LETO IV. LJUBLJANA, 23. JANUARJA 1928. mjsau&s xw2*Mtmmsoamm STEV. 5. toAROČNlNA-ZA-JVGOSLA-ViJO ČETRTLETNO S>lN l§-C S LO LE'THO ■ M N• OO/Z A’ 1KOZEHSTVO-1E-DODATI £OjTNSNO/OGLA$IPO CEN3KV/ POSAMEZNA Številka* po-din-rso, POŠT. ČEK. RAČ 13.188 VftEDNl)TVO-IN‘VPRAVA' V* VČITEL15KI-TISKARNI/ BOKOPlSl SE NE VRA- 'CAlO/ANONlMNl-DO- ’PI$I • $E • NE • P^IOBČV - lElO/PO^TNlNA PLATANA V GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Zia diktatura. Nahajamo se zopet v Jugoslaviji tako običajni dobi, ko se narodna skupščina in utrujeni poslanci od-niarajo po težkem in napornem delu. Šefa vlade sta na potovanju. Docim greje stari premijer svoje premrle ude v Monte Carlu in čaka boljših časov, pa zgovorni minister prosvete prireja shode iti potuje. Potujejo in zborujejo pa tudi ostali gospodje ministri. Nekateri po Ameriki, drugi po Švici in Nemčiji, ostali zopet po srečni Jugoslaviji. Vsi pa na račun davkoplačevalcev. Kamorkoli se človek ozre te dni po Beogradu, vse povsodi zamore čitati »na od-sutstvu« ali »odputovao«. Samo finančni odbor posluje in precenjuje silna bremena in težke milijarde, ki jih bodo morali šteti v prihodnjem budžetnem letu bedni državljani. Vladna večina postopa danes v njem kakor na klubovrh sejah, kjer se včasih sprejemajo in odobravajo na pritisk šefov tudi naj-nemogočnejše stvari. V političnem življenju je zavladala ta čas popolna depresija. Moči je reči, da doživljamo baš sedaj, ko imamo vlado, ki razpolaga v skupščini z večino 200 glasov najtežje trenutke naše akutne parlamentarne krize. Vstajajo sicer že preroki, ki napovedujejo na bližnjem horicontu nove kombinacije, s katerimi bo mogoče premagati vsaj začasno sedanje stanje. Pravimo vsaj začasno, ker je več, kakor gotovo, da bodo vse te nove kombinacije, zveze in bloki samo zasilne in odložilne moči. Prej ali slej bo brezdvoma prišel čas, ko bodo morali tudi naši partizani odpreti oči in računati z dejstvom, ki skrbi danes že slehernega politika- Naš parlamentarizem je smrtno-nevarno bolan. Izmučen po neprestanih plemenskih, verskih, pokrajinskih in ustavnih borbah omaguje pod pezo razmer in postaja narodno glasovalno orodje slučajne vlade. Nad njim in nad vlado pa je on, ki je absolutna sila in moč ter brez katerega volje se ne more ukreniti pri vladanju in upravljanju te države danes niti enega koraka. Je to — oče radikalov — ki je postal danes, skoro brez zavesti širše javnosti, pravi samodržec, ki neograničeno diktira svojo voljo zemlji od Dojrana pa do Klanških jezer. So pri nas ljudje, ki se boje diktature in ki še vedno verujejo, da vlada v tej zemlji demokracija. Ne vidijo pa, da vlada danes že v njej povsem čisto preprosta diktatura, malo da ne istih forem, kakor pri sosedah Italiji in Grčiji. Razlika je le v tem, da tam vodijo diktaturo mlade in sveže sile, ki so posebno v Italiji storile že dosedaj nedvomno mnogo za ureditev razmer in že precej pošteno obračunale s politiki starejših generacij; dočlm vrši pri nas to funkcijo imenom v resnici največje, a moralno in načelno povsem neurejene parlamentarne grupe — mož, ki bi spadal v politični muzej med častitljive starine, ne pa na politično areno, kjer je reševati vprašanja organizacije nove države in povojnih gospodar-sko-socialnih prilik. Posledice te diktature stare roke, ki ji daje moč samo neizmerna ljubezen do vladanja, je lahko vedno bolj zaznavati. Kaos, ki je zavladal in z njim združena korupcija sta tolika, da je že ni skoro panoge, kjer nista še zagospodovala. Diktatura orijentalskega konspiratorja uničuje danes že moralne, politične in gospodarske temelje Jugoslavije. To zlapolno stanje je treba končati. Način, ki ga bo ubrati je lahko razviden danes že vsakomur. Zmaga leži v rokah mladih in pravih resničnih predstavnikov živih sil mlade svobodne volje naroda, ki hoče, da se za vedno konča vlast onili, kateri danes izrabljajo državo, uničujejo edinstvo in pridobitve steče-ne s krvavim odkupnim darom najboljših sinov naroda. Orjuna kot predstavnica teh mladih sil naroda vidi pred seboj jasno svojo pot, ki jo bo vedla preko vseh silnih motenj, venomer naprej do hipa, ko bo v tej zemlji zavladala j mesto sedanje diktature zla in korupcije — samovlada globokega dela In brezkompromisnega poštenja ter enakih pravic za vse! A. V. DOBROSLAV JEVDENIČ: Orjuna in stranke. Svetovna vojna je zrušila številne oblasti in z njimi zakon nedotakljivosti parlamentarnega sistema pri upravljanju držav. Toda že pred svetovno vojno je bilo nekaj daleko-vidnih državnikov, ki so čutili in predvidevali polom parlamentarizma in te sedanje farizejske demokracije. L. 1907. sta se sešla v Marijinih Lažnih naš veliki državnik Milovan Milovanovič in Clemenceau in vsak dan po obedu na daljših sprehodih obravnavala politična vprašanja. Po enem izmed sprehodov je pripovedoval Milovanovič svojim znancem: — »Pomislite kaj sem danes doživel! Clemenceau sin najdemokratičnejše LISTEK. DR. I. L.: Mi in Italijani v avstr,js:Jh taboriščih. (Dalje.) Iz Lipnice smo prišli v Hamburg peljali so nas čez Dunaj in smo šli z enega kolodvora na drugega peš. Dunajčani so stali in gledali, najprej so mislili, da smo »komitadži« potem so rekli, da smo begunci. Zato smo se jim skoro smilili; na-e1l\Jcrat Da je neka istrska gospodična pokazala ljudem jezik in skoraj bi nas bili napadli zaradi te lahkomiselnosti. Vojaki so ljudi zadržali in so samo vpili na nas, da smo »Katzclmacliei«. V Hamburgu je bilo grozno. Zaprli so nas v hlev ki je bil poln nesnage, ker s0 prej tani stanovali ruski ujetniki. Ponoči so nas naskočile podgane iz donavskih kanalov. Ker .ie nastal krik. je hotel vojak streljati s puško v barako. Spali nismo celo noč-Da se rešimo iz težkega položaja smo se drugi dan lotili čiščenja. Z združenimi močmi, da govorim z države negira vrednost demokracije. Rekel mi je dobesedno: »Zapomnite si g. Milovanovič, tam kjer je demokracija, ni države«-. Deset let kasneje je kot diktator Francije v vojni ostal Clemenceau dosleden svojemu prepričanju. Eden največjih sinov Anglije, Loyd George, se je izrazil, da so parlamenti draga in nespretna ustanova, ki ne prinašajo nobenih koristi. Ko pa je rekel in kaj je napravil s parlamentom Mussolini, je znano vsem. Prvi državnik bratske čehoslovaške republike Beneš je rekel, da so »parlamenti degenerirani in da bo trebu v novem letu resno pretresati nove sisteme vladanja. 