ABRAHAM« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Za oživitev čezmejnega gospodarskega sodelovanja VEČ POSLUHA ZA PORABJE Pogovorov na temo, kako vzpodbuditi ali zastaviti čezmejno gospodarsko sodelovanje med severovzhodno Slovenijo, zlasti Pomurjem in delom Železne županije, kjer živijo Slovenci – Porabjem, je bilo doslej kar nekaj, vendar se je skoraj vse končalo pri željah in načrtih. Pomembno je dvoje: poslovni interes potencialnih nosilcev sodelovanja in pomoč Slovenije gospodarsko manj razvitim krajem, kjer živijo Slovenci. Gospodarsko pomoč je dolžna zamejstvu nuditi Slovenija tudi na osnovi resolucije, ki jo je sprejel državni zbor v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Toda: z resolucijami je pogosto predolga pot do cilja. Bolj aktivna je Madžarska, ki zagotavlja kar veliko finančne pomoči svojim manjšinam v sosednjih državah, zlasti v Romuniji. Pomoči, vsaj v večji vsoti denarja, niso deležni prekmurski Madžari, ki imajo na voljo kredite za razvoj podjetništva s slovenske strani. Da bi bilo poslej drugače, želijo v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi državni sekretar Zorko Pelikan. Zato pobuda za pogovor na Medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti, ki so se ga s slovenske strani poleg Zorka Pelikana udeležili svetovalec za gospodarsko sodelovanje z Madžarsko Franc Pucko, iz Urada za Slovence v zamejstvu Jure Žmauc in Tadej Bojnec, iz Monoštra sta na pogovor prišla predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in generalni konzul Marko Sotlar. Državni sekretar Zorko Pelikan je ponudil v presojo dobre izkušnje z zahodne meje, kjer so v gospodarsko sodelovanje vključeni Slovenci, ki živijo v Italiji, in italijanska manjšina v Sloveniji. V Trstu uspešno deluje Evroservis, ki pripravlja projekte, s katerimi kandidirajo za denar iz evropskih strukturnih skladov oziroma iz Evropske unije. Pri uspešnih projektih – velja tudi za pomurskoporabsko sodelovanje -so pripravljene sodelovati tudi banke. S porabske strani je odprtih več možnosti, ta čas je najbolj aktualna izgradnja Termalne riviere v Monoštru. To je največja naložba v zadnjem desetletju, s katero se tudi ta obmejni del Železne županije vključuje v turistično ponudbo, ki je na južnem Gradiščanskem v Avstriji in v Prekmurju – s Termami 3000. Termalna riviera bo sprejela prve goste že konec leta, ministrski predsednik Ferenc Gyurcsány je položil temeljni kamen za zidavo hotela, namenjenega tudi kongresnemu turizmu, in načrtujejo ureditev igrišča za golf. Zelo dobro bi bilo, če bi v turističnem razvoju – pobuda je pretežno pri mestni občini – našel poslovni interes tudi slovenski turizem. Uspešen razvoj turizma bo imel razvojni vpliv v Porabju, vključno z ekološkim turizmom in turizmom na podeželju - kmečkim turizmom. Poslovne partnerje za obrate v Monoštru išče tudi General Motors. Nekaj zanimanja bi lahko pokazala pomurska kovinsko predelovalna industrija. Pomenljiva je informacija, da namerava Avstrija na avtocestno omrežje do konca leta 2008 navezati mejno točko Heiligenkreutz, zato je aktualno vprašanje, kako s sodobnejšo cesto povezati Monošter in Mursko Soboto. In kazalo bi se dogovoriti za odprtje nekaterih novih mejnih točk, ki bodo prišle do izraza, ko bosta državi v schengenskem območju. V sodelovanje se Pomurje lahko vključi z nekaterimi visokošolskimi programi: kmetijskim v Rakičanu in gostinsko-turističnim v Radencih. Prvi pogovor ni imel ambicije najti vseh možnosti sodelovanja, zato je važen dogovor, da evidentirajo partnerje z obeh strani in vzpodbudijo neposredne pogovore o navezavi poslovnih stikov. Zorko Pelikan je poudaril, da bo Urad sodeloval pri iskanju možnosti sodelovanja v duhu novega zakona, ki ureja odnose s Slovenci zunaj Slovenije, in dal pobudo, da vprašanju namenijo pozornost tudi na uradnih srečanjih slovenskih in madžarskih politikov. Razvojna vprašanja so v Sporazumu o zagotavljanju enakih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom, zato bodo na naslednji seji mešane komisije namenili več pozornosti tudi tej tematiki. Enako tudi v obmejnem regionalnem svetu – v komisiji za gospodarsko sodelovanje. Širši pogovor, poslovna konferenca o slovensko – madžarskih gospodarskih stikih, je napovedan za konec junija v Lendavi. Ernest Ružič 2 Kratek pogovor z državnim sekretarjem Zorkom Pelikanom POČASI PADAJO PREDSODKI TUDI NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM V prejšnji številki smo objavili novico, da sta se v Gradcu in Potrni pri avstrijski Radgoni s predsednikom in podpredsednico Kulturnega društva štajerskih Slovencev Člen 7 Brankom Lenartom in Suzane Weitlaner pogovarjala državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Tokrat nekaj več o obisku skozi kratek pogovor z državnim sekretarjem. Največ pozornosti so na pogovorih namenili dopolnilnemu pouku slovenskega jezika v osnovnih šolah kot neke vrste nadomestni obliki narodnostnega pouka na avstrijskem Štajerskem. V tem šolskem letu obiskuje dopolnilni pouk slovenskega jezika okoli 200 učencev, na osnovni šoli v Arnfelsu/Arnežu blizu 100 – po zaslugi prizadevnega učitelja Ernsta Körblerja, ki je izkušnje predstavil tudi na pogovoru v Potrni, enako kot srednješolska profesorica Norma Bale, ki je deset let poučevala na osnovnih in srednjih šolah v avstrijski Radgoni in okolici. »Mislim, da se morajo predvsem mladi učiti slovenski jezik, ki je s članstvom Slovenije postal eden od uradnih jezikov v Evropski uniji. Postopoma izginjajo tudi stari predsodki, ki so bili dolgo ovira, da starši otrok niso učili slovenščine. Zdaj je lepa priložnost, da se v tem prostoru razširi učenje slovenskega jezika in pozneje morda učenje v slovenskem jeziku,« ocenjuje razmere Zorko Pelikan. Na vprašanje o položaju štajerskih Slovencev odgovarja: »Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ves čas spremljamo položaj štajerskih Slovencev, in reči moram, da so se razmere v zadnjih letih precej izboljšale. Imajo člana v je veliko priznanje za slovensko skupnost na Štajerskem. Mislim, da smo na dobri poti, da se razmere še izboljšajo, vendar je potrebno biti vztrajen, zahteve glasno povedati in iskati možnosti, kje in kako jih uveljaviti.