Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas ar * - "i - List Slovenskih delavcev v o4meriki i* The first Skyvenic Daily m the United States. Issued every* day except I \ Sundays andHoHdaya. ■ N nLEFON PISARNE: 1879 RECTOR. Entered aa Seoend-Class Matter, September, 21, 1903, at the Peak Office a* New York, N. Y., nnder the Act of Oongres of March 3, 1879. TELETON PISARNE: 1279 RECTOB > HO. 140. — ŠTEV. 140. NEW YORK, MONDAY, JUNE 16, 1908. — PONEDELJEK. 15. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Pred konvencijo v Chicago, III. VSE KAŽE NA TO. DA BODE VOJNI TAJNIK T ATT IMENOVAN PREDSEDNIŠKIM KANDIDATOM. Taftovi pristaši so le radi zamorcev nekoliko ▼ skrbeh. DRAGA REKLAMA. Caleb Powers oproščen. Povodnji na jogo. Howard pomiloščen.' V Looisiani in Miss. Chicago, 111., 15. junija. Dosedanjemu vlažnemu vremenu je sledilo jesensko vreme z lepimi dnevi in to je tudi vzrok, da so semkaj dospeli delegate republikanske nacijoualne konvencije včeraj napravili razne izlete v parke in okolieo. Izletnike ni nihče pogrešal, kajti 90% jih P« konvenciji nima druzega posla nego kimati, ako se jib sploh kaj vpraša. Delegatje so po večini vladini uradniki in radi tega je samoumevno, da postaja položaj za Tafta kot kandidata vedno bolj ugoden. Skoraj vsi delegatje delujejo zanj. kajti vsakdo pričakuje, da dobi še boljšo službo, ko bode Ta ft postal predsednik. Tudi newyor&ki governer Hughes ima sedaj tukaj svoj glavni stan, toda ta izgleda uprav žalostno, ako se ga primerja s Ta ft o vim. Ilughes je v državi New York morda popularen, toda tukaj se zanj nihče ne zmeni. Vpe razpoloženje je torej za Tafta ugodno in njegovi pristaši sedaj nimajo druge skrbi, nego pridobiti zanj fte zamorske volilce. Zamorci namreč še ne vedo, naj-li glasujejo za Tmfta ali za Forakerja. Oni imajo raje Forakerja, kteri se je povodom brownsvillake afere za nje zavzel, in radi tega bode veljalo Taftove pristaše obilo denarja, p red no si zago-tove zamorske glasove. Tako se namreč tukaj zatrjuje. OS VETA SENATORJA BORAH. Isposkrval je odaloriter zvezinega pokrajinskega pravnika Racha ▼ Idaho. Washington, 14. junija. Vlada je odslovila zvezinega pokrajinskega pravnika držarve Idaho, Nauman M. Ruika, ker ni hotel sam na tozadevni poziv odstopiti. Jednako se bode zgodilo tudi z maršalom Ruel Roundsom, ako takoj ne odstopi. Vlada izjavlja, da morata oba odstopiti, d oči m je v resnici senator Borah prisegel obema uradnikoma smrtno sovražtvo in je £e več mescev nabiral materijal proti njima, kar vse j- potem izročil svojemu prijatelju Rooseveltu. Borah, ki je bil svoječasno odbran zato, da je mesto Ruicka zastopal obtožbo proti Haywoodu, je bil obtožen tatvine vladinih zemljišč, toda končno je bil oproščen. La Mano nera. New Orleans, 12. junija. Nepozna-jjl lopovi so včeraj z dinamitno bom-Di razstrelili trgovino Italijana Giuseppe Sperio na Deeatur St. Sperio, njegova žena in štirje otroci, kteri so spali v hiši, niso bili pri razstrel-bi poškodovani. Sperio je naznanil poliešji, da dobro ve, kedo je vrgel bombo pripomnil je pa, da se boji povedati ime napadalca. Večkrat je namreč v novejšem času dobil grozilna pisma, s kteri mi so lopovi zahtevali. od njega $1000. Nekoč je prišel v njegovo prodajalnico tudi nek Italijan po denar, ko pa ni dobil denarja je skušal Bperiota napasti z bodalom. lijaki; OOVERNER DRŽAVE KENTUCKY JE OPROSTIL OBA DOZDEVNA MORILCA GO-VERNERJA WML GOEBELJA. Jetnika sta bila žrtve radi Goebelje-vega umora ogorčenih demokratov. PREJŠNJE OBRAVNAVE. • 8 pomiki od Aum-tea laeri—t line. Ne i>oaJn-imJU »kotnih agenttfev italijane kSM^b, da m ne bodete kaane- vozi Vofcy# listka je sa dohiti pri fRANk SAKSBR CO. tOreaavteh St Clair Ave., Clr+md. O. Frankfort. Ky., 14. junija. Governer Willson je včeraj pomilostil bivšega republikanskega državnega tajnika Caleb Powersa in James B. Ho-warda, ktera sta bila obtožena in tudi večkrat obsojena, da sta umorila demokratičnega governerja Goe-belja. Powersa so včeraj dopoludne izpustili iz zajMtrov v Georgetownu in takoj nato je odšel v nek hotel. Howard je istodobno ostavil državno ječo in se je odi>eljal v Louisville. Obravnava proti obema se je vršila štirikrat. Pri jednej obravnavi je izdalo sodišče smrtne obsodbe. Powers je bil trikrat spoznan krivim, da je dne 30. januarja 1900 ustrelil governerja Goebelja in trikrahso porotniki spoznali, da ga je za umor pridobil bivši državni tajnik Howard. Dvakrat sta bila oba obsojena v dosmrtno ječo. Governer je oba pomilostil, ker je 500.000 ljudi vložilo prošnjo za po-miloščenje in ker sta oba baje žrtve demokratov. PODPREDSEDNIŠKI KANDIDAT. V republikanskem tabora se je pričela opozicija proti senatorju Do-lliverju kot podpredsedniškemu kandidatu. Chicago, 111., 15. junija. Tukaj je opaževati vedno večjo opozicijo proti podpredsedniškemu kandidatu republikanske stranke, senatorju Dolliver-ju. Senator je postal nepriljubljen, ker je znan, da podpira temperenčno gibanje. Pričakovati je, da Dolliver ne dobi nominacije, ako predsednik Roosevelt izrecno '*> ne zahteva. Dolliver je senator države Iowe. Deport&cija Azijatov. Seatle, Wash., 14. junija. Pomočni delavski minister W. L. Mueenzie King od Br. Columbije, namerava kacih 1000 Indijcev, ki so tam nastanjeni, poslati nazaj v Indijo, kakor hitro vlada njegov tozadevni načrt odobri. On trdi, da je v Vancouverju New Westminstru in okolici kacih 1000 Indijcev brez dela in da se preživljajo z prosjačenjem. Tristo Indijcev je zadovoljnih z deportacijo in glasom zakonov ima delavski minister pravico tudi ostalih 700 prisiliti v to, da se vrnejo v njihovo domovino. V tem slučaju bode Canadian Pacific železnica, ktera je s svojimi par-niki dovedla Indijce v Ameriko, morala nesrečnike zopet odpeljati domov, oziroma do Hongkonga, od kjer nadalje mora za nje skrbeti indijska vlada. Rešeni mornarji. Savannah, Ga., 12. junija. S parni-kom Merrimack, kapitan Pratt, ki je dospel danes v tukajšnjo luko, dospeli so tudi preostali mornarji parni-ka Cerihee, ki se j pred štirimi dnevi v Gulfskem zalivu potopil. Mornarji so se rešili j rešilne čolne, kte-re je našel na morju skuner Theoli-ne, ki je plul iz Brunswicka v New Vork. Caribee je bil angleški parnik za prevažanje petrolja. Rodbinska šaloigra. Cadillac, Mich., 14. junija. Mrs. Daniel Cooper je včeraj po noči umorila svojega moža in pet otrok, dočim šestega nevarno ranila. Ženska je bila slaboumna. Po grognem činu je izvršila samomor s tem, da se je ustrelila. Trupla nesrečnih žrtev je našla mati morilke, ko je prišla svojo hčer obiskat. V CATABOULA IN CONCORDIA PARISHES, LA, POTREBUJE NAD 2000 LJUDI PODPORO Tudi v Missisippiju je radi povodnji nastalo veliko pomanjkanje. POMOČ LASTNIKOM NASADOV. -o- Vidalia, La., 15. junija. Kapitan W. J. Long od zvezinega vojaštva, ki prihaja iz inšpekcijskega potovanja po pokrajinah, kjer je zadnja povo-denj napravila velikansko škodo, naznanja, da je pomanjkanje v Parishes Cataboula in Concordia uprav velikansko. Kacih 2000 ljudi potrebuje takojšnjo vladino podporo, kajti ta-mošnje prebivalstvo letos od svojega polja ne bode dobilo niti najpotrebnejšega, tako da se mora za nje kaj storiti. Natchez, Miss., 15. junija. Večje število lastnikov nasadov je naprosilo governerja Noella, naj preskrbi potrebni živež za dobo šestih tednov za' najemnike in delavce v nasadih, ki obsegajo 12.000 oral veliko zemljišče, koje je bilo tekom zadnjih 80 dni neprestano pod vodo. Tudi ako se votla sedaj umakne, ne bode mogoč' polja več obdelati. Reki Missisippi in Red River še vedno nista pričeli padati. tako, da bode povodenj trajala še kakih 30 dni. PARNIK CHICAGO. Novi parnik francoske družbe je najmodernejše opremljen. Chicago, prvi parnik francoske pa-robrodne družbe, kteri nosi ameriško ime in ki je namenjen za potniški promet druzega in tretjega razreda^ je dospel v luko. Krasni in veliki parnik, ki je opremljen z dvema vijakoma in štirikratnimi ekspanzivni-mi stroji, bode vozil zelo hitro in ne bode zaostajal za drugimi pamiki francoske družbe, kteri* so našim rojakom najbolj znani. Glavne parnikove poteze so tako nežne, da izgleda kakor kaka velika yaehta in že to jamči ža njegovo hitrost. Parnik ima dvojna tla in več oddelkov, v ktera ne more voda priti tudi v slučaju, da se pripeti kaka nesreča. Lep vtis napravijo na človeka lepi krovi, ki so mnogo prostorneji, nego smo jih navajeni videti na drugih parnikih. Jedilna dvorana na glavnem krovu je prostorna, dobro ventilirana in krasno opremljena. Ka-jite so dokaj lepe in tudi prostorne, dočim je kuhinja vredna primere vsakega hotela. Parnik je opremljen tudi z brezžičnim brzojavom in najnovejšimi ventilacijskimi aparati, ki se nahajajo pod poveljniškim -mostom. Da je za potnike medkrovja najbolj skrbljeno je samoumevno, kajti na ra razpolago imajo ves konfort, kakor na vseh novih parnikih. Minolo soboto zvečer je francoska družba priredila svojim zastopnikom banket, kteremu je prisostvovalo do 140 gostov iz New Yorka, Chi-cage in druzih mest. Denarje v staro domovino sa f 10.35 ........................60 kras sa f 20.80 ........................100 kron. ca 9 41.00 ........................200 kron. * | 102.50 ........................600 kron. m 9 a*-«*............im sa 91018.00 ............ 