Iz domače in tuje prakse GDK: 915 : 913 Pomen gozdne drevnine v agrarni krajinP Janez PIRNAT* UVOD Kulturna krajina je nastala iz naravne krajine zaradi delovanja in vplivov človeka. To pomeni, daje človek neposredno ali posredno preoblikoval naravne ekosis- teme, nekatere je spremenil, druge premaknil, tretje ukinil. Slovenija je danes tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi, kar ponju je, daje v danih talnih in podnebnih razmerah njena pramatica gozd. Glede na delež gozda kot matice (ali njenega ostanka) uporabljamo v slo- venskem gozdarstvu naslednjo delitev kultu me krajine (ANKO 1982): - gozdna krajina, - gozdnata krajina, -agrarna krajina, - urbano-industrijska krajina. Če je prisotnost gozda in gozdarstva v gozdni in gozdnati krajini sama po sebi razumljiva, pa se pogosto pojavlja vprašanje, kakšno mesto ima gozdarstvo kot stroka v preostalih dveh krajinskih tip ib, to je v agrami in urbani krajini. Skrb za gospodarjenje in razvoj mest- nih gozdov in mestne drevnine postaja naloga urbanega gozdarstva, k.i se postopno uveljavlja tudi pri nas. Še vedno pa ostaja zelo odprto področje delovanja goz- darstva prav gospodarjenje z ostanki gozdov in drev- nine v agrarni krajini, kjer ima največji vpliv na razvoj prostora kmetijstvo. Klub temu si je gozdarstvo zapi- salo v svoj Zakon o gozdovih ( 1993) tudi skrb za gozd- no drevnino v agrami krajini, torej v prostoru, kjer se pojavljajo gozdovi v obliki zaplat, gozdni ostanki pa v obliki koridorjev in posameznih dreves. Zakon o gozdovih že v l. členu opredeljuje pogoje za gospodarjenje z gozdnim prostorom " ... ter s posa- mičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drev- ja zunaj ureditvenih območij naselij". V 2. členu Zakon tudi navaja oblike zarasti gozdne drevnine v odprti krajini, ki ne sodi pod gozd (" .. . posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov, neavtohtoni obrečni in protivetrni * Dr. J. P., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu: Skupine in pasovi drevja zunaj gozda- nujne prvine kmerijske in primestne krajine, 25. 8. 1998 v Gornji Radgoni GozdV 57 (1999) 3 pasovi drevja, drevoredi, parki, plantaže gozdnega drevja, o bore za rejo divjadi, pašniki, porasli z gozdnim drevjem, če se za pašo uporabljajo, ne glede, kako so vpisani v kataster"). V devetdesetih letih je v okviru raziskav in študija na Oddelku za gozdarstvo BF nastalo nekaj študij, ki so se tako ali drugače ukvarjale z drevnino v agrarni krajini (PfRNAT 1991, PIRNAT 1994, IVANČIČ 1995, HLADNIK 1 ZAFRAN 1996, HORVAT 1 PIRNAT 1998). Namen teh študij je bil, da bi opozorile na različne vloge te drevnine v agrarni krajini ter predla- gale različne ukrepe za njeno ohranitev. Študije niso potekale vedno po enotni metodologiji in so bile pra- viloma široko zastavljene. V našem prispevku se ome- juj emo le na tiste dele posameznih študij, ki se dotikajo prosto rastočih dreves in drevesnih kondorjev v agrarni krajini . 