« sosvetu za slovensko na rodnostno skupnost pri zveznem kanclerju, kar Slovenijo bo v kratkem obiskal lani izvoljeni deželni glavar avstrijske Štajerske Franz Voves. »Pobude, ki smo jih slišali v Potrni, bomo poizkušali prenesti deželnemu glavarju. Prepričan sem, da so srečanja in pogovori z voditelji regij in dežel, kjer živi slovenska skupnost, zelo pomembni. Gre za redno srečevanje s sosedi, gre sočasno za opozarjanje na prisotnost slovenske skupnosti, ki ima važno vlogo pri krepitvi sodelovanja z obmejnimi regijami v Sloveniji,« je sklenil kratek pogovor državni sekretar Zorko Pelikan, ki je tako obiskal vse zamejske slovenske organizacije v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, nekatere tudi večkrat. eR NAGRADNI NATEČAJ Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje in nagrajevanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitve zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana s pripisom »ZA NAGRADNI NATEČAJ« pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora, kratko mnenje oziroma priporočilo slovenske organizacije ali društva v zamejstvu in po svetu (ki je ustrezno glede na tematiko dela) za kandidaturo na nagradnem natečaju ter kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 18. novembra 2006, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca marca 2007. Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma spomladi leta 2007. Dodatne informacije na tel. 00386 1 430 28 11 (vsak delavnik med 9. in 15. uro). 3 KOZJANSKI REGIJSKI PARK Kozjanski regijski park delüvle že od 1980. leta. Inda se je imenüvo Spominski park Trebče zavolo toga, ka se je tam narodila mati bivšoga predsednika indašnje centri pranger tö – sramotilni steber, pri šterom so sramotili tiste lidi, šteri so na senji kaj vkradnili, ali se norčüvali pa eške vse fele tistoga, ka nej veljalo za lepo vedenje. Koz-V Kozjen pa leži mlin, šteroga so obnovili, pa iz njega napravili muzej. Mlin se imenüvle Kroflov mlin, šteroga v red jemlje Muzejsko drüštvo Kozje pod vodstvom znanoga slav»pri Špenglerju« (bádogos), to zaznamüvle obrt, štero so meli pri hiži. Najbole zanimivo pri toj moškoj obrti pa je tou, ka sta najboukšivi špenglerci postali čerki Mina in ne-V Kozjem pa majo folklorno skupino Kozje tö, štera pleše že od lejta 1982. Najbole so ponosni na kozjanske, njuve plese, poseben ples je s tremi pari okouli stolecov. Napravili Jugoslavije, trno poznanoga Josipa Broza Tita. Leži čista ob granici s Hrvaškov, ob Kumrovci, gde se je narodo Tito. Stari lidje gvüšno znate, o kom gučim. Center toga parka je v malom trgi, to neje varaš, to neje vesnica. Rejč trg zaznamüvle, ka so inda svejta tü meli trške pravice, pravice do senja, vsakšo srejdo, iz toga imenje vesnice -Podsreda. Zavolo toga, stoji v Kroflov mlin janski park pa nema samo indašnje kulturne erbije, znani je po naravnoj erbiji tö. Piljštanj je tö stari trg, eno najbole starih naselij na Kozjanskom, prav tak stoji v naselji pranger, nabole znani pa so Piljšančani po pridelovanji drnul, rdečij plodov rumenoga drena. Zavolo drnulj Piljštančanom gučijo Drnuljčani tö, o tom sadeži pa majo svojo himno tö. skoga etnologa pa učitela na fakulteti dr. Slavka Kremenška. Razstavo o domanjom ižinom menji so postavili na podi, na gümni. Tam se navčimo, što so bili pavri in verti toga posestva. Mlin pa žaga, šteriva gnes den nega več, sta bila inda svejta povezaniva z gradom nad mlinom. Najprle je meo mlin bautaš, 1874 pa je mlin küpo klepar Feltrin. Domanje ižino imenje je postalo Sramotilni steber ali pranger v Podsredi čakinja Marjana. V gospodarskom objekti pouleg hiže leko vidimo kleparsko delavnico, napravleno po starom. Notri so šker pa vse fele plejnate posode, štero so delali špindlari in jo odavali po senjaj. Zadja lastnica v hiži je mrla 1996 lejta, stara 93 lejt. Po njenoj smrti so napravili iz hiže muzej, vön vidi tak kak bi ženska eške gnes živejla v hiži. so praznično kozjansko nošo. Liki plešejo pa plese ostaloga dela Slovenije tö. Kozjansko je en sam lejpi muzej naravne in kulturne erbije in gda te se odločili, ka te šli ta, te mejli en den premalo. Za Kozjansko si vzemite najmenje dva dni, tam točijo dobro vino tö. Jelka Pšajd Foto: Kozjanski regijski park V lejpi časaj živimo. V trno lejpi časaj živimo. V najbole lejpi časaj živimo. Ge sam gvüšen v tou. Pa vam vöovadim, zakoj. Tak te vi tö gvüšni v tou, ka živimo v najlepši pa najboukši časaj. Demo lepou po redej! V gnes že mrtvom socializmi so nas prejdnji včili, kak trbej delati, pa li samo delati, ka de nam vsem boukše šlou. Delati trbej iz lübezni