6Q00 Fattaafoa it viteta yd teh Doma m izplačajo Naše denarne potiljatr e. kr. poštni kraaflsd urad v 11. Vmntkimm ***** i» ^ v. Order aH pa Frr Tort Bank Draft. TMAMK MJLXMXM, OO, 1M flreeavkb St, rfev M, Attsfc* ySfcp Južne republike. Revolucija na Gobi? NA CUBI NAMERAVAJO BAJE PRIČETI Z REVOLUCIJO, KO ODIDEJO VOJAKI ZJED. DRŽAV. Za revolucijo potrebni denar so baje nabrali inozemci. KUGA V VENEZUELL Mexico Ciudad, Mexico, 15. junija. Tukajšnji "Heraldo" piše v svojem včerajšnjem izdan ju: " Iz verodostojnih virov se poroča, da so veliki cu-banski trgovci ustanovili poseben fond za revolucijo, ktera naj se prične, kakor hitro odpozovejo Zjedinjene države iz Cube svoje vojaštvo. Vojaštvo bode prišlo, kakor se zatrjuje, le do Tampe, Fla., nakar bode moralo vojaštvo zopet nazaj na Cubo. Ako se pa vojaštvo vrne nazaj na Cubo, pomenja to smrtno obsodbo za cuban-sko republiki«, in sicer za vse večne čase. Da se to doseže, je namen nabiranja denarja za sedanjo revolucijo. Caracas, Venezuela, 15. junija. Tekom zadnjih dni se je tukaj pripetilo par slučajev kuge, kteri zadostujejo za dokaz, da je v mestu bolezen bolj razširjena, nego se je prvotno domnevalo. Ljudstvo je ogorčeno, ker vlada dosedaj ni skrbela za boljše zdravstvene razmere in ni izdala nikakih zdravstvenih odredb. Železnico, ki vodi semkaj iz mesta La Guayra, so včeraj zopet izročili prometu, toda potniki, ki prihajajo iz imenovanega mesta, morajo iti za 5 dni v karanteno. Tukajšnji zastopniki inozemstva dosedaj niso ničesar storili z ozirom na nevarni položaj, dasiravno so se včeraj o tem posvetovali. Obsojali so sicer predsednika Castra, ker je ura doma izjavil, da je epidemija konča na, vendar ga pa niso prisilili, da bi svojo izjavo preklical. Predsednik in njegova žena sta še vedno v gorovju. Willemstad, Cura?ao, 15. junija. V državi Zulia, Venezuela, kjer je glav no mesto Maracaibo, se je letos pojavilo toliko kobilic, da prete vse rastlinje uničiti. Žetev je deloma že uničena in radi tega preti prebivalstvu lakota in beda. Mexico Ciudad, Mexico, 13. junija. "'Tukaj se naznanja, da se bodeta v kratkem mehikanska centralna in me-hikanska državna železnica spojili. To se bode zgodilo takoj, ko se Pablo Mecedo vrne iz New Yorka. Zadeva je postala nujna, ker je centralna železnica delala nekaj časa z zgubo, kterej se pa lahko izogne, ako se spoji z državno železnico. Dosedaj je primanjkljaj pokrivala vlada s posebno subvencijo. Mexico Ciudad, Mexico, 14. junija. V Jacali, drždva Puebla, je nastal danes velik vihar in pri tem je tako deževalo, da je voda hitro preplavila mesto in vso okolico. Trideset hiš se je podrlo in pri tem je deset ljudi utonilo. Tudi v drugih krajih je napravila povodenj veliko škodo. Lima, Peru, 14. junija. Augusto Durand, vodja zadnje revolucije proti peruanskej vladi, ki se je neuspešno završila, je dospel v Iquique. Durand je potoval skozi Limo in se je pri Callao ukrcal na nek parnik, medtem ko ga je vojaštvo v notranjih pokrajinah iskalo. Washington, 14. junija. Da se prepreči revolucija v republiki Panami povodom bližajočih se predsedniških volitev, bodo Zjedinjene države poslale k obem obrežjem republike vojne ladije. Topničarka Albany odpluje v par dnevih v Colon; na njo se ukrea četa mornaričnih vojakov. Tudi vojne ladije Padueah, Dubuque in Des Moines odplujejo v slučaju proti Panami. Preprečeno Unčaaje. Na rapadnej 125. ulici t New Torka je včeraj povodi voz utitne železnice dve leti staro Heleno Rothatein. Takoj nato ae je sbzalo veš sto ljudi, ki so hoteli motonnana linčati. Po. Keaj, ki je bil tamkaj, ni mogel poroti mnofiei ničesar opraviti in radi toga je kričal, naj raje otroku skušajo sel liti življenje. Ko eo potem ljudje vadigftli vos, je moterman neznano Nemčija v strahu. Rusija in Anglija. NEMŠKO ČASOPISJE PIŠE O SESTANKU KRALJA EDWAR-DA IN CARJA NIKOLAJA ZELO PESIMISTIČNO. Vpliv Nemčije in njene vazalke je v sveto vnej politiki dokaj padeL VPLIV NA BORZI. Berolin, 14. junija. Nemčija se nikakor ne more pomiriti radi zadnjega sestanka med ruskim carjem in an-gležkim kraljem v Kevalu. V vladinih krogih vlada tudi velikanska vznemirjenost in strahu nikakor ne morejo prikriti. Časopisje piše o položaju zelo pesimistično in ne more prikriti strahu pred bodočnostjo. Listi jMizivljajo vlado, naj bode trdna in naj skrbi za čast (nečastne) Nemčije in naj se v slučaju potrebe ne straši pred zadnjim sredstvom. Iz vsakega časopisja posebej je razvidno, da Nemčija politiki kralja Edwarda ne zuupa in da se nove trozveze izredno boji. Tudi vlada sama pokazuje svoj strah v svoj strah v svojem glasilu "Koel-nisehe Zeitung", ktera je v službi ministerstva inostranih del. Imenovani list svetuje, naj ljudstvo brez strasti razmotriva o položaju, zajedno pa povdarja, da delujejo francoski in z njimi tudi angležki, poljski in ruski časnikarji ter politiki na to, da se čim preje prične vojna proti Nemčiji Nemčija se je vsemu svetu zamerila radi njene nespametne politike proti Poljakom in sedaj prihajajo na dna neljube posledice. Uradna Rusija za sedaj še molči, iz česar je sklepati, da za sedaj še ne nastopi one poti, ktero bi želela Francija. Isti list povdarja tudi, da Nemčija ljubi mir — ker je v to prisiljena, vendar se pa še zanaša na svoje moči. Za eventuelno vojno bodo pa oni od govorni, ki poživljajo nesrečo iz sebičnih in šovinističnih razlogov. Na dalje se tu povdarja, da je prišlo med Anglijo in Rusijo do popolnega sporazuma glede Macedonije. Tudi na tukajšnjej borzi je opaziti vznemirjenost in nemške vrednostne listine padajo. MORILKA GUINNESS V MEXICO V notranjih krajih sosednje republike so videli neko žensko, ki je imenovanej morilki zelo s 1 i 6 n a. La Porte, Ind., 15. junija. Zagovorniki Ray Lamphereja, ki je obtožen sokrivde umorov, ki so se izvr-šli na farmi udove Guinness, so se včeraj popoldne posvetovali in tem povodom naznanili, da bodo porotnikom predložili pri obravnavi senza-cijonelne dokaze. Iz teh dokazov bode razvidno, da so povsem zanesljivi ljudje Guinnessovo še potem, ko je njena hiša zgorela, videli. Odvetnik Worden trdi, da bode pri obravnavi predložil pisma, ktera je Guinnessova pisala nekemu možkemu v Kansas in ktera so bila pisana dne 3. maja, dočim je njena hiša zgorela že 28. aprila. Adresat pride v La Porte kot priča. Washington, 15. junija. Governer države Chiapas v Mehiki je dokaj vznemirjen vsled poročila, iz kterega je posneti, da so v nsjnepristopnejših in najdivjejših krajih imenovane države videli neko žensko, ki sama potuje in ki je povsem podobna morilki Belle Guinnesa iz La Porte, Ind. Governer je o tem takoj obvestil centralno vlado v Mexico Ciudad in naprosil za navodila. Poslanik Zjedinjenih držav je o tem takoj poročil vladi v Washington u, kterej je tudi poslal kolikor mogoče natančen popis omenjene Ženske. Iz Avstro-Ogrske. Napačni Košut. V SZEGEDINU SE JE POJAVIL ČLOVEK, KI JE TRDIL, DA JE MINISTER KOŠUT. r Konečno se je izkazalo, da je povsem navaden agent za pivo. SLAVNOSTNI DEFICIT. Velik, pnjsr v ' » "i V Hamnxmdu, Ind^ js pajar nni-«1 vdikojt^o akladišč« od Tast**« bušljev koruze in^vjjsst tovorah' vagonov. Budimpešta, 15- junija. Nedavno je dospel k vdovi Gargvan v Szege-dinu nek elegai.tno oblečen mož. ki je trdil, da je minister Košut in da je sklenil radi tega, ker je svoječasno prisostvovala pogrebu njegovega očeta in ker je molila na njegovem grobu, njej podariti veliko posestvo, ko-j- se nahaja v bližini in ki je last kralja. Kasneje je dozdevni Košut zopet prišel in je izročil vdovi neko listino, ^ ktero se izjavlja, da je posestvo, ki meri 1800 oralov, postalo last imenovane vdove. Vsa rodbina je odšla tje, ker se nahaja to posestvo in tam se je dogn?lo, da je vse, kar je povedal dozdevni Košut, navadna laž. Lopov je dobil na ta način od rodbine veliko svoto in neznano kam odpotoval. Policija ima na sumu nekega agenta za pivo, kteri je že večkrat nastopil kot minister Košut. Dunaj, 14. junija. Cesar Fran Josip je predvčerajšnjo slavnost dobro prestal, dasiravno je tri ure stal na jednem prostoru, ko je šla memo njega parada, ki je imela kljub temu, da je izborno uspela-, vendarle deficit. Primankljaj znaša namreč 500.000 kron f$l 00.000) vendar pa upajo to svoto k malo pokriti. Konec letošnjega naseljevanja Japoncev. Vancouver, B. C., 14. junija. Ca-nadska vlada je obvestila japonsko vlado, da je letos že prišlo dovoljeno število Japoncev v Canado, radi česar naj skrbi za to, da do 1. januarja 1909 nihče več ne pride. To je vlada storila na podlagi z Japonsko sklenjene pogodbe, ki določa, da sme vsako leto priti v Canado le 400 Japoncev. Letos jih je samo do 1. junija prišlo 600 in z vsakim parnikom še prihajajo. Nevarnost odstranjena. Kansas City, Mo., 12. junija. Kaw River je prodrla železniški nasip južno od klavnic Morris Packing Co. in radi tega je voda preplavila velika zemljišča tamošnje okolice. Vendar je pa za sedaj vsaka nadaljna nevarnost odstranjena, kajti voda imenovane reke je dosegla skrajno višino. Iz tovornega kolodvora Union Pacific železnice je voda odnesla milijon železniških tramov in pokvarila tudi progo na raznih krajih, tako, da je tovorni promet za nekaj časa nemogoč. Verska blaznost. Poljakinja Ana Kisjelca v Passai-cu, N. J., si domišlja, da jej je nek angtlj naznanil, da bode tekom današnjega dne umrla. Mesto, da bi bila- radi tega vznemirjena, je povsem vesela in govori mirno o dozdevnej smrti. Ženska je brezdvomno versko blazna in neprestano povdarja, da jo Bog k sebi kliče. Pred dvema leti jej je umrl njen mož in dasiravno je preje le redkokdaj hodila v cerkev, je po smrti moža postala zelo verska. Framska parsbrsdsa dražba znižata Go rej imenovana družba j« rnits-la cene za pam&k "La Provence 'kteri odpluje dne 25. junija. Cena je sledeča: do Ljubljane za $38, Zagreba $38.35, na Reko $~8J5. Za novi paznik "Chieago", kteri odpluje dne 20. junija pa velja do Ljubljane $95, na Reko $8605, Zagreb $55.96. Oba panika sta hi- I «LM COafc Av*» QWvaJaad. a ■ RonikL kteri Mita mtovati e Imd yfli ' UrTSv MIV ■ IS lil«'1 ™i paniki, oglasite m prsTCit—o pri 00. Razne novosti iz inozemstvi, r » ^ ^ V FRANCIJI SO NAMERAVALI ODPRAVITI SMRTNO KAZEN, VENDAR PA OSTA- j NE GUILOTINA V RABI ŠE V NA- j DALJE. Pristaši marokanskega sultana Mulaj Hafida so se bojevali z upornim rodom Stragna. RAZNOTEROSTI vt Pariz, 14. junija. Ker i* v novejšem času v Franciji zločini vedno bolj množe. se je večina sodišč izjavila za to, da se smrtna kazen še v nadalje obdrži kot najhujša kazen. V p^lament u bi se morali sedaj o tem posvetovati, vendar so pa ta predlog za nedoločen čas preložili. Dasiravno guilotino postavno v Franciji še ni.-i* odpravili, jo že več let ne rabijo. Parlament namreč ni hotel v zadnjih letih dovoliti plače za krvnike in predsednik je redno vsako smrtno obsodbo spremenil v dosmrtno ječo. Maroko, Maroko, 14. junija. Nek glavar, ki je privrženec novega sultana Mula j Hafida, je nedavno napadel rod Stragna. ker slednji ni hotel pri-poznati Mulnj Hatida kot sultana. Tristo bojevnikov je bilo ubitih in 400 ranjenih. Tangier, Maroko. 15. junija. Štiri-tisoč vojakov sultana Abd ul Azisa se je uprlo in pri tem so vjeli štiri francoske častnike. Saragossa, 35. junija. Španski kralj Alfonso in francoski trgovinski minister Cruppi sta prisostvovala stoletnici obrambe tukajšnjega mesta pred Napoleonovimi četami. Kralja so lepo sprejeli. Berolin, 14. junija. Semkaj se poroča, da so v Dorbjanu v Rusiji, blizu nemške meje, poklali par čifutov. Domačini, rodom Poljaki, so prišli v ei-futski del mesta, kjer so požgali 80 hiš in dve sinagogi. L"bili so baje le tri čifute, dočim je več ranjenih. Napadalci so bili oboroženi in so prišli, k čifutom nepričakovano. Zaprti premogovi rovi. Galesburg, 111., 14. junija. George W. Thompson, sodnik okrožnega ia prizivnega sodišča, izjavlja, da bod> novi zakon, ki določa, da v premogo-vih rovih države Illinois nihče ne sm-i delati kteri nima uradnega certifikata, dovedel do tega, da bode v rovia od 1. julija nadalje vse delo počivalo. Certifikate bodo izdajale posebne komisije, kterih Člani bodo izurjeni pre-mogarji, ki pa bodo še- le po 1. julijti imenovani. Krompir se podraži Chicago, Ul., 13. junija. Podražitvi mesa je sedaj sledila tudi podražitev krompirja in sicer za 13 centov pri bušlju. Novi krompir &e je podražil za 5 centov pri bušlju. Tekom zadnjih desetih dni se je novi krompir podražil za 40 centov, tako, da velj« sedaj hušelj $1.35.. dočim je še pred dvema tednoma veljal b ušel j le 95e Prodajalci trdijo, da se je krompir podražil radi vlažneega vremena na jugu, vsled ee«ar pride manj krompirja na trgovišče. Ledeniki in megla. Parnik California od Anchor Line, ki je dospel včeraj v New York, je bil na svojem potovanju iz Evrope vsled megle in velikih ledenikov nad 80 ur v velikej nevarnosti. V nepo-srednej bližini parnika sta se pojavila dve velikanska ledenika, in sicer v času, ko je bila megla neprodorna. Šele v soboto popoludne je megla zginola. Potniki parnika so opazili na morjn tndi več kitov, in sieer v bližini Sable Island a. Živali so plavale proti našemu obrežju in se bodo najbrže pojavile v bližini Long Islands. 75 konj zgorelo. V soboto zvečer je zgorel hlev tjvrd* ke Miles W. Baney ft Bios., 37 Bridge 8L, v Newarku, N. J. Pri Um je zgorelo 75 konj. Škodo cenijo na $225.000. Kako je nastal požar, ni znano. "GLAS NARODA" (SloTenic Daily.) Owned and published by the SLOVINIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER, President VICTOR VALJ A VEG, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer. Place of Bugineee of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich Btreet^Boroogh of Manhattan, New York Bodoči državljani. Za lečo Telia list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........1-50 j, leto sa mesto New York . . . 4.00 „ pol leta xa mesto New York . 2.00 j, Evropo sa vse leto.....4.50 « .. » pol leta.....2.50 „ M M četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzamii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Veke of the People") led every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. (Advertisement on|agreement. Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri sprassembi kraja naročnikov aroeimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poeil ji+.vam naredite naslov: "QLAS NAHODA" 100 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Povratek prosperitete. Mnogo časopisov, zlasti pa oni, kteri so odvisni od prodaje parobrod-nih listkov in kterim je na tem ležeče, da ostanejo čitatelji v Ameriki — in med te spada v prvej vrsti nek hrvatski listič v našem mestu — poroča skoraj v vsakem izdan ju, da se takozvani dobri Časi že vračajo in da bode kmalo zavladala taka pro-speriteta, kakoršnja je bila pred mi-nolim oktobrom. Tako poroča omenjeni hrvatski listič, da se je povsodi pričelo z delom, da je na tisoče delavcev dobilo delo in da je brezposelnost že končana, s kratka: naša gospodarska ladija pluje zopet s polnimi jadri proti najboljšim časom. Kaka pa je stvar v resnici t Istina je, da se pri posameznih obrtih pojavlja nekoliko bolj živahnosti in da postaja tudi brezposelnost manjša. Toda kaki so pogoji, pod kterimi zamorejo delavci zopet pričeti z delom f Naj navedemo le jeden sam slučaj iz Nove Anglije, kajti to bode zadostovalo, da se iz njega razvidi, kak je položaj, ki vlada po vsej našej republiki. Kakor znano, je v Novej Angliji glavna obrt izdelovanje tkanin. Lastniki tekstilnih tovarn so imeli tekom zadnjih mesecev svoje tovarne zaprte in kacih 170,000 delavcev — možkih, žensk in otrok — je moralo vse mesece počivati in pretrpeti vse muke brezposelnosti. Brezposelnost z vso bedo in pomanjkanjem je pa provzročila, da so delavci na vsak način zahtevali delo. Tovarnarji so bili sedaj prepričani, da je prišel njihov čas. "Hočete delati?" "Gotovo, delo dobite!" tako so jim odgovorili, »'toda prejšnje plače vam ne moremo dati, kajti Časi so slabi!" Potem so -odprli tekstilne tovarne. Stoinsedemdeset tisoč delavcev je dobilo zopet delo, toda plača je sedaj za osemnajst odstotkov manjša, kakor je bila preje. Delavec ima sedaj za celo petino manj dohodkov, kakor jih je imel pred pričetkom krize in poleg tega je še vse dražje, kakor je bilo pred pričetkom krize. Izdelki imenovanih tovarn so ravno tako dragi kakor preje in radi tega zaslužijo sedaj tovarnarji pri vsakem dolarju 18 centov več, nego v dobi njihove najboljše prosperitete. To velja tudi za vse druge obrti, o kterih se poroča, da se je pričelo z delom in da so se dobri časi vrnili. Na Danskem ao najboljše obdelana in najplodonos-nejša neznatna posestva kočarjev. Za nje stori država vse, podpira jih z milijoni državnega {»osojila. Pred 100 leti se je sejalo na Danskem največ žita, po pustih pašnikih pa se je pasla živina. Izvažalo se je samo žito in živina ter maslo. Ko je cena žita padla in bil leta 1880 izvoz živine v druge države izključen, je dansko kmetijstvo našlo nov vir dohodkov, namreč mlekarstvo in s tem se je začela nova doba. I^ta 1882 je bila ustanovljena prva zadružua mlekarna. leta 1901 pa je znašal izvoz masla, ipeha in jajc iz Danske 40 milijonov 7Xi tisoč kron. Dansko je 4' zemlja združenja". Posamezniku ni treba skrbeti, kako bi spravil pridelek najboljše v denar, zadruge skr-be za potrebna gnojila, semena in orodja po nizki eeni. Težko je primerjati slovensko življenje z danskim. Povsod še manjka izobrazbe, strokovne kmetijske izobrazbe (premalo m brigajo oblasti za kmetijski pouk). Zadružno gospodarsko dek> mora Slovane« privesti do boljšega Zadnje Čase je izseljevanje vseh narodnosti iz Amerike zelo narastlo. Izseljevanje v staro domovino je posledica gospodarske krize, ktero je provzročila oktoberski finančna panika. Yeliki trusti in podjetniki so po svoji politiki, ki sam Bog ve, kam meri, zaprli svoje tovarne in podjetja in milijone delaveev je ostalo brez dela. Kdor še dela, je srečen, dasi je zadovoljen z manjšo plačo, kot bi jo sicer dobival v sedanjem času, da ni nastopila gospodarska kriza. Ljadje, ki bivajo v novej domovini sicer že več let, čakajo in ne hite fie domov, ker vedno upajo, da se kmalo vrnejo tako zaželjeni boljši časi. Oni naseljenci pa, ki so prišli ▼ našo deželo samo s trebuhom za kruhom, ki se mude v Ameriki navadno samo eno leto, k večjem dve, se pa vračajo kot ptice selivke v staro domovino, kjer bodo na borni grudi svoje zemlje čakali boljših časov, da se v "obljubljeni deželi" zopet razvije promet. V očigled velikega izseljevanja po-dajemo onim rojakom, ki se nameravajo v kratkem zopet vrniti v Ameriko, koristen nauk. Kdor še ni državljan Zjedinjenih držav, ali kdor še nima takozvanega prvega papirja, naj se potrudi, da ga dobi, predno se napoti na ladij o, ki ga popelje v staro domovino. Večini rojakom je znano, kolike so sitnosti in nepotrebne zamude, ko pride človek prvič v Ameriko. In iste sitnosti ima človek, ki je že bil enkrat v Ameriki, ko pride zopet nazaj. Gonijo ga iz ladije na Ellis Island in zopet nazaj in končno, če ne ugodi vsem zahtevam, ga še pošljejo nazftj, ne da bi videl Amerike. — Torej svetujemo vsem rojakom, ki so namenjeni na pot v staro domovino, naj se pred svojim odhodom preskrbe s prvim papirjem, kterega dobite pri vseh zvezinih sodiščih in nekterih državnih sodnijah. Ta opomin je velike važnosti in dvojne koristi. Prvič dobite, da imate v posesti prvi ameriški državni papir, na pot s seboj potni list, ki vas legitimira povsod kot ljudi, ki so obljubili, da postanejo ameriški državljani. — Brez potnega lista sploh ni varno dandanes hoditi po svetu. — Drugič pa, ko se vrnete v Ameriko, nimate prav nobenih sitnosti pri izkrcanju. Na izkaz svoje potniške lastnine in prvega ameriškega papirja vas takoj puste na prosto; ni treba vam pose-titi nepriljubljeni Ellis Island in s strahom čakati, kdaj vas spuste na prosto. Kaj je prvi državni papir t Prvi državni papir je izjava posamnega človeka, ki se je priselil v Ameriko, da se odreče vsemu tujemu podložni-štvu prejšnjih držav in obljuba, da postane zvest državljan svobodne republike ameriške. Odpovedati in priseči mora pred sodni j o. Po novih postavah iz leta 1907 mora sploh vsak naseljenec, ki hoče postati ameriški državljan, posedati prvi papir, kar prej ni bilo treba onim, ki so prišli v Ameriko še ne 18 let stari. Kako se dobi prvi papir t Vsak prosilec mora biti vsaj 18 let star in se obrniti do enega zvezinih ali državnih sodišč onega okraja, kjer prebiva. Tu mora s prisego potrditi, da je njegova trdna želja postati državljan svobodne republike in se odreči vsemu dosedanjemu državljanstvu in podložništvu. O tem se sestavi listina ali zapisnik, ki se imenuje prvi papir. Ta listina služi tudi oblastem, da tem laglje uvidijo sleparijo in jim omogoči pri naturalizaciji ali podelitvi državljanske pravice. Radi tega se stavi prosilcu za prvi papir še razna druga vprašanja: sodnik zahteva njegovo rodbinsko in rojstno ime, starost, poklic, prejšnje bivališče v inozemstvu, dan, ko se je izkrcal, ime ladije, s ktero je prišel v Zjedinjene države ter natančen osobni popis, kakor pri podelitvi potnega lista. Zapiše se prosileeva telesna mera, barva las, očij in oblika nosa. Za prvi papir prosilcu ni treba, da zna angležko; tudi ne potrebuje prič, ki bi pričale, da je res vse tako kot je izpovedal. Stroški za celo obravnavo znašajo en dolar, ki se upiše na račun državnega papirja, kterega dobi prosilec dve leti potem, ko poseda ' prvi papir, če prebiva neprenehoma ' že pet let v Zjed. državah. To je torej takozvani prvi papir. Priporočamo vsem rojakom, ki še ni-j so pet let Ameriki in se nameravajo (začasno izseliti z voljo, da pridejo zopet nazaj, da si ga preskrbijo, ker , dobijo ga zelo lahko po gori opisanem ! potu. Prvi papir se lahko dobi pri I označenih sodnijah takoj, ko naselje-j nee pride v Ameriko. Če pa hoče do-I biti na prvi papir še potni list ob ča-I sa, ko potuje v drugo državo ali staro domovino, mora posedati najmanj že j tri mesece prvi papir ali bivati šest '__________ i___•»_* m.__i:.* u Tudi se ne dobi nobenega podaljšanja potnega lista na prvi papir. Ko preteče obrok treh mesecev, v izvanred-nih slučajih šestih mesecev, izgubi tak potni list svojo veljavo. Vendar je kolikor toliko koristen. Kakor omenjeno, ko pride osoba s takim potnim listom ali pa vsaj s prvim papirjem v Ameriko, nima_pri izkrcanju nobene sitnosti ter gre lahko na poljuben kraj. Želeti pa je, da se vsi slovenski rojaki, ki so se preselili v novo domovino, v Zjedinjene države, kar mogoče hitro preskrbe ameriški pravi državni papir, ki podeljuje naseljenca iste pravice kot jih imajo tu rojeni Američani. Tako se bodemo vredni skazali nove svoje domovine, kamor smo prišli v nadi, da si z lastno pridnostjo prislužimo za vsakdanje življenje, ter preskrbimo za neomoglo starost, objednem pa podpiramo svojo novo domovino, ki nam nudi toliko prednostij ob vsakem slučaju stiske in tujega napada, kar mora vsak novi državljan obljubiti in priseči, predno s£ mu podeli državljanska pravica. Tako bodemo prišli pri ameriškem ljudstvu do večjega ugleda in spoštovanja ter ne bodemo nazadovali za drugimi, ki nas morebiti dozdaj še od strani gledajo, češ, da smo tuji priseljenci brez koristi za deželo, kjer si ustanovimo svoj obstanek. Poljudna knjižica, kjer je natanko opisano vse, kako se postane državljan naše velike republike, se dobi v zalogi Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. V njej je vse podrobno opisano, kdo more postati državljan, kakšne dolžnosti mu nalaga državljanstva in kaj mora znati, da se mu podeli državljanstvo. Knjižica izide v dveh tednih ter stane samo 5 centov, ktera svota se naj pošlje v poštnih znamkah. Nixed pickles. Vse to je eno in isto delo. Dosedaj je imel v tem sreče in uspehov. Oja-čil je avstrijske Nemce. Podprl je Madjare in jih navdahnil, da delajo in vojujejo proti Dunaju. Avstro-ogrski dualizem, ki je razdelil Slovane habsburške monarhije v dva ostro ločena" dela, je predivno sredstvo za velikonemško politiko ▼ politično in gospodarsko uničevanje vseh Slovanov v Avstro-Ogrski. Avstrijskim Nemcem so izročeni na milost in nemilost Čehi, Poljaki, Malorusi, Srbi in Hrvatje ter Slovenci Cislajtanije. A Hrvatje, Srbi in Slovaki v Trans-lajtaniji so podrejeni Madjarom. Bosna in Hercegovina občutita in trpita moro madjarskega vpliva. V Čislaj -taniji se ponemčujejo, v Translajta-niji pa madjarizujejo tako Slovani kakor druge nenemške narodnosti l Nič ne dč. Samo da avstro-ogrski dualizem ostane tudi nadalje državni steber najnesmilnejega sistema. Tako hoče nemški cesar, tako hoče veliko-nemška politika! Pak: con te que conte! Madjarom v Translajtaniji se daja carte blanche, da dušš Hrvate, Srbe in Slovake. Ako bi se to posrečilo, potem bi se Mad j ari morda laglje odcepili od Avstrije. Nu, to ravno bi bilo po volji Velikonemčije. Z madjarskim imperijalizmom bi bila potem za Nemce laglja igra. Tudi Madjare bi potem doletela osoda Hrvatov, Srbov in.Slovakov. A to oso-do bi doživela tudi Avstrija in z njo habsburška dinastija!! Vrata Balkana bi bila širom odprta Veliki Nemčiji in njenemu slavehlep-nemu imperatorju Viljemu II. Ali, kakor je kisel in hud angležki mixed pickles, tako so trdi in odporni tudi Slovani Avstro-Ogrske. Viljem II. ne doživi uresničenja svojih načrtov. A tudi kasneja Nemčija ne doživi. Kajti, stare tvorbe se rušijo in navstajajo nove. Na ruševinah pa vzraste velika slovanska zgradba. Adriaticus. mesecev ▼ Ameriki. Ta potni list, ki se ga dobi na prvi papir, sicer ni enako veljaven z onim, ki se ga dobi, kadar ima naseljenec že državljansko pravico. Tudi veljaven je samo za tri mesece, napram pravemu potnemu Krtu, ki obdrft svojo veljavo dve leti. Pod tem naslovom prinaša "Trsč. Lloyd" zanimiv in aktuelen članek. Seveda ta "mixed pickles" ni želodčen, ampak politično gospodarski. Iz tega daljšega članka posnemlje-mo nekoliko glavnih misli: Pravijo, da je Evropa stara. To je res. Zgodovina Evrope je največja in najbogatejša. Ona je vsikdar pred-njačila in se usiljevala svetu. Ustvarjala je svetovne dogodke — vojne in prevrate. Tudi v sebi sami je izzivala Evropa neprestano tvorjenja in raztvorjenja. Tako je bilo doslej in tudi sedaj ni drugače in ne bode ne v bližnji ne v daljni bodočnosti. Evropa ostane stara spletkariea in mo-tilka. Evropa gre svojo pot in za svojimi cilji. In vendar: Hvropa ni samosvoja, tudi ona je podložna. Služkinja je danes jedne, jutri druge poli tično-diplomatične roke. Napoleon I. Bonaparte je gnetel Evropo s svojo vojniško politiko in imel je veliko uspehov. Bismarck, železni kancelar Prusije, je potlačil Napoleona III. ter uničil francosko monarhijo. Viljem II., ki mu je Bismarck sestavil Veliko Nemčijo, nar-kotizuje danes in mesi svoje nemško testo na telesu Evrope ter bi hotel izmesiti veliko-nemško in nemško-pre-komorsko pecivo. Ali zdi se, da moka — ni dobra. Pecivo vedno razpada. Kislo je in hudo kakor angležki mixed pickles. A ravno ta mu jako ugaja." Ko je razočaran in politično čemeren, ker mu njegova diplomatska podjetja ne uspevajo po volji, tedaj je mixed pickles, da bi se razbistril in da bi se mu tek ojačiL To je pecivo njegovega srca in njegove duše. Viljem II. ljubi angležki mixed pickles, ali ljubi tudi Avstro-Ogrsko. Ne ljubi je sicer radi njenih lepih oči. Ljubi jo, ker potrebuje Donave. Objema jo, ker je v njej Slovanov. Mi-luje jo, ker ti Slovani sezajo do Jadranskega, Jonskega, Črnega in Sredozemskega morja. Poljublja jo, ker je preko Donave še Slovanov, ker Avstro-Ogrska hodi v balkansko žerjavico po kostanj — zanj! A Carigrad in Solun sta lepi mesti. V njima je osredotočena trgovina vsega Balkana in Male Azije. Pak: kako lepo bi bilo, ako bi bil Viljem II. tam kakor doma. Ali tega on sam ne more izvesti. Zato potiska naprej — Avstro-Ogrsko! Kasneje — si misli on — že sede za pripravljeno mizo. In to bodo plovili po modri Donavi nemški broil o vi in parobrodi ter bodo prevažali hiperprodukcije nemške industrije v balkanske dežele, v Carigrad in Solun, bodo širili nemško trgovino po Mali Aziji, Perziji in Arabiji. Dobra misel! Dobra zato, ker je Viljem II. dober fizik, izvrsten kemik, vešč analitik. Avstro-ogrski dualizem sicer ni njegovo delo, ali to ga ne moti. In četudi je zrušil Bis-mareka, ki je dualiziral habsburško monarhijo, vendar sledi stopinjam Bismarckove šola tor deluje kakor Bismarck redi virus. Avstro-ogrski dualizem izpodjeda in raajeda temelje Nekaj o Sibiriji. - Sibirija je splošno znana kakor dežela, kamor pošiljajo v prognanstvo ruske kaznjence. Vsekakor služi Si birija ruski vladi največ v ta namen. Veliko redkeje se govori o prostovolj nem naseljevanju v Sibiriji, dasi je pričelo le-to znatno preje nego neprostovoljno. Prvi pijonirji v prostovoljnem naseljevanju so bili, kakor v marsikakem drugem kraja Rusije, kozaki, ki prebivajo še zdaj po veli kih delih Sibirije. A tudi mnogo ruskih podanikov se je kmalo po osvojitvi Sibirije pričelo izseljevati tja, že za vlade Ivana Groznega. Ene je vlekla tja želja po bogastvu, drugim so bila tla v ruski državi postala prevroča. V poznejših časih je prišel k temu še drug vzrok: vedno naraščajoče pomanjkanje proste zemlje v Rusiji. Tako je postalo slednjič izseljevanje v Sibirijo stalen pojav, se ved no bolj razširja in ga tudi vlada sama pospešuje Tudi prisilno naseljevanje vedno bolj narašča; posebno odkar je uvedena poleg sodnijske administrativna kazen, namreč deportacija na odredbo ministra za notranje stvari. Slednjič treba še omeniti, da pristoja tudi kmetskim občinam pravica, malopridne in delomrzeče občane pošiljati v Sibirijo. Dotični sklep občinskega zbora potrdi guverner in policija ga na njegov ukaz izvrši. Domače (urojeno) prebivalstvo Sibirije seveda ne sprejema ljubeznivo ne prostovoljnih ne neprostovoljnih naseljencev. Dasi je Sibirija še jako redko naseljena, so vendar boljši kraji že zasedeni; vsakega novodoŠle-ca imajo torej za konkurenta. Edina panoga, na kterej se doslej vsaj ne boje konkurence, je lov; s lovom pa se pečajo večjidel le doma-Ko bi vlada pri naselniškem Sibirijo. Kajti zakon pozna začasno prognanstvo le kakor izjemo. Vsi v prisilno delo obsojeni dobe — kakor je kazen — prej ali slej pravico, da se smejo naseliti kakor prosti ljudje v Sibiriji, seveda le na krajih, ktere jim odkaže oblast. A od tre-notka, ko postane kaznjenec svoboden mož, neha država skrbeti zanj. In tako je včerajšnjemu kaznjencu pač težko že danes zaslužiti si kruha. V istem položaju se nahajajo tudi oni, ki so obsojeni v prisilno naselitev v Sibiriji. Razlika je zgolj v tem, da morajo presedeti nekaj (navadno jako malo) let v ječi, ne da jim treba opravljati prisilnih del. Ko jih izpuste is ječe, se morajo naseliti na krajih, določenih od oblast ni je, a ostanejo pod policijskim nadzorstvom. Velik del vseh teh prisilnih naseljencev so šivi večjidei od zločinov, kar je toliko lažje, ko je pri ogromnih daljavah v Sibiriji uspešno policijsko nadzorstvo nemogoče. Voditelji revolucije so razmere vse-skos prav presodili, ko so obrnili svojo posebno pozornost na Sibirijo. V Sibiriji rojenih, večjidel premožnih kmetov za revolucijo ni bilo pridobiti. Toliko lažje je šlo pri prostovoljnih ^n neprostovoljnih naseljen cih. Na nobenem kraju Rusije ni nastopala revolucija tako intenzivno, s tako razločno izraženim programom, kakor v Sibiriji. Za revolucijonarje v Rusiji je boj proti vladi glavna stvar, misel na republiko je bila in je za nje pač še preoddaljena. V Si biriji pa so ravno ta cilj a priori jasno občutili in izrazili. "Irkutska republika" ni ni kaka bajka; bila je istinito proglašena, čeprav je živela samo jako kratek čas. In Irkutsk ni edini kraj, ki je hotel postati republika. — S prisilnimi odredbami samimi se tudi v Sibiriji proti revoluciji ne d;> dosti doseči, kakor kažejo zadnja leta. Puntarsko nagnenje se poleže v naseljenem prebivalstvu še le tedaj, kadar bodo naselnikom omogočeni živ-ljenski pogoji, da bodo mogli mirno in varno pridobivati si svoj kruh. Predpogoj temu je pametna organizacija naseljevanja. podp. društvo Cr svete Barbapi vprašanju zasledovala praktičen, od strokovnjakov izdelan načrt, bi naseljenci pri energičnem delu lahko prihajali do gotovega blagostanja. Kajti proste zemlje je v Sibiriji še v izobilju. A velika napaka naselniške u-prave je v tem, da prepušča reševanje parceliranja in naseljevanja ne posebej v to izšolanim strokovnjakom, ampak navadnim uradnikom. Tem seveda ne manjka toliko dobre volje, nego ravno znanja in izkušnje. Tako se torej dogaja naselnikom, ki se zbirajo vsako pomlad na tisoče ob Uralu, odkoder jih transportirajo naprej, da dobe včasih kos zemlje, ki je za poljedelca obsolutno nerabna. Tudi morajo čakati včasih po cele mesece, da jim sploh odkaže j o kos zemlje. Dogajali so se slučaji, in to niti ne tako redko, da so morali čakati izseljenci mesece in mesece na Uralu, kdaj jih spravijo naprej, ker naselniška oblast ni vedela, kam bi jih djala. Take izkušnje seveda delajo kmeta, ki je upal najti v Sibiriji zlate gore, nezadovoljnega in tudi one so krive, ako so sibirska tla tako ugodna revoludjonarnim idejam. Kar se tiče neprostovoljnih naseljencev, so — naravno — večjidel sovražni vladi, ki jih je ločila od domovine in jih za vedno pregnala ▼ Skopni slovanski jezik. Vprašanje skupnega slovanskega jezika vzbuja v zadnjem času pri Jugoslovanih precej zanimanja. Tako tudi esperanto kakor mednaroden posredovalen jezik. Hočem tudi jaz izraziti svoje mnenje glede vprašanja skupnega slovanskega jezika. Po mojem mnenja poj-de s širenjem ruskega jezika težko radi težkoč in — pomislekov pri posamičnih osobah in v celih skupinah. Saj opazujemo to celo v Rusiji samL Čim bi narodi vsprejeli ruski jezik, izgubili bi svojo individualnost in njihov obstanek bi bil pisan le še v zgodovinskih knjigah. Dnevno moremo opazovati, s kako trdovratnostjo se ljudje drže svojega jezika. Po mojem mnenju bi se Slovenci poprej poitalijančili ali ponemčili, nego bi se med njimi razširil ruski jezik. Da le v slogi je moč, da se le iz velikega daja' kaj velikega doseči, to je neoporečena resnica. Ravno zato pa sodim jaz: Naša bodočnost je na vzhodu in na jugu. Z ljudstvom, ki biva na vzhodu in na jugu, moramo mi v prvi vrsti iskati skupnosti. In to dosežemo tem laglje, ker nas s tem ljudstvom ne veže le sorodstvo krvi, ampak tudi velika sličnost jezika. Dalje nas vežejo s temi narodi skupni gospodarski interesi. In veže nas slednjič tudi zgodovina. Ako bi tudi hoteli uvesti v naše šole ruski jezik, ne bi mogli, ker bi se vlada uprla proti temu s vso silo. Ne bode se pa mogla trajno upirati uvedenja hrvatsko-srbskega narečja In Čim bi dosegli to, združeni bi bili Slovani v eno kulturno celoto in v Avstro-Ogrski bi bil kmalo konec politike po devizi: divide et impera, s ktero vlada danes dunajska in bu-dimpeštanska kamarila Slovence, Hrvate, Srbe in Slovake. Z uvedenjem dubrovsko-hercegov-skega narečja — kakor svetuje češki profesor Jireček — bi se tudi Sloven cem odprla boljšVhodočnost. Ako bi vsi znali hrvatsko-srbski jezik, kako bi se pomnožili naši gospodarski stiki Dalmacijo in Bosno-Hercegovino! Čemu naj bi hodili po občevalni jezik daleč na sever, ko ga imamo doma in si ga takorekoč igraje lahko priučimo. Srbo-hrvaščina je mil in lepodoneč jezik. V "Edinosti": Dionis. *a Zjedinjene državo 8svsrne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dns 31. Januarja I90J v dHtavi Pannaylvanls. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTHt, 1143 E. 60th St, Cleveland, Olyo. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest (Sty, Pik KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest (Sty, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, BnS-dock, Pa. v FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREOAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Novi francoski velikanski parnik "Chicago" na dva vijaka! Imenovani parnik odpluje prvič iz New Yorka v Havre v soboto, dne 20. junija. Opremljen je z najnovejšimi nared-bami; pri zgradbi istega gledalo se je v prvi vrsti na zboljšanje tretjega razreda. Potniki tretjega razreda na tem parniku imajo na razpolago lepo obedovalnico (Dining Room), salon za kadilce, posebni salon za ženske in kopališča za oba spola. Glede potovala pišite pravočasno na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORK CITY. Rojaki v Clevelandu, <>., in okolici pozvedo lahko vse podrobnosti glede potovanja v naši podružnici na 6104 St Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. FRANK SAKSER CO. Vssslovanskega kongr—, ki se bode vršil v Pragi od 24. do 30. junija, se udeležijo slovenski, hrvatski, srbski, šeški, bolgarski, poljski in ruski dijaki. Tozadevni odseki so se še konstituirali. Kongres hoše manifestirati vseslovanako solidarnost med slovanskimi dijaki v vseh kulturnik vprašanjih. Jubileji cesarja Frana Josipa I. Avstrijski cesar Fran Josip I. je tekom svojega dolgega življenja praznoval že mnogo jubilejev. Prvi jubilej je praznoval v Inomostu povodom 5001etnice združenja Tirolske z avstrijsko habsburško dinastijo. Prava vrsta jubilejev, v ktere središču je stala sama osoba cesarjeva, je pričela pa leta 1873 povodom 25-letnice vladanja. Tega leta je bila na Dunaju tudi svetovna razstava in o tej priliki je prišlo na Dunaj več vladarjev, med drugimi ruski car Aleksander H. in nemški cesar Viljem I. Tudi italijanski kralj Viktor Emanuel II. in perzijski šah sta se dalje časa mudila na Dunaju. — Dne 2. decembra 1873 se je slovesno praznovala 25. letnica vladanja. — Dne 24. aprila 1879 je cesar s svojo soprogo cesarico Elizabeto praznoval srebrno poroko. Tega dne je bila posvečena cerkev na Dunaju. V proslavo srebrne poroke je bil prirejen na Dunaju krasen slavnostni sprevod, v kterem so bili prizori iz zgodovine habsburške hiše. — Dne 18. avgusta 1880 je bila v dunajskem Praterju v proslavo 50-letnice rojstva cesarjevega velikanska ljudska veselica. Nove slavnosti in poklonstva so sledila, ko se je cesar kmalo potem podal v Budimpešto, v Prago, na Štajersko in Kranjsko. — Večje slavnosti so bile tudi o priliki GOOletnice, kar so avstrijske dedne dežele prišle pod habsburško dinastijo. — V proslavo 40. letnice vladanja leta 1888 je bilo prirejenih več razstav, na cesarjevo željo ni bilo pa večjih slavnosti. — Leta 1892 je cesar praznoval 25-letnico svojega kronanja ogrskim kraljem. — Leta 1896 so bile v Budimpešti velike slavnosti povodom 1000-letnega obstanka ogrske kraljevine. — Slavnostno po vsej monarhiji se je pa praznovala 50-let-nica vladanja dne 2. decepibra 1898. LISTNICA UREDNIŠTVA. Mr. John Scharabon, Duluth, Minn., in Mr. J. Gosar, Pittsburg, Pa. Ker je zadeva bila še le po objavljenju poravnana, se nimamo s njo veš pečati. Vemo pa, da marsikaj na Slovenskem še ni poravnanega. Človek, ki ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Kje je MARTIN GROŠELJ Preje je bi\al v Broughton, Pa. Doma je iz Rajhenštajna na Spodnjem Štajerskem. Z možem imamo še poračunati in radi bi zvedeli za njegovo bivališče bodisi tukaj sli v stari domovini. Naslov želi zvedeti: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. (12-26—6) Kje je ANTON VIR ANT t Doma je iz Prelesja pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Poročati mu imam nekaj važnega, zato bi rad zvedel sa njegov naslov. Kdor ve zanj, prosim, da mi naznani. Pred 4. leti bivala sva skupaj v Sheboygan, Wis. Joseph Novak, General Delivery, Peoria, I1L (12-15—6) Pozor Rojaki ! Novoiznajdeno garantirano mazilo sa pleiaite in eolobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vast v S dneh popolnoma ozdravim ca 76c., da ic to resnica se jamči $600. Pri na-rotbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. p Jakob Wahcic, . P. O- Box 69 CLBV^L,AND, OHIO. Navodilo, DOLENJSKI CVIČEK V AMB- _ TtTICT — Veselo prijatelj pristne dolenjske kapljice. Tvrdka C. Butcher, 56 Warren St., New York, je importirala --rdeče doleiyfrko in Mo vipavsko vino-- in js prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah in steklenicah. Točna rosbošba Zmerne eeoe. Cviček je s Trške gore Kršl^m HuoSaa spojena: FRANK PODGORŠEK, 817 Bnat ttnd St Hew York, V.T kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. V zalogi j« samo 20 izrisov. Gena 40c. Pišite in pošljite poštne znamko na Frank Sakser Go. Iff Greenwich Street, NEW^YORJL IVAH raawm* Euclid, O, naznanja cenjenim rojakom, da proda svoje TIHO radi ■voje kleti. Vino je priznano najboljše kakovosti, pristno in domaše. Rojaki, ns zamudite te ugodne Hks in poaesite po šlaktni Hrfil. dokler js še v zalogi. Odpošilja se po oeti kot 50 galoaov se n (barel) stane 22 dolarjsv. Jugoslovanska Katol. Jednota. dno 24. janusija 1901 ▼ državi Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, UL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURU L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IYAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IYAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-Ooek, Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, UL nadzornik, P. O./Boz 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mich. IYAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, ILL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C. 711 North Chicago Street, Joliet, UL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov In druge listine ns glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pofiiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopnika in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake peiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. "Zveze železničarjev dežel sv. krone ogrske". Predsednik te podružnice je nedavno pozdravil občni zbor "Zveze", ki je zboroval v Stolnem Bel-gradu z brzojavko, ki končuje takole: '1 Sprejmite iskren bratski pozdrav iz sedaj še tujega, pa ne za dol- ročil sebe in dijake ministru notranjih del. Minister pa ga je pustil še dva dni na prostem, da bi poizvedel še za druge zarotnike. Ravno tako neverjetno je Rajkovičevo pripovedovanje o načrtu zarotnikov. D&kovič mu je baje povedal, da pride šest ža- go tujega Zagreba! Z madjarskim sr- rotnikov iz Kotora čez Loveen na Ce-cem in dušo udani Glembay Gyula, tinje, kjer se jim pridruži 60 podčast-i. t. d." — To so pač jasne besede! nikov, več delavcev in gimnazijcev. Madjariziranje v Zagrebu. Madjar- Dijaki bi sežgali "Biljard" (stara ska šolska družba "Julian" ima na knežja palača). Dočim bi vojaki in Hrvatskem skrivno podružnico, v ka- meščani gasili, zažgali bi zarotniki bere odboru so skoro sami višji želez- uga državna poslopja, a končno bi niški in gozdarski uradniki. Tudi vrgli bombe na knežjo palačo in v hi-društvo za razširjenje madjarske kul- šo princa Danila za\kneza. — Bivši ture "Nemzeti ezovetseg" ima na poslanec Gjulavič je izpovedal, da se Hrvatskem svojo sekcijo; naoeluje ji je kot begun v Belgradu seznanil s trnek železniški kontrolor, ki stanuje nogorskimi dijaki, ki so ga pregovo-že mnogo let v Zagrebu. Hči tega rili, naj vtihotapi preko Turčije de- ^ kontrolorja pa vodi ženski oddelek vet bomb v Črno goro, kjer bi naj iste sekcije. Hrvatski listi pozivajo vrgli vlado. Atentat pa ni bil name-mestno policijo, dai se prepriča, ali so njen knezu ali njegovi rodbini Vsled ta društva oblastveno dovoljena. Ce ' izdajstva je prišel na turških tleh v niso, mora pač dotične Madjare in roke črnogorskim pandurjem. — Biv-Madjarice zapreti, kakor je zaprla' ši minister Rajčevič je izpovedal, da akademika Verniča. mu je Gjulavič pisal ter ga povabil Poneverjanje na pošti. Zora Cm- na tajen sestanek, a Rajčevič je od-drič je - dobi, ko je bila poštna upra- govoril, da mu ne more ustreči, ker viteljica v Kostajnici, poneverila je pod policijskim nadzorstvom. Več ">300 kron poštnega denarja. Izročili j o zaroti on sploh ne ve. so jo sodišču v Petrinji. i Srbske čete v Macedoniji. Sofija, Občinskega redarja zaklal. V ob-j 29. maja. Poluradno "Vreme" objav-čini Tenje pri Osjeku se je ponoči Ija senzacijonelno vest, da je srbski Gyaparija za namestnika matičarja. Žena je dobila obenem dekret, da i™. pravico zakonske pare civilno poročati. To je prva ženska na Ogrskem, ki je dobila tako javno službo. Statistika justifikacij na Ruskem. Odkar so se na Ruskem uvedla vojna sodišča ,t. j. zadnjih 20 mesecev, po-strelili in poobesili so 1700 oseb, ali 90 mesečno in tri osebe vsak dan. Lansko jesen je bilo obsojenih 456 oseb na smrt, od kterih so jih usmrtili 176, t. j. 59 na tneaee. Prve tri mesece tekočega leta pa je bilo nsmr-čenih celo 276 oeeb. Stradaš Sued je sprejet v neko pariško bolnišnico za strežaja. Kot stradaš je nastopal 40 let in v tem časa prestal brez jedi pet let. Pri prvem stradanju je zaslužil 7000 frankov, dočim je njegov impresario zaslutil 80,000 frankov. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Vlomilec v knezoškofijsko palačo prijet! Znano je še, kako se je izvršil dne 23. aprila vlom v knezoškofijsko palačo. Tat se je vtihotapil zvečer v palačo, se v njej dal zapreti, po noči se je pa s hodnika skozi peč, v kteri je dve pečnici stri, splazil v pisarno ordinarijata in tam, vlomi vši dve pisalni mizi, ukradel okolu 1000 kron. Palačo je zapustil na ta način, da se je spustil po vrvi skozi okno v Me-darske ulice. Policija je takoj sklepala, in menda opravičeno, da storilec ni izvršil le samo te tatvine, ampak da njegovo delo sega daleč nazaj. Znano je, koliko predrznih tatvin se je izvršilo potom vtihotapljenja po župniščih. Pri prelustriranju raznih oseb so prišli tudi na sled, da bi te tatvine zamogel izvršiti ali bivši pisar Ivan Pogačar, rojen 1883 v Po-ženku pri Cerkljah, stričnik pokojnega knezoškofijskega kancelarja Poga-čarja, ker je svoj čas že izvršil enako tatvino v stolnem župnišču in bil zaradi tega že kaznovan s petletno ječo, ali pa bivši teolog Fran Germovnik, rojen 1875 v Vodicah pri Kamniku, ki je tudi z goljufivo pretvezo po deželi denar izvabljal za altar na Brezju. Zaradi aretacije teh dveh osumljencev so se po ljubljanski policiji obvestile vse tu- in inozemske pristojne oblasti, osobito celo prefektnre gornjih italijanskih mest, ker je Ger-movnikova sled vodila tjakaj. Prvotni sum ljubljanske policije je bil popolnoma pravi in policijska akcija je imela tudi zaželjeni uspeh s tem, da j« celovška policija vsled dopisa ljubljanske policije prijela dne 28. maja ©ndi Pogačarja in ga seveda izročila sodišču. Da je bila sled prava, izpričuje* dejstvo, da se je Pogačar tudi v Celovcu vtihotapil v škofijsko palačo in se tam skril z namenom, da bi pokradel. In tu ga je pa dohitela usoda. Bil je zasaeen in aretovan. Pogačar je hud za pravi ji vec in mu je gotovo v Ljubljani pokradeni denar že pošel, zato si je hotel v Celovcu preskrbeti drugega. Celovec je zanj nesrečno mesto. Tudi, ko je prvikrat pokradel v Ljubljani, se je peljal tja in z lahkoživimi ženskami zapravljal denar. Radi tega se je obračala posebna pozornost na Celovec. Tako je ljubljanska pol; sija v kratkem rešila dva, za Ljubljano senzacijonelna vloma k splošni zadovoljnosti. PRIMORSKE NOVICE. Samomor. V Trstu se je zastrupil e karbolovo kislino bivši kurjač nekega ondotnega kopališča Alojzij Ba-tilana. Pred zastrupi jen jem je bil iz-redno vesel in pravil, da je podedoval 40,000 K. Število redarjev v Trsta se pom noši za 120 mož, ki bodo opravljali službo zlasti t Kocolu, pri Sv. Ivanu, v Baxfcovljah in pri Sv. AnL V Trstu je 20- momorihem namenu iz nesrečne ljubezni jesihovo esenco, a so jo še pravočasno rešili. Nesreča vsled neprevidnosti. Emilija Lončar v Tržiču na Goriškem je prilila špirita v samovar, v k te rem še ni ugasnil ves ogenj. Ta je švignil v litrsko posodo, jo raznesel, da je goreč špirit poškropil nesrečnico po obleki, da je bila hipoma vsa v plamenih. Dasi so ji takoj prišli na pomoč, najbrž ne bo ozdravela. Tudi njen mož se je sdlno opekel po rokah, ko je trgal z žene gorečo obleke. Ogenj. V Rojanu pri Trstu je gorelo v trgovini Katarine Košmerlj. Škode je 8000 K. Conte Ceconi zaprt. Blizu Pirana se je vozil nedavno po morju znani oonte Ceconi. Najenkrat je začel neusmiljeno pretepati 161etnega veslar-ja, ki je skočil v morje, da ubeži u-darcem. Plemeniti Ceeoni pa ne le, da ni rešil dečka iz vode, temuč je še mahal po njem z veslom. Z brega je brž veslal neki Zaoevič dečku na pomoč ter že nezavestnega izvlekel iz vode. Ceconija je pričakala razjarjena množica ter ga hotela linčati, kar so zabranili štirje orožniki, ki so neusmiljenega človeka spremili v zatpor pri okrajnem sodišču. Kap je zadela v Brjab na Goriškem mladeniča Alojzija Kočevarja, ko je počival v senci pod črešnjo. Bil je miren fant in priden. — Istotako je zadela kap 551etnega mesarja Ivana Si nigoja, poitalijančenega Slovenca v Gorici. Analfabeti v Gorici. Ker je v Gorici več tisoč analfabetov, so otvorili Lahi jezikovni tečaj za analfabete. Od več tisoč se jih je oglasilo komaj 15, in od teh se jih je priučilo za veliko silo nekoliko pisati in čitati komaj sedem. Vsi drugi se čutijo srečne v analfabetizmu. Sicer pa naj goriški magistrat skrbi v prvi vrsti za to, da bodo otroci hodili v šolo, potem ne bo treba odraščenih učiti pisati in citati. Dostavljamo, dp tisti tisoči analfabetov so Lahi, domači Lahi, "Goriziani"! ŠTAJERSKE NOVICE. Nepošten trgovski potnik. Trgovcu Prstecu v Mariboru je trgovski potnik Franc Kuhar, ki je bil prej pri njem v službi, s ponarejenim ključem ponoči prihajal v trgovino in mu kradel denar in blago. Dokazalo se mu kmet Gjuro Klesnetič v krčmi spri z občinskim redarjem Prokopom Kova-eevieem ter ga zaklal z nožem. Morilec, ki je bil pijan, je pod ključem. Ogrska državna železnica in hrvatsko občinstvo. Na Hrvatskem kmalu ne bo več mogoče živeti, če se ne zna madjarski. Ogrska državna železnica je začela rabiti samomadjarske tiskovine in jih izpolnuje madjarski. Ako dobi kdo kakšno pošiljatev iz inozemstva, mora si poiskati tolmača, da mu pojasni Jcaj ima sprejeti. In takih ljudi ni lahko dobiti. Še sekcijski načelniki hrvatske vlade baje pridejo v veliko zadrego, če se jim pokaže tiskovino in besedilo v madjarskem "svetovnem" jeziku. Dosedaj so bile tiskovine dvojezične, deklaracije pa hrvatske. BALKANSKE NOVICE. Zarota v črni gori. Cetinje, 28. maja. Tudi v včerajšnji razpravi se ni dobilo jasnosti o zaroti. Zagonetna oseba je glavni krivec tiskar Rajko-vič. Ta je pripovedoval, da so mu dijaka Bozovič in Gjonovič ter bivša poslanca Šabajič in Pavičevič v Belgradu izročili bombe, s kterimi je potoval preko Zemuna, Broda, Sarajeva, Mostara v Gruž, kjer se je sešel z zarotnikom juristom Dakovičem. S tem in drugimi dijaki-zarotniki je šel potem Raj kovic na Cetinje, kjer je iz- prestolonaslednik te dni v Topčiderju pri Belgradu osebno pozdravil tri čete, namenjene za Macedonijo, ter govoril z vsakim Četnikom posebej. Romunija in Rusija. Bukarešt, 29. maja. Rumunsko časopisje z navdušenjem piše o ljubeznivosti ruskega earja, ki je kralja Karla povodom njegovega potovanja po Donavi pozdravil po svojem odposlancu podad-miralu Nolkenu, dočim se Avstro-Ogrska ni spomnila kralja, dasi je priplula njegova ladija do Oršove. Prisrčno razmerje je potrdil tudi sprejem rumunskega prestolonaslednika in njegove mlade žene v Petro-gradu. Z ozirom nat to naglaša rumunsko časopisje, da je potrebno, da se čimpreje uresniči železnica Donava-Adrija, ter se spoje rumunske železnice s srbskimi, da se Rumunija popolnoma emancipira od Avstro-Ogr-ske. — Imenovanje župana za Sarajevo. Sarajevo, 29. maja. Dolgotrajni boj za mestno občinsko upravo je sedaj končan. Vlada je imenovala zai župana mohamedana Efendija Kuloviča, za prvega podžupana Hrvata dr. Nikola Mandiča, za drugega podžupana pa Srba Jova Mitriceviča. RAZNOTEROSTI. , Poroka pred žensko. V Ostrogonn je imenoval veliki župan ženo notarja Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone o4 UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v %je-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v Slovenski Narod! potrebno, da se tukaj v Zjedi- njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in, bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikiin,kateri se za nas malo« brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNL Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma! in v kratkem času ozdravim. TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo, je, da je okradel Prsteca za 560 K, I BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, dočim je ta trdil, da znaša škoda j očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, okoli 2000 K Kuhar je bil obsojen na 15 mesecev ječe. HRVATSKE NOVICE. Truplo vtopljenca so potegnili v Bemetincih, okraj Samobor, iz Save. oblečen po običaju posavskih kmetov. Pokopali so ga na katoliškem pokopališču v Stupniku. Madjaxika naiielblna v Za«rebu, ki šteje okoli 3000 oeeb, večinoma ueluž-beoeev državne želeeniee, postaja ser nezmožen za spolno občevanje in _ y_ v_ VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. letaš Šivilja Marija Tavčar pila v m- mozaveetna. Osnovala je podruŽnieo Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt aH zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor Vtopljenee, čegar istovetnosti se ni ] bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, moglo dognati, je kakih 25 let star,1 nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jezika ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute i 30 WMt 29th Stv-Mt Itw York Gtty Uradne ure od 10 do IS dopoldne in od 8 do 6 popoldne, v toridh in sobotah od 10 do IS dopoldne« ter oatdoS in od 7 do S svete, v nedeljah od 10 do 1. NA PRODAJ je HIŠA Z LOTOM Z 12 SOBAMI in 1 KLETOM. Frak Oričar, 5241 E. Collins Ave., Cleveland, O. (13-15—6) Kje je moj oče JANEZ TUREK f Doma je iz Babinega polja pri Ložu. Slišala sem, da je umrl, ker že celo leto nimam pisma od njega. Stanoval je na 829 Louisiana St. v Shreveport, La. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi naznani, za kar mu bodem hvaležna. Vse stroške z veseljem povrnem. — Ivana Janež, Box 73, Rittman, Ohio. (13-17—6) NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija St. 36 J. S. K. Jednote v Conemaugh, Pa., tem potom naznanjamo, da se je pri zadnji mesečni seji dne 17. majnika sklenilo, udeležiti se sv. maše dne 21. junija na praznik sv. Alojzija. Kakor vsako leto, isto tudi letos počastili bodemo našega društevenega pa-trona. Letos je ravno na nedeljo, torej vsakemu bode mogoče udeležiti se sv. maše v irski cerkvi št. 3 ob 10. uri dopoludne. Društveniki se morajo zbirati do 9. ure v drušveni dvorani, od koder z društveno zastavo na čelu odkorakamo v cerkev. Po končanej sv. maši odkorakamo nazaj v dvorano in če so društveniki zadovoljni, pričela se bode takoj društvena seja. ODBOR. (10, 12 ft 15 — 6) e POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chioagi, DL, in okoliši svoj dobro usnjem —: 8 A £*0 O N. :— Na raapolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno svsis in dobro Seip pivo, Jako dobro dom arts visa, rasne tikesjs ter prodajam fine metke. Postrežba solidna. Prodajam todi in preskrbujem pa-robrodne listke sa vse prokomofske črte po izvirnih cenah. Pofldjsu denarje v staro domovino zanesljivi« potom po dnevnem kana. V i Torka. Svoji k svojim! Z Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komuce poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz- dravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis. kakor tudi vse t&ine spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem Času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Ccnlenl |«ip6d doktor! Jaz se Vim iskreno zahvalim sa Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjer. in pteprii an sem. da sem le po Vaiib zdravilih zadobil popotno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim idravegi, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hnleiai. Prane Steklass« 3i4t St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Prank Polk 310 Midlant Ave. Rockdalle. Ul. Velecenlem ros pod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi ie zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom. ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomaeojo, V«s še enkrat zahvaljnjem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar B01941 West Newtoo. Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-|\mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-Išite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : '±'JdL-HJ COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTEl |l40%WEST 34th STREET, NEW YqRK, N.%Y. ▲vol. So. Zdravju najprimernejša pijsča je LEISY PIVO ktero je varjeno is najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist- kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev In drugih. Lelay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. Travnikar-ju 6102 SL Clair Are. N.U. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O« 2a vsebino tajik oglasov aft odgovorne ne AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slevenee in Hrvata, sv- Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington". - REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dv» vijaka Imajo brezžični braojav. ALIOS, JjAURA, MARTHA WASHINGTON, 11 ABGHHTOTA. > mesecih maju in juniju se bodeta agoraj uavodeot an brodovju psi-draiila is dva drufa nova potniika Gina rožnik listku iz NEW YORKA za III. razred m do TESTA...... LJUBLJANE. REKE........ ZAGREBA. . . KARLOVCA. H. RAZBBD do TRSTA ali HO. ,152,50 do Parobsod "MABTHA WASHINGTON" odplnjo dne 17. jnnija 1906. Phefet Bro*. & Ca* Gar. Agents, 2 Wirthgtna tew •i* a.-: i^vritAV .. K o: i Spisal Karo! May; za 4'Glas Naroda" priredil L. P, PRVA KNJ1QA. - PO PUŠČAVI, (Nadaljevanje.) "Sabahinic hajir — dobro jutro, hrabri borilci! Dobrodošli nam!" "Sabahinic hajir — dobro jutro I" oglase se vsi hkrati. "Prišli ste, da spremljate slavnega Kara ben Nemsi na potovanju, kaj net" "Da, paša nas je poslal." "Torej vam povem, da je moje ime hadži aga Halef Omar ben hadži Abul Abbas ibn hadži Davud al Goeara; jaz sem potovalni maršal in aga onega, ki ga morate vi spremljati, torej morate ubogati vsa moja povelja. Kakšno povelje vam je izročil paša?" Odgovori mu buluk emini in sicer s takim zveri ženim glasom, kot bi kdo pihal v staro, zarjovelo trobento: "Jaz sem buluk emini padišaha, kterega. naj Alah blagoslovi, in imenujem se Ifra. Zapomni si ime! Paša, kterega najzvestejši služabnik sem, mi je izročil črnilnik, gosja peresa in papir, da vse zapišem, kar se nam pripeti. Hrabri načelnik sem teh ljudi j in vam bom dokazal, da--- "Molči, ešekun-atli (oslovski jahač)!" prekine ga onbaši, medtem ko •i gladi dolgo brado. "Kaj si ti? Naš načelnik? Ti pritlikavec! Gospod ai črnilnika in gosjih peres in ničesar druzega!" "Kaj? Jaz sem buluk emini in imenujem se Ifra. Moja hrabrost....." "Molči, baba! Tvoja hrabrost je zlezla v noge tvojega osla, kterega naj Alah zažjre; ta bežtija ima prekleto navado, da po dnevu zbezla in ponoči kriči, da jo sliši Alah v nebesih. Poznamo tebe in tvojega osla, in vendar še ne vemo, kdo je osel, kdo buluk emini!" "Pazi na svoj jezik, onbaši! Ali ne veš, da sem se v bojnem metežu iz same hrabrosti tja podal, kjer se sekajo nosovi? Poglej moj nos, kterega TtifnnTn več, in strmel boš nad predrznostjo, s ktero sem se boril! Ali morda ti ni znano, kako sem zgubil nos? Slušaj! Bilo je pred Sebastopoljem, ko smo se bojevali proti Rusom; stal sem v najhujšem bojnem metežu in pravkar vzdignil roko, da--- "Molči! Tvojo zgodbo smo že tisočkrat slišali!" — In obrnivši se k Halefu, nadaljuje: "Jaz sem onbaši Ular Ali. Slišali smo, da je emir Kara ben Nemsi hraber mož, kar nam u (Dalje prifc.) mL-- — ■i** ■Ufa ^ ^^ a^^^ ^ll^a ^^ ^laa^ i all^ia jjt^txttjxitajui i •BaMaMariroaM Telefon 246. Frank Petkovšek 720 Market Street, Vankegan, 111. priporoča rojakom svoj) SALOON, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼ zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn. XLJJ FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St., ^ NEW YORK. - # ...PODRUŽNICA... 6104 Str Glair Ave., N.E. CLEVELAND. 0. Ofiqjelno zastopništvo vifrh parobrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako šele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. 7mWmiilrr listke za vse kraje v ?3f*faymih državah in t Evropi, PoiiQa najceneje ia najhitreje deny- v staro ovfco, bodisi samba*« strankam, posejitaftumi ali v kterokoU svrfeo. Vsak «l0Mdd potnik naj pasi, da pride i 6mnpit Generale Transatiaatlpe (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA R0 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN0M0STA IN LJUBUANt Postni parniki so:! Produce" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mot' ^LaSavoie" „ „ ....................13,000 „ 25,000 ,, "I^Lornune" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 " " LaTourame" „ „ ..................10,000 , 12 000 \\ " *La Bretagne"................................ sjooo " 9,000 ' * *La Gasgognc"................................ g,000 „ 9,000 „ " Slavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki adplajejo od sedaj naprej vedno ab četrtkih ob 10. nrr iopoind ne iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St., N. I, •LA BAVOIE 18. jun. 1D08.*LA PROVENCE 23. julija 1908. •LA PROVENCE 25. jnn. 1»»»LA TOURAINE 50. julija 1908. •LA LORRAINE 2. julija 1»«8.*LA SAVOIE 6. avg. 1908. »LA TOURAINE 9. julija 1908.La Bretagne 13. avg. 1908. La Bretagne 16. juL 190&*LA LORRAINE 20. avg. 1908. POSEBNA PLOVITBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. ju-tija t. 1. opoludne iz piA-a Št. 84 North River, blizo 44. ceste. Parnik '' Californie'' odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 v Havre. 8AM0 ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i Cena drugega razreda do Havre: $55.00 in višje. lirniti s zvezdo zaznamovani imajo po dva rijaaa. M« Kozminski, generalni agent za zapaa 9* f)eni»orn CHlcniya, ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam evojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni HoteVna 709 Broad St., edem največjih hotelov v mestu. čepu imam veti no avežepivo, naj Se vrste whiskey, kakor naravne* napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih Bob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Empcjik« kuhinja! Za obilen poeet se priporočam ndanl' Božo Gojaovlč, Jahnsteva, Pa. ■ ~ -ft m m a i i Zastonj! Zastonj! j Nikjer v Ameriki ne morete dobiti 1 tako dober in fini 4 IMPORTIRANl TOBAK za cigarete ln pipo ali cigare, f kakor pri nas. Pošljite nam na eni J dopisnici vaš naslov in dobite takoj * zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik. Is j 126 prepričaj« najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, Naw York. Pozor! Slovenci Pozor 1 VSAUON^' zmodernim kogljidčem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ia druge raznovrstne pijače ter unfjsk* smodke. Potniki dobe pri meni čedne* prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanooa se toplo priporoča ^ Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, lili _Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem._ Kranjska hranilnica v Ljubljani ustanovljena letet 1820. sprejema vlage in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem 1.1906 nad 69 milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo 9,270.313 kron« Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računskega sklepa 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljekn j iino zavarovane terjatve 37,877.422 K Posojila občinam in korporacijam 1,979.582 ,v Menice.......................... 738.000 „ Vrednostni papirji............... 32,977.286,, Vrednost h"š v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin.......... 2,920.893 „ Cisti upravni dobiček — razen Tsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom— je od m en jen d< brodelnim in obč#» koristnim zarodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje tvrdka: 109 GREENWICH ST., CD ANK'