O PAPIRNI PANOGI 8 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. 9 O PAPIRNI PANOGI | junij 2019 | 21 | XLVII | junij 2019 | 21 | XLVII A series of new, additional provisions on packaging, which increase the scope of extended producer responsibilities and determine uniform conditions of their implementation, is about to be introduced in Europe. For paper producers, this may provide numerous opportunities in the market of packaging products. We discussed the legislative framework and the background of promoting greater concern for packaging with Antonija Božič Cerar, a senior consultant at the Environmental Protection Department of the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia. Intervju: Antonija Božič Cerar Na področju embalaže se v prihod- nje v Evropi obeta vrsta novih, do- datnih določil, ki poglabljajo obseg obveznosti razširjene odgovorno- sti proizvajalcev in določajo enotne pogoje njegovega izvajanja. Za pro- izvajalce papirja to lahko pomeni tudi številne priložnosti na trgu em- balažnih izdelkov. O zakonodajnih okvirih in ozadju spodbujanja večje skrbi za embalažo smo se pogovar- jali z Antonijo Božič Cerar, samostoj- no svetovalko v Strokovni službi za varstvo okolja pri GZS. Zakaj postaja embalaža v zad- njem času tako pomembna okoljska tema? Kakšne spremembe se nam obetajo na tem področju? EU je pred dobrim letom, maja 2018 objavila amandmaje k obstoječim direk- tivam na področju odpadkov, ki nalagajo obveznost vzpostavitve sistemov razšir- jene odgovornosti proizvajalcev v štirih snovnih tokovih, in sicer za embalažo, električno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje ter iztrošena vozila. EU spodbuja države članice k uvajanju te od- govornosti tudi pri drugih izdelkih. Države članice se morajo prilagoditi zahtevam amandmajev pred julijem 2020, pri čemer se lahko družbe za ravnanje z embalažo na nove zahteve prilagodijo do začetka leta 2023. Med temi štirimi je prav em- balaža najširši snovni tok, s katerim se srečuje največ podjetij, bodisi v vlogi pro- izvajalcev bodisi kot trgovci. Pristop raz- širjene odgovornosti proizvajalcev nalaga proizvajalcem odgovornost za ravnanje z nastalim odpadkom, potem ko ga po- trošnik zavrže. Ker podjetja sama seveda ne morejo hoditi po odpadno embalažo svojih izdelkov v domove gospodinjstev, za to zadolžijo posebne družbe in jih po- oblastijo, da odpadno embalažo zbirajo namesto njih in tako zagotovijo prime- ren delež predelave odvržene embalaže. Delež snovne predelave, ki lahko vključuje reciklažo, pripravo na ponovno uporabo in ponovno uporabo (ne pa tudi energet- ske predelave), je določen za posamezno vrsto materiala; za papir, denimo, je cilj do konca leta 2025 snovno predelati 75 %, do konca leta 2030 pa 85 % vsega odpa- dnega papirja, za plastiko je doslej veljalo 22,5 %, do konca leta 2030 pa bo ta de- lež še enkrat večji, torej 55 odstotkov. Pritiski na embalažni sistem so pove- zani tudi z usmeritvijo Evropske uni- je, ki želi biti vodilna svetovna sila na področju varovanja okolja. Da, tudi to. Eden izmed temeljnih doku- mentov EU je Strategija o plastiki, ki je bila sprejeta za celotno EU in ki določa, da mora biti vsa plastična embalaža v celoti reciklabilna do leta 2030, med- tem ko naj bi države članice prilagodile obstoječe sisteme razširjene odgovorno- sti proizvajalca za embalažo do začetka leta 2023. Kateri je krovni dokument EU, ki se nanaša na varovanje okolja? To je pogodba o Evropski uniji, ki pa enakovredno določa varovanje okolja in prosti pretok blaga, kar pomeni, da že tu prihajamo v navzkrižje interesov. Pod to pogodbo velja Krovna direktiva o od- padkih iz leta 2008 in njen amandma iz leta 2018, ki v novem členu 8.a določa minimalne zahteve za sisteme razširje- ne odgovornosti proizvajalca. EU uvaja krožno gospodarjenje preko direktiv za odpadke. Ukrepi za prehod v krožno go- spodarstvo se izrazito osredotočajo na gospodinjske odpadke, ki zaradi mešani- ce različnih odpadkov pomenijo največji izziv za predelavo, pa čeprav