do dela. Pa pri tom deli nej trbej gledati, kelko steri prislüži. Nej, na kaj takšoga, kak so pejnezi, sploj nej trbej gledati! Najbole trbej pri svojom deli broditi, kak de nam vsem vküper boukše šlau. Če nej gnesden pa našim mlajšom tam nin, gde vsikši den sije sunce pravice pa poštenja. Depa nejsmo se včakali toga sunca pa so se ga nej včakali naši mlajši pa od nji mlajši ga tö nigdar nedo vidli. Na, edno sunce je vseeno posijalo. Tou je bilou sunce bogatije, ka je razlijalo svojo sveklino na tiste najbole prejdnje, steri so nam malali tisto dalešnjo sunce. Uni so svojoga nej namalali, uni so si ga naprajli za istino! Mi pa smo tadale delali v vüpanji, ka kejp grata živi pa istinski. Na, na konci smo gor prišli, kakšo zamanjsko delo je tou bilou. Po tistom, gda smo več nej vörvali v kejpe, smo se začnili včiti demokracije. Tak smo socializem vömenili za kapitalizem. Depa v tej nouvi časaj tö trbej delati. Vej pa brezi dela nega jela, pravi že trno staro včenje. Zdaj se moram na toum mesti znouva dola staviti pa broditi od toga dela tadale. Zato, ka tak vövidi, ka vse menje delamo za sebe, pa vsebole se z delom vmarjamo za druge. Ranč tak je kak indasvejta za socializma. Vse več delamo, vse menje mamo, pa vsebole sunce bogatije sije na tiste druge, ka ravnajo té naš žitek. Zdaj prej vküper gor zdigavlemo nouvo Evropo, v steroj de se … Čakajte, pa nejsmo tou že nin čüli? Nej tou mogouče nikši takši guč, ka ednim mala kejpe, drugi pa živijo ranč takši kejp najbole za istino? Boug moj, vej pa tou znamenüje, ka je naše delo znauva zamanjsko! Na, nej zamanjsko za tiste, ka si s tejm našim delom punijo žepke! Tak, vidite, se kroug vrti tadale. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, si od toga brodi vcejlak po svoje. Eto je skur strpetala zavolo gučov od dela. -Nega zamanjskoga dela, je raščala kak kakši sodački general. Delo je tisto, ka človeka dela ovakšnoga od živali! Delo je tisto, ka ga gor drži! Z delom človek gračüvle iz dneva v den boukši! Delo vökleše človeka v vse boukšoga človeka! Delo davle človeki pravico do žitka. Poslüšo sam jo. Vse bole pa sam jo poslüšo, vsebole se mi je vidlo, ka se njoj pod nousom delajo takše male badjüsi, pa sam skur rokou gore zdigno pred sebe pa salutejrivo: - Jawohl, mein General! Miki Porabje, 15. junija 2006 4 »BREZI PLESA BI BILAU ŽE TEŽKO« Predsedstvo Slovenske zveze je letos dva mladiva Slovenca v Porabji odebralo za odlikovanje »Za Porabje«. Tau priznanje je Slovenska zveza ustvaurila že 1994. leta, stero je vsevküper že 26 aktivistov leko prejk vzelo za tau, ka več lejt pomaga s svojim delom gora držati slovenstvo na Vogrskom. Na 15. Porabskom dnevi je priznanje »Za Porabje« leko prejk vzeo od predsednika Zveze Jožeta Hirnöka vodja folklorne skupine Zveze Slovencev na Gorejnjom Seniki, Andraž Sukič. S tejm vred se je leko čülo od avtorice toga članka, kak sekretarke Zveze, ka je včinijo za Slovence v svoji 37 lejtaj mladi Gorejnjiseničar, steri se preveč veže pa trno rad ma svojo rojstno ves. »Andraž Sukič je že v svoji mlašeči lejtaj začno plesati gorejnjeseničke plese v šauli, gde ga je prve stopaje navčila lerenca Margita Mayer. Gda je vözopodo šaulo, je z drügimi mladimi vred vküper stano pa ustvauro mlado folklorno skupino v svoji rojstni vesi. Skupina je lanjsko leto svetila 20. jubilej svojga dela. Andraž je skaus gvüšen plesalec, na njega furt leko računajo tak mentorji kak plesalci pa delavci Zveze. Neprestanoma pomaga spravlati nauve plesalce. Andraž ranč tašno velko brigo ma od začetka mau za muzikante zatau, naj domanji plesalci na živo muziko leko plešejo. Od leta 2000 je pa prejkvzeo skupino od Lujzeka Hanžeka, steroga so ranč oni prosili za vodjo 85. leta. Dosta se tröjdi na tejm tü, naj tisti plesalci tü nazaj pridejo, steri so z njim vred začnili ali gdasvejta že plesali. Dobro vidi pa pozna, ka je kulturno skupino dosta ležejše gora držati, kak pa ustvauriti, vej pa na tejm dela že prejk dvajsti lejt. Z Andražom delati je posebno veselge, je prijazen, drži svojo rejč pa vsakšoma dá poštenjé. Slovenska zveza pa sama ves tü leko računata na njega pa cejlo folkloro, če trbej, so furt kreda pomagati. Seničko plesno kulturo nosi na srcej. Briga se zatau, naj mlada generacija tü prejk vzeme, tadale pela, gora drži slovenske pesmi pa plese. On se je obrno na Slovensko zvezo predlani, naj mali šaularge tü leko majo svojo folklorno skupino. S tejm smo dobili dobro mlašečo folklorno skupino. Ka je Andraž skrbeči Slovenec, ka slovenstvo nosi na srcej, je erbo od starišov. Držina Sukič na Gorejnjom Seniki je rejdka pelda zatau, ka vsi trgé sinovi plešejo s svojimi živlenjskimi pari vred pa njivi mlajši tü. Želimo si v Porabji dosta tašni držin pa mladi Slovencov, kak je Andraž Sukič.« • Si rejsan erbo od starišov tau radost do plesanja? »Ja, tau sam erbo od materé, una je tö rada plesala, odla na veselice, gda je mlada bila. Ge sam v tauj generaciji gor zraso, gda so v krčmaj po veselicaj ške valček pa polko plesali.« • Se ti spaumniš, ka ti je dalo volo za plesanje že v mlašeči lejtaj? Peldo ste nej meli pred seov? Ka te je zgrabilo za plesanje stari indašnji plesov? »Gda sam odo v vrtec, že sam té biu petkrat drüžban pa sam se valček pa polko že té navčo. Gda sam odo v štrti klas, té je začnila lerenca Margita Mayer vküper spravlati malo folklorno skupino. No, na drügo leto smo že leko šli v folklorni tabor v Preddvor, gde smo se keden dni včili plesati slovenske plese. Najbola sam pa daubo volo od same lerence Margite Mayer, stero do gnes poštüvamo folkloristi, ka nam je una pokazala pravo paut do plesov.