'Io so citati predstavnikov nacij, katere imajo dolgo in svetlo parlamentarno preteklost in ki so od nekdaj zibel demokracije. Po vsem tem govoriti o našem parlamentarizmu bi bilo popolnoma odveč. Razupil je princip demokracije, ki bi v ostalem mogla izvršiti svojo visoko nalogo samo v moralno. čisti sredini, nikakor pa ne v zastrupljenem povojnem življenju Jugoslavije. Tudi demokracijo nosijo posamezniki, močne individualnosti, za našo nacijo so pa ravno mnoge osebe današnjega parlamenta najža-lostnejše izpričevalo morale. Pod lažnivo krinko demokracije je vladalo pri nas nekaj oligarhov, ki so naprtili svoje stranke narodu, sebe pa strankam. Pašič, Radič in Korošec so najtipičnejši dokazi za to trditev. Ti voditelji in njihove stranke so morda kdaj imele pravico obstanka. Toda kot vse v življenju so tudi stranke podvržene neizpremen-ljivim prirodnim zakonom o razvoju in propasti. Njihovo delo bi ostalo v lepem spominu, če bi imele dovolj čuta, da bi se potem, ko so svoje dčlo končale častno odtegnile javnemu življenju. V okrepljen je naše trditve si hočemo ogledati delo radikalne stranke, kajti v pravem političnem smislu se more samo ona imenovati stranka, ker predstavlja s svojo strankarsko disciplino in politiko organizirano politično enoto. O ostalih grupah sploh ni treba govoriti, ker so nastale večinoma iz verskih in krajevnih ozirov ter vsled tega ne bodo nikdar zmožne voditi jugoslovanske državne politike. Tudi o demokratski stranki ne moremo govoriti, ker ji je notranji razkol vzel pravico do obstoja in ki je obenem pokazal, da so njene sestavne grupe vezali izključno negativni razlogi in sicer rušenje radikalov. Strankarsko politiko vodi torej v Jugoslaviji edino le radikalna stranka, ki pa jo na žalost vodi tudi napačno. Mesto, da se podvrže novim močem in idejam in na ta način tudi v veliki Jugoslaviji obdrži karakter nacijonalno republikanske in obenem socijalistične stranke je nasedla svojim strankarskim kori tar jem irl z dc-magoško parolo Velike Srbije zapla- vala v vodeh protežiranja in korupcije. Četudi ji je uspelo, da si je na ta način zasigurala relativno večino volilcev, je še kljub temu mnogo preslaba, da bi iz svojega kluba napravila hišo lordov in da za vedno obdrži vodilno vlogo v državi. Mesto, da bi zadržala, na ta način le pospešuje svoj konec. Dilema prijateljev domovine je: ali je radikalno stranko rešiti in preroditi, ali pa jo pustiti, da skrahira skupno z ostalimi strankami! Na rešitev ne smemo misliti pod nobenim pogojem, ker je jedro vodstva vseh strank, tako tudi radikalne, brez vsakih moralnih tenkovest-nosti, utonilo v blatu korupcije in umazanosti. Kar tako ne smemo pustiti, da se proces razpadanja izvrši počasi naravnim potom. Po eni strani pridejo lahko med tem časom na površje drugi^ strankarski režimi, ki nam nudijo še manj političnih garancij. Z druge strani je zopet težko z neurejeno državo, ki se nahaja v preporodu, čakati propasti, kajti radikalna stranka predstavlja s svojim uradniškim zborom in drugimi državnimi funkcijonarji z legijami agitatorjev močan organizem, ki bo četudi težko okužen vsled zakona vztrajnosti živel še desetletja. V interesu nacije in države morajo vsi patrijoti z vsemi sredstvi pospeševati uničenje strank v Jugoslaviji. Edina moč, ki more to doseči, edini pokret, kateremu je to glavni cilj, je naš nacionalistični pokret. Ko bo osvobodil zemljo strankarske 'more, bo izvojeval nov Kajmakča-lan, saniral bo naš notranji položaj po diktatu najvišjih interesov nacije, napravil bo Jugoslavijo sposobno, da se posveti kulturnemu notranjemu preporodu in nacionalističnemu Vsebina „Orjune“ štev. 5: Zla diktatura. — Orjuna in stranke. — Redukcija delavstva pri T. P. D. — Socialni čut pristašev SLS. — T. P. D. in njeni upokojenci. — Dopisi. — Tužni glasi. — Pokret. — Kronika. — Gospodarstvo. — Zrna. — Listek: Mi in Italijani v Avstrij- skih taboriščih. napredku na zunaj. Dve poti sta odprti nacijonalistom za dosego velikega cilja. Okolnosti zahtevajo zaenkrat pot kulturne, idejne borbe. Iz vsakega jugoslovenskega državljana moramo izruvati strankarski čut. Niti trenutek ne smemo prenehati povdarjati vseh ran, ki jih prizadevajo državi strankarski boji. Na vsakem oglu je treba naglašati bridko resnico, da so hoteli Srbi, stranki na ljubo, amputacijo države, prepovedovati moramo na trgih, da so Hrvati na ljubo stranki ponujali svojo svobodo italijanskemu krvniku, vedno in povsod moramo naglašati, da so se radi strank rodni bratje omadeževali s krvjo. Nacijonalisti posvetite um, srce in voljo velikemu idealu v tako težkih časih. V Jugoslaviji ne sine biti partizanov. Ne izpustite niti ene prilike, da ne povdarite svojega: Verujem! Svobodni, čisti in neodvisni, nad vsemi in če treba tudi proti vsem, drže jugoslovenski nacijonalisti visoko svoj prapor vdanosti kralju in Jugoslaviji in kličejo k sebi vse one, ki jim je sreča in napredek domovine. Oni iščejo samo ljudi, %močnfti osebnosti. Vsem strankam, ki so of-ganično zastrupljene in neozdravljive, pa napovedujejo neizprosen boj. Redukcija delavstva pri T. P. D. Naše napovedi, da se bliža pri T. P. D. redukcija delavstva so se popolnoma izpolnile. Po prvotnih poizkusih posamezničnih odpustitev tekom zadnjega poletja ie storila topot T. P. D. odločnejši korak in vrgla baš sedai v najtrši zimi večje število upokojencev na cesto. Za