2 METODE DELA IN OPIS R._A..ZISKOVALNIH OBJEKTOV Popisi prosto rastočih dreves ali šopov dreves so bili opravljeni na dveh vzorčnih izsekih agrarne kra- jine. Prvič leta 1991 na izbranem 2.780 ha velikem izseku Sorškega polja (PIRNAT 1991 ), drugič pa leta 1997 na Lzbran.i vzorčni ploskvi 500 x 500 m na Go- spodskem pri Veliki Polani v Prekmurju (HORVAT 1 PIRNAT 1998). Popisi so bili izvedeni s terenskim delom, o pomenu prosto rastočih dreves za lastnike pa smo se poučili z anketo. Popise drevesnih koridorjev smo opravili trikrat. Prvič leta 1994 ob reki Pšati na kamniškobistriški ravnini (PIRNAT 1994), drugič na izbranem odseku ob reki Cnici (IVANČIČ 1995) in tretjič na izbranem izseku v Prekmurju v k. o. Srednja Bistrica (HORVAT 1 PIRNAT 1998). Popise smo opravili s pomočjo te- renskega dela in s pomočjo digitalnega ortofoto načrta iz črno-belih letalskih posnetkov (HLADNIK 1 ZAFRAN 1996). Koridorje drevnine so predstavljali značilni primeri t. i. obvodnih kondorjev (Pšata, Uni- ca) in kondorjev ob melioracijskihjarkih (Prekmurje). Ker razi&kave niso v vseh pogledih primerljive med seboj, prikazujemo rezultate v nekoliko prirejeni obliki. 149 Iz domače in tuje prakse 3 REZULTATI 3.1 Drevesna pestrost 3.1.1 Prosto rastoča drevesa Preglednica l : Drevesne vrste in njihova zastopanost na različnih vzorčnih površinah Drev.esa vrsta Lipa Češ nja Hrast Divji Beli gaber Breza Veliki Črna Vrba kestanj jesen jeJša Tilia Pnmus Quercus Aeseulus Carpinu.'i Betula Fraximts Ain us Sttlix Vzorčna površina platiphyllos avium rabur hippoaasJaneum betulus pendula exee/sior gtutinosa ttlba Sorško polje 1 (PIRNAT 1991) 39 9 8 7 2 2 1 Prekmurje (HORVAT 1 1 - - 19 15 PLRNAT 1998) Števila dreves seveda ne moremo primerjati, ker gre za bistveno različna površinska vzorca. Navajamo ju zgolj zaradi pregleda drevesne sestave. 3.1.2 Drevesni koridorji Preglednica 2: Drevesne vrste in njihova zastopanost v različnih vzorčnih koridorjih Vzorčni koridorji Drevesne vrste Poljski javor 1 Acer campestre Črna jelša 1 Abws glutinosa 1 Beli gaber 1 Ca~pinus betulus Velikj jesen 1 Fraxinus e;rcelsior Češnja 1 Pnmus avi um Dob 1 Quercus robw• E3ela vrba 1 Salix alba Lipa 1 Tilia platiph~Ilos Ameriški jesen 1 Fraxinus americana Ostro1istni jesen ) Fraxinus angustifolia Čremsa 1 Prunus padus Navadni oreh 1 Jug/ans regia Vez 1 Ulmus laevis Črni topol 1 Populus nigra 3.2 Splošno koristne vloge drevnioe v agrarni krajini Prosto rastoča drevnina ima v agrarni krajini na- slednje splošno koristne vloge, ki pa so v različnih primerih različno močno izražene: - hidrološka, saj obvodna drevnina vpliva na vodni odtok in tokove mineralnih snovi; - klimatska, saj koridorji drevnine blažijo sunke vetra in temperaturne ekstreme v neposredni okolici; - higiensko-zdravstvena, saj pasovi drevnine zmanj- šujejo škodljive vplive emisij, npr. ob cestnih kori- dorjih, in do neke mere zmanjšujejo hrup; 150 Pšata Unica Je1šje-Brodec (PIRNAT 1994) (IVANČIČ 199'5) (H0RVAT 1997) DA DA DA DA DA DA DA 1 DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA 1 DA DA DA - varovalna, saj obvodna drevnina preprečuje erozijo vodnega brega in zmanjšuje odnašanje snovi v vo- dotok. V kmetijstvu že uporabljajo za različne pasove dre- vesne in gnnovne vegetacije, ki opravljajo tovrstne vloge, izraz "kompenzacijska cona" (KNAUER 1991 a, 1991 b). Take kompenzacijske cone naj bi predstavljali npr. naslednji vegetacijski elementi: - 4-6 m široke žive meje, kijih sestavlja 3-5 drevesnih vrst - drevesne skupine ali šo pi na polju, vsaj 1 O m širine -najmanj 5 m širok pas ob vodah (po Prosenu, 1993, celo 10m); GozdV 57 (1999) 3 Iz domače in tuje prakse Preglednica 3: Gnnovne vrste in njihova zastopanost v vzorčnih koridorjih Vzorčni koridorji Drevesne vrste Rdeči dren 1 Cornus sanguinea Kalina 1 Ligustrwn vu/gore Navadna trdoleska 1 Evonymus europaea Cmi trn 1 Prunus spinosa Brogovita 1 Vibw·num opu/us Dobrovita 1 Vibzlmum lantana Robida 1 RubztS ji-ztcticosus Malina 1 Ru bus idaeus Navadni glog 1 Crataegus o»ycantha Siva vrba 1 Salix cinerea Čistilna k:rblika 1 Rhanmt{s catharti<:a Navadna krblika 1 Rlzamnusfi-arzgula Šipek 1 Rosa eanina Črni bezeg 1 Sambucus nigra Navadna leska 1 COIJ'lus ave[/ana Enovratni glog 1 Crataegus monogyna Kosteničevje 1 Lonicera xylostewn - biotopska, saj predstavljajo prosto rastoča drevesa in koridorji drevnine pomembne migracij s ke koridor- je in t. i. stopne kamne v agrarni krajini, če so ustrezno razporejeni v prostoru, da ne prihaja do t. i. gluhega prostora. Po priporočilih za urejanje kulturne krajine (PROSEN 1993) naj bi ostanki drevnine ne bili oddaljeni drug od drugega več kot 300m, da še omogočajo migracije številnim živalskim vrstam; - estetska, saj prisotnost prosto rastočih dreves in drevesnih koridorjev zvišuje vrednost kulturne kra- J me; - rekreacijska, saj so koridorji drevnine ob vodah in poteh privlačna mesta za različne oblike rekreacije; -proizvodna, saj predstavljajo zlasti koridorji drev- nine tudi določen vir lesa, kar je lahko zanimivo za lastnike, ki sicer nimajo gozda. 4 ZAKLJUČKI -Rezultati anket (PIRNAT t991, HORVAT 1997, IVANČIČ 1995) opozarjajo, da se lastniki kmetijskih zemljišč ne zavedajo dovolj večnamenskosti in pomena koridorjev ter skupin gozdnega drevja, saj nekateri lastniki pogosto sprejemajo zlasti posamično drevje kot nujno zlo, ki dela samo škodo. -Zakon o gozdovih sicer predpisuje gospodarjenje s koridorji, s prosto rastočim gozdnim drevjem in s GozdV 57 (1999) 3 Pšata Unica Jelšj'e-Brodec (PIRNAT 1994) (IVANČIČ 1995) (liORVAT 1997) DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA 1 DA 1 skupinami gozdnega drevja (čl. 1, 2, 11, 20, 28, 50), vendar so njegova določila v teh členih preohlapna. Gozdar zato tudi pri takem gospodarjenju izven naselij ni navzoč. Zaradi razlike v socialnem statusu in izo- brazbi so lastniki različno pripravljeni na sodelovanje z gozd arjem. Žal jih večina ni pripravljena ob strokovni pomoči gozdarja načrtno gospodariti s koridorji, po- samičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja. Prizadevanje gozdarja po načrtnem gospodar- jenju z gozdnimi ostanki v agrarni krajini večina last- nikov razume kot prisilo in vmešavanje v njihovo last- nino; to je posledica nepoznavanja pomena gozdnih ostankov. Tudi zato te strukture v krajini marsikje iz- ginjajo (preglednica 4). -Načrtno gospodarjenje s prosto rastočimi drevesi in koridorji drevnine mora biti korak na poti k nasled- njim ciljem (HORVAT 1 PIRNAT 1998): - ohranjanje kulturne krajine; - ohranjanje biotske raznovrstnosti; - ohranjanje naravne dediščine; -povečanje donosov kmetijskih pridelkov; - dopolnil na oskrba z lesom in drugimi ne lesnimi do- brinami; - druge socialne in okoljske vloge. - Splošno koristne vloge gozdni ostanki izpolnjujejo tem bolje, čim manjša je razdalja med ~imi in čim manj so razmere v okolju drugačne od tistih, ki jih 151 Iz dotnače in tuje prakse Preglednica 4: Prikaz upadanja števila dreves na izbranem 2. 780 ha velikem predel!.l Sorškega polja po katastrskih občinah (PIRNAT 1991) K. O. Let0 1962 Leto. 1968 Bitnje 44 18 Dorfarje lJ 9 1 G0dešič 32 25 Jama 21 18 Mavčiče 23 17 Praše 8 7 St Dvor 17 15 Stražišče 1 f> 3 Su ba ' 1 1 ŽabniGa 26 17 SJmpaj 194 130 rastlinstvo in živalstvo potrebuje za nonnalen razvoj (HLADNIK 1 ZAFRAN 1996, PROSEN 1993). -Pogoj za uspešno gospodarjenje s skupinami gozd- nega drevja in km:idorji je avtohtona in mi.kroreliefuirn (hidrološkim) razmeram prilagojena drevnina. - Nenačrtovan posek debelega drevja in odstran- jevanje podrasti zmanjšuje klimatski vpliv gozdnih ostankov ter njihovo pestrostno, estetsko, hidrološko in zdravstveno vlogo. - Odličen pripomoček pri ohranjanju prostorske razporeditve in vrstne sestave koridorjev, posamičnih dreves in skupin gozdnega drevja kot tudi načrtovanja in kontrole posegov so posnetki cikličnega aerosne- manja Slovenije, izdelani kot ortofotografija. - Javni pomen zaplat gozda, koridorjev in skupin drevja je tem večji, čim bolj izrazito je človek preobli- koval naravo oziroma čim več gozdov je izkrčil in spremenil prvotno ra:bo zemljišč. Gozdni ostanki so dragocene ekološke niše, ki se odlikujejo z veliko pestrostjo in številčnostjo rastlinskih in živalskih vrst, kar je posledica robnega učinka. -.. Gozd in gozdni ostanek ostajata najnaravnejša sestavina krajine, kar je še posebej pomembno ob viso- kih obremenitvah okoja. Če želimo doseči trajnost gozdnih ostankov v agrarni krajini, bo morala njihove številne vloge spoznati in priznati širša javnost. -Številni koridorji lahko prevzamejo tudi določene vloge gozdov (pestrostna, klimatska, estetska), še po- sebej povsod tam, kjer ni dovolj gozdnih zaplat ali pa obstoječe med seboj niso povezane. S tem se bo pove- čala tudi "sonaravnost" agrarne krajine. -V strokovni literaturi lahko zasledimo tudi misel (MARUŠIČ 1996), daje kmetijstvo tista dejavnost, od katere je odvisno "optimalno" število drevesne 152 Leto 1988 Leto 1990 Indeks 62/90 12 12 27 5 5 38 13 13 41 14 13 62 l3 13 56 3 3 37 7 7 29 2 2 22 - - - 9 1 9 35 78 77 39 infrastrukture v agrarni krajini. Ob na novo pridobljeni zavesti o pomenu zasebne lastnine je jasno, da bo imel kljub določilom Zakona o gozdovih lastnik zadnjo besedo, ko bo odločal o prihodnosti drevnine na svoji posesti. Žal pa ravno rezultati anket opozarjajo, da lastniki pogosto izjemno malo poznaj o vlogo in pomen tovrstne drevnine, in prav tu je naloga gozdarstva, da s svojim znanjem o naravi drevesa in gozda osvetli okoljski pomen drevnine v agrarni krajini. Zato velja pritrditi končni misli iz omenjenega prispevka, da en sam sektor ne bo mogel samostojno zadovoljiti vseh raznolikih interesov v prostoru. Nujno bo potrebno razviti ali obdržati sodelovanje kmetijstva in gozdar- stva. VI Rl ANKO, B., 1982. Izbrana poglavja iz krajinske ekologije.- Skripta, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Lju- bljana, 299 s. HLADNIK, D. 1 ZAFRAN, J., 1996. Kakovost prostorskih podatkov in infonnacij o slovenskih gozdnatih krajinab.- V: Zbornik gozdarstva io lesarstva, 50, BF 1n GIS, Ljubljana, s. 175-192. HORVAT, D., 1997: Pomen gozdnih ostankov v revirju Polana.- Višješolska diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Bf, Oddelek za gozdarstvo, 82 s. HORVAT, D. 1 PIRNAT, J., 1998. Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajini na primeru revirja Polana.- GozdV 56, 2, s. 67-80. IVANČIČ, F., 1995. Gospodarjenje z drevnino ob reki Unici na Planinskem polju.- GozdV 53, 5-6, s. 222-249. KNAUER, N., 1991a. Kako kmetijstvo obremenjuje okolje- možnosti z2. ekološko ustrezno gospodarjenje.- V: Sodobno kmetijstvo 1 O, s. 419-426 . KNAUER, N., 1991b. Žive meje in obrobni pasovi vodotokov kot sestavni del agrarnih ekosistemov in njihov kmetijsko- ekološki pomen.- V: Sodobno kmetijstvo 10/91, s. 427-433. GozdV 57 (1999) 3 MARUŠIČ, J., 1996. Metodologija načrtovanja gozdne krajine -nekatera teoretična izhodišča.- GozdV 54, 9, s. 416-424. PIRNAT, J., 1991. Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini - zgodovinski pregled in današnje stanje.- V: Zbornik gozdarstva in lesarstva, 3 7, BF, Ljubljana, s. 177-199. GDK: 915 + 151.2: (497.12 Pomurje) Iz domače itl tuje prakse PIRNAT, L 1994. Obvodna drevnina kot del krajinske infra- stmkture.- V: Gozd in voda, XVI. gozdarski študijski dnevi. BF, Oddelek za gozdarstvo, Poljče, s. 91-102. PROSEN, A., 1993. Sonaravno urejanje podeželskega pro- stora.- Katedra za prostorsko planiranje, FAGG, Ljubljana, 180 s. Zakon o gozdovih.- Ur. list RS 30, 1 O. 6. 1993. Gozdni ostanki kot življenjski prostor divjih živalF Branko VAJNDORFER* 1 OPREDELITEV PROSTORA Ostanki gozda- gozdni otoki -v agrarni krajini so manjši gozdiči, skupine drevja, omejki, posamezno ra- stoče drevje pa tudi umetno osnovani vetrobranski pa- sovi. Običajno poraščajo rastišča, manj primerna za kmetijsko obdelavo, in so ostanki prvotnega rastlinstva in živalstva oz. z drugimi besedami ostanki nekdaj ob- sežnih gozdov v procesu pridobivanja~ ivskih površin. 2 EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI Značilnosti gozdnih ostankov kot živalskih ha bita- tav: - poraslost z gozdnim rastjem (gozdno drevje, grmov- je, zelišča), - relativno majhna površina enega objekta, - višina objekta, - dolžina x širina= površina, - vertikalna in borizontalna struktura, - medsebojna oddaljenost gozdnih fragmentov, - usmerjenost v prostem. Šele ko izpolnjujejo določene pogoje glede zgoraj naštetih značilnosti, imajo ti sistemi kot biotopi svojo, večjo ali manjšo ekološko vrednost. 3 DELOVANJE Ekološko ovrednotenje teh struktur v pogledu po- treb živalskega habitata zahteva vsaj bežen vpogled v delovanje teh sistemov. V kulturni krajini se ta kaže v večih vlogah. * B.V. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenue OE M. Sobota, Arh. Novaka 17, 9000 M. Sobota, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu: Skupine in pasovi drevja zunaj gozda- nujne prvine kmetijske in primestne krajine, 25. 8. 1998 v Gornji Radgoni GozdV 57 (1999) 3 Gozdni ostanek deluje kot: -pregrada) - koridor (prehod), - zatočišče (možnost kritja), - izhodišče v okoliški prostor. Gozdni ostanki in omejki predstavljajo nosilno om- režje, od katerega je odvisno bogastvo vrst. Tako kot nobene druge strukture v prostoru povezujejo skupaj različne biotope in služijo kot izhodišče za razširjanje in pribežališče vrst. Kdor ne verjame, naj pozimi v snegu opazuje, kam in od kod vodijo sledi živali. Polj- ski gozdiči- pasovi in robovi- so magnet, ki privablja živali. Živali jih uporabljajo za: - mesto prehranjevanja, -umik pred motnjo, - počivanje/prenočevanje, - označevanje teritorija, -gnezdenje oz. poleganje mladičev. Njihova najpomembnejša vloga je v omogočanju varnejših gnezdilnih in počivalnih mest za večje živali, ki se prehranjujejo v kulturni krajini oz. ekosistemi, kot sta polje ali travnik. ~, Gozdni ostanki so, predvsem v agrarni krajini, vi- talni habitati za mnoge prosto živeče živali. Glede na površino posameznega objekta je tukaj relativno velik delež gozdnega roba, ki predstavlja prehod v kulturno agrarna krajino, zato so prebivalci dostikrat isti kot na gozdnem robu. Gozdni robovi oz. t. i. ekotoni se od notranjosti sestoj ev razlikujejo. Njihove značilnosti so: - osončenost, - pestra grm ovna sestava, - plodonosne drevesne vrste, - specifična oblika rastlinske razrasti. 153