« • En par lejt je od tistogamau odišlo, gnes že tvoj sin odi v štrti klas pa veselo pleše na tvojo idejo ustvaurjeni mlašeči folklori. Odi v glasbeno šaulo, celau lepau vej igrati že na harmoniki. Ka čakaš od njega? »Ja, ge velko vüpanje mam, samo ne vejm, če bau kaj s toga. Vidim, ka maloga Benjamina celau briga, celau rad igra s fudami pa na sintesajzeri. Ka plešejo na šauli, tisto un doma že ta zaigra. Un dobre vüje ma, dober poslüh, ka je erbo bole od svoje materé. Spejva tü rad pa me dé tö. Ge vüpam, ka de gnauk un leko sprvajo seničke plesalce.« • Ka znamanöjajo zaté sloven-ski plesi, posebej pa porabski? „Vse! Če leko deš na oder, si zdrav, dobre volé! Če maš živo muzi ko, dobre plesalce pa še svoje mlajše na odri! Lepau je! Brezi plesa bi že težko bilau!” Klara Fodor Porabje, 15. junija 2006 5 DO BRATISLAVE PA NAZAJ Z DVÖMI BUSI Predsedstvo Slovenske zveze se je lani tak odlaučilo, ka dobijo kulturne skupine za celoletno delo za dar enodnevni izlet (kirándulás), steroga jim organizira pa plača Zveza. Lani so bili na izleti člani skupin iz števa novskoga tala, letos pa s seničkoga tala. Članom seničke folklore pa pevskoga zbora so se pridrüžili eške člani komornoga zbora iz Monoštra. Za cilj svoje pauti so si vöodebrali Bratislavo (Pozsony). Paut ji je vodila prejk po Avstriji, gde so se stavili v Eisenstadti (Kismarton) pa si poglednili dvorec Eszterházy. Dapa dogodivščine (kalandok) so se začnile malo prva. Kuman so se kakšno vöro pelali po Avstriji, so podje, steri so sejdli v zadnjom tali busa, vpamet vzeli, ka nika rogače pa smrdi. Gda je šofer pogledno, je vido, ka se ma je karburator nika pobonto. Nika, telko de ešče vödržo, ka pridejo do Eisenstadta, vej ga on tam popravi. Dočas si je skupina poglednila varaš, je šofer popravlo autobus. Dapa samo na pau se ma je zošikalo, tak ka je mogo telefonirati domau, naj pošlejo za skupino drugi bus. Ka nej bi dosta časa zgibili, so se zatok steli pomali pelati prauti Bratislavi. Dapa samo steli. Vejpa ram-pa na parkirnom placi se je nikak nej stejla odprejti. »Gvüšno so nej dobro karto küpili,« so pravli eni. Gda je prišla vodnica (idegenvezető), je tö poglednila, probala, pá nej šlau. »Trbej nauvo karto küpiti, ka so gvüšno premalo plačali,« so veleli drugi. Tak je bilau, nauva karta se je küpila, dapa tau so tö zaman tiskali v automat, nej pa nej se je rampa odprla. Te se je skupina že smilila austrijskim šoferom pa so prišli pomagat. Oni so tö sprobavali, dapa nej pa nej… Eške gnauk so karto küpili, zdaj je že več koštala, dapa ta je tö nej odpirala rampo. Na konci je avstrijski šofer po telefoni zvau nekakoga, steri dela pri tej firmi. Prišla je ena ženska, probala s karto, njej se tö nej zošikalo. Te pa vzela klüč pa je rampo s klüčom odprla. Pejnez je nej nazaj dala, ka prej nej mejla pri sebi… Tak so nej samo čas zgibili, liki so za parkiranje trikratno cejno plačali. Nej dugo potistim, ka so mejo med Austrijo pa Slovaško prejkstaupili, se je že vido grad, steri se zdiga nad Bratislavo, stera ma kauli 800 gezero lidi. Varaš, steri je skupino počako z mrazom pa dežjom, se razpro stira ob Duni, prejk stere vodi več mostov. Najbole zanimivi med njimi je tisti, steroga so v 70. lejtaj planirali pa zidali Madžari. Tak vögleda, kak če bi viso v lufti, ka samo na enoj strani ma steber. Najlepši tau varaša je staro mestno djedro, gde so iže lepau obnovlene. Skupina si je poglednila dvej cerkve, frančiškansko pa tisto, gde so gnauksvejta kronali madžarske krale pa kralice. V nekdanjoj püšpekovoj palači (ranč takšna je kak sombotelska, samo menkša, ka go je planiro isti človek) so si poglednili razstavo gobleinov, stere so 17. stoletji naredli v Angliji. Na njij je zgodba iz grške mitologije »Hero in Leander«. Ogled varaša je malo mautilo, ka se je vodnica trno bojala, ka bi po istini ona nej smejla voditi po Bratislavi. Od tistoga mau, ka so ene vogrske školnike steli zaprejti v tom varaši, ka so svojim dijakom tomačili, ka vidijo, se vodniki bojijo. Dapa kakoli si gorprosijo, po vekšom tali Europe je tak, ka smej skupine voditi samo tisti, steri ma vižgo pa dovoljenje od tistoga rosaga. Tak je vodnica večkrat prosila skupino, naj se pogučavajo slovenski. Na autobusi je tak leko čüla, ka se med sebov največkrat slovenski pogučavajo pa spejvajo. Spejvanja je domau po pauti tö nej sfalilo, vej pa če so nej zandoleli z glasom, te je fudaš Matej naprej vzejo harmoniko. Pa ka bi nej pozabila. Gda je skupina nazaj prišla iz staroga tala varaša, sta go že čakala dva autobusa. Pa vejte, gde sta parkirala? Nej daleč od Prešernove ulice. M. Sukič Foto: Attila Gyeček 6 DRUŠTVO »OLDTEIMER ABRAHAM« Sto je bijo na porabskom dnevi v Andovci, tisti si je zadvečerek leko pogledno stare traktore, s šterimi se je društvo ljubiteljev starodobne tehnike »Oldteimer Abraham« pripelalo. Tau so taši traktorji, štere več gnesden nej, dapa gnauksvejta so je nücali na kmetiji. Istino, ka so stari traktorji, dapa tak so lopau vöpofarbani, kak če bi zdaj vö iz fabrike prišli, gde so je delali. Gda so v Andovci stanili, lüstvo je kauli njij stanilo pa so je vejn ešče bola poglednili, kak če bi najnovejši traktorge bili. Od društva pa malo od te stari traktorov sam spitavo tajnika drüštva Aleksandra Bencika iz Gornji Petrovec. • Gda pa zakaj je nastalo tau drüštvo? »Mi smo sprvoga vsi bili člani soboškoga oldtaimer društva s sedežom v Rakičani. Samo smo nej bili zadovolni in na pobudo Abraham Dragona, predsednika društva, smo ustanovili svojo društvo s sedežem v Peskovcaj. Tau je bilau leta 2004. Te smo meli pettresti članov, zdaj nas je pa že osemdesetosem članov, pa več kak štirideset stari traktorov mamo.