prve žrtve »Sparsistema«, ki so ga pričeli uvajati gotovj gospodje po silnih izdatkih za propagandne namene T. P. D., so bili izbrani oni bedni trpini. k'i so delali pri rudniku do 40 in še več let ter pustili v njegovih črnih rovih vse svoie moči. Odpovedano jim 'e bi- lo te dni brez predhodnega obvestila delo,, s čimer so izročeni ravno sredi zime najhujši bedi in pomanjkanju. Pokojnina, ki jo prejemajo. ie tako majhna, da bi bilo mogoče z njo vzdrževati komaj najmanjšega vrabca za čas v katerem se izplačujejo. Znaša po 30 letih službe za tri mesece 18 Din 75 para. s katerimi ni mogoče spričo sedanje draginje živeti niti en dan. Posledic te »silne« hvaležnosti naivečle kapitalist č-ne ustanove v naši zemlji, napram tistim, ki so ii za ceno svoie krvi zgradili sedanjo navidez nerazruš-ljivo trdnjavo, si ni težko predstavljati. Beda in obup sta zavladala tc dni no mnogih družinah v revirjih T. P. D. In kdo je pravi krivec temu? V prvi vrsti oni. ki bi jih morali leta 1918. za vedno odstraniti z naše grude, v katero so se zajedli tako. da sedaj krvavi iz tisoč ran. Med njimi pa stoji na prvem mestu že 1. 1918. zreli kandidat za reducira- besedami avstrijskega cesarja — bi se bil dal izčistiti tudi ta avstrijski Avgijev hlev. Toda Italijanov ni bila volja. Rajše bi bili ležali v nesnagi. Šele ko je dr. Avaresco. ki je bil častna izjema med njimi, dal nam prav. so se tudi oni lotili dela V Hainburgu nas ie bilo samo kakih 200 in smo se natančneje seznanili z njimi. Slovencev in drugih Jugoslovenov ie bilo kakih 20. Med nami je bila tudi stara gospa Zec žena učitelja na Ciril Metodovi šoli v Lovrani. Njenega moža je de-nunciral italijanski učitelj, a on je pobegnil s sinom v Švico, zato so zaprli njo; a glej. zdaj so zaprli tudi italijanskega učitelja denunci-janta — in sta bila zdaj skupaj v taboru. To ie bila zgodba polna sramote. Denimcijant ie hodil s po vešenimi očmi mimo svoje žrtve. Da bi si nekoliko izboljšali svoj položaj, smo Slovenci z denarjem pridobili upravnika in skušali dobiti vodstvo tabora v svoje roke. Med tem so nas odpeljali mimo Gollers-COrfa v Ditzendorf. Tu v Gollers-jiii'1, Se, !e zgodil zanimiv slučaj Matich. ki so si ga posebno Cehi dobro zapomnili. Gpllersdorf je bil prej jetnišnica,' med vojno so tu uredili Inteligenz-Station, t. j. tabor za inteligentne veleizdajalce. Bila ie tu zelo pisana družba. Rusov, Cehov, jugoslovenov. Italijanov itd. Tu JC bilo tudi nekaj duhovnikov. pravoslavnih in katoli-i škili. Med njimi ie bil tudi neki župnik iz Istre po imenu Matich. Ob začetku vojne so ga zaprli pomotoma, ker so mislili. da jC .1 ugoslo-ven. Ko pa ie dokazat, da je rene-gat in da le slabo obvlada naš jezik. so ga teP^stili. Prišla pa je vojna z Italijo m Maticha so zopet zaprli. Tako je prišel v Gollersdorf Bilo je v začetku julija in bli žala se ie Hnsova 500-letnica. Na dan 6. julija je imel biti slavnostno odkrit Husov spomenik v Pragi. Vojna je to preprečila. Toda veleizdajalci niso pozabili na iubilej. ko je pred 500 leti zgorel ta veliki glasnik svobode na grmadi. Dan 6. julija sc je v Pragi praznoval vedno na ta način, da so bila razsvetljena okna. Tudi Čehi v Gol-lersdorfu so hoteli na ta način proslaviti Husov dam Dobili so nekaj sveč in so jih prižgali na svojih zamreženih oknih. Drugi dan so se zbrali na dvorišču in povabili na slavnost vse Slovnic* rcclaktjr Špatny je imel slavnosten govor. Ker ie mislil, da ni izdajalca med poslušalci, je govori precej odkrito 1» župnik Matich. ki ni niti dobro razumel našega jezika, je šel in je ovadil Čehe. češ, da so govorili proti Avstriji. Začela se ie preiskava. Špatny je bil prepeljan v dunajske ječe. kjer, ie bil obsojen na 15 let — drugi Cehi so bili razmeščeni po raznih najslabših taborih Župnik Matich je ostal v Gollers-dorfu in se ie po vojni vrnil v Istro kjer je lani umrl. Ta slučai ie žalosten in gnusen in tudi če pravimo de mortuis nil nisi bene — ga moramo omeniti, dasi radi priznavamo. da je bil osamljen. Naravno je .da tudi v taborih nismo prikrivali svojega veleizdajalskega prepričanja in Italijani so nemoteno peli svoje pesmi o Garibaldiju in o Tripoli ki jih naši stražarji niso razumeli in iih ni pri tem nihče motil vkljub temu, da so bile pogosto obrnjene njihove iredentistične pesmi tudi proti nam. Iz Ditzendorfa smo prišli vjVlit-tergraben. Tu smo ostali več ko poldrugo leto. Tabor ie ležal v ilovnatem jarku poleg WaXdsteino-vc.ra gradu. Barake '.:o bil" še tnve in je bilo pred nami tam le nekaj Italijanov in Čehov, ki so jih za kazen prestavili iz Gollersdorfa. Ker, so nam rekli, da ostanemo tu dalje časa, smo si skušali tabor nekoliko urediti. Da bi po barakah vladal red. smo v soglasju z \vachmei-strom izvolili komandante. Ker ie bilo po barakah tričetrt Italijanov in komaj četrt Jugoslovenov, smo jim rekli: capo baraca. V naši baraki je prevzel to častno mesto prijatelj Pustoslemšek, katerega ime pa Italijani za vraga niso mogli iz govoriti in so mu rekli Pulotemico na kar smo sc počasi tudi mi navadili. Zanimivo je. da so bili tudi v drugih barakah vkljub naši manjšini komandanti Slovani in smo tako napravili nekai reda, kj ga Italijani niso bili zmožni. Da bi si iz-: boljšali hrano, smo prosili za avdi-jenco pri komisarju, ki sc je vozil k nam vsak teden iz Oberholla-brunna. Komisar je bil pripravljen poslušati naše pritožbe. Vse ie dobro kazalo. Ko ie komisar odhajal iz tabora — začul se ie naenkrat žvižg iz vrst fakinaže To je bil tisti žvižg, s katerim znana mularija žvižga na vse. Naš človek bi pomislil. predno bi zažvižgal; a’i ne ute poznani lesni mešetar. ki si is že toliko pridobil med našim bednim narodom, da lahko danes zapusti na vesele tn v korist T. P. D. saine. visofro pozicijo, ki jo še vedno zavzema, najsi je tuji državljan. Pogreši ga ne bo nihče! Ak0 mož ne bo tega sam storil, sc mu laiik« pripeti še