakeffrai delu Vilo^ S-krla-tioo. V svoji trti-losrčniosti ie bila Vila talko kratkovidna, da ni opaiztia tegfa. Pa je napravi-la Ijndein vse... To je divjegia moža Pnisanika tako razje-ztlo, da je prihrnmel v svoji jezi k njej. Vse }\ je povedal, vse o potuhnie-niih liudeh, iki se norčiveio v vasi iz Vile Škrlatice. A VJia mn ni vcrjeia in se mu je smetaia ... Pa ic udaril Prisanek z nos:o ob tla, pa je rekel: »Ker si taka in ker si sl^epa, pa rtii odpovem prijatelijstvo. O. ViJa Skrlatica! Vi- 231 soik #id postaivim med tvojo in svojo lastjo, in preko tega zida ne pride nihče. Niti ti, Vila iskrlatica! Kadar pride živa stvair skoizi ta zid, tatorat pridem k tebi. A preii gotava me, ker si tafco laihikovenia in stepa!« — Sa enkrat je udaril mož z cto®o ot> tla1, poteim pa je šel Tazjarjem in jezen. In še tisti dan iie ofgiradil sivoje 'dotnovanie z visokkn zidlom. Vilia Šikirlatica ga mi vieč 'Viidda!. Pa tudi iijej so se odprie tiste dni oči in je spaanala,. ikaiko so jo zilorabliali Ijudje. Sitaa jeaa jo je navdala, in .tistl dan je prisegila,' da ne pomaKa1 živerau ičlo'veikiu več. Zaprla se je v svoj dVorec in tiilč iveč ni bodila v -dofoo. Pa so jo ikiliicalli ljudje: »O, pridi, Viila Škrlatica! V isiM simo to potrebi. Piomajgaiiinaim!« — A Šikrlatica jih ni sli-šala ion od tiisteiga dne ni ipomagata nikiomur več. Nifci omemu, ki ie bil v resnličaii pota-abi. TiuiLntaim je stapik k visokieniu zidu in je zakdicala: »Oj, pridi, Prisaineik! Lahlko ipodereš zdaj sivioa zid, iker ne maram več pomagatt ljudeim. Hudofoni so djudje in iso ime imeli za norca. Oj, PiršsaneJf! Ali slj-šiš?« — A Prjsanek je samo godrrial za zidom. — »Že mi prišla živa stvar skozi z.id. Hodi, Šikrliatica, in irne ipusti ipni miru!« — Tako je zavpil diivH mož Priisandk in ije odišel v isvoijo hišo. Tudii dan©s ije biila prii zidu iki je poMicala Prisanka. — »Oj, Prisa-. n«k!« je zaikJicaila. »Mežnaroev Kekec in Ttoka sta prii tetoi. Iskala sem ju po ffoizdu in sem mašla sled, ki drži naraivnoist v tviojo hišo. Qj, Prisa-nek! Izpuisti ju, k©r ju išče sestrica, iki je iresničmo dioibra ^dtekliica. Ali slišiš? — Oj, Prisanek! Iapusti ju, pa ju tizroči imemi!« »Him, kaj kričiš spet?« je zagodrnal mož orakraii zidovja. »Daj mi že entorat mdir! Da, pri 'meni sta1 Keikec iin Tinka. Izipusthn ju, kadar se metil goljubd... Ni še šla živa stvair skiozii moi zid. Za/tio t)vio}etgo< itosulbsldenih otridkih. In Jerioi je postallo rv srcu hudia, tako buido, da so ji stotpile gionke solze v o5i. 0, kaiko naj reši Keikica in Tiniko ? Kako naj ju pfivede damov iki kaifeo inaj raizveselii uho&o mačehio? 0, ikatoo? Ko pa niti VMa Škrlatica ne more pomagati? Jerica je v^dihjnila lin je pvisa! fveseila. »Kaiko se ti giodi, Kekeic? Kaj dela Tinika? Povej m. brž, Kekec, povej mi brž!« Kekec se |e zasmejal onkraj zida. »Kako se mi godi? I, miu — di:vje Udaze paselm pri Rrisairakiu. A idivje tooize so zverjad, ti rečem, Jerica! O, naža Keza je r-es prav pohfeivna s*var. Nikoili več je me bom zmerdiajl, ni-fcoii več... Tri ikiaze so im!i ušle dames, sam Bok ve, kam, Pia bom moral služiti Prisanku pet dmi. Dva zato, ker sem ga dvakrat prav hudo premi-kastil; tri zato, ker isem amu (izigaiibil tri koze... O, to bo robantiil w hiiši! Pa ise @a ne bošim, naka, ne ibojim se tga. Le maj poizkaisi! Pa prasneim 'spet vanj liai g:a premiikastim ...« In Kefcec se je zasmegal vmiavič. Jerica pa je >v !a z irokaimi. A. Kekec je aiadaljeval: »Ni mi hudo dirimgaoe1. Veš, Pri-sanek zna skuhati dobre žgančke, da !e fcaj! Pa mi je dlobro... Le-pa pretolčem teh ip-et dnd prii njem, a potem 'se vnriem s Timkio doimioiv. Da ne pride še več dni zraven, za to bom že pireskrbei Saj sem Kekiee, a Kekcu i3 raoiffoče vse. Še celo divjega mcža sem zmikaistiil, pa bi se bal? Naka... Veš, Jerica, Tinka si je zvinila nogo-. Zato ne more donioiv. A Prisanek jo ozdiravi. Saj je reikel davi tako. Na posteilji leži, a poleig tfije bela miucika. In mucika rtrijavkca, in Tkika se smerie, pa ji je dobro... A ti, Jerica, ikad de^ laš tu? Kaj inisi šla čez gore k teti Nežari? Ha, Jerica?« >Jskala seim vaju, o, ves dan iskala,« je €dffovairiiaila Jeriica. »Pa s&m zašla k Vffli Šikriatici iin sem zdaj -pri njej. O, Kekec! Zakaij mie nisita p>ck oakaila na seniožeti, kakor sem ti nairočiila? Pa bi ne biilo te žallo&ti in bridkosti... Divji mož bo vaju obdržal za vedno za tem ziidoiviem. Saii je reWa Vila Škrlatica, da divfi mož talko diolgo me ipodre ziidiovija, dofcler ne pride ždva stvar skazeMi«. »Hm, da,« Je rekel Kekec. »Živa stvar, praviš, Jenioa? Ne foofi se! Če se drugi ne bo sp^lazil &koz;i zji je iravtnoikai pravil Ktikec. — »Ali vidiš«, je dejala Škriatica. »Saj sem ti reSkla, da ne bo niič hudega. Lepo odlpase Keikec ®wjih T>et dini, in v temi oasa se oizdravl Tinkii noga-. Pa iu tedaa Prisanek fepu&ti, in '\nmeite se leipo domorv...« »Da, Keikec in Tinka se vnneta doimoiv,« ije zavadalMiila Jerica žato&t-no. »A jaz ne srnem 'domoiv, ker me ae zapodla mačeha od hiše... A rada bi M>la donra. Sai počitva tam 'Mizoi maimiica. V gnobu počiva in Ie sama, tafoo sama... Pa niti voiAc ji ne bo sadil nihče več na ©roibek, kei m^etne ne bo več dorna...« Iin Jerici je postalo laseh m jo ije! tolažila z lepittni ibesedaimi. Zai roko io Je držada in jo je ved'la skozii rusje. Prefco brvi a"o ie iVtedUa v samotni,. dehteči toj?. kjer se ie svetil >sredi večerne^a mraka njen krasmi idVbrec ... (Dalje.)