« • Mate taše člane tö, šteri nejmajo traktora? »Tak so tö leko člani, brez traktora, zato ka smo šli v širši krog, nej samo za traktore.« • S čim se ukvarja društvo? »Na prireditve odimo. Začeli smo organizirati mednarodno srečanje oldtaimerov, kama iz več rosagov pridejo. Večinoma pa smo za tou, ka ohranimo tau staro tehniko, od traktorov do vsefele kmetijske (pavarske) tehnike. Naj naši znanci tüdi vidijo, kak je nikda bilau, nej? Škoda, ka je že dosta te kulture uničeno. Zdaj že vidimo, ka smo dosta taši stvari tazlüčali, namesto ka bi ohranili.« • Ka je lejpo v tejm? »Ge sam sprvoga tüdi brez vozila bijo. Lani sam za Abrahama daubo od familije traktor. Te, gda ti nika takšoga maš, te že čütiš, ka te nika pri srci vleče, pa že gledaš tau z drugimi očami. Že komaj čakaš, gda leko spet v traktor sedeš pa se malo pelaš. Tau name veseli.« • Zdaj ešče leko taše stare traktore küpi? »Zdaj že težko. Pa če dobiš, te je ešče ogromno dela na njim do čas se tau restaurira pa tak vöna pravi, kak je gnauksvejta vögledo. Zato je tau precej draga stvar, ka tau mora biti vse originalno. Leko tau tak računamo, ka na 4-5 gezero eurov gorpride eden traktor, ka ga küpiš za petstau euronov.« • Kelko lejt je star najstarejši traktor? »Najstarejši traktor je devettresti lejtnik Deutz, ka ga ma naš predsednik. Pred lejti je tej traktorov dosta bilau, dapa zdaj se že težko dobi. Tej stari traktorge morajo meti več kak 25 lejt starosti, mlajši ne smejo biti, zato ka te so ešče nej oldtaimerge.« • Vido sam v Andovci, ka mate enoga John Deera tö. »Eden ga ma iz šestdesetsedmoga leta. Tau je eden ameriški traktor.« • Tau znate, ka te ameriški traktor, John Deer, je od ednoga madžarskoga človeka daubo ime? On se je piso Deer János. Vöodišo v Ameriko pa ga je on razvijo. Tak je daubo tau ime John Deer. »Nej sam znau, dapa zdaj mo že vedo.« • K oldteimerom se še dobijo rezervni deli? »Dobijo se še k tej traktorom originalni deli v Austriji. Samo je naraučiti trbej, pa so precej dragi.« • Kelko kilomejtrov ste šli s tejmi traktorji najbola daleč? »Ka smo šli največ, tau je vejn 40 kilometrov. Zdaj pripravlamo eno vseslovensko paut s traktorji. Od Hodoša do Simonovoga zaliva na maurdji. Tau de vse vküp več kak tristau kilometrov. Tak planeramo, ka edno pet dni dojpridemo. Na den osemdeset kilometrov škemo naprajti, če se posreči.« • Nej se bojati, ka so tau stari traktorji pa med potjauv dolastanejo? »Tau se ma zgoditi, zato bomo imeli s seuv vlečno slüžbo tö, če bi se kaj zgaudilo. Akcija je tak, ka bi iz cejle Slovenije prišli sé na Hodoš, pa bi se te vküp pelali prejk po cejli državi.« • Pa nazaj? »Nazaj bi že s cugom pelali traktore.« • Večinoma so tej traktorji brez kabine, ka te delali, če de dež? »Te mo v oštariji stali pa mo se kartali, gda stane, te pa demo tadala.« • Dosta je tisti, šteri se glasijo za člane v društvo? »Člani so precej zadovolni, pelamo kak trbej. Dosta je tisti, šteri se glasijo, dapa tak smo se zmenili, ka tak do stau članov mo meli, veča pa nej. Zato, ka če je več, tisto je že preveč.« • Kelkokrat se na leto srečate? »Mi na leto kakšni petnajset srečanj mamo.« • Od kec ma društvo denar? »Edino iz članarine, ka je za osebo tri tisoč tolarov na leto. Dru »Nej, tej traktorji ocenjevanje majo. Tam tau poglednejo, če je traktor originalen. Vse mora go, ka na prireditvi prislužimo, pa če kaj občina nakaže. Ovak se pa mi financeramo glavno sami. Vsakši sebe, če deš na srečanje, te iz svoje žepke plačaš.« • Tej veteran traktorji majo kakšni izpit, ka ga morajo naprajti? štimati, tak kak je iz fabrike vöprišo. V Ljubljani je ta komisija, štera ocenüje, kak je traktor restauriran. Še farba mora originalna biti. Gestejo traktorji, šteri so restaurirani, pa tisti, šteri nej, od tauga se komisija odlauči.« K. Holec STAU PRAUŠKAROV V soboto, pred risauskimi svetki, je prišlo v Somboteu stau prauškarov iz Slovenije, z varaša Velenje. V tom varaši tö majo cerkev svetoga Martina, zatok so prišli pogledat, gde se je sveti Martin naraudo. V Velenji so bili lani na prauški sombotelski Sloven-ci, pa so se spadašivali s cerkveni pevski zborom tiste cerkve svetoga Martina. Na pozvanje sombotelski Slovencov pa je nej prišo samo cerkveni pevski zbor s plebanošom gospaudom Marijanom Kukom, liki vsevküper stau lüdi iz njine fare. Vrejmen, na žalost, nej najbaugše bilau, ka je dež üšo. De pa tau je prauškare nej mautilo. Od cerkve svetoga Martina so pejški šli pogledat püšpekovo cerkev. Po tistom pa nazaj k svetomi Martini. Tü so je že čakali člani sombotelsko ga slovenskoga drüštva, pa so ž njimi vküper bili pri slovenskoj svetoj meši. Pri meši je slovenski cerkveni pevski zbor lepau spejvo. Po meši pa so se sombotelski Slovenci leko pogučavali s prauškari, pa je pogostili, malo nazajzoslüžili tisto, ka so uni lani dobili v Velenji. Obed so meli v restavraciji Pannónia, po tistom pa so šli v Porabje. Velenje je 25 kilomejtarov od Celja. Zatok so od aprila mau pri