enkrat to, da bo moral občutiti nad svojo grešno glavo srd razžaljenega in ponižanega naroda. Vprašanje pa jc, če se bo tedai še znašel kdo. ki ga bo % naperjenim revolverjem očuva! pred maščevanjem trpinov. Reduciranje sfaroupokojencev e baje samo pi vi poizkus širokopotezni bližnji redukciji, ki bo v znamenju me šolarjevega biča, udarila začrnelc bednike v rovih Zagorja, Trboveli iu Hrastnika. Narovedu-iejo se nove in pojačene šlkane nacionalistov'. Nihče se pa ne spomni na to. da bi reduciral in odstranil vsai enega tujerodnega krvosesa in pritepenca, ki se zadnje čase tako ponosno Šopiri jo po revirjih. Reducira;« gospodje zategadelj, ker ni dovolj velikega konsuma premoga, ki se gomili v separacijskih depo/te To ne drži. ker je T. P. D. sama vzrok temu zastoju prodate svojega premoga. Zniža naj cene, ki so sorazmerno s ceno premoga na svetovnem trgu daleko previsoke. Odpovedati se bo potreba seveda pri tem izkazanim 39 mi-1:ionom dinarjev čistega dobička. Saj za sedante visoke cene premoge itak ni več upravičenih izgovorov*, ker so z dovoljenim povišanjem cen že zdavnaj plačane vse htvestclie izvršene v revirjih co in med vojno! Z znižan em cen premoga bo brez-dvomno povečan konzum premoga za toliko, da ne bo potreba reducirati slovenskega delavstva in ga za ohranitev 100% čistega dobička izpostavljati bedi. ? to akcijo znižanja cen premoga se bo T. P. D. morala sprijazniti. ker ie že sedaj lahko prepričana. da na račun delavstva ne bo z reduciranjem vzdrževala sedanjega standa rta cen. Zato bo izpostavi a-la vedno tudi vse svoje sile Orjuna, kj ni zastonj prel la v Trt>ovI'ah kri svojih najboljših ter z njihovim darovan'em dokazala, da hoče ostati za vsako ceno braniteljica nesrečnih in zatiranih, makar tudi zaenkrat še zaslepljenih trpinov. A. V. Socialni čut pristašev SLS. (Ob volitvah v »Delavsko zbornico«.) Dne 17. iuniia 1. k te zbolel član OUZD M. F. iz Verda. Ker ni mogel iti sam k zdravniku, je poslal ponj svojo mater. Upal je, da bo S* dr. Marolt prišel takoj k njemu, in sicer prvič radi krščanske ljubezni do bližnjega in drugič radi dobre plače, katero prejemlje dr. Marolt kot okrožni zdravnik OUZD. Toda revež se je zmotil. G. doktor (obenem tudi župan SLS na Vrhniki) mu ie zapisat vsem članom bolniška blagajne dobro znano mande-Ijevo vodo in izjavil materi, da ima njen sin malarijo. Par dni za tem ie g. doktorja »stavila mati obolelega, ko se ie peljal mimo hiše m ga prosila, n^i preišče njenega sina. Gosp. župan se je podal v bolniško sobo in kot star »n izkušen zdravnik pogledal od daleč bolnika, pomilovalno pokimal z glavo in ponovno ugotovil malarijo. Zapisal na recept kinin. spravil v žep zahtevani honorar od 50 Din in se odpe .ial dalje. Ker bolnik n* bil zadovoljen z malarijo. je poklical drugega zdravnika. ki je ugotovil, živčno vnetje, predpisal tozadevna zdravila in tudi povedal, da je to zelo dolgotrajna bolezen. Ogromnih stroškov, katere zahteva zdravljen.e te bolezni, se te bolnik ustrašil in šel takoj, kakor hitro se mu ie stanje le nekoliko izboljšalo k okrožnemu zdravniku W zaprosil pri njem, da , ga isti zdravi na račun bokiiške blagajne. Usmiljeni g. doktor Marolt pa mu ie povedal, da nima ni-kake pravice do bolniške blagajne, da ga on ne bo zdravil in če hoče postati zdrav, naj gre v Toplice. Bolnik je res žrtvoval vse. da ozdravi, šel v Toplice rz Toplic v bolnico in končno prišel sred: oktobra domov fn po ponovnem razgovoru z okrožnim zdravnikom dr. Maroltom vložil prošnjo na OUZD za boleznino in povrn.tev stroškov zdravljenja. V prošnji pa je revež navedel praktičen način dr Maroltovega zdravljenja, kar ie gospoda doktorja močno uiezčo. Izjavil je glede boleznine člana M. F., da njegova bolezen ni taka. da b; mu bil0 treba dati kakšno podporo posebno na ne. ker si ie dovolil, da je žalil njega, g župana doktorja medicine. SLSer ja in kmeta iz Vet da s tem. da mu ie oč tal da ga ni preiskal. in da je njegovo bolezen napačno uganil. Fant seveda ni dobil ničesar. Da pa bo javnost izvedela, kako dobro se godi članom OUZD na Vrhniki, v slučaju bolezni, rove-mo. da je M. F. Maroltov somišljenik in član občinskega odbora izvoljen skupno z g. županom od SLS. Kako pa gosp. župan kot okrožni zdravnik postopa z bolniki, k niso pristaši njegove stranke, povemo v prihodnji številki. J, J. T. P. D. in njeni upokojenci. Med tom, ko sprejema družba še vedno na novo nekatere ljudi v delo ali službo in priznava svojim I ub-ljencem še izredne plače, vidiš v tel najhujšJ r}nA veliko število budi. ki so biff vrženi pri rudniku v enem dnevu na cesto.. —* Kje seda* zaslužek, kje kruli, če pa so iti tiude s vole zdravje, svoja na boljša leta. rekel bi cela svote življenje z težkim in nevarnim delom žrtvovali samo T. P. D.? Ti izmučeni starčki, po- bo morebiti s tem škodoval sebi in drugim — pri njih te prevdarnosti ni. V tem trenutku te bilo vse uničeno. kar smo si s premišljeno taktiko pridobili: komisar ie pozvat stražo, barake so se zaprle in uka zano ie bilo brezobzirno postopne proti vsem. Tako smo izgubili še tisti košček svobode, kolikor smo si Jo pridobili. Treba ie bilo 14 dni pokore, preden smo mogli zopet malo svobodneje dihati. Naše budi ki šo intervenirali za nas vse. so seveda zmerjali s »spia«. Bile so z nami tudi žene in otroci in naravno je bilo da se tudi tu niso mogli vzdržati, da bi ne bili govorili o »sciavih«. Naše stališče je bilo. da ne maramo nikakih ugodnosti zaradi kakega laskanja — ker pa z gla vo nismo mogli skozi zid — smo si skušali Izboljšati svoi skupni položaj kolikor ie bilo mogoče. Opazili smo namreč, da ie tudi za druge prav, da ie toliko veleizdajalcev y Avstriji, kajti tudi \vachmei ster in vnjaki so bili rajši nri nas nego na Funti — zato smo se do bro razumeli. Seveda popolnega reda ni bilo mogoče napraviti in tudi tu se nisi mogel brezskrbno sprehajati okoli barak, ne da bi stopil kje v kako vita!ijansko kulturo«, k ni posebno lepo dišala, vklhfb tem n da ie bil za to potreben lokal tik poleg vsa- ke barake. Nazadnje se ie ta brezobzirnost maščevala tudi nad njimi na prav poseben načn: Ako leži 80 oseb v sobi. človek poleg človeka tako da ima vsak prostora samo kolikor stopi, je treba imeti kar naivec obzira na sosede in le treba gotove, stvari opravljali izven sobe. Toliko kulture ima vsak naš preprost človek, ki ie v tem oziru zelo občutljiv. Zaman smo jim pripovedovali. da zahtevamo v tem oziru disciplino. Vsako jutro so stale ob posteljah smrdljive steklenice. Nekoč pa se ie zgodilo sledeče: poštar Marinkovič iz Zadra, ki is bil vkljub svojemu jug »slovenskemu imenu »italianisslmo«. ni mogel zjutraj spati irv si ie že ob 5. uri kuha na samovarju kavo. Dobil je kmalu celo nekai abonentov. V ta namen si je vsak večer pripravil na mizi steklenico vode. Nekega iutra vstane. vzame steklenico z mize. nalije m kuha kavo. Ko te voda že vrela se mu je zdelo, da ima nekak pose ben duh, pa to ga ni motilo, skuha, je kavo in jo nesel svojim abonen tom na postelje. Vsem se ie zdelo da ima danes kava nekak čuden okus. Premišljali so. kaj bi to bilo kar itm pove sosed, da ie on postavil na mizo svojo steklenico — i svojo vodo. Posledice so bile seveda tež'-e oni štirje so bruhali. Marinkovič jt habljenci, so brez stanovanj, brez kruha, nekateri še z večjimi družinami, zapisani naravnost poginu, bati »e ie pomnožit ve samomorov v Trbovljah in okolici. T. P. D. oa izkazuje v enem samem letu približno 39 milijonov Din čistega dobička, kal Pa drugo čisto infllardno Imetje? Delavci in nameščenci tožijo, da te T. P. D. močnejša od države, in da H iz gotovega vzroka ne pride nihče do živega in da tako dela kar sama hoče. Res ie. Toda krivi so tisti, kj so v zaslepljenosti in nerazumevanju kričali in še kriče proti Or.imni. katera se edina trudi, da bi bila naša država proti izkoriščevalcem brez razlik© dovolj močna, da bi zavladale v državj za vsakogar zdrave razmere. Danes vidi že marsikateri delavec, zlasti oni, ki so na cesto vrženi, da jim Orjuna pač najmanj škoduje, pač pa da zadala delavstvu tu a mogočna gospoda smrtni udarec, pa če ji delo in službo še tako vestno opravlja. Proti tem tujcem se Orjuna bori In se bo borila do temeljitega obračuna, ki mora kljub bogastvu T. P, D. priti. Tu ec si je dovoli! celo prepovedati slovenskim uradnikom svobodno izpovedovanj in priznavanje njih jugoslovanske narodnosti, t i. nacije. Čudimo se uradništvu, da sl misti na domač! zemlji od tu ca to brutalnost na svo»>o narodno svetinjo do-pastl. V kateri ;■> za slugi nepozabnega pokojnega br. Rudolfa Ziherla na soliden temelj. Pridobi a si je v tem starodavnem mestecu rešpekt in spoštovanje, ki gre organizaciji take vrste kot je Orjuna. Na občnem zboru je bilo udeležen.h 25 članov. Iz poročil funkcionarjev ie bilo razvidno, da je bila organizacija vedno delavna. Prirejata je poleg sestankov, razvitja prapora in nlesnih vai še tudi predavanja. ki jih ie bilo osem. Po no-r oči lili je v kratkem govoru orisal bodoče naloge Orjune br. delegat D. Verbič ki ie končal z željo, da marljiva Orjuna Škofja Loka še okrepi in učvrsti svoje pozicije iti da zanese v kar najbolj globoke mase naroda evangelij zvišene ju- go slovenske misli. Po oficielnem delu občnega zbora ie bila prirejena čajanka, pri kateri ie zbrano članstvo ob neumornem sv ir atiju tamburašev prebilo še par zadovoljstva polnih uric. Za uspelo čajanko pa se ie predvsem zahvaliti vrlim sestram banicam in tihemu delavcu br. Primožiču. Seja Glavnega četniškega odbora se vrši dne 2. februarja 1.1. v prostorih Oblastnega odbora Zagreb, Illca §t. 16./1I1. ob 11. uri dopoldan. Sejo sklicuje br. Veliki čelnlk ing. Marko Kranjec in se je udeleži tudi br. predsednik dr. L. Leontič. Orjuna Zagorje je izključila radi popolne nedelavnosti gospodične Simončič F., Cirman in gospo Pelko Pavio. Orjuna ne potrebuje članov na papirju. Orjuna Logatec sporoča, da se vrši občni zbor njene organizacije v nedeljo, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne v gostilni Ivana Ribarja v Gor. Logatcu. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora po podpredsedniku. 2. čitanie zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo revizorjev. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Trbovlje. Dne 17. t. m. se je vršil dobro obiskani članski sestanek tukajšnje Orjune in nato družabni večer članstva, kateri je bil prav prisrčne narave. Bratie so videli in spoznali pravo not Orjune. Povejte to vsem onim članom, kj njso navzoči. Dne 31. januarja t. I. točno ob 3. uri popoldne se vrši redni letni občni zbor. Bratel zavedajte se in storite svojo dolžnost ter skrbite, da oride prvočasno vsak naš čiait. Pride in poroča delegat oblastnega odbora. — Zdravo! Orjuna Sv. Peter - Vodmat v Ljubljani je na svoji redni seji dne 19. januarja 1926 izključila iz svoje srede brata Albina Škoda zaradi njegovega nečastnega vedenja, ki je škodljivo nacijonalni ideji. Isto tako tudi brata Josipa Babšeka radi istega vzroka. Orjuna Ljubljana ima svoj redni občni zbor v petek dne 5. februarja. Kraj in čas naznani še naknadno. Občni zbor Orjune Lesce se vrši v nedeljo dne 31. t. m. ob 3. uri popoldan. Kraj naznanimo v prihodnji številki. Občnega zbora se udeleži delegat Obl. odbora br. Prosenc. OBJAVA. Kakor nas obvešča br. Vladimir Levstik, se širijo o njem med nepoučenim članstvom govorice, da je kot član 0.0. poizkušal izpodriniti br. t. č. predsednika, zasesti njegovo mesto itd. itd. — in da se ie odrekel svoji odborniški funkciji zbog nesoglasij, ki naj bi bila nastala v zvezi s temi in podobnimi njegovimi prizadevanji. Podpisani 0.0. ugotavlja kategorično, da so vse te govorice ne-osnovane. Niti ni br. Levstik izpodrival br. predsednika O.O.. niti ni pokazal v vsej dobi svojega odbor-ništva katerigakoli, pa bodi le najmanjšega poželjenja po predsedniškem mestu; svojo odborniško funkcijo je odložil iz lastnega nagiba in sicer zato, ker mu zdravje in skrb za gmotni obstanek že dalj časa nista več dopuščala uspešnega sodelovanja v 0.0. Kdorkoli bi trdil kaj drugega, bi zagrešil obrekovanje, ki ga br. Levstik s svojim nesebičnim delom ni zaslužil! Oblastni odbor Or.ju.na za Ljubljansko oblast. Predsednik: Tajnik: ing. Marko Kranjec. Drejče Verbič. Ljubljana, dne 19. januarja 1926. Kronika. Delavska zbornica. Nismo imeli namena javno nastopati v tem vprašanju, ki je postalo bogu bodi po-toženo, že zopet predmet strankarske borbe. Z različnih strani se nas je hotelo na vsak način vplesti v borbo, ki se je razvnela za to pre-važno institucijo. Kakor je pri nas že v navadi so nas vezali v najrazličnejše kombinacije in zveze, o katerih so vedli vsi drugi več, kakor mi. Nekateri so vedeli celo povedati, da imamo striktne dogovore radi j neke liste. Tako na primer tudi »De- j lavska politika«, ki je prinesla v št. 14. tudi sledečo objavo: »Orjunaši so in demokrati, ki hočejo zavladati v delavski zbornici, zato. da rešijo interese delodajalcev pred rdečo nevarnostjo!« Poznamo naivnost in naravnost zavidanja vredno omejenost nekaterih izborno informiranih voditeljev delavstva, ki še vedno pri svoji agitaciji uporabljajo že zeio deplasrra-no frazo, da je Orjuna služkinja kapitalizma.- 'Zato tudi ne zamerimo »Delavski: politiki« teh njenih informacij. V pojasnilo članstva bodi povedano, da Orjuna oScieleo ni udeležena pri nobeni listi, prepušča popolnoma razsodnosti in treznemu razumu svojih članov, da si sami izberejo stanovsko zastopstvo, ki bo v resnici vredno in pravilno zastopalo njegove interese. Gotovo je, da se Orjunaši ne morejo ogrevati za liste skupin, iz katerih so se rekrutirali trboveljski morilci, zlobni jezuitski obrekovalci, njih tihi sopoinočniki in ostali sovražniki Orjune, ki danes molče in mirujejo le vsled svoje nemoči in strahu pred Orjuuo! Seljački diplomat. Ob priliki zadnjega zasedanja Zveze narodov so slavili radičevski listi nadvse diplomatski talent velikega rupaša. Nekateri med njimi so že videli temneti zvezdo slave gospodina Momčile i Nitičiča, ki ga je kraljevi prosvetni minister s svojimi Izjavami že čisto zamenjal. Saj je že tudi menda ni države ob katero bi se čutaroizpilac še ne obregnil. Angleška aristokra- ; cija s svojimi medvedi, francoska ’ degeneriranost, pruska ošabnost, italijanska megalomanija, Nemško-av-strijsko postopanje z narodnimi manjšinami, Češka z ministerskim predsednikom, Grčija s Solunom, Romunija, Turčija, vse te in še mnoge druge države so imele čast že čuti krilatice duhovitosti g. Radiča na njihov račun. Nas to ne žali! Boli pa nas, da se mora redno po teh Izbruhih prirojene zgovornosti g. kraljevi minister vedno in redno povleči nazaj in preklicovati svoje prejšnje izjave. Morda je to v duhu in smislu selja-ške visoke diplomacije. Prav gotovo pa ni v skladu z bitnimi interesi naše države, ki zbog tovrstnih ekscesov političnih harlekinov vedno bolj izgublja na ugledu. »Škandal je, če človek vidi v Ljubljani duhovnika, ki nimajo sara@ srednje šole, ampak tudi visokošolsko izobrazbo, v strganih oblekah,« je dejal ob priliki zadnje proračunske debate g. Smodej. Mi si tej njegovi izjavi tudi priključujemo, samo s konstatacijo, da je še večji škandal v tem, da gledajo ostali duhovni gospodje in sobrati toliko ponižanje svečeniškega stanu. Izgovor na po-, manjkanje sredstev ne drži. Kajti dokler ima njegova Prevzvišenost dovelj denarja za nakup in financiranje tako lukrativaih podjetij kot je »Jugoslovanska tiskarna in knjigarna«, ki so zopet zatočišče listov kot sta »Slovenec« in »Domoljub«; mora najti ta sredstva za finančno osigu-ranje svojih svečenikov, ki so po večini tudi baš s svojim deiom mnogo pripomogli k sedanjemu tako »dobremu« stanju finance verne braniteljice Slovenije. Sicer bi pa ne bila neumestna v tem slučaju tudi pomoč ostalih gospodarskih zavodov škofove stranke, ki vendar po zatrdilu njihovih vodij, s roje kar najbolje. Naprimer »Gospodarska zveza«, ki stoji tako dobro, da bi ji dobro delo storjeno v tem slučaju stebru SLS gotovo prav nič ne obremenilo; nego ji samo malo razbremenilo prepolne blagajne. Kratenje državljanskih pravic. Nekateri privredniki imajo čudne pojme o svoji kompetenci nad privatnim »dejstvovanjeiH njihovih na-stavijencev. Med t® spada poleg T.P.D., ki smo jo že ožigosali radi tega, tudi poznani trgovec Feliks Urbanc, ki je še leta 1923. uporabljal dvojezične nemsko-slovcnske tiskovine. Pred nami leži prepis neke po-selske pogodbe med niim in nekim njegovim bivšim nastavljencem, Iz katere posnemamo: ČL 3. Še posebej se obvežete opuščati vsako politično udejstvovanje v službi i« izve« službo, ker bi že prvi slučaj veftal za važen razlog, ki bi me opravičil, odpustiti Vas iz službe brez vsake odpovedi (čl. 27. drž. zak.). Radovedni srno, kaj porečejo k tej čudni klavzuli poklicani krogi. Konstatiramo samo, da obstoje tovrstne klavzule tudi še pri marsikaterem podjetju in da je baš v njih iskati tudi vzroka sedanjemu odtegovanju celili stanov od javnega dela. Da li je to koristno za javnost za-morc presoditi vsakdo sam. Na vsak način pa je zaviranje svobode posameznikov, ki se morajo zbog sedanjega bednega socialnega stanja in brezposelnosti slepo pokoravati tovrstnim klavzulam ter s tem proti svoji volji brezdelno stati ob strat-i onih, ki točasno grade temelje države in njenih uredb od katerih je in bo zaviselo tudi blagostanje g. Feliksa Urbanca. Or ima Vič Gline« priredi dn.-: 1. februarja veliko maskerado. na kar opozarjamo vse naše člane in pr -jatelie. Podrobni s po rod še priobčimo. Poročila sta se Lr. Pet^r Rihtarič. živinozdravnik v Šoštanja z gospodično Zalko Rihtarič, roj. Klemenčič. Čestitamo! ZRNA. .J uaoslo vensko P sc zastopa Nemec. Kakor smo izvedeli bo na Dunaju zastopal jugoslovanski »Klub ljubiteljev tičarjev« poznani Nemec trgovec Schuster Anton .n <;> celo na stroške kluba Radovedni smo, da ii v resnici ne premorejo vsi slovenski člani te°. je lenobno stopicaio in doteo?r° i . ***eece razsvetljene Alakovodne pisarne se ie Z;dai pa iacuI° Jahl° cin*’*>nje javita ih zvončkov, državo tipkanje 'brzojavnih ključev. Vmes ie pa hrSšča-vo trobil telefon, kot da se nekdo fr* 7- zadirčnim glasom. Včasih so c^^i razsušeni tečaji veso zadonelf’ *a^lozavestni m-PdHvnn. in Praznem postajnem preddvoru ta Se ZffubHi y temačlli Ve2' o url SwiC zaičl,l‘ bronen jek cerkvene ki seje pomešal med cvileči lajež strašljivih 1>S(W. Strogo umerjenih korakov je stopil iz nlsarne postajni načelnik s svileno rdečo čepico, prevezeno z zlatimi resami. »Buona sera. signor capo sta* zioiie!« — Dober večer, gospod po-stajenačelnik. Z mehkotno. itali>arom prirojeno vljudnostjo mu je odzdravil in se nameril k meni. Postala sva y senci vitkega stolpiča, ki je podpiral slopovje postajnega preddvora. Preleknii ie roki na prsih in jel razvijati uogovor o zamotani notranji politiki, ki ie nasta1* s skrivnostnim umorom socialističnega poslan, ca Matteottija. Zmerno ie razraču-nal moč vladnih krogov in hladno presodil položaj, zavit v megleno negotovost Za hio ie pomolčal, kot da ie onemogel pred zavozljanim vprašanjem. Predel ie roki na hrbet in se prestopil na široki okrajek ka-menitega tlaka; podrzal je s konico čevlja po globoki razpoki med okrajkom in ostalim tlakom, kot da hoče izbrskati prašne smeti... Po medlo se svetečih, križaste razpeljanih tirnicah, ki so se urno izogibale zeleno razsvetljen'un kretnicam, varno uravnavajočim tek vlakov, se ie blažil iz bl'žn;ih borovcev gost somrak. Rdeče luči na postajnih znamenjih so mirno metale ledke žarke in krvavo osvetljevale zglajene tirnice, da so nalomljeni žarki podrkavali se z vračali, cefrali v svetlobne kj>mičo in izginjali v sivem blesku M ‘n‘c Izza hriba se ie otrinjalo v mlačno julijsko noč butajoče hrooeo e tovornega vlaka, ki se ie z zadnjimi silami pel proti postaji, kjer pr.Člfc za na-daijni pot. Dremave rdeče luči so se nemirno zganile in s* -epetale Mimo ie bežnih korakov prihitel človek, srednje postave, pleča- tih ramen; za seboj je puščal močan, odišavljen .vonj. kakor kake mestne, umetno^ naličene ženske. V brbravem, južno-laškem narečju je hitel načelnika pozdravljati. Obleko ie imel krojeno po zadnjem modnem okusu: v pasu ga ie kratki jopič pretisnil, nerodno vezal preko pleč. da so mu ramena štrlela docela nazaj. Široke hlačnice so se v gležnjih zožile; pisane, svilene nogavice so se pobliskavale iznad nizkih lakastih čevljev, dolgo zašljenih v šimi-obliko. V rokah je skrival pločevinasto posodico, vso j polito s črno. oljno mažo. Načelnik ’ se je pomilovalno nasmehnil ha se j >krenil na peti za odhitelim Namignil ie z glavo in začel praviti: »Vidite, tako se pa pri nas dela... j Nekega dne sedim v pisarni. Pri ( meni se nenadoma oglasi tale. ki je tedaj mimo šel. lepo oblečen, v lakastih čevljih, odišavljen. Nastopal je sijajno, kakor kak visok uradnik iz listnice ie izvadil belo posetnico j in mi jo izročil s prikupno gesto. ! Na njej sem razbral sledeče priporočilo. ki sem sf ga zapomnil: »Tomo Roberti, tajnik fašistovske milice, N ! Na drugi strani pa je stalo: »Podpisani odbor fašistov-ske milice priporoča svojega člana T. Roberti blagohotnemu namešče-nju na tamkajšnji postaji. — Podpisi in pečati Kaj sem hotel storiti Pri nas moramo smatrati na^ig gotovih društev kot povelj;... Po- vpraševal sem ga po dosedanjem šolanju oziroma službi. Dejal je. da je že delj časa brez posla. Smatral sem ga za uradniško moč in sem poizvedoval, kakšno delo bi rad opravljal v pisarni. Odgovoril mi ni nič določnega, kot da zna pisati. Res sem ga namestil v svoji pisarni in mu dal v prepisovanje neke uradne zapiske. Naročil sem mu. naj izvrši naloženo do druzega poldne. Ko sem ga naslednji dan vprašal, da li Je delo zgotovljeno mi ie pokazal skoro prazne pole kakor sem mu Uh dal. Pritož.l se je da je to delo zanj pretežko. Poslal sem ga v oddelek vlakojavilcev kjer se je pa še manj obnesel. Tudi ni ničesar zmogel Dri kretničariih niti v kurilnici in ne v strojni delavnici. Povsod ie hodil v najlepših oblekah, de'avci so se mu posmehovali. Vse ga ie utrudilo, kar sem mu dal delati Sedai sem ga prideta k mazačem kretnic: malo smešno sicer fzgleda. da se suče tako modno oblečen de avec okoli zamaščenih kretnic! Pa če ni zmogel lahkega dela v pisarni, tudi tu ne bo odnesel potovale ...« Z nasmeškom se ie poslovfl načelnik. Vlak ie že bobnel mimo umetno zasekanih pečin. Ro.fi Isker so obsipavali črno telo. Dvo'e jarkih luči ie grizlo bežeče mrakove VreSčava lokrv',vrtiva ‘e pr^onm ; p iukaia v razsvetljeno postajo,1 vlak ie zdrvel mimo naravnanih kretnic, zelene luči so dražljivo ošinile tovorne vozove... Signalni zvončki so glušeče brneli. Brzojavni ključ se ie srdito zaganjal po belem papirnem traku. Ohripcli telefon se je hitel prepirati s Perniškim hruščem. Svileni večerni mrakovi so opre-jali z blestečo svilenino borovčeve nasade, ki so se lesketali v močnem sevu zore; v temnozelenem leščevju se je vadil nagajivi kos v vihravih gostolevkih. Iz skalnatih zatišij se ie razlivala po toplem zraku opojna vonjava skritih kor-čkov z žametno-rdečimi glavicami, vmes se je kral rezni vodeni vzduh sveže košenine. Na Kalu je žataP-no klenkal zvonec, proseč za verne duše v vicah. Večerna stran re bila zaveŠena z rdečimi koprenami. v bele zaoadne dvore so peljali zlati stopničasti oblački. Nebo se je odmikalo začudenim očem v iasno-modre višave, ki so prehajale v jarko zelenino Nad Kerinom se je zatrinjala večerna zvezda in ore-gorevala v rdečkastem mlečno-be-lem plamenčku... Razmnože a>ne atn»r«te. THE REX CO., Ljubija«. Inserirajte v *ORJUNl“J če ie priseljena tiucli z rokavicami in tako tudi ta zgovorna izjava g. Pietrabisa. da bo domovina lepote in operetnih hčr je v že poskrbela še za nove d’Annunziade. požige in terorje. s katerimi sc tako uspešno .iač.jo dobri odnošaji in srčne vezi med Jugoslavijo in pašalikom erno-srajčniškega velikega vezira. Sv. Nikolaj in brzovlak. Brzo-vlak. ki ie vozil na pravoslavnega sv. Nikolaja praznik iz Zagreba v Beograd, je nenadoma obstal pred malo sremsko postajo. Signal jo bil postavljen na stoj. Lokomotiva je piskala naravnost obupno. S strahom so sc vpraševali potniki po vzroku tega postanka. Sprevodniki so jih obvestili, da je signal na stoj in da ni na celem kolodvoru žive duše. Zbog tega stoje in čakajo, dokler sc ne pojavi službujoči uradnik, ki mora določiti izmenjalni tir. Na svojo roko ne smejo zapeljati na postajo najsi je čisto prazna. Čakajo. Pol ure, čakajo celo uro. Signal se ne premakne. Zaskrbelo je potnike, še bolj pa železničarje, ki so se bali trčenja s kakim vlakom za hrbtom. Iščejo vsi postajenačel-nika. dežurnega. Zaman. Končno pove nekdo; »Otišao dežurni na slavu. pa ga još nema da se vrati.« »Jel na slavu,« pristavljajo nekateri Sreinci. »Pa neka! Nek se čovek preveseli. Hoče li doči skoro.« Dva Beograjčana st a izstopila in se odpeljala s sankami v vas iskat postajenačelnika. Iščeta in iščeta, njega ni. Končno sta ga le izsledila na koncu dolge vasi Slavil je veselo pri prijatelju slavo sv. Nikolaja. Ljutili so se potniki po dveurnem čakanju. Sremci pa so dejali: »Pa nemojte! Jedanput je sv. Nikola! Samo da ne bude neki su-dar, sve če dobro biti...« (»Politika«). Ministra Radojeviča, ki se je res precej pridno sukal po ministrstvu saobračaja. so gotovi gospodje iz radikalnega orkestra postavili kar lepo pred vrata, ker »da ie imel premalo takta«. Čudni so res v naši zemlji vzroki kriz. odstopov, razrešeni in odbacenj. Samo o tem pa še nismo čuli. da bi odžagali ministra, ker da ni v redu vršil svojih funk-cij...____________________ Svetosavska Beseda bo lotos kakor pretekla leta zopet v »Unionu* dne 27. januarja. Vabila po pošti. Program bo' v kratkem objavljen. jo udeležbo. Čimpreje se zbere prijavnice. tem lažje in hitreje se za-more razdeliti razstavne prostore in izvesti čim boljšo organizacijo. Ker so se letos razstavni prostori znatno pocenili, si bodo gotovo večja podjetja najela obsežnejše prostore. V jeseni se vrši od 1. do 15. septembra velika Pokrajinska razstava vina. cvetja, sadja, goveje živine in konj. higijene. umetnosti. DOLOČITEV TERMINA VI. L|UB- , LJANSKEGA VZORČNEGA VEI.E-SEJM AV LJUBLJANI. Dne 15. januarja se ie vršila seja velesejmske uprave, na kateri se ie razpravljalo o^ določitvi .termina letošnjega vzorčnega velesejma. Znano ie že našim industrijskim, trgovskim in obrtnim krogom, da je uprava zagrebškega sejma sklenila prirediti letos svoi velesejem mesto kot običajno spomladi, meseca avgusta. Z ozirom na izjave razstavijal-cev ljubljanskega velesejma in po točnem preudarku, je uprava velesejma v Ljubljani sklenila, prirediti v letu 1926 od 26. junija do 5. julija VII. Mednarodni vzorčni velesejem ! in od 1 do 15. septembra Veliko pokrajinsko razstavo vina, cvejja, sadja, goveje živine in konj higijene. umetnosti. Naročajte „Jadransko Stražo"! Gospodarstvo. VI. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši od 26. junija do 5. julija, Sejmska uprava prične v najkrajšem času z razpošiljanjem prijavnic in se naproša vse razstav-ljalce, da nemudoma prijavijo svo- IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojstar Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiže, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenico, paviljoni, verando, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Mestna občina ljubljanska sporoča pretužno vest, da je danes preminul gospod dr. Ljudevit Perič advokat v Ljubljani kateri je bil med leti 1921 in 1924 dvakrat ljubljanski mestni župan in je blagru naše občine posvečal vse svoje mlade sile. Pogreb bo v soboto, dne 23. januarja 1926 ob pol 4. uri p opoldne s stanovanja, Miklošičeva cesta štev. 16. Preblagi pokojnik ostaja našemu mestu v naj-častnejšem spominu! V LJUBLJANI, dne 21. januarja 1926. L. 1849. se je bliskovito raznesla po celem svetu vest: ZLATO seje nažlo v Kaliforniji! StollsoJc ljudi je pohitelo tja v divjem begu za srečo. Mnogi so jo naSll. — Vam ni treba več iskati zlata v Kaliforniji in Avstraliji. Zadostuje, da si ob potrebi kupite ZLATOROG TERPENTIKOVO Mit.©. kajti vsak tisoči komad vsebuje zlatnik po 10 frankov. Posknsite svojo srečo! — Mnogo zlatnikov sc je 2e našlo, mogoče ga tudi Vi najdete! Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice. je najmodernejše nrejena ter Izvršuje vsa tiskarniška dela cd najpripro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali .večbarvnem tisku. — Brošure v malik in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. IMG. DUKIC IN DRUG GRADBENO PODJETJE RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI BHOR a da se oblačila za gospode, dečke in otroke, kakor tudi raznovrstna obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 in v Gradišču št. 4. Centrala in tovarna: Emonska cesta 8 FUIjalas Beograd, Sremska ulica 4 LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 Za »lemo ie*IIo TEODOR V O X glasbene plcSše itrojl potrebščine i| Glavna zaRoga I H. Kenda [j Ljubljana | Mestni trg 17. Proda se večja množina Naročajte „Pofoedo“! po nizki ceni * KONGRESNI TRG ŠT. 9 ♦ (NA VOGALU KINO MATICA) ČEK. RAČ. 14.058 TELEF. INTER. 422 SPREJEMA ZA VSE TU- IN INOZEMSKE ČASOPISE, REVIJE ITD. PO IZVIRNIH CENAH UPRAV LISTOV (Y()UGOSLAVE ENPRESS RECLAME COMPANY) D. Z O. Z. Odgovorni urednik: Jože Span. Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj. Lastnik in izdajatelj Oblastni'odborOrjuna v Ljubljani,