predstavlja- jo manj kot deset odstotkov vseh odpad- kov. Preostanek so odpadki v industriji, gradbeništvu ..., vendar so tam tokovi čistejši in zato lažji za predelavo. Kako je urejen slovenski embalažni sistem? V Sloveniji velja nekoliko specifična situa- cija, ker v sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo vstopijo le tisti, ki na leto dajo na trg več kot 15 ton embala- že z embaliranim blagom. Za ravnanje z odpadno embalažo imamo šest shem, pri čemer Ministrstvo za okolje podpira vzpo- stavitev ene družbe za ravnanje z odpadki na vsakem od prej omenjenih štirih snov- nih tokov. Sistemi razširjene odgovornosti proizvajalcem nalagajo finančno in orga- nizacijsko odgovornost za ravnanje z nas- talimi odpadki. V Sloveniji imamo trenu- tno deljen sistem v smislu financiranja, saj proizvajalec izdelka plača embalažnino, torej pristojbino za ravnanje z odpadno embalažo od proizvodnje do gospodinj- stva, medtem ko potrošnik plača za pot od gospodinjstva do komunale. Intervju Po novem bo za celotno pot moral odgovarjati proizvajalec, evropska di- rektiva pa zahteva tudi večjo pregle- dnost snovnih in finančnih tokov, kar pomeni večji nadzor nad delovanjem družb. Novi predsednik Združenja papirne in papirno predelovalne dejavnosti Konec maja je novi predsednik Zdru- ženja papirne in papirno predeloval- ne dejavnosti postal Leopold Povše. Gospod Povše je eden od treh direk- torjev v podjetju Radeče papir Nova in direktor v podjetju Muflon, d. o. o. OKOLJSKO USTREZNA EMBALAŽA KOT EDINA MOŽNA REŠITEV ENVIRONMENTALLY-FRIENDLY PACKAGING AS THE ONLY POSSIBLE SOLUTION Družbe za ravnanje z embalažo trdijo, da gre približno tretjina vse embalaže na trgu mimo njihovega delovanja, kar pomeni, da za ravnanje s to embalažo tudi nihče ne plača, torej ni denarja, s katerim bi to embalažo ustrezno prede- lali ali uničili. Evropa je prepoznala, da je razširjena odgovornost proizvajalcev sicer učinkovita, vendar je treba izboljšati transparentnost snovnih in finančnih to- kov. Zlasti tam, kjer je več konkurenčnih Antonija Božič Cerar ški dela, kjer se zdi, da s spremembo zako- na o minimalni plači podjetja nimajo več nadzora nad temi stroški, saj napovedana sprememba definicije minimalne plače močno posega v sisteme nagrajevanja ter plačna razmerja med zaposlenimi v podjetju, kar bo močno vplivalo na stro- ške dela v podjetjih in verjetno ogrozilo tudi kako delovno mesto v tej dejavnosti. SKD 17 SKD 17.1 SKD 17.2 Papirno in papirno predelovalna dejavnost Papirnice Predelava papirja Vrednost 2018 Index 18/17 Vrednost 2018 Index 18/17 Vrednost 2018 Index 18/17 Število družb 116 101,8 7 116,7 109 101,9 Povp. št. zaposlenih po del. urah 4.156,3 96,8 1934 99,3 2.435,9 103,8 Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 856.700.666 103 560.740.400 103 295.960.266 102 Čisti prihodki od prodaje 846.453.601 103 555.641.930 103 339.848.127 120 Čisti prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 198.838 104 289.938 105 139.518 116 Delež prodaje na tujih trgih (%) 68,4 94,1 91 100,6 33,2 84,3 Dodana vrednost (DV) 174.029.921 98 92.411.077 95 84.913.601 105 Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 41.871 101 47.782 96 34.8560 101 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 64,8 105,7 61 106,4 70,9 107,4 Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 61.935.446 88 36.296.921 85 25.169.154 91 EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 6,9 81,2 7 82,7 7,4 76,3 Neto čisti dobiček / izguba 19.063.430 90 127 0 7.556.937 69 Neto marža 2,1 80,8 2 121,1 2,2 56,4 Donosnost kapitala - ROE (%) 4,7 88,7 4,7 127 4,9 55,1 Neto finančni dolg na EBITDA 1,6 114,3 2,1 161,5 1,2 75 Kratkoročni koeficient 1,3 86,7 1,1 78,6 1,7 106,3 Delež investicij v opred. osn. sredstva/čisti prihodki od prodaje (%) 3,9 111,4 3,6 180 14,4 228,6 Mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.647,2 104,6 1799,5 101,4 1.552,3 110,2 Tabela: Poslovanje panoge v letu 2018 Table: Business performance of the industry in 2018 Vir: KAPOS, GZS 2019 Aktualno Dobra novica za tiste, ki delujejo na se- gmentu papirne in kartonske embalaže, je sprejem direktive o omejevanju rabe plastike, ki zapoveduje takojšnjo prepo- ved uporabe desetim plastičnim izdelkom za enkratno uporabo, generalno pa ome- juje rabo plastike in vzpodbuja k ome- jevanju rabe in iskanju substitutov.Tu je priložnost za papirno industrijo in najbolj NAJVEČJI DOSEŽEK ZDRUŽENJA PAPIRNE IN PAPIRNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE V LETU 2018 Septembra 2018, z začetkom šol- skega leta, je po osemnajstih letih v Sloveniji znova zaživel formalni izo- braževalni program za poklic »papir- ničar«. Izvaja se po vajeniškem siste- mu in trenutno se v dveh slovenskih papirnicah izobražujeta dva vajenca. Šolanje opravljata na Strokovnem iz- obraževalnem centru Bežigrad, kjer preživita polovico časa šolanja, drugo polovico pa v podjetju, kjer spozna- vata stroko preko praktičnega dela v realnem delovnem okolju. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI Leopold Povše, novi predsednik ZPPPI Leopold Povše, new president at ZPPPI The greatest achievement of the Paper and Paper Converting Industry Association in 2018 At the beginning of the school year in September 2018, the formal edu- cational programme for papermakers came to life in Slovenia again after 18 years. It is carried out according to the apprenticeship system. Cur- rently, two apprentices are educated at two Slovenian paper mills. They receive education at the Technical Ed- ucation Centre Ljubljana where they spend half of their school time, while they spend the other half in a com- pany where they have been obtaining knowledge of the industry through practical work in a genuine working environment. prilagodljivi že ponujajo nove papirne substitute plastičnim izdelkom. Tržna niša, ki tudi beleži zavidljive povprečne letne rasti, pa je tudi e-trgovina, ki jo v vsaj 95 % spremlja papirna in kartonska embalaža. Rezultati poslovanja panoge v letu 2018 O PAPIRNI PANOGI 10 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radeče Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. 11 O PAPIRNI PANOGI | junij 2019 | 21 | XLVII | junij 2019 | 21 | XLVII Intervju Pet sekund za to, da jo iz- delamo, uporabljamo jo pet minut, nato pa traja 500 let, da razpade,« je Frans Timmermans, podpredsednik evropske komisije, utemeljil, zakaj mora biti ukvarja- nje s plastiko za enkratno upora- bo prednostna naloga Bruslja. družb, prihaja do takega zniževanja cen, da družbe z omejenimi sredstvi niso več sposobne poskrbeti za prevzete odpadke in jih predelati. Ali sploh obstaja kakšen uspešen, vzdržen, pregleden in ne preveč za- pleten embalažni sistem v kateri od članic Evropske unije, ki bi ga kazalo posnemati tudi drugod? Od države do države se embalažni siste- mi zelo razlikujejo in zdi se, da se mo- ramo, preden se sploh začnemo lotevati snovne predelave odpadne embalaže, najprej uskladiti glede načinov zbiranja, odkupa, kontrole nad tokovi in finan- cami. Sicer pa je precej pohval za češki sistem, kjer deluje le ena družba za rav- nanje z odpadno embalažo, ki ima tudi funkcijo registra oseb, ki dajejo embali- rano blago na trg. Nimamo prave ana- lize stanja, vendar obstaja mnenje, da naj bi konkurenčni sistemi z več družba- mi predstavljali dražjo možnost zaradi potrebnega dodatnega nadzornega or- gana, obenem pa si monopolnega siste- ma v gospodarstvu prav tako nihče ne želi, ker se vsi bojijo previsokih (mono- polnih) cen. Je Slovenija bolj rigorozna na podro- čju okoljske zakonodaje kot druge države članice EU? Ne vem, ali je to ravno pravi izraz. Pred- vsem menim, da je sistem zelo zapleten povsod, tudi v drugih državah. Vsekakor bo v prihodnje v celotni EU treba več pozornosti nameniti kakovosti zbranih odpadkov, saj je to izjemnega pomena pri predelavi. Na voljo imamo le dve možnosti: ali plačati več za boljše zbiranje bolj kakovostnih odpadkov, ali pa plača- ti več za bolj učinkovito predelavo manj kakovostnih odpadkov. V Sloveniji naj bi predvidoma dobili za- kon o odpadkih, ki ga doslej nismo ime- li. Podrobneje bo določal nove pogoje za razširjeno odgovornost proizvajalcev. A dejstvo je, da bodo podjetja morala plačevati več, saj to predpisuje že direk- tiva: prispevati bodo morala za odpra- vljanje smetenja, za informiranje potro- šnikov, plačevati bodo morala maluse in bonuse glede na stopnjo reciklabilnosti njihove embalaže ... Je direktiva SUP (Single Use Plastics), ki čaka na objavo, pokazatelj novih trendov? Direktiva SUP določa deset najbolj spor- nih plastičnih izdelkov za enkratno upo- rabo, ki jih najpogosteje najdemo kot odpadke v morjih in na morskih obalah. Mednje sodijo na primer slamice, baloni in paličice za balone, paličice za ušesa, damski vložki, ribiške mreže, plastenke, plastični krožniki in kozarčki za piknik … Nastajanje odpadkov po gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih, EU-28, 2014 (%) Production of waste by economic activities and households, EU-28, 2014 (%) Gospodinjstva 8,3 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 0,8 Rudarstvo 28,2 Energetika 3,7 Odpadki/voda 9,1 Gradbeništvo 34,7 Storitve (razen trgovine na debelo z ostanki in odpadki) 3,9 Trgovina na debelo z ostanki in odpadki 1,0 Predelovalne dejavnosti 10,2 Za plastenke bo v prihodnje veljalo, da se morajo v 90 % vrniti k proizvajalcu, biti morajo reciklabilne in pokrovčki se bodo morali držati plastenke skozi cel življenjski cikel plastenke. Omenjena direktiva nekatere izdelke že takoj pre- poveduje, drugim ponuja prilagoditveno obdobje, govori o razširjeni odgovorno- sti, ekodizajnu, določa količine za po- vratno zbiranje plastične embalaže … Da, to zagotovo je trend, ki nakazuje smer tudi pri drugih embalažnih izdelkih. Ali imamo podatke, koliko embalaže iz posameznega materiala se uvozi v Slovenijo? Imamo podatke o odpadkih po posame- znih materialih. Ravno v tem času je prvi mejnik, in sicer 31. marec 2019, ko mo- rajo manjši embalerji, pridobitelji emba- liranega blaga ter proizvajalci in prido- bitelji servisnih embalažnih materialov, ki dajo na slovenski trg manj kot 15 ton embalaže na leto, prvič poročati o ko- ličinah. Šele po opravljeni analizi bomo imeli točnejše podatke. Na podlagi teh podatkov se bo verjetno določil neki pavšalni prispevek glede na embalažo iz posameznega materiala (papirna, le- sena, plastična … embalaža) za tiste, ki dajejo res majhne količine embalaže na trg, saj naj bi v prihodnje za embalažni- no plačevali vsi od 0 kg naprej. Tabela 1: Delež odpadkov, ki naj bi se zbrali za ponovno uporabo in recikliranje Table 1: Share of waste to be collected for reuse and recycling Leto % mase vseh odpadkov 2025 najmanj 55% 2030 najmanj 60% 2035 najmanj 65% Države EU se vse bolj trudijo, da bi v lo- kalni sistem ravnanja vključili tudi embala- žo s spletne prodaje. Podjetja v ZPPPI so večinoma usmer- jena v segment B2B. Kaj to pomeni za njih? Na to vprašanje še nimamo jasnega odgovora, saj bo to znano šele z novim predpisom oziroma zakonom. Razširje- na odgovornost za podjetja iz ZPPPI lah- ko na primer velja v primeru, ko podjetje proizvaja embalažo, ki ni namenjena em- balerju oziroma t. i. servisno embalažo. Denimo, da proizvaja škatle za pice, ki jih prodaja na trgu. O njih poroča torej pod- jetje proizvajalec, ne picerija. Ali imajo proizvajalci embalaže, tudi papirne, možnost sooblikovati našo prihodnost? Zagotovo, le pozorni naj bodo, da v ma- teriale ne dodajajo dodatkov, ki negativ- no vplivajo na predelavo. Vloga proizva- jalcev papirja in kartona v prihodnje bo vse bolj tudi svetovalna, saj bodo lahko svojim kupcem, tj. embalerjem oziro- ma proizvajalcem izdelkov, pomagali pri razvoju nove embalaže z nasveti in predstavitvami materialov, njihovih last- nosti … Proizvajalcem papirja in papirne em- balaže bi svetovala, naj se povežejo in pogovarjajo z embalerji. Naj skupaj pretehtajo različne možnosti, tudi če se jim na prvi pogled zdijo nezanimi- ve. Zavedati se morajo, da se razmere spreminjajo. Kaj pa menite o novih materialih, kompozitih? Vsak od teh materialov zahteva poseb- no obravnavo in ne bi mogli vseh me- tati v isti koš – bodisi kot zelo primerne ali kot povsem neprimerne za okolj- sko ustrezno embalažo. Ravno primer japonskega dresnika, ki se tudi pri nas uspešno uporablja za izdelavo papirja, je eden tistih, na katerem se lahko učmo. Lahko za 10 % zmanjšamo ogljični odtis z zmanjševanjem količine embalaže, vendar v primeru, da se živilo pokvari, ustvarimo 100 % izgube. By reducing the volume of packaging, we may reduce carbon footprint by 10 per cent, but if a food product goes off, we generate a 100 per cent loss ja, kjer bi iz japonskega dresnika najprej izločili vse uporabne snovi in ga šele nato predelali v papir. Za konec: kakšna je pravzaprav okoljsko ustrezna embalaža? Včasih se je zelo poudarjal ogljični od- tis kot merilo okoljske ustreznosti. Po ogljičnem odtisu se je zelo odlikovala plastika. Zdaj govori Evropa o ohranja- nju in kroženju snovnih tokov v družbi in gospodarstvu, kjer so v ospredju dru- ge lastnosti. Prednost ima tista embala- ža, ki se lahko uporabi večkrat. Najbolj ekološki pristop je namreč prepreče- vanje nastajanja odpadka, sicer pa bi kot najboljši približek definicije okolj- sko ustrezne embalaže navedla nemško opredelitev, kjer so kot tako opredelili tisto embalažo, ki jo je mogoče reci- Intervju Tabela 2: Predvideni delež zbrane odpadne embalaže, namenjene za reciklažo Table 2: Planned share of collected packaging waste intended for recycling leto 2025 leto 2030 plastika 50% 55% les 25% 30% železo in jeklo 70% 80% aluminij 50% 60% steklo 70% 75% papir in karton 75% 85% Sicer pa je bistvo krožnega gospodarst- va ravno v povezovanju s kupcem in vzpostavljanju novih, vzdržnih poslovnih modelov. Podjetja se bodo morala vse bolj povezovati med seboj, v celotni vrednostni verigi, pa tudi s trgom in tudi zbiralci ter predelovalci odpadkov. klirati v njihovih sistemih zbiranja in predelave odpadkov. Papir je zagoto- vo eden od okoljsko najbolj primernih materialov. Pravzaprav je to odvisno od primera do primera, saj se odgovor raz- likuje glede na to, kaj si izberemo kot prednostni cilj: ali je to ponovna upo- raba ali snovna predelava. Tudi zmanj- ševanje količine embalaže je mogoče samo do neke mere, saj s tem tvegamo poškodbe izdelka. V resnici je idealna embalaža tista, ki je optimalna za na- men uporabe, zato je treba pri tem pre- tehtati vse vidike. Malo za šalo: idealna embalaža je najbrž le bananin olupek. (smeh) Lahko rečemo, da je zglede tre- ba iskati v naravi. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS Tanja Bricelj Ugotovljeno je namreč, da japonski dresnik vsebuje velike količine resvera- trola, ki ga vsebuje rdeče vino in naj bi spodbudno deloval na srce. Eden izmed trendov v prihodnosti je zagotovo tudi kaskadna raba virov, pa tudi bioindustri- Slovar izrazov Zbiralec embalaže je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja zbiranje odpadkov v skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15). Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Predelovalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja predelavo odpadkov v skladu z uredbo o odpadkih. Recikliranje je postopek predelave materialov, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materi- ale ali snovi za prvotni ali drug namen. Recikliranje vključuje tudi ponovno predelavo organskih snovi. Za recikliranje se ne šteje energetska predelava ali ponovna predelava v ma- teriale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje. Predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljani za izpol- nitev te funkcije. Postopki predelave so navedeni uredbi, v prilogi 2, pri čemer so mogoči tudi drugi postopki pre- delave. Zasipanje pomeni vsak postopek predelave, pri kate- rem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inže- nirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti morajo primerni za prej omenjene namene in ome- jeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.