nauvi püšpekiji v Celji. Papa Benedikt XVI. je letos na vüzenek ustanovo tri nauve püšpekije v Sloveniji: v Celji, v Novom mesti in v Murskoj Soboti. V Maribori je zdaj nadškofija (érsekség). Püšpek soboške püšpekije je grato dr. Marijan Turnšek, šteri se je naraudo v Celji, štiri lejta pa je biu kaplan v Velenji. Nauvo püšpekijo pa nauvoga püšpeka do posvečüvali v Murskoj Soboti 25. juniuša. Varaš Velenje je na Madžarskom najbole poznajo po fabriki Gorenje, gde delajo hladilnike, lade, špajete pa vse takše mašine, ka v künji nücamo. -mkm- Porabje, 15. junija 2006 7 MLAŠEČA LEJTA SLAVNOSTNA PODELITEV SOUSEDOVOGA PEPIJA SPRIČEVAL V BUDIMPEŠTI Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig- Verjetno ni večjega priznanja sta prva, ki sta opravila ta dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. VELKO DELO Vözraščeni lidge vsigdar kaj delajo. Ali odijo v slüžbo, si kak ovak slüžijo krüj vsakdanešnji ali pa kaj delajo doma. Nut ali pa kouli rama ali tam, gde so doma gé. Od nji mlajši eške nemajo kakše velke brige za delo. Bole se eške špilajo pa naganjajo koulivrat. Na, sousedov Pepi toga ne dela. Un je gé vözraščeni pojep. Bar tak un sebe vidi, zato se njemi ne šika lejtati koulivrat, kak tou delajo podje pa dekličke, ka so starejši gé od njega. Ja, sousedov Pepi se tak za velkoga drži, ka se ne sme pa ne more špilati z mlajšimi, čiglij eške ranč ne odi v šoulo. Ednoga dneva so pri njem doma prišli delat malari. Od Pepija mama si je zbrodila, ka trbej künjo vcejlak na nouvo vöpofarbati. Pa po tistom eške vse druge sobe. Pa po tistom cejli ram. Od znoutraj, nej venej. Vsikši, ka kaj malo pozna malarsko delo, vej, kak je tou. Farba je pošprickana na najbole nejmogouči mestaj. Človek se pita, kak je sploj prišla ta nut. Kakoli, gda malari odidejo, trbej za njimi spucati, ka se vse sija do čistoče. Pa je ranč tak bilou pri Pepijovi doma tö. Depa mama pa ata sta pucala, sosedov Pepi pa je modrüvo kak kakši trno mouder filozov. -Malari so čüdni lidge. Stene vcejla k čiste pa lejpe naredijo. Po drugoj strani pa ti zgrdijo vse drugo. Čüdno, nej! Nika naredijo lejpo, drugo pa trno grdo, trno lagvo. Modrüvo pa filozofejro je eške vse kaj drugo tö. Njegva mama pa ata pa sta škrabala farbo s poda, z glažojne pa s špajeta. Sousedov Pepi pa je nej pa nej škeu enjati s svojim filozofskim gučom. Zato je ata mogo malo zrugatati. -Dojde mi toga tvojga lobotanja, - si je vövtegno trda pleča. -Idi se tavö špilat s svojimi padaši, pa nama mer njaj. Na, zdaj se je sousedovomi Pepiji kuman oprlo. -Pa ka si vüva brodita, - si je ranč nej sapo vzeu, že je gučo tadale. - Vej sam pa ge nej takši mali pojbič, ka bi se špilo z nikšnimi mlajšimi, ka eške ranč ne vejo, kak človek na svejt pride. Ge sam že takši vözraščeni, ka se leko zgučavlem samo z vekšimi lidami. Pa se tak ravnam kak uni, - si je na kraji dun zdeno. Njegva mama pa, kak če bi ranč na tou čakala. -Na, če si takši vözraščeni, pa se dela primi, - njemi je naraji tumačila. - Mi domanji vözraščeni gnes delamo za malari, pa bi se zato leko kcuj postavo k meni pa k ati. Na, na tom mesti se je Pepiji rejč vcejlak dola stavila. Nika je obračo glavou es pa ta. Po tistom je začno nika kašlati. Pa brž za tejm ga je začnilo nika srbeti za šinjekom. Po škrabanji je venej gratalo nika trno zanimivo. Pepi je tam nin do večera nej biu vözraščeni pojep, brž po tistom, kak sta mama pa ata cejli ram vred vzela, je tak nagnouk znouva grato vözraščeni sousedov Pepi pa pri večerdji modrüvo od toga, kak si -Boug moj, skur bi pozabo, ka sam obečo našomi sousedi Petri, - si je na glas zbrodo. za profesorja, kot dober uspeh »izpit«, ki je po uvedbi dvosto dijakov in veselje uči in dosežek njegovih dijakov. penjske mature postal težji. Po telja. Vsak rezultat »terja« Lani me je zelo razveselil doben je maturitetnemu izpitu nagrado in priznanje. Slav nostna podelitev spričeval in nagrad je letos bila na gimnaziji Móricz Zsigmond v Budimpešti, kamor smo se z Eriko in Gaborjem odpeljali 29. maja. Prireditve se je ude ležilo več kot 100 dijakov s številnih koncev Madžarske, ki so na državnem tekmova nju iz različnih predmetov dosegli najvišja mesta. Po slavnostnem govoru ravna teljice gimnazije in drugih znanih oseb je dijake nago- Ladislav Pinter, ki se je na dr na višji ravni, edina razlika je v voril madžarski minister za žavnem izpitu iz slovenščine tem, da ni slušnega razumeva šolstvo Bálint Magyar. Nato med osnovnošolci uvrstil na nja besedil, kar je seveda lažje je vsakemu segel v roko, če prvo mesto. Letos sta dijaka za dijake. Tudi prizna se kot stital in podelil spričevala. Ta 12. b razreda Erika Dončec in Gabor Holec dosegla od ličen rezultat na državnem tekmovanju iz slovenščine med srednješolci. Posebej se je posrečil ustni del izpita, Gabor je dosegel 98 točk, Erika pa 79 od 100. Vsako tekmovanje po meni izziv ne samo za dijaka, ampak tudi za učitelja, saj se je treba temeljito pripraviti. Kako sta se pripravljala Erika in Gabor, ste že lahko prebra li v njunem članku. Če pa še niste, lahko vnovič vzamete v matura na višji ravni in s tem bodo marsikateremu lep in roke Porabje in ga najdete na se pridobijo tako zaželene in nepozaben spomin ter do predzadnji strani 20. številke. velikokrat nujne za nadaljnji kaz za marljivo delo. Oba sta vredna pohvale. Bila študij točke. Zato lahko razu- Elena Savelieva Prispodobe o živalih SVINJA Če svinja kaj