S SEJ 
IZVRŠNEGA 
SVETA
O zazidalnem načrtu z Lavrico bo ponovno razprava
Sam zazidalni načrt za območje krajevne skupnosti Lavrica RS-5 je pnpravljen. Obsega vzhodni del naselja Lavrica. Oblikovan je sedaj že drugič in siccr v velikosti 16,92 ha. Že leta 1980 je bil izdelan tudi programski del načrta, ki je predvidel dve varianti pozidave osrednjega dela in sicer z nizkimi bloki ali pa z atrijskimi hišami. Takrat je komite za urejanje prostora in varstvo okolja izbral prvo varianlo. Tako je bil osnutek zazidalnega načrta pozno spomladi tudi razgrnjen. Med razgrnitvijo je bilo podanih 17 pripomb odnosno predlogov.
Na eni zadnjih sej je izvršni svet obravnaval te pripombe in smatral za primerao, da se predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje RS-5 Lavrica dopolni z vsemi pripombami iz razprave. Popraviti je potrebno ie nekatere obrazložitve pripomb in stališč, glavni projekt za strokovne zasnove pa naj se prouči in posreduje izvršnemu svetu v ponovno obravnavo. Z ozirom na veljavno zakonodajo pa bo s sprejemom in obravnavo tega odloka na skupščini potrebno še počakati vse do sprejema družbenega plana občine za obdobje 1985-1990.
O srednjeročnem programu urejanja stavbnih zemljišč
O srednjeročnem programu urejanja stavbnih zem-Ijišč - 60 strani obsežno gradivo - osnutek srednje-ročnega programa urjanja stavbnega zemljišča v ob-čini Ljubljana Vič-Rudnik, je sicer dobra osnova za pripravo samega predloga. Po mnenju članov izvrl-nega sveta pa je še vse preveč parcialen in ne daje nekega celovitega zaokroženega pogleda nad to de-javnostjo v občini. Podanih je bila vrsta povsem konkretnih pripomb in dopolnilnih predlogov, kar bo potrebno upoštevati. Poseben dogovor pa bo potreben glede poslovne, industrijske in stanovanj-ske gradnje, kar pa zahteva celovit in poglobljen pristop. Vse bolj mora sam program (emeljiti na izhodiščih srednjeročnih in dolgoročnih planskih do-kumentov. Komite za družbeno planiranje in gospo-darstvo naj bi skupaj z ZIL enoto Vič in komitejem za urejanje prostora in varstvo okolja pripravil do decembra gradivo za ponovno obravnavo na seji izvršnega sveta.
Vodooskrba naša . vsakdanja
Cepriv je na območju naše občine od skupne povr&ne kar 50,5 odslolkov gozda, ki naj bi pred-stavljal bogato zakladnico zdrave pitne vode, temu žal ni Uko. Vemo namreč, da so vode iz južnega predeta kraškega izvora, to pa pomeni lemu primer-no kvaliteto. Izjemo prcdstavljata dva polencialna vira io siccr Iški vršaj ter Želimaljski vršaj, ki pa je še v fazi raziskav glede na količino.
Celotno območje občine se napaja preko central-nega vodnega sistema s katerim upravlja Mestni vodovod ter preko 128 evidentiranih vodnih virov. Kje poteka oskita preko centralnega vodovodnega sistema?
Preko njega se v prvi vrsti oskrbujejo krajevne skupnosti mestnega značaja in sicer: del Barja, Koza-rij, Lavrice in Škofljice ter v celoti naslednje KS: Brdo, Galjevica, Kolezija, Krim, Malči Belič, Milan Česnik, Murgle, Peruzzi, Rakova jelša, Rožna doli-na, Rudnik, Stane Sever, Traovo, Tomišelj, Vič, Vrhovci in Zeleni log.
In kje je vodovodna oskiba preko lokaloih virov?
Vemo, da je sistem lokalnih virov vodooskrbe na področju naše občine zelo razvejan, saj beležimo kar 79 lokalnih sistemov, ki pa so razmeroma majhnih zmogljivosti, kvaliteta vode pa se spreminja. Še po-sebej je slednjc značilno za lokalne sistemc južnega predeia občine, kjer je voda v večini primerov kra-škega ižvora in kot taka v deževnih nalivih kalna in oporečna.
Vodooskrba preko lokalnih vodnih virov, ki obse-ga 19 krajevnih skupnosti delimo na območja severo-zapadnega dela vodooskrbe, kjer je voda kvalitetnej-ša (Brezovica, Črai vrh, Polhov Gradec, Hoijul. Dobrova) in se z njo oskrbuje vcč kot devet tisoč krajanov ter na južni del, ki zajema 13.230 prebiva-cev v KS Golo-Zapotok, Ig, ISka vas, Lavrica. No tranje Gorice. Pijava Gorica, Preserje, Rakitna, Rob, Škofljka, Tomišelj, Turjak, Velike Lašče, Že-limlje. Ponekod ti lokalni sistemi povezujejo tudi po več krajevnih skupnosti hkrati.
la kakšno je stanje teb lokahiih sistemov?
V veliki večini primerov se srečujejo s problemi kot so nepopolna količinska oskrba, nezadostne zmogljivosti, dotrajanost napeljav, nizki tlaki v vodo-vodoem oinrežju, pomanjkanje vodnih virov . . . Se-veda pa je ob tem morda najbolj zaskrbljujoče dej-stvo izredno slabe kvalitete vode, ki je v nemalo primenh tudi že oporečna. Vse to pa pogojuje, da
krajcvne skupnosti čedalje bolj razmišljajo o sanaci-jah in novogradnjah lokalnih vodooskrbnih siste-mov. V teku so sanacije nekaterih vodovodov, za ostale pa so že predvidene tudi rešitve kako preseči obstoječe stanje in v čim krajšcm času sanirati ta pereč problem, ki je žal v vsakdanjiku mnogoh naših občanov kar precej prisoten.
Seveda pa so potrebe eno, možnosti pa drugo. Nedvomno je tej problematiki potrebno v nasled-njem srednjeročnem obdobju posvetiti več pozomo-sti. Glede na predvidene planske pokazatelje za to obdobje se ugotavlja, da bo pri realizaciji piana zelo pomembno, kdo bo imel pravočasno izdelano po-trebno tehnično dokumentacijo. Priprava te doku-mentacije pa predstavlja poseben problem, saj v Ljubljani kljub visokemu potencialu kadrov primanj-kuje strokovnjakov za področje (hidrologije«. Tako Mestni vodovod, kakor tudi VGP Hidrotehnik -Hidroinženiring nista v stanju pokriti vseh potreb. Razmjsliti bi bilo v teh smereh, da krajevne skupno-sti skupaj s soinvestitorji izbirajo usposobljene pro-jektantske organizacije za pripravo lozadevne doku-mentacije.
Ob obravnavi te problematike je izvršni svet pred-lagal komunalni skupnosti ljubljanskih občin, da naj bo prav tam mesto, kjer naj se določa odgovomost za načrtovanje vodooskrbe in koordinacije dela na tem področju.
V naslednjem srednjeročnem obdobju pa je po-trebno prednostno razreševati vodooskrbo na ob-močju KS Turjak, Ig, Preserje in tudi tam, kjer so potrebne dopolnitve (Želimlje . . .). V skladu s spre-jetimi kriteriji je potrebno pospešiti prevzem lokal-nih sistemov v upravljanje Mestnega vodovoda Ljub-Ijana, ob pogoju, da krajevne skupnosti pripravijo vso potrebno dokumentacijo za prevzem (kataster, ustrezne rešitve tehnoloških zadev . . .). Pri prevze-mu je potrebno poudariti, da itnajo prioriteto predv-sem večji sistemi in tisti, ki imajo perspektivo, da se vključijo na centralni sistem.