Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilingu.
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VI
CELOVEC, V SREDO, 4. IV. 1951
Dobri odnosi med narodi so temelj boljše bodočnosti!
ŠTEV. 24 (393)
Koreja krvavi za tuje koristi
Mac Arthur prekoračil 38. vzporednik — Pričakujejo novo kitajsko ofenzivo
Ko so severnokorejske oborožene sile lansko leto 25. junija ob 5. uri zjutraj prekoračile usodni 38. vzporednik, se je začela krvava vojna, o kateri v začetku nihče ni mislil, da bo zavzela takšen obseg. Toda že prvi tedni so pokazali, da tukaj ne gre za spopad med Južno in Severno Korejo, temveč je ta krvavi ples v tem delu sveta v bistvu samo preizkusni kamen med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Eni kot drugi so namreč že od vsega početka ustvarjali tukaj vsak po svoje položaj in razpoloženje ter netili medsebojno sovraštvo med korejskim’ ljudstvom. Inštruktorjem in agentom tako sovjetskim kot ameriškim, je od leta 1948, ko sta obe velesili odtegnili svoje vojaške čete iz dežele, pa do lani uspelo ustvariti tako razpoloženje med korejskim ljudstvom, da je bil čas za oborožen spopad.
Kmalu po začetih zmagah severnokorejske armade, ki je v začetku dokaj hitro napredovala proti jugu in je že vse izgledalo, da je usoda Južne Koreje dokončno zapečatena, so posegle v borbo Združene države Amerike, katerih čete so pod zastavo Organizacije združenih narodov priskočile južnim Korejoem na pomoč. Takrat je doživela sovjetska politika svoj prvi politični poraz v korejski vojni, ker so se Združeni narodi kljub temu, da se je sovjetska delegacija tik pred začetkom vojne odstranila iz Varnostnega sveta, odločili za intervencijo v Koreji. Na podlagi tega sklepa OZN so se ameriškim četam na Koreji pridružile tudi edinice drugih držav članic OZN, kljub temu pa je severnokorejska armada še dalje prodirala na jug vse do tlej, ko so Američani izvedli invazijo pri Inčonu dne 15. septembra lani. V teku 14. dni se je položaj spremenil tako da-
Mao Ce Tung na zdravljenju v Moskvi
Dolgi vrsti kominformskih voditeljev, ki so bili na „zdravljenju“ v Sovjetski zvezi, se je pridružil tudi predsednik vlade LR Kitajske Mao Ce Tung, ki se po poročilu agencije „China News“ nahaja že od začetka marca v Moskvi. Že dalj časa je namreč bolehal na srcu in ga je sovjetski poslanik v Pekingu general Rošen že večkrat pozival, naj gre na zdravljenje v Moskvo. Toda Mao Ce Tung se je dolgo upiral, ker se je bal podobne usode, kot je zadela njegove kolege iz ostalih kominformskih držav, bal se je, da bi za vedno ostal v moskovskem zdravilišču. Na vse zadnje pa je bilo „vabilo“ na zdravljenje gotovo tako „prisrčno“, da se ni mogel več upirati.
Druži nas velikanska sila — svoboda
Predsednik francoske republike Vincent Vuriol, ki biva s skupino francoskih politikov v Združenih državah Amerike, je govoril na konferenci ameriških držav in med drugim dejal, da nas preko vseh osebnih problemov, preko mej in morij druži velikanska sila svoboda, skupna volja nas navdihuje — želja po miru.
Govoreč o sedanji mednarodni napetosti je poudaril potrebo po mednarodni solidarnosti, kajti v borbi za skupno dobrobit so narodi odvisni eden od drugega. Vsaka vojna in sleherna gospodarska ali socialna kriza zadene prej ali slej vse človeštvo. S tem v zvezi je Auriol izrazil prepričanje, da je vsa ta vprašanja mogoče rešiti v gospodarskem okviru Atlantske skupnosti
leč, da so oborožene sile OZN stale 1. oktobra na 38. vzporedniku in do 29. oktobra napredovale do mandžursko-korejske meje.
Spet je izgledalo, da bo vojna končana, tokrat v korist OZN, kar pa nikakor ni šlo po računih Sovjetske zveze. Treba je bilo najti koga, ki bo šel za moskovske gospodarje po kostanj v ogenj. Nalogo je prevzela LR Kitajska in Ž© H. novembra so začeli Severnokorejci s pomočjo kitajskih »prostovoljcev" potiskati čete OZN nazaj proti jugu. Ponovno se je začela tragedija za kitajsko ljudstvo, ko je šel val vojne preko dežele, medtem pa so se v OZN trudili, da bi mirnim potom rešili korejski spor. Posebno Jugoslavija je preko svoje delegacije odločno povedala, da je proti vsakemu nadaljevanju vojne, ni ji pa uspelo, ker so koristi velesil ponovno preglasovale miroljubne želje narodov.
Znova so divjale borbe, ofenzivi je sledila protiofenziva in pred kratkim so tankovske edinice Mac Arthurja ponovno prekoračile usodepolno mejno črto na 38. vzporedniku. Čeprav se je večina držav — članic OZN izrekla proti tej prekoračitvi in kljub temu, da je general Mac Arthur na eni strani ponudil Kitajcem roko sprave, jim je na drugi
Kako umazana je volivna propaganda OVP za volitve zveznega prezidenta, bo znano že vsakemu človeku, saj se je o njej že mnogo pisalo. Dobrodošla so ji tudi najbolj nesramna obrekovanja, samo da bi si s pomočjo očitne laži zagotovila nekaj glasov. Posebno ji gre na živce dejstvo, da se je Demokratična fronta delovnega ljudstva odločila, da bo pri volitvah podprla kandidaturo dunajskega župana Komerja. Zato tudi številni izpadi proti „Titokomunistom“, ki so se baje povezali s socialistično stranko Avstrije.
Se bolj pa karakterizira današnjo OVP-jevsko politiko volivna propaganda za občinske volitve v Krški dolini. Zadnjo nedeljo so namreč volili v Strassburgu svoje občinske zastopnike in je na predvečer volitev govoril tam tudi OVP-jevski namestnik deželnega glavarja Ferlitsch. V svojem govoru pa si je dovolil ta zastopnik in funkcionar tiste OVP, ki že ves čas kriči, da smo koroški Slovenci izdali domovino in da jo še izdajamo, takšne opazke, ki jih nikakor ni mogoče spraviti v sklad z ljubeznijo in zvestobo do domovine, katere monopol si lasti prav OVP.
Ni treba posegati daleč nazaj v zgodovino, saj je minilo komaj nekaj let, ko smo še na lastni koži občutili „dobrote‘‘ nemškega raj-ha. In danes govori odgovorni OVP-jevski funkcionar že spet o potrebi po združitvi Nemčije in Avstrije. Ko je namreč zadnjo soboto govoril o odnosih med temi dvemi državami, je prav po OVP-jevsko ugotovil, da sta to dve državi, ki sedita na isti veji. Mi smo premajhni — je nadaljeval —, da bi mogli sami obstojati, spet mora nastati rajh in to se bo razčistilo v prihodnjih mesecih Bolj značilno gotovo ne bi mogel izpovedati priznavanje OVP do proslule parole o veliki Nemčiji.
Toda ne samo na zunaj stremi OVP po spremembi sedanjega položaja, marveč hoče tudi na znotraj samovoljno gospodariti in zapovedovati. Priti mora spet do avtoritete, da se državi ne bo treba bati »oeste",, je zagrmel Ferlitsch. Torej hoče tudi notranjo politiko urediti po zgledu nacistične diktature.
strani spet zagrozil, kar so le-ti seveda izrabili kot opravičilo za svojo intervencijo v Koreji in pravijo, zdaj, da so že od vsega početka vedeli, da je vojna na Koreji v bistvu naperjena proti njim. Iz najnovejših poročil je tudi razvidno, da pripravlja Kitajska še pred pomladjo novo večjo ofenzivo, ki naj bi spet spremenila položaj na korejskem bojišču.
Medtem ko se na Koreji bijejo krvave bitke, se nadaljujejo tudi politične borbe. Sovjetska zveza kriči in piše o ameriških imperialistih, Amerika govori o sovjetskih agresorjih, nobena pa ne pove, da sta obe zakrivili sedanji položaj v svetu in da sta tudi obe krivi prelivanja krvi na Koreji.
Neštete človeške žrtve je že zahtevala korejska vojna. Stotisoči Korejcev so prelili kri za koristi drugih, številne so divizije kitajskih „pro ')\oljcev“, ki so v borbi za interese Sovjetske zveze našle grob na Koreji, in velike so tudi izgube oboroženih sil Organizacije združenih narodov. Kljub vsemu pa nočejo ne eni ne drugi slišati glas človeštva, ki si želi mir in zahteva konec prelivanja nedolžne krvi. §e niso izenačeni računi velesil, zato mora še naprej prenašati težke žrtve, ki jih zahteva oborožitev.
kjer bi bilo delavstvo brezpravna raja, ki naj bi plesala, kakor bi igrali Ferlitsch in podobni OVP-jevski firerji.
Takim in podobnim »cvetlicam" z OVP-jevskega vrta pa se nikakor ni treba čuditi, saj si je OVP najela vrtnarja iz vrst tistih, ki še vedno ne morejo verjeti, da je slana pomorila nacistične nasade. VdU-jevcem, s katerimi je OVP skovala tesno prijateljstvo, namreč še vedno ne gre v glavo, da je bil nacizem premagan. In s pomočjo teh VdU-jevcev, je OVP izglasovala v koroškem deželnem zboru reakcionarni zakon o kmečko-delavski zbornici, z isto pomočjo je v številnih občinah preprečila izvolitev demokratičnega župana in s tem VdU-jem hoče priti tudi do zveznega prezidenta.
Po vsem tem pač kaže predvolivni govor Ferlitscha v Strassburgu, da hodijo OVP-jevski funkcionarji v šolo pri VdU in se je treba bati, da bodo postali boljši od svojih učiteljev.
Eisenhower nastopil
General Eisenhovver, vrhovni poveljnik oboroženih sil držav Atlantske skupnosti, je zadnji ponedeljek oficielno prevzel poveljstvo nad svojo »armado". Doslej obstoja ta njegova armada več ali manj le na papirju, razen tistih vojakov, ki jih imajo Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija kot zasedbene sile v Nemčiji, in čet v zapad-nem Sredozemlju.
Mirovna pogodba z Japonsko
Ameriški načrt mirovne pogodbe z Japonsko, ki so ga predložili tudi Veliki Britaniji in drugim državam-članicam komisije za Daljni vzhod, kakor tudi vladi Sovjetske zveze, predvideva med drugim, da se Japonski vrne popolna suverenost. Nadalje vsebuje ta načrt naslednje predloge: formalno prenehanje* vojnega stanja, omejitev zemljepisnega področja Japonske na štiri glavne otoke, pooblastilo, da Japonska zaprosi za sprejem v Organizacijo združenih narodov, ter priznanje neodtujljive pravice Japonski do individualne ter kolektivne samoobrambe.
Vojna ali mit?
V zvezi z volitvami zveznega prezidenta, ki bodo v maju, razpravljajo vse politične skupine in ves dnevni tisk o celi vrsti vprašanj s področja zunanje politike, toda še bolj o avstrijskih notranjih razmerah. Predvsem obravnavajo o pogojih, v katerih mora danes živeti delavni človek, o politiki oen, zaslužkov, stanovanj, razdeljevanju dobrin, ki jih ustvarjajo delovni ljudje, in tako naprej. Mi bi si pa radi ogledali odločitev, ki jo mora do dneva volitev sprejeti vsak državljan, * posebnega vidika,, z vidika vojne ali miru v svetu. To vprašanje je, namreč danes, ko grozi sovjetski imperializem v svetu z novim oboroženim nasiljem, za vsakega delovnega človeka, za vse človeštvo mnogo bolj usodno in važno od katerega koli drugega vprašanja.
Nikakor ne nameravamo trditi, da je vojna kot takšna nekaj, kar predstavlja nujne prihodnje faze v razvoju politične napetosti, ki danes vlada v svetu. Narobe, prepričani smo, da je vojno mogoče preprečiti. Prav tako bi predstavljalo najhujšo demagogijo, če bi trdili, da bodo volitve avstrijskega prezidenta odločale o vprašanju, ki si ga danes postavlja vse človeštvo. Jasno pa je, da predstavljajo tudi volitve prezidenta novo priliko, da se v borbi z reakcionarnimi silami utrde sile demokracije, to se pravi, sile miru. In utrditev sil miru v Avstriji je za ohranitev miru v svetu pomembna v toliko bolj, v kolikor predstavlja Avstrija radi svojega današ-njega položaja eno od najbolj občutljivih točk v mednarodnih političnih odnosih.
Nadvse razveseljivo je dejstvo, da danes delovni ljudje vsega sveta odklanjajo vsako netenje nove vojne, da je že v naprej obsojen na odpor vsega človeštva vsak morebitni poizkus oboroženega napada. Tega dejstva se zavedajo danes vse politične skupine in zato ni prav nič čudno, čeprav vse. brez izjeme, nastopajo z načelom, da so edini nosilec demokracije in borec za mir. Vendar pa je po besedah težko meriti prave namene, edino primerno merilo so pač dejanja. Po dejanjih pa lahko kaj kmalu ugotovimo, da delovanje marsikaterega laži-apostola miru dejansko koristi samo bodočemu napadalcu.
Prav gotovo ne more biti nosilec demokracije tisti, ki si pod domokracijo predstavlja pravico bogatih, da po mili volji izkoriščajo delovne množice. Politika privilegiranja izkoriščevalskih slojev, sistematičnih poizkusov, ki streme za znižanjem življenjske ravni delovnih ljudi, politika podpihovanja nacionalnega šovinizma in zastrupljanja mednarodnih odnosov ne more biti politika demokracije. In ne samo to. Vsakdo, ki radi interesov peščice izkoriščevalcev peha ljudstvo v bedo, ustvarja nezadovoljstvo, neposredno pripravlja ugodna tla ped koloni, pa tudi morebitnemu napadu.
Težko je reči, v koliko služijo morebitnemu napadalcu neposredno ali posredno fašisti. Da ne služijo demokraciji, ni treba posebej poudarjati, saj so tako ž© zdavnaj sami dokazali s svojim novim redom vislic, taborišč, gosposke rase in drugimi zločini, kakršnih človeštvo prej še ni poznalo. Zato je tem bolj zanimivo, komu prav za prav služijo vsi današnji nacistični izrodki, kajti Hitlerjev nacizem je doživel svoj popolni zlom in nje gova ponovna restavracija je pač nekaj, za kar ni več objektivnih pogojev. Morda bi lahko na vprašanje najbolje odgovoril naci stični oficir Slavik, ki se je že javno uvrstil na isti plačilni spisek, na katerem so bili pred njim na primer Fischer in Furnberg Morda bi lahko najbolje odgovorili tisti ko minformovsla funkcionarji, ki danes, po vse! neuspehih med delovnimi ljudmi, posveča glavno pažnjo bivšim Hitlerjevim hlapcem.
Sicer pa se takšnim pojavom ni treba pri več čuditi. V strahu pred svojim prnpadot
OVP že spet misli na veliki rajh
id v želji za dosego svetovne nadvlade sta *! pač bivši Hitlerjev „novi red" in današnji sistem, ki so ga ustvarili sovjetski voditelji, precej podobna. In podobna sta si tudi po metodah, s katerimi stremita oba za istim ciljem:	popolnim zasužnjen jem človekove
svobode in likvidacijo nacionalne suverenosti vseh „manjvrednih" narodov.
Prepričani smo, da ni treba več posebej dokazovati, da so se kominformovski agenti danes v celoti pretvorili v peto kolono sovjetskega imperializma, da kot takšni zavestno, po tujih navodilih, neposredno rušijo vse, iz česar bi lahko vzrastla neodvisnost Avstrije, in pripravljajo tla za morebiten napad. Vedno večje zanimanje kominformov-cev za nacistične elemente mora biti za pas vse resno svarilo. Iz prav takega zavezništva, iz prijateljstva med Hitlerjem in Stalinom, se je že rodila ena najbolj strašnih katastrof, druga svetovna vojna.
Da, mir v svetu ogrožajo danes vse reakcionarne sile. Nosilca vojne nevarnosti predstavlja sovjetski imperializem, njemu v korist pa neposredno ali posredno delujejo vsi, ki so jim tuja navodila, agentske nagrade ali milijosnki zaslužki vredni več kot pa obstoj in napredek človeštva.
Vojna nevarnost bo v toliko večja, v kolikor bolj jo bomo podcenjevali. Proti vojni imajo delovne množice na razpolago namreč eno samo sredstvo. To sredstvo niso hinavsko zbrani podpisi, temveč samo dejanska borba za mir, za demokracijo, za napredek, za dobre odnose med vsemi narodi.
Iz perspektive takšne borbe presojamo in ocenjujemo tudi volitve zveznega prezidenta. Smatramo, da bomo najbolje koristili našim ciljem, če bomo podprli, brez ozira na strankarsko pripadnost kandidata, katerega ne bodo podprli niti izkoriščevalci, niti petoko-lonaši, temveč večina delovnih ljudi. In prepričani smo, da se bo tako odločila večina delovnega ljudstva, brez ozira na svoj odnos do ene ali druge politične skupine, ona večina, ki pripada z vsem srcem stvari demokracije, napredka in miru.
po šiRnEm*fe$
London. — Za Združenimi državami Amerike je uvedla tudi britanska vlada posebna dovoljenja za izvoz surovin v druge države. Brez takih dovoljenj bodo smeli izvažati samo še v ZDA in države britanske skupnosti narodov. Med drugim bodo dovoljenja potrebna tudi za izvoz grafita, krogličnih ležajev, posebnih strojev, določenega orodja itd.
Teheran. — Zadnje čase se v Preziji vedno bolj množijo atentati na člane carske rodbine Pri tretjem takem atentatu je skušal korpo-ral Safari ubiti Džounaha Baktiarija, ki je bil pri tem ranjen v pljuča. Atentatorja so nato aretirali.
Bruselj. — Predno je predsednik begijske vlade Pholien odpotoval v ZDA, kjer misli ostati 10 dni, je izjavil, da je sklep parlamenta o podaljšanju vojaškega roka v Belgiji popolnoma upravičen. Dejal je, da potrebuje Belgija 94.000 vojakov, „če hoče imeti na svojih mejah stalno obrambno silo."
Bonn. — Vedno večje potrebe po surovinah, ki jih potrebujejo za oborožitvene načrte posameznih držav, so prisilile tudi tovarne pri Braunschweigu v Zapadni Nemčiji, v katerih je bilo zaposlenih 18.000 ljudi, da so ukinile proizvodnjo tako imenovanih ..ljudskih vozov."
Saigon. — Požar je uničil v Cholonu, to je kitajska četrt Saigona, 150 lesenih zgradb in je ostalo okoli 1000 ljudi brez strehe.
Lake Success. — Varnostni svet je z osmimi glasovi — Jugoslavija, Indija in Sovjetska zveza so se glasovanja vzdržale — sprejel angloameriški načrt resolucije za rešitev kas-mirskega vprašanja. Na podlagi tega sklepa bodo poslali v Kašmir zastopnika OZN, ki bo izvedel razorožitev dežele in poročal Varnostnem svetu o položaju.
Tel Aviv. — V Tel Avivu je umrl v starosti 88 let Rabin Zwi Robinson, oče zunanjega ministra Romunije Ane Pauker. V Izrael se je preselil pred približno desetimi leti.
Alamahordo. — (Nova Mehika) — Ameriško letalstvo je v puščavi v Novi Mehiki spustilo raketo, težko 500 kg, ki je dosegla višino 98 km. To je prvi poizkus od vrste poizkusov za nova raziskovanja v stratosferi.
Goriške Slovence hočejo oškodovati tudi pri volitvah
V Italiji so se začeli pripravljati na prihodnje volitve v pokrajinske svete in je notranje ministrstvo v Rimu v ta namen določilo tudi že volivna okrožja. Pri tem določanju pa je ministrstvo očitno vodilo stremljenje, da bi Slovencem v Italiji bilo onemogočeno, da dobijo v pokrajinskem svetu svoje lastne zastopnike. Volivna okrožja v goriški in videmski pokrajini, kjer živi največje število Slovencev, so bila namreč določena tako, da skoraj ne obstoja nobene možnosti za izvolitev slovenskega zastopnika. Občine, v katerih živi veliko število Slovencev, so vključili prav v volivna okrožja z veliko italijansko večino.
Demokratična fronta Slovencev v Italiji je
Tajništvo Organizacije združenih narodov je objavilo podatke o izgubah svojih čet na Koreji. Iz tega poročila je razvidno, da so oborožene sile OZN izgubile na korejskem bojišču do 9. marca t. 1. 228.941 mož. Od teh je 25.374 padlih, 128.394 ranjenih in 75.173 pogrešanih. Posameznih 14 držav, ki imajo čete na Koreji je utrpelo naslednje izgube:
Južna Koreja 16.182 mrtvih, 88.511 ranjenih in 63.959 pogrešanih, skupno 168.652 mož; Združene države Amerike do 23. marca 8511 mrtvih- 37.918 ranjenih in 10.691 pogrešanih, skupno 57.120 mož; Turčija do 1. marca 298 mrtvih, 672 ranjenih in 199 pogrešanih, skupno 1169 mož; Velika Britanija do 21. februarja 145 mrtvih, 442 ranjenih in 305 pogrešanih, skupno 892 mož; Francija 84 mrtvih, 309 ranjenih in 3 pogrešane, skupno 396 mož; Avstralija 62 mrtvih, 196 ranjenih in 7 pogrešanih, skupno 265 mož; Filipini do 2. marca 6 mrtvih in 49 ra-
ugotovila, da razdelitev na volivna okrožja, kot jo je predlagalo notranje‘ministrstvo, ne upošteva obstoja strnjene slovenske manjšine v teh krajih in da je to zelo groba kršitev narodnostnih pravic v teh krajih.
Iz tega razloga je DFS naslovila na predsednika italijanske republike Einaudija pismo, v katerem ugotavlja, da živi v obeh teh pokrajinah avtohtono slovensko ljudstvo, ki predstavlja znaten del celotnega prebivalstva, ter zahteva, da se jim zaradi tega zaščitijo tudi njihove lastne koristi po lastnih zastopnikih v pokrajinskih svetih, in sicer s tem, da se volivna okrožja razdelijo tako, da bodo imeli tudi Slovenci možnosti za izvolitev svojih zastopnikov.
njenih, skupno 55 mož; Grčija do 15. marca 28 mrtvih, 60 ranjenih in 1 pogrešanega, skupno 89 mož; Nova Zelandija 4 mrtve in 5 ranjenih, skupno 9 mož; Tailandija do 7. februarja 9 mrtvih in 99 ranjenih ,skupno 108 mož: Kanada 17 mrtvih in 51 ranjenih, skupno 68 mož; Južna Afrika 6 pogrešanih; belgijske in luksenburške čete pred 9. marcem še niso se udeležile borb.
KITAJSKA IN SEVERNA KOREJA IZGUBILI 760.000 MOŽ
Predstavnik ameriškega ministrstva za obrambo je po „United Press" sporočil, da znašajo kitajske in severnokorejske izgube do 22. marca 760.300 mož. Vštete pa so v to številko tudi izgube, ki so jih imeli izven frontne črte. Na bojišču znašajo izgube Severnokorejcev in Kitajcev 543.000 mož, od teh odpade'na Kitajce 260.000 vojakov.
»Kandidat ljudstva*
Tako so OVP-jevski listi predstavili avstrijskemu ljudstvu svojega kandidata za volitve zveznega prezidenta — dr. Gleissnerja. In ta „ljudski“ kandidat je preteklo nedeljo in ponedeljek bival med svojim ..ljudstvom" na Koro škem. V krajih Wolfsberg, Velikovec, St. Vid ob Glini. Feldkirchen, Celovec. Vrba, Spittal ob Dravi, Greifenburg, Šmohor in Beljajk so bili namreč napovedani sestanki zaupnikov, na katerih je dr. Gleissner govoril OVP-jevskim mandatarjem, funkcionarjem in drugim sodelavcem stranke.
Seveda na vsem tem ni nič posebnega, saj vsak posamezni kandidat ene ali druge stranke obišče v času pred volitvami svoje volivce tn jih skuša prepričati o svojih vrlinah ter jim slika svojo stranko v najlepših barvali. Vsega tega smo vajeni pač tudi mi in bi se temu gotovo ne čudili, ako ne bi opazili res čudni strah celovške „Volkszeitung", ki se je trudila na vse načine, da skrije ..ljudskega" kandidata pred ljudstvom.
Od 23. marca naprej je Volkszeitung dnevno objavljala, da bo dr. Gleissner bival v že navedenih dneh na Koroškem, poslužila pa se je pri teh objavah povsem svojevrstnih oblik. Do zadnjega dne namreč ni povedala, kje bodo sestanki v navedenih krajih, marveč je zapisala, da bodo „izvoljenci“ še pismeno povabljeni in da bo iz teh vabil razviden tudi lokal sestanka. Nehote se vsiljuje vprašanje, ali je ..ljudski" kandidat dr. Gleissner res že tako znan in priljubljen med svojimi volivci, da navadno ljudstvo niti ne sme na njegove sestanke.	>
Največje povpraševanje po tujejezičnih knjigah
je v novi državi Izrael, kjer se je v zadnjih letih naselilo okrog 400.000 judovskih emigrantov iz razni dežel. Ti kažejo vprav nenavadno zanimaijje za knjige in venomer pritiskajo na knjigarnarje, da jim narobe poleg angleških in francoskih knjig nemške, ruske, poljske, madžarske, romunske, bolgarske itd. Uvoz tujih knjig pa je zaradi deviznih težav zelo pičel.
OZN izgubila na Koreji 230.000 mož
Azijska gospodarska komisija
Peking. — Dne 14. marca so podpisali v Pekingu dogovor o železniškem prometu med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. Na podlagi tega dogovora je od 1. aprila dalje železniški promet za potnike, prtljago in blago med obema državama neposreden.
Atene. — Sodišče v Larisi je izreklo tri smrtne obsodbe zaradi kršitve zakona o prevratnem delovanju. Pravosodni minister je izjavil, da znaša število na smrt obsojenih 2384. To število pa da stalno pada zaradi pomilostitev in revizije procesov. Minister je pripomnil, da število obsojenih na smrt ne bo preseglo tisoč, ko bodo pregledali vse tozadevne akte.
Stokholin. — Na kongresu komunistične partije Švedske so za novega predsednika imenovali Hildinga' Hagbertha namesto dosedanjega predsednika S.vena Linderota. Izjavljajo, da je bil Linderot zamenjan iz zdravstvenih ozirov. Vendar pa v političnih krogih poudarjajo, da so delovanje Linderota ostali komunistični voditelji večkrat kri-
Gospodarska komisija za Azijo in Daljni vzhod (ECAFE: Ekonomic Comission for Asia and the Far East) poudarja v svojem letnem poročilu, ki je bilo soglasno sprejeto (razen glasu sovjetske delegacije, ki se je vzdržala), da je prišel trenutek, ko je treba jasno priznati načelo, da morajo člani te komisije, ki pripadajo neposredno prizadetim področjem, na «o)jo pobudo sprejeti v komisiji sklepe, ki se nanašajo na njihova gospodarska vprašanja, upoštevajoč stališče pridruženih članov. Zato, da bo to načelo mogoče uveljaviti, bi države članice, ki ne pripadajo istim področjem, načelno sprejele, da se ne bodo uprle predlogom ki bi jih sprejela večina držav Azije in Daljnega vzhoda. Komisija priporoča tudi, naj se njena dejavnpst podaljša za nedoločen čas in naj
bi imela za nalogo razen gospodarske obnove azijskih držav in Daljnega vzhoda tudi ..gospodarski razvoj" teh področij.
Sprejeli so tudi predlog, ki priporoča, naj se industrijske države trudijo, da bi preprečile, da bi evropska oborožitev neugodno vplivala na dobave nezadostno razvitim de želam. Sklenili so tudi, da bo Bangkok stalni sedež komisije in prihodnja seja bo januarja 1952 v Rangoonu.
Saigon. — V Indoneziji so Ho Si Minhove čete začele nove borbe in računajo, da je to prva priprava na novo ofenzivo. 20 km severno Hajfonga je prišlo do več napadov in se je dejavnost čet Ho Si Minha raširila do 50 km vzhodno proti Dongtriju.
t/
Oh speniliarf&iu taz&iavi o Pei&aeu
tizirali.
Bonn. — Visoka zavezniška komisija je za 90 dni ukinila list „Wahrheit“, ki izhaja v Hannovru, ker je pozival Nemce, naj ne sodeluje pri zavezniških obrambnih ukrepih.
New York. — V New Yorku so je sestal odbor, ki ga je ustanovilo tajništvo OZN z nalogo, da koordinira delo komisije za atomsko energijo. Kakor je znano, sestavljajo koordinacijski odbor člani Varnostnega sveta in Kanada, ki je stalna članica komisije za atomsko energijo.
Bern. — Švica je kot svoj prispevek za tehnično pomoč nerazvitim državam določila milijon švicarskih frankov. Predlog švicarskega prispevka tehnične pomoči je izdelala posebna skupščinska komisija. Ta predlog bo predlagan na prihodnji skupščini, in sicer na njenem prvem sestanku.
Santiago de Chile. — Generalni tajnik OZN Trygve Lie je sporočil, da bi lahko Združeni narodi dali za pomoč civilnemu prebivalstvu v Koreji 21 milijonov dolarjev v drogah, medicinskih preparatih, obleki, hrani in gorivu. Združeni narodi računajo, da bodo skupne vsote-sklada za pomoč Koreji dosegle 250 milijonov dolarjev. Dozdaj so nekatere države članice OZN, izjavile, da bodo dale temu skladu na razpolago okrog 200 milijonov, vštevši 162.5 milijona dolarjev, ki so jih ponudile ZDA.
Ob priložnosti 80-letnice smrti koroškega slikarja Marka Pemharta so priredili v celovškem Kunstlerhausu spominsko razstavo njegovih del, ki so jo otvorili v petek dne 3. 3. 1951. To spominsko razstavo so omogočili lastniki njegovih številnih slik, ki so jih za ta namen rade-voljno stavili na razpolago.
Otvoritvi so prisostvovali številni zastopniki kulturnega javnega življenja. Kot govorniki, ki so osvetlili življenje in umetniško ustvarjanje Marka Pemharta, so nastopili: predsednik Umetniškega društva dr, Feldner, namestnik deželnega glavarja Hans Ferlitsch (ki je tudi otvoril razstavo v imenu koroške deželne vlado) in dr. Lausegger kot zastopnik koroške „Lands-mannschaft".
Otvoritev razstave — četrte po smrti umetnika — je okrasil in zaokrožil mešani pevski zbor, ki je zapel dve nemški koroški narodni pesmi, s katerimi je hotel simbolično prikazati paralelo slikarjeve umetnosti z melodijo koroške narodne pesmi.
Vsekakor pozdravljamo to spominsko razstavo. Vendar bi pričakovali, da bo kdo našel vsaj toliko poguma in priznal, da je bil ta umetnik iz ..jezikovno mešanega ozemlja" koroški Slovenec. Ker pa je bilo ta dejstvo iz razumljivih razlogov zamolčano, smatramo za potrebno, da se oddolžimo svojemu rojaku tudi v tem pravcu in ga v domačem jeziku približamo tudi ljudstvu, iz katerega je izšel.
Marko Pernat (tako je bilo njegovo prvotno ime po matični knjigi in se je tako tudi podpisal v svojem potnem listu) je bil rojen v Zgornjih Medgorjah kot sin revne dnižine. Do-raščai je v socialno zelo težkih razmerah. Pasel je ovce na Peci in že tedaj vzljubi! krasoto gora, ki so mu postale v vseh poznejših letih predmet njegovega umetniškega ustvarjanja.
Po zaslugi škofovskega kaplana in zgodovi- j
narja Henrika Hermanna je dobil nadarjeni deček prvi slikarski pouk pri celovškem slikarju Andreju Hauserju. Nadaljnjo izobrazbo si je pridobil v Morovi šoli in tudi v inozemstvu, predvsem v Munchenu, kjer je. nanj zelo močno vplivala umetnost nizozemskih slikarjev. Ta vpliv je tudi usmerjal vse njegovo umetniško delovanje v poznejši dobi. Vendar je našel kljub osebni konservativnosti lastni izraz svoje umetnosti in vdahnil svojim sicer realističnim, vendar nekoliko romantično poudarjenim pokrajinskim slikam vedno neko prijetno rahlo sentimentalno razpoloženje.
Večina njegovih slik predstavlja pokrajine z gorami od Velikega Kleka in Visokih Tur do Julijskih planin in Karavank. Mnogo slik pa je tudi slikal po naročilu domačih premožnežev, ki pa razen dobro uspelih gradov in razvalin (ki jih je izdelal tudi v stihih) niso globlje doživete in ne dosti originalne. Tudi marši katere drugo slike, v katere je skušal vnesti močno razgibano patetičnost narave, se mu niso posrečile. S posebno ljubeznijo je slikal jesenske in zimske motive, ki so mu vedno dobro uspevali. Tihožitja, ki se sicer tudi nahajajo med razstavljenimi slikami, pa so izjeme v njegovem slikarskem udejstvovanju.
Marka Pemharta — ki je kljub velikim uspehom svoje umetnosti v tedanjem času ves čas ostal skromen in samotarski in je 30. 3. 1871 tudi v revščini umrl — ne štejemo k velikim prvakom slikarske umetnosti, pa ga lahko imenujemo najbolj pomembnega pokrajinskega slikarja našo dežele v 19. stoletju in prvega slovenskega pokrajinskega realista. To kljub temu, da drugi zavestno zamolčijo njegovo pokolenje in ga neupravičeno imenujejo svojega. Pa kaj bi v naših razmerah ne bilo tudi to mogoče. Dovolj je podobnih primerov.
T. S
mmmmm
4- april, sreda: Izidor
•5- april, četrtek: Vincencij
8- april, petek: Sikst
SPOMINSKI DNEVI
4 4. 1943 — Ustanovljen prvi koroški partizanski bataljon.
*• 4. 1903 — Velike demonstracije delavcev m visokošolcev v Beogradu proti osovraženemu Obrenovičemu režimu.
8- 4. 1941 — Nemčija in Italija zahrbtno napadeta Jugoslavijo. Bombardiranje Beograda in Splita. V Beogradu je zgorela Narodna knjižnica, uničenih je bilo 500.000 zvezkov. — 885 — Umrl na Velehradu na Moravskem Metod, ki je bil skupno z bratom Konstantinom tvorec slovanske pisave in začetnik slovanske književnosti — 1520 — Umrl slavni italijanski slikar Ral-feUo Santi — 1812 — Rojen ruski revolucionar filozof A. I. Herzen.
SVATNE
Ob zuožju planine Ročice in Babe ter gore Gradbenice leči lepa vas Svatne. Preti skoro pet sto leti ob času Miklove Zale so bile Svatne Se mala vasica z nekaj kmečkimi naselji. V teku stoletij pa se je marsikaj spremenilo. V letih 1900 do 1904 so gradili železniško progo, ki je našo nekoč tako ro-tnantjčno vas prerezala na dvoje. Danes šteje vas že okoli 60 številk. Čeprav se je v teku desetletij vgnezdilo med nas nekaj tujcev, je vas še ohranila svoj pristni slovenski značaj.
Jedro vasi tvorijo po večini mali kmetje in bajtarji. Mnogo kajčarjev je zaposlenih pri železnici v Podrožčici. Nekateri se pečajo s kakšno obrtjo in ti še najbolje izhajajo. Osta-
Slovenska prosvetna zveza ruiznanfa
V Pečniei med starimi veljaki
Rad bi zapisal o Pečniei kaj lepega, kajti iz par hiš obstoječa slovenska vasica z v hrib in goro prislonjeno belo cerkvico, leži v neposredni bližini modrega bisera naše zemlje, v bližini Baškega jezera. Toda vsa moja pota in obhodi po naših domačih "krajih se vršijo pretežno v dežju in megli, mraku in noči. In ne preostane mi tokrat drugega, kot vsesti se v gostilno, tokrat v gostilno, v kateri sem v resnici rad obsedel, kajti bil sem tu, čeprav prvič domač med domačimi, pri Cemernjaku.
Stari Čemernjakov oče, ki je prinesel iz nemškega izseljeništva težko živčno bolezen, je kar vesel, ko je našel spet nekoga, s katerim se lahko porazgovori. O gospodarstvu, politiki in življenjskih prilikah. Znano mi je sicer že bilo, da imajo tu nekega „čudodel-nega“ padarja ,h kateremu prihajajo ljudje iz celega Roža do blizu šmarjete in kateri se spozna tudi na „vodo“. Nisem pa vedel, da prihajajo semkaj iskati zdravja celo Tirolci in da so do majnika že vse ordinacije z listki odadne. Toda moj hišni gospodar nič kaj ne zaupa takim čudotvoreem (in bi jim tudi jaz ne zaupal) ter doslej ni iskal v Bačah leka svoji bolezni.
Kot iskre švigajo resno, molče živahne in marljive čememjakove hčerke iz kuhinje v hlev in iz hleva v kuhinjo, kajti izredno veliko dela se nakupiči zvečer v veliki gostilniški kmetiji z 8 ha orne zemlje.
sobo in hoče s svojo pripombo opravičiti zamudo.
Nešteto prav zanimivih gospodarskih stvari in rgsnic ugotovimo potem. Tako je videl n. pr. Resman v izseljeništvu v Nemčiji, da so morali pogozditi že najlepše ravne njive, ker je začelo vsled stalne enostranske uporabe umetnih gnojil, primanjkovati zemlji humusa. Tudi je Resman preizkusil nekoč nehote, ko mu je plug zapadel sneg, da je v jeseni naorana njiva rodila tako, kakor da bi bila pognojena. Drug posestnik pa se spomni, da so že v starih časih uporabljali spomladi lahke brane, ne sicer z žičnatimi, toda lesenimi zobmi. Tudi so začeli v Ledenicah r. najboljšim uspehom saditi krmsko peso v strnišče po rži.
Nadvse zanimiva in za mnoge naše kraje poučna pa je naslednja ugotovitev:
Lani je bila v ledeniški okolici toča ter je bilo vsled te in vsled suše v splošnem zelo malo žita, slame in krme Kljub vsemu temu pa krmi Tratnik svojo lepo, sicer izbirčno živino, samo s celo krmo. Najpreje nerazrezano seno, navrh v jasli pa celo slamo. Drug posestnik iz Ledenic pristavi: „Pojdi raje spat, kakor krmo rezat!*" Vsled rezanja se najre-dilnejše detelje in trave zdrobijo in zgubijo
v prah. In t udi na velikem Marescbevem posestvu v Nižji Avstriji s 150 glav žjvine s» naši leta 1945 iz izseljeništva vračajoči se gospodarji ugotovili, da krmijo vse celo, nerazrezano, poleti in pozimi.
Ko med tem še pripomnim, da se moramo na podlagi izjav geologov (ledeniki lezejo vedno bolj nazaj, stari vrelci usihajo itd. pripraviti na suha toplejša leta in na posebne načine obdelave zemlje, pripomni nekdo od navzočih: „saj je že nekoč tudi v našem okraju bilo tako toplo, da so pridelovali vino (vas Vinare onstran gore blizu Vernberka to dokazuje!) in v Maloščah, kjer ste bili zadnjič na tečaju, je nek kmet, ki ima urejen povsem pravilen vinograd. Iz tega izkupi v Beljaku stalno toliko grozdja, da se mu vinogradniško delo odlično izplača**.
In tako se zagrizemo v naše pomenke, da kar spregledamo, da je ura že polnoči in čas iti spat ter iskati počitek za težko delo prihodnjega dneva. Pomlad je tudi že pred durmi in vsled dolge zime ter visokega snega je zaostalo marsikatero zimsko delo (naprava drv, grabljenje stelje, razvajanje gnoja itd.) katero bo treba izvesti v vsej naglici.
Vernik
BILCOVS
Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci“ v ,,Malo bo ljudi k sestanku, malo**, pri-Kotmari vesi bo v nedeljo, dne 8. aprila 1951, pomni vmes gospodar, ,,kajti danes so pokopali starega župana in v takem nalivu kot Je sedaj nikdo ne gre dvakrat iz hiše. Po-
°b 14.30 uri gostovalo z igro
„DESETI BRAT
pri Cingelcu na Trati.
Sodelovali bodo tudi pevci društva.
K številni udeležbi vabimo!
lim kmetom pa bolj trda prede, ker pri nas zemlja ni posebno rodovitna in je le z naj-večjim trudom mogoče iz nje kaj izvleči. Ni rukako čudo, če mladina zapušča domačo grudo in se odtujuje rodni vasi. Mnogo naših vaščanov se je že prej izselilo v Ameriko h» dragam po svetu. Zadnje čase pa je od nas odšlo nekaj deklet v Švico.
-Že tri leta zaporedoma so nam suša in °grci na polju napravili ogromno škode, preteklo leto pa je še toča pobila žitarice do ®0 odstotkov. Občina nam je sicer obljubila nekaj pomoči, toda do danes še te svoje obljube ni izpolnila. Poznajo nas samo. kadar Sre za dajatve.
1 sebno ponoči ne“. časa imava torej, da obe reva še drage hiše in znamenitosti v okolici, kot tim skega j Starega Hajnželna, lastnika r vsem gor-j njem Rožu nekoč znane in spoštovane narodne kmetije, mojega nekdanjega učenca Z
____________ gospodarske šole v Velikovcu, ni več med
I živimi. Tudi dosedanji ravnatelj z glavne šole v Ledenicah Slovenec Dominik, je moral zapustiti, ker je bil pač preveč domač, svoje službeno mesto in se preseliti v Beljak. In | nehote prideva tudi na pogovor o sedanjih slabih časih. „Leta 1925 sem dobil za 80 do i 85 kg težko tele še dve lepi obleki, sedaj ne | dobim niti ene," meni stari čeinernjak. „Z umetnimi gnojili pa imam prav dobre izkušnje,“ nadaljuje gostilničar. „Ko sem gnojil lucerni s tomaževo žlindro in kalijevo soljo, je zrasla tako bohotno, da so jo bodili ogledovat od blizu in od daleč."
„Smo pač že nekako predmestje Beljaka", smeje privihra stari, izredno gospodarsko razgibani Resman, pd. Tratnik, s par fanti v
Lep pomladanski dan nam je naklonil bog vremena preteklo nedeljo. Bil je dan, ki je dal slutiti o pomladi, vstajenju in novo se porajajočem življenju. Središče zelo žive razgibanosti pa je bil ta dan pri nas v Bil-čovsu pri Miklavžu, kjer so se zbirali vaščani, stari in mladi, ter tudi gostje iz bliž-1 nje in daljne okolice, kjer so občudovali, hvalili in kupovali izdelke kuharske umetnosti i in spretnosti, ko so jih razstavile tečajnice gospodinjsko kuharskega tečaja v Bilčovsu. Le kratke tedne je trajal tečaj, ki pa je ob razstavi pokazal nepričakovane uspehe. Ne, ne moremo reči, da bi bili uspehi nepričakovani, ker vemo, da je tečaj vodila preizkušen* in strokovno prvovrstna moč, priznana voditeljica Milka Hartmanova. Da, Milki velja posebno priznanje, posebno zdaj ob koncu letošnje tečajne sezone, ko je tudi ta j tečaj vodila z nezmanjšano požrtvovalnostjo j in neutrudno vložila v njega vso svojo stro-| kovno sposobnost.
; Organizacija razstave je bila odlična. Razstavljeni kuharski izdelki so bili številni in mnogovrstni ter je pestra, da umetniška raz-predelba vseh teh dobrot pokazala lepo in
pestro sliko. Mnogoštevilni obiskovalci niso mogli štediti z odkritim priznavanjem in odobravanjem. Ljudje pa » razstavljene dobrote tudi vse pokupili.
Ker pa je pri nas že hvalevreden običaj, so zaključne prireditve naših strokovnih tečajev združene vedno tudi s kulturno vzgojnim in zabavnim sporedom, je tako bilo trudi v Bilčovsu.
Popoldanski kulturuo-prosvetui del je odprl z njemu lastno pristno domačo besedo in s svojim prirodnim humorjem Janko Ogris, kjer je nakazal pomen tečaja in izrazil zahvalo vsem, ko so k dobremu poteku tečaja pripomagali, prav posebno pa še Slovenski kmečki zvezi, ko je posebno v letošnji zimi omogočila Slovencem na Koroškem številne tečaje iz raznih področij praktičnega znanja.
Nato so se vrstili prizori in pestre slike ko so vsem zelo ugajali. RadiSki pevci, moški, mešani in dekliški zbor, pa so pod vodstvom podjetnega Wrulicha, postregli z našo I vedno lepo slovensko pesmijo.
Ta lepi dan nam bo vsem ostal še dolgo v prijetnem spominu.
K s a v e-r Meško:
NA POLJANI
23. nadaljevanje
V Srce materino, v ljubečo dušo njeno je 'dila včeraj del velike svoje bolesti, ko je Pikala gorko na njenem srcu, Ker ni mogla ll0xiti več moreče boli, ki je privrela ob ob-Ppnem, neskončno ljubezen razodevajočem vddiku materinem na dan liki mogočno na-^asel gorski potok, ko predre skalnato steno 'n zahrumi navzdol in se razlije na široko Lrez vso dolino. Ihtela je tudi mati, a se je ^ehljala med solzami. Ker resnično, greh, **, ljubezni storjen, bo odpuščen tisočkrat.
»Ne jokaj, dete, saj si pri meni! — Glej, Xse je pozabljeno, vse odpuščeno. Draga si *n' kakor nikoli poprej!"
Vso ostalo bolest in breme je vzel duši da-rie,s spovednik . ..
Dva tedna pozneje je slonel solnčnega pozidne župnik Bezjak ob oknu in je molil Jevnice. Tedaj je videl prihajati gor po ce-*** kovačico. Začudil se je, kako lahak in Prožen je k;] danes hod starki n, kako po-*°ncu je stopala sicer vedno sključena.
Vstopila je v cerkev. Zaprla so se vrata za ”i°- A župnik je videl, kako drsa po golih klenih od vrat do oltarja Matere božje --vittal je, ker je bila njegova duša z njo in
ob nji. Gledal jo je razprostrto pred oltarjem, s čelom se dotikajočo hladnih tal. Ker prejela je milost, večjo, nego je je bilo vredna po lastni sodbi. In slišal je njeno molitev. ne govorjeno z besedami, zakaj neskončna radost nima besed kakor ne neizmerna žalost. Slišal je molitev, kipečo kakor bogat živi vir iz vzradoščenega, hvaležnega srca — ker njegova duša je molila z njo.
Dolgo je slonel župnik ob oknu, da so se odprla spet vrata, in je stopila starka iz cerkve. Tedaj se je zavzel Se bolj, ker glej, svetilo se ji je lice, in sevale so ji oči kakor dekilci-angelčku, ki se vrača nevestica Kristusova, od prvega svetega obhajila.
Ta dan dopoldne je vstala Minka iz bolniške postelje . . .
Ili.
Kjer kosi nesreča, kosi na široko. Nenadoma podre dostikrat tudi one, ki so se čutili najvarnejši in so stali ponosno in bahato v zavesti svoje moči.
Ko je odhajala nesreča s pogorišča hiše Dolinarjeve, je postala za hip sredi ceste in se je ozrla s premišljajočim, zlokobnim pogledom preko m Trato. Hip — in je sto pala dalje svojo pot; a jasno si je vtisnila v |
I spomin dolino, da je ne pozabi in jo obišče ob priliki spet.
Zaveli so jesenski vetrovi. Listje lipe m topolov pred Trato je rumenelo in je polagoma odpadalo. Močneje in močneje je besnela burja, nevkročeno, razposajeno dete zlovoljne jeseni. Ječala je prestara lipa, šibili so se topoli in so priklanjali vrhove, a so vstajali spet ponosni pokoncu, kljubujoči trdi roki nevibtini. A glej, nekega jutra je ležal mogočen topol, najbližji hiši, sosed lipin, po dolgem črez pot in črez dvorišče: prebesna je bila burja, ni ji mogel ve>č kljubovati, ker prišla je ura njegova.
Ko so zjutraj vstali na Trati, so se začudili in so pomilovali drevo. In nekako resno so zrle oči vsakemu, ko je stopal mimo mrtvega drevesa, včeraj še tako močnega in ponosnega.
Popoldne, ko je že onemogla burja v svoji razgrajajoči besnosti, in je posijalo solnce izza razcefranega zastora nebesnega, je prinesel pot Florijan veliko zapečateno pismo. Oddal ga je in je odhajal polagoma črez dvorišče in je zmajeval z glavo ob pogledu na topol, ki so ga hlapci že oklestili.
V	gornji sobi je sedel Tratnik. Bral je pismo, bral drugikrat, tretjikrat in ga je vrgel iz rok in se je naslonil ob mizo, bled in kakor brez moči, in je zaječal kakor na smrt ranjena zver.
V	pismu Je bilo naznanjeno kratko in jas-| no, da je izgubil bral Tomaž pri kupčiji vse
premoženje in se je zakopal navrh tAom kit v obilne dolgove, zato je proglašen nad njegovim premoženjem konkurs. Ker je jamčil Tratnik za velike vsote, s katerimi jo gospod Tomaž pričel kupčijo, je plačnik.
Dolgo je sedel močni, železni mož brez moči, kakor okamenel, oprt s prsti ob mizo. Ni ječala več burja ob Trati, sijalo |e že solnce in je pozdravljalo prijazno skozi visoka okna. A Železnik je slišal vihar, čutil in videl je jasno, kakor na mizi tik pred .seboj, kako drvi besna burja črez hribe, po dolini dol in se zaleti z močjo v Trato in jo poruši 7. enim samim silnim sunkom do temelja in pokoplje pod razvalinami njega, njegovo moč, ponos njegov, vso srečo njegovo in vse bogastvo, ki je večje v domišljiji ljudi nego v resnici — kakor je treščil brez usmiljenja v noči vihar na tla topol, da usahne in postane žrtev ognja, malovreden pepel. . .
Kjer stopa usoda v svoji jezi, zapusti globoke sledove. In navadno ni le posameznik, ki ga prime s trdo roko in ga vrže iz navadnega tira, večinoma se zadene ta še ob druge in jih potisne tudi na novo pot.
Mračilo se je že, ko je vstal Tratnik, je spravil pismo in je šel jz sobe. Kipelo in vrelo je v njem; žgoči gnev je čakal in iskal je prilike, da se izlije v mogočnem toku in uniči, kakor baš iz ognjenika izbmhla lava. kdor mu stopi na pot.
! Zavil je za ogel doma in je obstal >4»
Prava podoba kolhozov
m	moranai	iraraHSODOi	E
RADIO CELOVEC
Med neizbežnimi rezultati birokracije, pu razitizma in monopolov je nizka produktivnost dela. Mogoče se to najbolj nazorno vidi na primeru sovjetske agrarne proizvodnje. Sovjetska država je vrgla v agrarno proizvodnjo fantastična sredstva. Saj je samo v desetletju 1929 do 1938 narastel traktorski park od 35.000 na 484.000 traktorjev. To je velikanska številka, ki ji gotovo ni primere v zgodovini. Podoben je porast pri bombajnih, motorjih, lokomotivah, električnih instalacijah, popravljalnicah vse te mehanizacije itd.
In rezultat? V osnovni panogi agrarne proizvodnje, v proizvodnji žitaric, je bila 1938 ta proizvodnja samo ža 18.6 odst. višja kot leta 1913. (Vsi podatki po poročilih Stalina na XVII. in XVIII. kongresu VKB (b).
V reviji „Kolhonza proizvodnja" pa kitamo, da je leta 1948 priozvodnja žitaric že dosegla raven iz 1940. („Kolhozna proizvodnja" 1949, *t. 2). Se slabše je seveda stanje v živinoreji, kjer leta 1938 še ni bilo doseženo predrevolucijsko stanje v številu ovac in konj, število goveje živine pa je prav tega leta doseglo predrevolucijsko raven. Samo svinjereja je po oficielnih podatkih zabeležila resničen napredek.
Po vsem tem tudi ni čudno, da je bil standard ljudstva kljub vsej mehanizaciji še vedno zelo nizek in da je bil leta 1948 pov prečni konsum kruha in kaše na deželi samo | za 25. odst. višji kot v carski Rusiji. (Podat j ki po reviji „Vprašanja ekonomike", 1948. j »t. 5, str. 29).
Vsi ti podatki govore o velikanskih žrtvah sovjetskih narodov in o izredno majhnih plo dovih teh žrtev. Iz njih je razvidna gniloba, nevzdržnost in škodljivost državno kapitalističnega sistema, kakršen se je z leti uveljavil v Sovjetski zvezi in prerastel tendence socialističnega razvoja. Prav v birokratskem sistemu in manj v težkočah »druge revolucije" ter v nizki stopnji zavesti je glavni vzrok skrajno počasnega naraščanja agrarne proizvodnje. (Seveda pa je mehanizacija sprostila nekaj delovne sile, ki je odšla v birokracijo in industrijo, ter tako ob pritisku državnega ap^j-atn olajšala odtok večje količine tržnih viškov v mesta).
Poleg splošnih ukrepov je bil na področju agrarne proizvodnje potreben še nek ukrep, ki naj zagotovi birokratski razvoj To je likvidacija kolhozne demokracije, kakršna nam je znana iz romanov in povesti sovjetskih pisateljev iz prve dobe kolektivizacije
Na kak način je bila ta likvidacija izvedena, odnosno je tik pred popolno izvedbor
Prvič, s postavljanjem profesionalnih predsednikov in drugih »nameščencev , ki jih posebej šolajo za ta posel. Kjer se še vršijo volitve kolhoznih uprav, tam je to samo še formalnost. Dejanski izbor se izvrši že drugod.
Drugič, z organizacijo izrednih aparatov, ki imajo Specialna pooblastila za vmešavanje v življenje kolhoznikov. Tako je bil leta 1946
oglu in je ošvignil s strašnim pogledom Nandeta, sedečega na majhnem panju in beročega, dasi je že komaj razločeval črke v mraku, Vilmi in Tinki pravljice iz knjige, izposojene od Dolinarjevega Ivana
„Kaj vraga tičite vedno skupaj?"
S težko roko je udaril fanta po rami, deklici je sunil v stran od njega, da sta zaihteli glasno in bolno.
Spet je dvignil roko, da pretepe še nji. A Nande, bled od jeze zaradi nezaslužene kazni, š« bolj ozlovoljen po sirovosti očetovi proti deklicama, ki je vedel o njima, da nista zagrešili ničesar, se je postavil nenadoma pred njega, visoko zravnan, motreč besnega moža z mračnimi očmi in nagubanim čelom.
„Kaj sta vam storili, da divjate nad njima?"
Kakor okamenel je ponosni mož; tako ni govoril otrok še nikoli z njim, komaj da kak mo*. Zaiskrele so se mu oči, roka mu je zadrhtela in je segla naglo po fantu. Zagra bil ga je za vrat in ga treščil proti zidu, da je butnil s čelom ob zid, in se mu je pordečilo čelo in lice v hipu s krvjo.
Deklici sta zaihteli še glasneje in sta se umikali, trepetajoči, v strahu, da se loti raz-Ijučeni oče še njih. A ta je mislil zdaj le na fanta, ki ni zakričal, ne jeknil, niti zavzdihnil ne. Stisnil je zobe in si je obrisal z okavom okrvavljeno čelo.
„Še nocoj se pobereš s Trate, paglavec predrzni."	1
formiran pri vladi SZ poseben Svet za vprašanja kolhoznikov. Ta svet ima svoje organe v republikah, pokrajinah in oblasteh, kateri pa so povsem neodvisni od tamkajšnjih oblasti. Po uredbi ima ta Svet pravico, da s potrditvijo vlade SZ izdaja pravila in navodila o načinu vodenja dela v kolhozih, o organizaciji in plačanju dela, o evidenci in o vsem, kar naj ureja življenje kolhozov.
Poleg tega si je država povsem zagotovila lastnino osnovnih sredstev proizvodnje neposredno v svojih rokah. Strojni park je osredotočen predvsem na strojno-traktorskih postajah, zemlja je državna, agronomi so v glavnem prvi STP Te postaje so imele leta 1938 blizu 400.000 traktorjev. Preostalih nekaj manj kot 100.000 traktorjev pa je bilo na državnih posestvih. Kolhozi so praktično brez traktorjev.
Po vsem tem je očitno, da razvoj ni šel v smeri ustvarjanja svobodne asociacije proizvajalcev, ki bi upravljala v interesu skupnosti, temveč v smeri podržavljenja kolhozov za koristi birokracije. Zadnji akt tega razvoja bo popolna zmaga državnega kapitalizma v poljedelstvu. Kolhozniki bodo mezdni delavci države. Iz leta v leto se zaostruje borba med birokratskim aparatom in med kmečkimi množicami zaradi prisilnega odkupa itd., kar je dejansko borba okrog absolutne rente (Djilas). Taki so sadovi »socializ-ma", ki ne gradi na veri v ljudske množice
in na njih zavesti, temveč samo na rnočj državne birokracije.
Ni čuda, da je v takih razmerah odnos do državne imovine proizvajalnih sredstev strahoten in da predstavlja tudi enega izmed vzrokov nizke produktivnosti dela. Tako je | na primer leta 1946 vlada SZ izdala odločbo, po kateri mora biti kolhozom vrnjena vsa imovina, ki jim je bila protizakonito odvzeta. Po tej odločbi je bilo vrnjeno kolhozom j 5,780.000 hektarov zemlje, ki so si jo pri- | lastili posamezni kolhozniki in birokrati. Občutek skupne lastnine, ki bi temeljil na razvoju v svobodno asociacijo, je tam manjšj, čim večja je etatizacija. še leta 1949 je bilo nekaj procentov več živine v privatni lasti kolhoznikov kot pod upravo kolhozov.
Prav tako ni čuda, da sovjetski predstavniki ljubosumno skrivajo kolhoze pred raznimi delegacijami iz inozemstva ter jim kažejo samo Potemkinove vasi, ker resničnega socializma pač niso ustvarili.
Kolhozi so bili prvi zgodovinski primer prostovoljnega združenja malih in srednjih kmetov v velike socialistične obrate. Toda zaradi splošnega državno kapitalističnega razvoja sovjetske družbe se je tudi ta veliki po-kret rešitve kmečkega in agrarnega vprašanja na bazi socializma popolnoma izrodil in se končuje prav tam, kjer se je končal tudi privatno kapitalistični razvoj: v ekspropriaciji malih in srednjih kmetov.
sreda, 4. aprila: 11.45 Za podeželjsko ljudstvo, 17.00 Popoldanski koncert, 18.00 Za gospodinjo in družino, 21.15 Zabavni koncert j
četrtek, 5. aprila: 11.00 Veder dopoldne, 13.00 Opoldanski koncert, 16.00 Znameniti umetniki;
petek, 6. aprila:	12.00	Opoldanski	koncert,
16.00	Pevska ura;
sobota, 7. aprila:	12.00	Opoldanski	koncert,
16.30 Zanimivosti iz Avstrije.
RADIO SLOVENIJA
sreda, 4. aprila: 5.25 Pesmi borbe in dela, 6.10 Pester spored slovenske narodne in umetne glasbe, 13.00 Jezikovni pogovori,
15.15	Narodne pesmi pojo fantje na vasi,
15.00	Narodne v priredbi Emila Adamiča poje mladinski zbor iz Kamnika, 18.30 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana,
19.00	Naši zbori pojo slovenske narodno pesmi;
četrtek, 5. aprila: 6.10 Jutranji koncert, 12.00 Lahek opoldanski spored, 13.00 Terezi-jansko-jožefinske reforme in slovensko narodno prebujanje, 14.00 Slovenske narodne pesmi poje komorni zbor Radia Ljubljana, 14.30 Kulturni pregled, 18.20 Pogovor s pionirji, 20.50 Jezikovni pogovori, 21.00 Pisani večerni spored jugoslovanske narodne, in umetne glasbe; petek, 6. aprila: 5.25 Hrvatske narodne pesmi, 11.30. Šolska ura za gimnazije, 14.30 Kulturni pregled, 15.15 Igrajo mali plesni ansambli, 17.30 Šolska ura za' gimnazije,
20.00	Tedenski zunanje-politični pregled,
20.15	Želeli ste — poslušajte!, 21.00 „Svet v satiri in humorju".
Kdor je tako tipal, je pravilno tipal
Priprave za koroško deželno razstavo
Odbor za koroško deželno razstavo nas naproša za objavo naslednjih podatkov o dosedanjih pripravah:
Delovni odbor za letošnjo 1. koroško deželno razstavo, ki je sestavljen iz zastopnikov vseh zbornic in poklicnih krogov, kakor tudi sekretariat, dela z vsemi silami, da bi ustvaril vse pogoje za brezhiben potek razstave. Čeprav je še štiri mesece do razstave, je predloženih že okoli 50 prijav različnih tvrdk, med temi vrsta kolektivnih razstav. Zelo privlačna je možnost dobiti državno odlikovanje v zlatu, srebru in bronu, kakor tudi zagotovilo prioritetne pravice za razstavljene predmete. Ker pričakujejo h mnogo nadaljnjih prijav, je treba tudi vprašanje razstavnega prostora zadovoljivo rešiti. Za zabavni park je predloženih že toliko prijav, da je prostor že v celoti zaseden.
Tudi za propagando so ukrenili potrebno. Celotni avstrijski dnevni, tedenski in strokovni tisk so oskrbeli s propagandnimi noticami in gradivom in založili propagandni prospekt v 60.000 izvodih, ki so ga že odposlali tisku za uporabo. Razstavni katalog je že v delu in bo letos posebno reprezentativno opremljen. Osrednja zvočna naprava bo tudi letos vsem razstavljencem in posetni-kom na razpolago. Priprave za mednarodno
Tratnik je hropnel od razburjenosti in od jeze.
A drhtel je od jeze in v zavesti storjene mu krivice tudi fant, oči so mu bliskale, roko je skrčil v pest in jo je dvignil grozeče proti gospodarju.
„Saj pojdem! Ne morem gledati več vaše sirovosti. Deco, ki vam niso storlii ničesar žalega, pretepate kakor mesar. Sramota na vasi"
Kričal je, da so ga slišali na dvorišče, in je pritekel Tone gledat, kaj da se godi za oglom.
„Molči, fantalin mlečnozobni! Mi hočeš zapovedovati ali prepovedovati, kaj smem storiti in česar ne? Takoj se spraviš!"
„Da, še nocoj!"
Srd fantov je postajal večji in večji, in ga je premagal povsem. Žugajoč s pestjo je kričal, odhajajo za ogel;
„Bolje, da me vržete zdaj iz hiše uego na stara leta kakor Andreja. In rad grem. Siromak bi ostal pri vas vse življenje, v svetu si pridobim bogastvo. Se odkrivali se mi boste Odkupim vam še to vašo beračijo!"
Tone se je zasmejal na glas, kakor bi slišal govoriti polnorca. A Tratnik se je vgrize! v ustnice in je zaklel pridušeno.
Ko so se napravljali k večerji, je zapuščal Nande Trato. Posli so mu segli vsi v roko, tudi Tone, ih so zrli nemo in z vidno žalostjo za njim črez dvorišče, da se je izgubil v temi. V mali zgornji sobici sta stali ob okno |
razstavo psov, kakor tudi za obsežno tombolo so v teku.
Dobre volje in delavnosti, da bo 1. koroška deželna razstava v svojem velikem obsegu dobro uspela, torej ne manjka.
Velikonočne smučarske tekme na lselsbergu
Na velikonočni ponedeljek so priredile koroške mladinske organizacije smučarske tekme na lselsbergu, ki jih je organiziral deželni mladinski referat. Tekem se je udeležilo med dragim tudi 3 člansko moštvo Slovenske fizkulturne zveze. Snežni pogoji so bili vsled kakih 10 cm novo padlega snega zelo ugodni.
Prvo mesto je dosegla sindikalna mladina iz Borovelj, slovenska mladina se je plasirala na šesto mesto. Najboljši dnevni čas 1.31,8 je prevozil mladinec Sest od sindikalne mladine v Borovljah, slovenski mladinec Inzko Hanzej pa v 1.51,8 minutah.
Naraščajoča draginja življenjskih potrebščin
Indeks življenjskih potrebščin za Celovec ki ga izračunava statistični urad in gospo darska služba koroške deželne vlade, je, kakor od meseca do meseca, tudi v marcu na rastel za 3 točke, to je za 0.47 odstotkov.
Deficit v trgovinski bilanci
V februarju je Avstrija uvozila blaga za 1027 milijonov šilingov, izvozila pa za 666 milijonov. Razlika med uvozno in izvozno vsoto je torej zelo velika in znaša 361 milijonov šilingov. V januarju je znašal deficit 282 milijonov šilingov.
Proizvajalci mleka zahtevajo višje cene
Na nekem protestnem zborovanju dunajskih trgovcev z mlekom, ki je bilo pretekli teden, so povedali, da proizvajalci mleka, ki dobivajo dozdaj za liter mleka 87 grošev, hočejo zvišanje mlečnih cen za približno 100 odstotkov, t j. na 1 šiling 68 grošev. Ministrstvo za kmetijstvo je pred kratkim pri komisiji za cene res predlagalo zvišanje mlečnih cen. Oddelek za prehrano, ki je za pogajanja pristojen, k tej zahtevi dozdaj še ni zavzel stališča.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Kraut Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4 Za vsebino odgovarja; Rado Janežič. Tiska: Kamtner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
Adnura — FC Wien	0:2	2
Wr. Neustadt — VorsvSrts Stver	6:0	1
LASK — Vienna	1:1	x
Elektra — Sturm Graz	•	2:4 2
Rapid — Austrija	3:1	1
Hohenau — Kapfenberg	odpovedano
Austria Graz — Blau-Wei8	0:1	2
Hochstadt — Schvvechat	odpovedano
NVelser SC — SV Urfar	3:2	1
Austria Klgft. — Austria Salzb,	1:4	2
Austria Lusteuau — SK Kufstein.	1:0	1
SV Leoben — WSV Rosental	4:3	1
Charlton Athletic — Portsmoth	0:1	2
Derby County — Middelsbrougb	6:0	1
Zadetki 33. runde
50 „12“ po 5680 šilingov; 956 „11“ po I 297 šilingov; 8343 „10“ po 34 šiljngOV_
MMB
»PREDSTAVE
VRBA
v sredo, 4. in četrtek, 5. aprila
„Im Tempel der Venus" v petek, 6. do nedelje 8. aprila
„Erzherzog lohanns grolk' Licbe"
TR2NO POROČILO
V četrtek, dne 28. škem trgu prodajali;
marca 1951 so na celov-
krompir	kg S 0.70	
rdeča pesa	kg S 1.50	- 1.-80
korenje	kg S 2.50	
zelena, peteršil, por	kg S 2 80	- 3,—
redkev	kg S L—	
čebula	kg S 2.40	- 3.—
šalotka	kg S 4.—	- 5.—
česen	kg S 9,-	10.T*
zelje	kg S 2.-	
kislo zelje	kg S 2.—-	- 2.40
kisla repa	kg S 1.60	
jabolka — odi	kg S 2.30	- 2.50
jabolka I	kg S 2,~	- 2.20
jabolka II	kg S 1.60	- 1.90
jabolka III	kg S 1.30	1.50
ajdova moka	kg S 3.--	3.50
fižol	kg S 2.50	3.50
kurja krma	kg S 2.20	
skuta	kg S 6,-	
jajca	kom. S 0.80	
Kaj berejo nemški delavci
Tovarniška knjižnica neke velike avtomobilske tovarne v Zahodni Nemčiji je imela lani 43.900 izposodb, ki so omejene na delavce in nameščence podjetja. Največ (26 tisoč 668) odpade na romane in povesti, nato so mladinske knjige (7341), zatem potopisi (4980), veliko manj bero naravoslovne knjige (949), biografije (908) in tehnične knjige (499). Posebno priljubljeni so romani Gang-hoferja, Kellerja, Gulbranssena, Kamsuria in Gumnarsona, v katerih se opisuje svobodno življenje v naravi. Izmed klasikov je najbolj čitan Goethe. Novi pisatelji imajo sorazmerno malo bralcev, največ še zahtevajo delavci Plivierov roman »Stalingrad", zatem pa spi se VViechera, Hesseja, Stefana Zweiga, Fr Werfla, Glasworthya, Deepinga in P. Backo ve. Iz politične literature bero nemški de lavci najrajši memoare, zlasti te, ki obravna-J vajo neda/ne čase.