velja, je debela in okrogla. Debeli naporno. Če kdo s čim grdo ravna, dela kot in okrogli so lahko tudi ljudje in tedaj jih radi svinja z mehom. Kdor je sebičen, je sam zase primerjamo s svinjo, še zlasti, če so nam zopr-kot prase. Prasec je pokvarjen, grd človek, ni. Tako z veseljem povemo, da je sorodnik, ki prašička pa prostaško, ničvredno ženšče. Praga nikoli nismo marali, debel kot svinja ali šiček je glinast hranilnik, zato lahko spravimo kot prašič, kar je isto. Ker debelost ponavadi denar tudi v prašička. Kdor svinjá, vse umapovezujemo z lenobo, rečemo tudi: len kot že. Svinjá tudi vsakdo, ki se grdo obnaša ali, z prase. Pujsi seveda niso nič krivi, če jih dan-drugimi besedami, počne svinjarije. Kdor se današnji zapiramo v svinjake, namesto da bi prostaško izraža, govori svinjarije. Najpo- je svinjsko. Svinjsko je lahko tudi vreme ali trbej delo čedno pa ekonomično vöstalati. Miki Roš Porabje, 15. junija 2006 gozdovih. Res pa je, da se radi valjajo v blatu, jih, kot svojčas, pasli v bukovih ali hrastovih membneje je, da ne biserov: lepe reči delimo samo s delo in v tem primeru je oboje slabo, hudo ali Klarisa Jovanović zato za vse, kar je umazano, rečemo tudi, da tistimi, ki jih znajo ceniti. PETEK, 16.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD BRDO PRI KRANJU, 10.40 MATI IN HČI, DOK. ODD., 11.25 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 16.06.1991, 13.35 DUHOVNI UTRIP, 13.50 DOSJE, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS. NAN., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽABA IN ŠTORKLJA, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZLATO CARJEV, NEMŠ. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 ALPSKI VEČER, 2. DEL, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.20 ZLATO CARJEV, PON., 2.10 ALPSKI VEČER, PON., 3.30 INFOKANAL PETEK, 16.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.30 SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 14.30 ZABAVNI INFOKANAL, 15.10 ŽANDAR SE POROČI, FRANC. FILM, 16.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 17.20 ŽOGARIJA, 17.50 OBZORJA DUHA, 18.25 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 SKRIVNOST WYVERNA, ANG. NAD., 20.10 ROKOMET (M), AVSTRIJA -SLOVENIJA, 21.45 PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 22.15 CITY FOLK, 22.45 SALEM’S LOT, AM. FILM, 1.40 DOGODEK V LARAMIEJU, AM. FILM, 3.20 INFOKANAL SOBOTA, 17.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 17.06.1991, 13.30 PRVI IN DRUGI, 13.55 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 14.45 DRUŽINA VELIKEGA FORMATA, NEMŠ. FILM, 16.20 PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SE ZGODI -6. EPIZODA: GENERALKA, 20.3 OPERACIJA 2-1-13-62, DOK. ODD., 21.30 ROJSTVO NARODA, SLOV. KRATKI IGRANI FILM, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 BABUŠKE, BELG. NAD., 23.30 HUDODELCI, SLOV. FILM, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -PON., 1.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.00 ČEZ PLANKE: TANZANIJA, 3.05 INFOKANAL SOBOTA, 17.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.50 SKOZI ČAS, 12.00 SLOVENCI V ITALIJI, 12.30 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA -BARCELONA, DOK. SER., 13.00 ROKOMET(M), AVSTRIJA -SLOVENIJA, 14.30 STUDIO SP V NOGOMETU, 14.50 SP NOGOMETU, PORTUGALSKA -IRAN, 16.50 STUDIO SP V NOGOMETU, 17.50 SP V NOGOMETU, ČEŠKA -GANA, 19.50 STUDIO SP V NOGOMETU, 20.50 SP V NOGOMETU, ITALIJA -ZDA, 22.50 STUDIO SP V NOGOMETU, 23.20 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE MI2, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL NEDELJA, 18.06.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠ. DOK. SER., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 37. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, PRENOS IZ ŠENTVIDA PRI STIČNI, 14.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 18.06.1991, 15.00 ALPSKI VEČER, 16.15 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 17.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV, 21.35 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.30 POROČILA, VREME, 22.45 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 18.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 15.00 ČEZ PLANKE: TANZANIJA, 16.00 ALIBI, ANG. DRAMA, 18.00 OTVORITEV ČIPKARSKEGA FESTIVALA, 19.00 KOŠARKA NBA ACTION, 20.00 LJUDJE PTICE, AM. DOK. ODD., 20.50 MOZARTOVO LETO, 21.20 VIOLINSKA SONATA V A-DURU, K. 305 - GIL & ORLI SHAHAM, 21.40 DOKAZ, IRSKA NAD., 22.30 MOTOKROS: GP SLOVENIJE, 23.00 KOLESARSKA DIRKA FRANJA, 23.20 PARAOLIMPIJSKI DAN ŠPORTNIKOV INVALIDOV, 23.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.06.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 37. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, 12.15 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -ISTO LE MAKO DRUGAČE, NAN., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 19.06.1991, 13.45 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 14.10 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, NAN., 16.15 BINE: MORJE, LUTK. NAN., 16.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: SPRIČEVALO, 16.40 BISERGORA: KJE SEM DOMA, LUTK.NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE JANEZOM JANŠO, 20.55 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OPUS, 23.20 DOKTOR ŽIVAGO, ANG. NAD., 1.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.35 ROJENI V DIVJINI, PON., 3.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.20 TURISTIKA, 12.45 MOZARTOVO LETO, 12.45 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 13.15 VIOLINSKA SONATA V A-DURU, K. 305 -GIL & ORLI SHAHAM, 13.35 PTIČJE LJUDSTVO, AM. DOK., 14.30 SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 23.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.45 VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV, POSNETEK IZ DRŽAVNEGA ZBORA, 3.50 INFOKANAL TOREK, 20.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SOŽITJA, 11.35 ALPSKI VEČER, 2. DEL, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 20.06.1991, 13.45 POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE JANEZOM JANŠO, PON., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 16.1 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 BIOTOPI: ČRNA ČLOVEŠKA RIBICA, 18.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: PREDJAMSKI GRAD, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POGOVOR Z OPOZICIJO, 21.00 STUDIA SLOVENICA, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 AMERIŠKI PRIJATELJ, FRANC. DOK. ODD., 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.20 BIOTOPI: ČRNA ČLOVEŠKA RIBICA, PON., 1.50 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: PON., 2.20 INFOKANAL TOREK, 20.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.30 SP V NOGOMETU: ŠVICA -TOGO, 11.30 UKRAJINA -SAVDSKA ARABIJA, 13.30 ŠPANIJA -TUNIZIJA, 15.50 POLJSKA -KOSTARIKA, 18.25 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 VSAKO JUTRO DOBRO JUTRO, IZVIRNA TV IGRA, 20.00 SP V NOGOMETU, 20.50 PARAGVAJ -TRINIDAD & TOBAGO, 23.15 JEZ, ŠVIC. DRAMA, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL SREDA, 21.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 KNJIGA MENE BRIGA, 10.25 ZLATO CARJEV, NEMŠ. DOK. SER., 11.15 LA VIE EN ROSE -MEDN. VEČER ŠANSONOV, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 21.06.1991, 13.40 POGOVOR Z OPOZICIJO, 14.30 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ZASEBNO ŽIVLJENJE UMETNINE, ANG. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 ŽOGICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 MADEŽ NA DUŠI, ČEŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.35 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.30 (G)RAJSKI LJUDJE, DOK. ODD., 2.25 INFOKANAL SREDA, 21.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.35 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE MI2, 10.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 11.30 SP V NOGOMETU: POLJSKA - KOSTARIKA, 13.30 PARAGVAJ - TRINIDAD & TOBAGO, 15.50 PORTUGALSKA - MEHIKA, 18.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 MOSTOVI - HIDAK, 19.05 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD., 20.00 SP V NOGOMETU, 20.50 SLONOKOŠČENA OBALA - SRBIJA IN ČRNA GORA, 23.15 BIG BAND RTV SLOVENIJA IN MILKO LAZAR, 23.55 MALI ČUNG, HONGKONŠKI FILM, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 22.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 OPUS, 10.55 MEDNARODNA OBZORJA: MIGRACIJSKI TOKOVI -SANJE IN RESNIČNOST, 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 22.06.1991, 13.40 DRUŽINSKE ZGODBE, 14.30 ODPETI PESNIKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS., 16.10 HIŠA EKSPERIMENTOV, NAN., 16.30 VSE O ŽIVALIH: LEMURJI, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 KNJIGA MENE BRIGA, 23.15 GLASBENI VEČER, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.20 JASNO IN GLASNO, 3.10 INFOKANAL ČETRTEK, 22.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.30 SP V NOGOMETU: PORTUGALSKA -MEHIKA, 13.30 SLONOKOŠČENA OBALA -SRBIJA IN ČRNA GORA, 15.50 ČEŠKA -ITALIJA, 18.00 POMAGAJMO SI, 18.30 PRIMORSKI MOZAIK, 19.00 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 SP V NOGOMETU, HRVAŠKA -AVSTRALIJA, 23.15 ZA VSELEJ IN EN DAN, NEMŠ. DRAMA, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota VRČEK ZA PALINKO Za te vrček, visiki malo več kak 23 cm, bi leko povedali, ka v sebi nosi vsefele stilov; renesančnoga, baročnoga pa rokoko tö. Tou pa zatoga volo, ka je bilou v 19. stoletji nikak v moudi, ka se vküper mejšajo vsefele stili. Napravleni je iz kositra pa glažovine. Na, če je v tejm vrči rejsan bila samo palinka ali pa kakša druga krepka pijača, znajo samo lidge, ka so si iz njega točili pijačo. Depa tej več ne živejo. Leko pa bi kaj od pija če povedo mali putto, ka stogi najviše vrča. Un gvüšno poumni, če so si iz njega točile indašnje dame kakši likör in kakše guče so mele pri pijači. Leko so kaj klajfale ali pa so se zgučavale vcejlak od njive intime. Miki Roš LASTOVICA Za mrzlo zimo, sprotoletje pride Drobna jajca tam notri znese, vse se z zimskoga spanja prebüdi, pa pridno gor na njih sedi, na drevji ftički začnejo popevati tak ka tri ali več mladih pa tüdi lastovica pride s toplih krajov. lastovičk vö zleže. Ona žvrgoli in leta Redno njim gesti nosi, svoje staro gnezdo si išče ka friško zrastejo. ona dobro zna, od kec je odletela, Navči je leteti, ka si same gesti lovijo, zato nazaj na tou mesto prileti. tak ka na gesen, pred mrazon pa z njov v tople kraje odletijo. Gnezdo najde, ga obletava, vidi, ali ga je nej štoj razmeto, Marta Sever če trbej, ga dodela, malo popravi pa se lepou v nje nastani. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT