ISSN 7704-01985
9 . .	____
RADIOPTUJ
89,8 • 98.2''I04,3mhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 29. avgusta 2002 / letnik LV / št. 35 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
Zvezek A4, 52 listni Ovitek A4 (prozorni)
ERAPETUA,d.o.o.
Ptuj, Ob Dravi 3a
Hn TSDNA
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
v vseh prodajalnah ERA PETUA
TA TEDEN / ta teden
Varnost - pravica in dolžnost
^rnost je nedvomno klj-učna sestavina kakovosti našega I / življenja in ena tistih človeških vrednot, ki se je docela W zavemo žal {ele tedaj, ko nas obide ali ko se, bogne-daj, ne srečamo z njeno nasprotno obliko. Naj se sliši še tako klišejsko, prav je, da se tega zavemo že sedaj, še posebej pa v teh dneh pred začetkom novega šolskega leta, ko so majhne pametne glavice naših šolarjev še polne razbrzdanega počitniškega veselja in posledično manj pozorne na pločnik ali cesto.
Tudi zaradi tega je dolžnost nas odraslih in v glavnem zrelih ljudi, da našim učencem, našim otrokom, vnučkom in nečakom nenehno vcepljamo v njihovo zavest, kaj je prav in kaj ne, kaj je varno oziroma nevarno. In seveda, da smo jim pri vsem tem za svetel vzor.
Dejstvo je, da se pravice do varnega življenja v glavnem še kar zavedamo, nekoliko manj pa svoje starševske ali kar generacijske dolžnosti, da smo tudi najmlajšim in najbolj ogroženim v prometu dolžni zagotoviti varno in mirno odraščanje. Zaradi tega jih za to ne smemo prikrajšati, tega jim enostavno nimamo pravice vzeti.
Kako lepo je slišati policijsko poročilo, da so bile letošnje počitnice za otroke na območju Policijske uprave Maribor varnejše od lanskih, saj v tem času ni umrl ali bil hudo telesno poškodovan noben otrok. Naj bodo naša prizadevanja usmerjena v to, da ne bo ob koncu šolskega leta policijsko poročilo zaskrbljujoče, predvsem pa, da bo ostalo brez bolečih, črnih številk!
PTUJ, LJUBLJANA / S SKUPSCIN PERUTNINE, JATE IN KMETIJSKEGA KOMBINATA
Pripojitev koniana do oktobra
Urad za varstvo konkurence je po presoji, uvedeni letošnjega aprila na osnovi prigla{ene združitve Perutnine Ptuj in Jate, izdal soglasje k združevanju, saj meni, da bo združitev imela ne samo dolgoročno korist za podjetja, udeležena v koncentraciji, ampak tudi za panogo v celoti. Urad je dovolil tudi pripojitev Kmetijskega kombinata k Perutnini Ptuj.
>>> Stran 5
Volkswagen Golf
- preprosto navduši!
270.000 SIT prihranka!
Ponudba velja za omeýeno Število vozU in modelov! Dominko d.o.o.. Zadružni tig 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
TRGOVINA-IN2ENIRING-STORITVEd.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
pmt
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
IPE PTUJ, Ormoška 2e, tel.: 02/771 01 70 I
^ KEORd.o.o.,Zrkovdia cesta 87,2000 Maribor ^
Prvi sejemski dan je bil v Gornji Radgoni živahen, potencialni kupci pa so si z zanimanjem ogledovali razstavljeno blago. Foto: Jože Bračič
PTUJ / smrt 20-letnega dejana krajnca vznemirja javnost
Je bil usoden prefep pted lokalomf
Ptuj in okolico je sredi prejšnjega tedna pretresla novica o za sedaj še ne povsem pojasnjeni smrti Dejana Krajnca z Zagrebške ceste na Ptuju. Dejan bi v torek, 27. avgusta, dopolnil 20 let. Žal ga ni doživel, pred dobrima dvema tednoma po petkovem pretepu v lokalu na Ptuju je namreč padel v komo in po štirih dneh umrl. Omenjeni dogodek se je zgodil med služenjem vojaškega roka, med nagradnim izhodom ob koncu tedna, njegova družina in prijatelji pa še sedaj ne morejo povsem dojeti in verjeti, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Pomočnik komandirja policijske postaje na Ptuju Janko Fistravec nam je povedal, da so jih v no~i od petka, 9., na soboto, 10. avgusta, okrog pol-no~i iz Zdravstvenega doma na Ptuju obvestili, da so z interventnim prevozom izpred gostinskega lokala na Hajdini tja pripeljali nezavestno osebo, ki je hudo poškodovana in jo trenutno oživljajo. Fistravec je v nadaljevanju povedal:
"Naši policisti so opravili potrebno intervencijo in ogled kraja dogajanja kot narekuje zakon o kazenskem postopku ter ugotovili prisotnost vseh tistih, ki so se v času dogodka nahajali v
gostinskem lokalu. Z njimi so opravili tudi vse potrebne pogovore, o dogodku pa sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik in državni tožilec.
Po zbranih obvestilih so policisti ugotovili, da je sedaj že pokojni Dejan Krajnc dan poprej, 9. avgusta, okoli 23. ure v omenjenem lokalu kršil javni red in mir ter prišel v spor z drugim gostom v lokalu, nakar ga je ta ob pomoči drugih na prošnjo lastnika odstranil iz lokala. Po tem dogodku so gostje večinoma odšli, lastnik pa je lokal zaklenil.
Po polnoči pa je ena od natakaric pred lokalom opazila ležati
Dejan Krajnc ni dočakal svojega 20. rojstnega dneva
Dejana in o tem obvestila lastnika lokala, ta pa je obvestil zdravstveno službo. Glede na prvi pregled in poškodbe so ga nezavestnega z interventnim vozilom odpeljali v ptujsko bolnišnico. Policisti niso mogli ugotoviti vzroka za poškodo-vančevo težko stanje, glede na zbrana obvestila njegovega kritičnega stanja tudi niso mogli povezati s kršitvijo javnega reda in miru. Zato so glede najdbe nezavestnega Dejana zbirali obvestila v smislu sumljive poškodbe."
>>> Stran 32
O^blraiiiiiCD 'i^'^jMl^m nataS^oûcâCD	OtítíO
Utajte za svojo ^%lnar()o!
Pokrovitelj nagrade
S RELAX
tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi (več na strani 11)
AKTUALNO
OPOZORILO ŽRTVAM VOJNEGA NASILJA: "Sočutni" goljufi spet na delu
STRAN 2
IZOBRAŽEVANJE
PTUJ: Za prevoz v šolo globoko v žep
STRAN 8
PO NAŠIH OBČINAH
MARKOVCI: Govorice o škodljivi proizvodnji so neresnične
STRAN 4
NEODVISNI SINDIKATI PISALI DRNOVŠKU: Preprečite razprodajo premoženja STRAN 5
a
Koderman d.o.o.
KRT za idejo boljši
Supermesto, Ormoška c. 30
9770040197046
DOMA IN PO SVETU
PO SLOVENIJI
Primer Petek na mariborskem tožilstvu
Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je potrdila, da je mariborsko tožilstvo od slovenjgra{kega prevzelo primer novinarja Ve~era Mira Petka, ki so ga februarja lani neznanci brutalno pretepli. Po njenih besedah je revizija dela slovenjgra{kega okrožnega državnega tožilstva pokazala, da so tožilci delali korektno in strokovno, po prepričanju Cerarjeve pa bi bili sposobni zadevo voditi {e naprej, vendar so se kljub temu odločili, da predlagajo svojo izločitev iz primera. To je tudi edina zakonska podlaga za predodelitev zadeve na vi{je državno tožilstvo v Mariboru. Kot glavni razlog za tak{no odločitev je Cerarjeva na dana{nji novinarski konferenci navedla pritiske s strani "javnosti, medijev in osebnih stikov".
Kmetje pri ministru Kopaiu
Pogajalska skupina Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije se je v ponedeljek sestala z ministrom za okolje, prostor in energijo Janezom Kopačem in mu med drugim predstavila zahteve glede sanacije lanskoletne su{e, pozebe in neurij s točo, predlanskih neizplačanih {kod zaradi slu-zenja morja ter problematike glede zveri in druge divjadi. Kot je po srečanju povedal predsednik KGZS Peter Vrisk, je bil pogovor z ministrom "konstruktiven," že v naslednjih dneh pa naj bi strokovnjaki z zbornice skupaj s pristojnimi službami z okoljskega ministrstva začeli re{evati nekatera vpra{anja.
Telefoniranje (še) ni dražje
Telekom Slovenije zaenkrat {e ne bo spreminjal cen javnih telefonskih storitev, prav tako ne cen drugih tovrstnih storitev. Uveljavitev odločbe agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in po{to (ATRP) z dne 19. avgusta, s katero se v bistvenih delih spreminja pogoje in cene, predlagane v vlogi za izdajo soglasja za spremembo cen fiksnih javnih telefonskih storitev, bi namreč imela {kodljive posledice, so sporočili iz Telekoma. Zoper odločbo bo Telekom Slovenije sprožil upravni spor na upravnem sodi{ču, v uradnem listu pa ne bo objavil novih splo{nih pogojev in cen ter tako novih cen in dveh novih naročni{kih svežnjev -enostavnega in standardnega - ne bo uveljavljal.
Dražji RTV prispevek in sodne takse
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji sprejela sklep o povi{anju prispevka za RTV programe, ki bo od 1. septembra vi{ji za tri odstotke. Glavni razlog za povi{anje prispevka je nujnost uskladitve rasti RTV prispevka z rastjo življenjskih stro{kov. Vlada je sprejela tudi sklep, s katerim je na podlagi zakona o sodnih taksah (7. člen) uskladila vrednost točke z gibanjem stro{kov za delo sodi{č v sorazmerju z rastjo cen življenjskih potreb{čin. Vrednost točke bo namesto sedanjih 17 tolarjev zna{a-la 19 tolarjev.
Bankomati vedno bolj priljubljeni
Od leta 1988, ko je bil v Sloveniji, takrat le v testnem okolju, leto pozneje pa {e v produkciji, postavljen prvi bankomat, je njihovo {tevilo vsako leto ve~je. Trenutno jih deluje 1072, za poslovanje z njimi pa so slovenske banke izdale že ve~ kot 1,5 milijona ban~nih kartic, so povedali v podjetju Ban-kart, ki upravlja z bankomati.
POLITICNI MARKETING - 3
Nairt kampanje - temeline strateške odloiitve
Izbrali smo kandidata in analiza nam je pokazala natančno sliko o stanju in možnostih, ki jih ima naš kandidat.
Preden se lotimo načrtovanja konkretnih potez (npr. plakata s podobo kandidata) je nujen premislek in odločanje o strate-{kih predpostavkah, na katerih bo zgrajena celotna kampanja. Tega koraka v načrtovanju ve-~ina strank oz. "strokovnjakov", ki jim svetujejo na žalost ne obvlada (še zlasti na lokalnem nivoju, kjer kampanje mnogokrat vodijo politični samouki - Ptuj ni nobena izjema. Če ponazorim s primero - preden začnemo razpravljati, s katerim avtom se bomo peljali, se moramo odločiti, kam smo v resnici namenjeni, na kakšen način bomo potovali (mogoče je letalo smotrnejša izbira...), koliko denarja smo pripravljeni porabiti in tako naprej. Natančnejše izbire so na vrsti šele, ko smo določili osnovne usmeritve, začrtali temeljne smernice. Strategija nas bo vodila pri načrtovanju naslednjih korakov, omogoča nam namreč učinkovitost kot tudi zagotavlja, da z eno potezo ne zrušimo ostalih.
Prva odločitev, ki nas čaka, je odločitev o temeljni marketinški strategiji. Imamo namreč naslednje možnosti:
-	ohranjanje vodilnega položaja — to strategijo izbere kandidat, ki ima pred začetkom kampanje največji delež med volilci glede na javnomnenjske ankete (v primeru Ptuja je to najverjetneje trenutni župan). Novosti in spremembe je potrebno uvajati pred nasprotniki — poteze nasprotnikov je potrebno predvideti in z akcijami vnaprej preprečiti njihovo izvajanje. Če nas kakšna poteza vseeno preseneti, jo je mogoče nevtralizirati ali vsaj zmanjšati njeno moč s preprostim posnemanjem, npr. z ustrezno idejo o razvoju mesta preprosto vključimo med stvari, za katere se zavzema naš kandidat.
-	napad na vodilni položaj — kandidat gre v neposreden boj s kandidatom, ki ima vodilni delež volilcev. V primeru, če je delež enega izmed kandidatov za polovico večji, je taka strategija edina možna možnost za vse ostale kandidate, v nasprotnem primeru se namreč lahko določijo, da bodo izbrali katero izmed preostalih strategij. Vodila za napadalca so: oceni moč vodilnega, napadi na čim ožjem delu fronte in najdi šibke točke nasprotnika. Recimo, če je dosedanji župan v preteklosti govoril, da ne bo več kandidiral, sedaj pa govori o vnovični kandidaturi, je logična izbira prika-
zati ga kot osebo, ki ji ni zaupati, in volilcu ponuditi našega kandidata, ki je "mož beseda" (če ima naš kandidat enako slabost, je napad nesmiseln).
- zavzetje še neosvojenih področij — ko je delež še neopredeljenih volilcev dovolj visok je nesmiselno napadati vodilnega. Pritegnemo še neosvojene volilce, ki jim prilagodimo kampanjo. Politična stranka se za razliko od županskega kandidata (ta mora dobiti več ko 50%) lahko določi za to strategijo tudi, če delež neopredeljenih ni ravno visok — gre za t.i. strategijo tržne niše, kjer se stranka usmeri na neko ožjo ciljno skupino, ki je ostale stranke ne pokrivajo dovolj (pri nas sta taki stranki Stranka Mladih in Jelinčičeva SNS).
Druga pomebna strateška odločitev je izbira ciljnih skupin za našo kampanjo. Volilce razbijemo na manjše skupine, ki imajo neke skupne značilnosti (npr. po starosti, verski pripadnosti, načinu življenja...). Uporabimo tiste značilnosti, ki imajo pomen za našo kampanjo — če v fazi analize ugotovimo, da je kandidat bolj priljubljen pri mladih kot pa pri starejših, bodo mladi ena izmed ciljnih skupin. Izbiramo lahko tudi geografska območja glede na to, komu dajo svoj glas — skupina, ki ji moramo posvetiti največ časa, so neodločeni, naslednja so naši, najmanj pa se izplača vire namenjati predelom, kjer živijo večinoma volilci nasprotnika. Izbiramo torej skupine, kjer lahko pričakujemo največje število glasov gleda na vložena sredstva, hkrati pa moramo med te vključiti skupine z zadostnim številom pripadnikov, da bo skupno število volilcev na koncu zadostovalo za izvolitev.
Tretja je odločitev o konkurenčnem pozicioniranju. Glede na pomembne lastnosti, kot so na primer liberalnost ali konzervativnost, ima kandidat dve možnosti — sodelovati s tekmecem ali iskati svojstveno pozicijo.
Ko so sprejete te odločitve, lahko preidemo na oblikovanje komunikacijske strategije. To
oblikujemo v naslednjih korakih:
1.	odločitve o politikovem ciljnem imidžu
2.	določitev nosilnih tem v kampanji
Izbira časovnega poteka kampanje
Politikov imidž je podoba,
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splo{ni bolni{nici dr. Jožeta Potr~a Ptuj so darovali:
BELIN-IPP, d.o.o., Rogaška Slatina	146.849,79 SIT
S podarjenimi prispevki se izbolj{uje oskrba bolnika v na{i bolni-{nici, pomaga so~loveku in je naložba za prihodnost.
Delavci in bolniki Splo{ne bolni{nice dr. Jožeta Potr~a Ptuj se za prispevana finan~na sredstva iskreno zahvaljujemo in prosimo, da {e naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski ra~un 01100-7635071114 pri UJP Urada Slovenska Bistrica.
ki jo ima javnost o politiku kot osebi. Ta imidž vsebuje kot svoje komponente vse lastnosti, ki jih imamo ljudje (agresivnost/neagresivnost, odprtost/zaprtost, čustven/ hladen, odločen/omahljiv, ekstraverten/introverten), poleg teh pa še dodatno ločitev na osnovi politične ideologije, ko jo zastopa (konzervativec, liberalec, socialist, ultradesničar.. ) in na osnovi politične preteklosti (uspešen, neuspešen, novinec). Odločitev o tem, kakšen imidž bomo poskušali soustvariti v glavah volilcev, je odvisna od štirih temeljnih dejavnikov: osebnostnih lastnosti politika, najvišje vrednotenih lastnosti pri ciljnih skupinah volicev in strankarske pripadnosti politika ter od njegove politične preteklosti. Ponavadi je imidž, ki ga skušamo prenesti do sprejemalcev, kompromis med temi dejavniki. Vendar je pri tem potrebno paziti, da se ciljni imidž politika in njegove resnične osebnostne lastnosti preveč ne razlikujejo, kajti takšno početje je skrajno nevarno in ob najmanjši napaki lahko pomeni konec politikove, pa tudi sveto-
valčeve kariere.
Slovenci naj bi bili povprečno bolj naklonjeni umirjenosti, strpnosti in skromnosti kandidatov kot pa tistim, ki obvladajo govorniško spretnost in so odločni, samozavestnostni, energični političen stil. Od politikov Slovenci pričakujejo, da ne izražajo pretirane gorečnosti v svojem profesionalnem izvajanju in obnašanju, da v politiki niso zavzeti, zlasti pa ne močni in mogočni. Volilci so bolje nagradili javna nastopanja, ki niso izražala nestrpnosti, nezaupanja in politične zagretosti.
Če se ponovno vrnemo k Ptuju - verjetno bi največ možnosti za zmago imel kandidat, ki bi izražal nekoliko liberalnejša stališča od trenutnega župana, ki naj bi izražal umirjenost in strpnost ter predvsem optimizem in energijo. Skratka, kandidat, ki bi ga volilci lahko videli v vlogi tistega, ki bo resnično nekaj spremenil. Nekdo, ki se že več let udejstvuje v politiki, bo volilce težko prepričal, da so to njegove ali njene lastnosti.
Klas Berlič
PTUJ / OPOZORILO ŽRTVAM VOJNEGA NASILJA
"Soiutni^" goljufi spet na delu
Po določilih zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (za sedaj le še živečim žrtvam, dediči bodo prišli na vrsto v naslednjih mesecih) se odškodnina izplačuje po obrokih. Prvi obrok v znesku 150.000 SIT je večina že prejela v letošnjem letu, drugi obrok v enaki višini pa bodo prejeli naslednje leto. Komur pa glede na čas trajanja nasilja odškodnina znaša nad 300.000 SIT, bo preostali znesek prejel v obliki državnih obveznic, ki jih bodo začeli izplačevati 15. septembra 2004, zapadle pa bodo v letu 2008.
Te obveznice se ne glede na čas vročitve obrestujejo po letni temeljni obrestni meri + 1 odstotek, in sicer od 1. januarja 2002 naprej; obresti se že nabirajo. Obveznice bodo po 1.000 tolarjev. Slovenska odškodninska družba je upravičencem obveznice že začela pošiljati. Doslej jih je prejelo že okrog 6000 upravičencev, v prihodnjih dneh jih bo prejela približno enaka skupina.
Ob tem pa so se že začeli po domovih osebno in po telefonu pojavljati razni lovci za lahkim zaslužkom, ki baje s preračunano "sočutno zgovornostjo" skušajo prepričati posamezne upravičence, da jim obveznice prodajo in to po polovični ceni. S tem bi radi nekdanje žrtve, danes že osemdesetletne in bolne ljudi, prevarali in si tako v nekaj letih ustvarili stoodstoten dobiček.
Na ta negativni pojav je opozoril tudi državni sekretar za področje vojnega nasilja na mi-
nistrstvu za delo, družino in socialne zadeve mag. Franc Žni-daršič na srečanju prisilnih mo-bilizirancev, ki je bilo 23. avgusta na Rogli. To opozorilo ne velja le za mobilizirance, temveč za vse skupine žrtev vojnega nasilja -taboriščnike, izgnance, ukradene otroke itd. Zato opozarjamo prejemnike obveznic, da naj ne nasedajo zapeljivim ponudbam. Če bo kdo resnično v težkem denarnem položaju, naj kupca za obveznice poišče, če je brez sorodnikov, ki bi jim lahko zaupal, med poštenimi znanci ali pa naj poišče pomoč v društvu oziroma socialni službi. V primeru smrti upravičenca je obveznica enako kot vse drugo pokojnikovo premoženje dedna. Lahko pa jo imetnik tudi komu podari ali zapiše v oporoki, saj lastnik z državno denarno obveznico svobodno razpolaga. Opozarjamo le, da naj pri tem ne naseda raznim neznanim priliznjencem, ki bi radi na lahek način zaslužili.
Franc Fideršek
PO SVETU
Zaiel se je vrh v Johannesburgu
V Johannesburgu se je v ponedeljek začel svetovni vrh o trajno-stnem razvoju, na katerem bodo voditelji in ministri, predstavniki različnih organizacij ZN, lokalnih oblasti, poslovnih znanstvenih, nevladnih in drugih skupin do 4. septembra posku{ali najti odgovor na enega največjih izzivov 21. stoletja: kako doseči trajno gospodarsko rast brez uničujočih posegov v okolje. Ključna področja, o katerih bodo udeleženci konference v naslednjih desetih dneh razpravljali, so voda, energija, zdravje, kmetijstvo in biolo{ka raznovrstnost.
EU ne bo silila kandidatk
Evropska unija ne bo silila kandidatk za vstop v povezavo, naj se pridružijo njenemu stali{ču do ameri{kega predloga o sklenitvi dvostranskih sporazumov, s katerimi bi države podpisnice ame-ri{kim državljanom zagotovile imuniteto pred Mednarodnim kazenskim sodi{čem (ICC). Iz State Departmenta so medtem danes sporočili, da je ameri{ki državni sekretar Colin Powell osebno pisal evropskim vladam, da bi nanje pritisnil, naj sklenejo dvostranski sporazum glede ICC z ZDA, {e preden EU izdela uradno stali{če o tem vpra{anju.
Washington je že v začetku poletja {tevilnim državam predlagal podpis omenjenih sporazumov, v katerih bi se te zavezale, da ameri-{kih državljanov, osumljenih vojnih in drugih zločinov proti človečnosti, ne bodo izročale ICC. Doslej sta z ZDA tak{en sporazum podpisala Izrael in kot edina evropska država tudi Romunija.
Ruski helikopter je bil sestreljen
Ruski helikopter vrste Mi-26, ki je 19. avgusta strmoglavil v Hanka-li blizu čečenske prestolnice Grozni, je bil sestreljen, je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ugotovila ruska preiskovalna komisija. Ugotovitev komisije tako potrjuje hipotezo, da so helikopter s 147 potniki in člani posadke sestrelili čečenski uporniki, ki so sicer tudi takoj prevzeli odgovornost za napad. V strmoglavljenju helikopterja je sicer umrlo 116 ljudi, 31 pa jih je bilo ranjenih.
Protest temnopoltih kmetov v Washingtonu
Pred zgradbo ameri{kega kmetijskega ministrstva v Washingtonu se je v četrtek zbralo več deset temnopoltih kmetov, ki so skupaj s traktorji, kozami in mulami glasno zahtevali svoj denar. Kmetijsko ministrstvo je leta 1999 sprejelo poravnavo zaradi tožbe, ki je bila vložena dve leti prej in v kateri so temnopolti kmetje trdili, da ne morejo dobiti posojil zato, ker so temnopolti. Ministrstvo je vsakemu temnopoltemu kmetu, ki ni mogel dobiti posojil, obljubilo po 50.000 dolarjev od{kodnine, vendar večina o denarju {e vedno le sanja. Izplačevanje od{kodnin po trditvah kmetov poteka prepočasi in veliko jih je moralo medtem prepustiti svoje kmetije bankam in drugim upnikom.
Japonci dopustovali doma
Japonci so leto{nje poletne počitnice preživeli bližje domu kot običajno. Počitnice so v večini preživeli doma oz. nekje v Aziji, medtem ko se jih je za odhod v ZDA in Evropo odločilo manj, so povedali v dveh največjih japonskih letalskih družbah. Za upad {tevila letalskih potnikov naj bi bili krivi tudi teroristični napadi lanskega 11. septembra.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metllčar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 prl NovI KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 Izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Izvoda In se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni llst 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radlo-tednlk.sl. E-pošta: tednlkeamls.net, nabiralnikeradlo-tednik.sl
AKTUALNO
GORNJA RADGONA / jubilejni 40. sejem se do sobote
Merilo slovenske pripravljenosti
Na dan odprtja kmetij sko-živilskega sejma je mnogokrat deževalo. V sušnih letih je tako sejem prinesel kmetijstvu blagodejno osvežitev. Letos pa je bilo padavin zaenkrat dovolj, zato je sobotna otvoritvena slovesnost potekala v izredno prijaznem vremenu in ob navzo~nosti {tevilnih visokih slovenskih in tujih gostov. Sejem je odprt do vklju~no sobote, 31. avgusta, organizatorji in 1480 razstavljavcev iz 21 držav pa pričakujejo, da si ga bo ogledalo okoli 140 tisoč obiskovalcev.
Direktor sejma Janez Erjavec
se je veselil lepega vremena in je ob predstavitvi letošnje sejemske prireditve dejal, da bo namesto dežnih letos na sejmu pač več vinskih kapljic. S tem je mislil na številne vinske poku-šnje, tudi pokušnjo na predse-jemskem	ocenjevanju
nagrajenih vin. Goste na otvoritveni slovesnosti in vse obiskovalce sejma je pozdravil radgonski župan Miha Vode-nik, ki je govoril tudi o pomenu dobrega sodelovanja med občino in Pomurskim sejmom.
V LETU 2004
STOODSTOTNA
PLAČILA
Osrednji govornik je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije mag. Franc But. Dejal je, da 40. kmetijsko živilski sejem ni samo jubilejen, pač pa poteka v za kmetijstvo, živilsko industrijo in podeželje zgodovinsko izredno pomebnem letu. Leto 2002 je namreč leto končevanja pogajanj Slovenije z Evropsko unijo glede članstva v njej in je po letu 1991 in pred letom dejanskega vstopa zgodovinsko najpomembnejše leto mlade države. "V svetu se odvijajo globa-lizacijski procesi," je nadaljeval But, "ki so pogosto že tako intenzivni, da v celoti izključujejo male ekonomije in povzročajo prevlado moči kapitala velikih. Tudi kmetijstvo ni izzvzeto iz teh procesov. Evropska unija je skozi desetletja gradila sistem skupne kmetijske politike, ki je znotraj njenega pravnega reda unikaten. Izgrajen je tako, da ga je mogoče razumeti kot notranji odgovor ali kot upor Evropske unije na področju kmetijstva, pretiranim procesom globaliza-cije. Globalizacija v evropskem prostoru na področju kmetijstva in podeželja ni nekaj, kar bi prispevalo h kvaliteti življenja ali zunanji podobi kulturne krajine evropskega prostora, pač pa prispeva k zaraščanju in opuščanju kmetijstva. Tak notranji, samozaščitni model skupne kmetijske politike, ki daje velik
poudarek razvoju podeželja, je tudi po meri slovenskemu razumevanju kmetijstva, prostora in njegove prihodnosti ..."
Minister But je oporekal tistim, ki menijo, da bo pri nas po vstopu v Evropsko unijo du-ga~e. Prepri~an je, da slovenska kmetijska politika ni zgre{ena, kot jo na primer posku{ajo predstavljati nekateri, kajti v nas-
GNOJNICA NE BO POMAGALA
Tudi slavnostni govornik, predsednik države Milan Ku-~an, je govoril o kmetijstvu. Ker je leto{nji sejem eden izmed zadnjih pred vstopom v Evropsko unijo, je tudi eno pomembnih meril slovenske pripravljenosti na to zgodovinsko dejanje. Uvajanje evropskih standardov tudi na{e kmetijstvo {e naprej sili, da hitreje in u~inkoviteje i{~e odgovore na klju~na razvojna vpra{anja, ki so predvsem v lastnih notranjih neskladjih, ne samo v kvotah, neposrednih pla~ilih in tuji konkurenci.
"Zdaj ni ve~ dvoma, da razumevanje kmetijstva kot državne
Ob vhodu na sejmišče je postavljena kmečka tržnica iz občine Markovci
panoge vodi v slepo ulico. Država tudi ne povzro~a su{, poplav in drugih naravnih nesre~. Mora pa biti jasno, na katerih podro~jih lahko država posega v kmetijstvo in na katerih so kmetijski pridelovalci sami odgovorni za svojo dejavnost in se na državo ne morejo zana-{ati. Od nje smejo pri~akovati le to, kar je v naprej dogovorjeno, tudi neposredna pla~ila, da bo lahko deloval trg in da bodo kmetje zmogli ohranjati poseljenost slovenske krajine in ura-
40., jubilejni kmetijsko-živilski sejem je odprl predsednik države Milan Kučan
protnem primeru bi propadla celotna evropska kmetijska politika, ki se ji prilagajamo. Ob tem je nesmiselno ti{~ati glavo v pesek in se prepri~evati, da bodo za nas veljala neka posebna pravila. "Tudi za nas bodo veljala enaka pravila igre, enake obveznosti in upam ter verjamem, da tudi enake pravice. Pri tem mislim na izena~itev vi{ine neposrednih pla~il v Sloveniji z evropskimi najkasneje v letu 2004. Verjamem, da z dobro voljo in pogledom, usmerjenim v prihodnost, zmoremo najti tudi doma potreben politi~ni kompromis. Pri~akovanja niso slaba. Že v letu 2003 bo raven neposrednih pla~il v Sloveniji iz 54-odstotnega povpre~ja Evropske unije zvi{ala na 75%. Ob tem pri~akujem, da bo dosežen tudi dogovor o dvigu le-teh v letu 2004 na vi{ino 100 odstotkov."
Milan Kučan se je med ogledom sejma ustavil tudi na stojnici Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, kjer mu je direktor Janez Vrečer podaril zbornik drugega Vinogradniško-vinarskega kongresa
SV. ANDRAŽ / vitomarska sola podružnica os cervenjak
Kocka je padla
Razprave, kam naj spada vitomarška podružnična šola, se vlečejo že iz leta 1997. V času občine Destrnik — Trnovska vas — Vitomarci je bil na območju občine ustanovljen enoten javni vzgojno-izobraževalni zavod, z ustanovitvijo samostojne občine pa so odgovorni pri Sv. Andražu pričeli razmišljati o priključitvi k OŠ Cerkvenjak.
jajo iz naslova ustanoviteljskih pravic, kar pomeni, da je OS Sv. Andraž od 1. septembra podružnična šola OS Cerkvenjak. Po besedah župana Francija Krep-ša se s tem nič ne spremeni -otroci višjih razredov iz občine Sv. Andraž bodo še naprej nadaljevali šolanje v Mladiki na Ptuju.
Svetniki pa so 21. avgusta na korespoden~ni seji iz odloka ~rtali alineo, ki govori o možnosti ukinitve podružni~ne {ole. V enaki obliki so odlok sprejeli v sredo, 21. avgusta, tudi svetniki ob~ine Cerkvenjak.
Svetniki so sprejeli {e odlok o dolo~itvi volilnih enot za jesenske lokalne volitve, v katerem so dolo~ili eno volilno enoto za obmo~je celotne ob-~ine. Pri imenovanju ob~inske volilne komisije pa so sprejeli sklep, da se z dopisom obrnejo na politi~ne stranke, naj predlagajo ~lane komisije.
Nezadovoljni ob~ani bodo problematiko {olstva in svoje nestrinjanje z županom predstavili na tiskovni konferenci, ki naj bi bila predvidoma v ponedeljek, 2. septembra, ob 12. uri v Vitomarcih.
Zmago Šalamun
vnoteženo naravno okolje. Kar je dogovorjeno, smejo tudi zahtevati. Potrebna je tudi solidarnost, kot jo že dolgo poznajo v ~lanicah EU in v Uniji kot celoti. Nih~e ne sme ostati sam v trenutkih, ko ga okoli{~ine pahnejo v stisko, in nih~e ne sme svoje stiske prevaliti na druge, tudi na državo ne. Težko je verjeti, da bi protestno zlivanje gnojnice pred vladnim poslopjem prispevalo k novi miselnosti, ki jo potrebujemo, da bi razumeli vsa neskladja na{ega kmetijstva in podeželja ter sku-
paj na{li dobre re{itve za njegovo prihodnost ... "
Predstavniki slovenske države so se na dan odprtja sejma sre~ali s {tevilnimi predstavniki sosednjih in drugih tujih držav, minister But se je med drugim na delovnem zajtrku sre~al s kmetijsko ministrico federacije Bosne in Hercegovine. Predsednik Ku~an si je po uvodni slovesnosti ogledal sejmi{~e in pozneje v izjavi za javnost pohvalil njegovo vsebino in organiziranost.
J. Bračič
Svetniki pri Sv. Andražu so se 20. avgusta sestali na 30. redni seji, na kateri so sprejemali odlok o ustanovitvi javnega vzgojno—izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovna šola Cerkvenjak. Na sejo je prišla tudi skupina občanov, ki nasprotujejo spremembi šolskega zavoda, kajti županu in svetnikom so želeli povedati svoja stališča, vendar niso dobili besede. Kljub temu so svoje povedali, zato je župan sejo prekinil.
Skupino občanov najbolj moti, da v odloku o ustanovitvi piše, da lahko ustanoviteljici ukineta obstoječo podružnično šolo ali enoto vrtca. Ne strinjajo se z imenom OS Cerkvenjak
—	Sv. Andraž in zahtevajo, da se šola imenuje OS Cerkvenjak
—	Vitomarci. Trdijo pa tudi, da župan Franci Krepša zavaja javnost glede gradnje šole, ki naj bi se pričela letos, saj njihove šole v letošnjem letu ni v programu ministrstva za šolstvo.
Ko so občani odšli, so svetniki za zaprtimi vrati nadaljevali sejo in odlok o ustanovitvi OS Cerkvenjak — Sv. Andraž sprejeli, prav tako tudi pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti, ki izha-
Mercator
KMETIJSKTVO - GOSPODARSTVO
PTUJ, MARIBOR / NOVA PONUDBA ŠTIRIH MESNIC
Meso blagovne znamke Liska
Konec prejšnjega tedna so se začeli uresničevati cilji pobudnikov ustanovitve blagovne znamke Liska. Mesnice so dobile meso, označeno s to blagovno znamko, ki kupcem pove, da gre izklju~no za meso doma~e reje, najvi{je kakovosti in znanega porekla. V sodelovanju z mesnoprede-lovalno industrijo Košaki je stekla prodaja omenjenega mesa v {tirih mesnicah; ena je na Ptuju v Super mestu, v okviru Mercatorjeve prodajalne, tri pa v Mariboru.
Kot smo poročali v začetku letošnjega leta, se je ideja blagovne znamke, ki bi za{~itila meso slovenskega goveda lisaste pasme, pojavila konec leta 2000 in je dozorevala dlje ~asa. Zveza društev rejcev lisastega goveda je nosilec kolektivne blagovne znamke Liska, pobu-
da in nadaljnji postopki v zvezi z njo pa te~ejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Blagovna znamka je namenjena tako rejcem, mesnopredelovalni industriji in potro{nikom. Pobudnik Daniel Skaza poudarja, da je končni cilj blagovne znamke združiti rejce goveda lisaste pa-
MESO
slovenske govedi LISASTE PASME
sme v enoten nastop na trgu, ki je danes dokaj razdrobljen, rejci pa nastopanjo na njem nepovezano. Šele z usklajeno in mno-žičnejšo ponudbo bodo lahko postali govedorejci enakoprav-
nejši sogovornik klavniškopre-delovalne industrije na eni in države na drugi strani. Potrošniki pa lahko od blagovne znamke pričakujejo zagotovilo, da je meso v prodajalnah iz kontrolirane reje in da gre za kakovosten izdelek slovenskega kmetijstva. Širitev blagovne znamke je trenutno v fazi dogovarjanja s kmetijskimi zadrugami, ki so organizatorji odkupa klavne živine in Zadružno zvezo Slovenije.
Zasedaj lahko torej potrošniki kupujemo meso, označeno z blagovno znamko Liska,
klanja ter podatki s klavne linije, koliko mesa določene živali je v prodaji. Meso, označeno z blagovno znamko Liska ni dražje, bodo pa v prihodnje možna znotraj blagovne znamke določena cenovna odstopanja, če bo šlo za ekološko pitanje živali in podobno.
Eden od pomembnih ciljev blagovne znamke je informiranje kupcev in vodenje celotne evidence o prireji, predelavi in prodaji mesa. Kupci te informacije gotovo želijo, saj so lahko na osnovi njih prepričani o poreklu in dejanski kakovosti mesa, ki je prirejeno na prijazen način. V Zvezi društev rejcev lisastega goveda Slovenije pričakujejo, da se bo blagovna znamka v slovenskem prostoru prijela in da bodo kupci znali ceniti doma-
MARKOVCI / V OBRTNI CONI SE JE ZAČELA GRADNJA
"Govorice o škodljivi proizvodnji so neresni~ne"
"Prva faza obrtne cone je v fazi realizacije, novi lastniki parcel so minule dni dobili gradbena dovoljenja, gradnja več kot polovice posameznih objektov se je že začela, v pripravi pa je tudi projekt druge faze, kar pomeni, da že kupujemo zemljišča, naročili smo zazidalni načrt, imamo predlog prostorskega plana, pridobljena so že soglasja za razširitev obrtne cone, po neuradnih podatkih pa se že pojavlja interes za nakup polovice zemljišč druge faze OC," pojasnjuje Franc Kekec, župan občine Markovci.
Na območju prve faze so po županovih besedah pričeli graditi trije investitorji: VITIVA, proizvodnja in storitve, d.o.o., z Mariborske ceste (v povezavi s Pinusom Rače), Ključavničarstvo Konrad Zemljarič iz Zabo-vcev in Ključavničarstvo Franc Hanželič iz Dornave. Med drugim je župan Kekec omenil še neresnične informacije, ki se širijo med občani glede gradnje v jami - investicije podjetja Vi-tiva v sodelovanju s Pinusom Rače. Dejal je: "Vsa soglasja, ki
Sicer pa je občina Markovci pred kratkim uredila in asfaltirala cesto med Markovci in Zabovci, ki je namenjena sprehodom in rekreaciji, pomembna pa je tudi kot varen dovoz do Koroščevega mlina. Kot velik dosežek je župan navedel ureditev ribnikov v Borovcih in Prvencih, ki ju je saniralo Športno ribiško društvo občine Markovci. Ob ribniku v Borovcih jih čaka še ureditev športno-rekreacijskega centra, v Prvencih pa bo konec avgusta
zadruge Ptuj. V teh dneh pričenjamo tudi s posodabljanjem kabelskega sistema v naselju Stojnci in Bukovci. 10. septembra, ko naj bi bila končana posodobitev celotnega kabelskega sistema občine Markovci, pa bo že možna priključitev vseh kabelskih uporabnikov na internet. Med drugim pa v teh dneh nadaljujemo z urejanjem konjeniške poti med Novo vasjo in Borlom, narejeni so že idejni projekti za kanalizacijo, končujejo se projekti za večnamensko dvorano pri osnovni šoli v Mar-kovcih, smo pa tudi že tik pred izbiro izvajalca za idejni projekt sanacije lagune."
Mojca Zemljarič
Daniel Skaza, univ. dipl. ing. zoot., vodja območne selekcijske službe: "Meso blagovne znamke Liska je že v prodaji."
v omenjenih prodajalnah, zagotovo pa bodo prodajna mesta v prihodnje številčnejša. Na prodajnem mestu, vključenem v sistem blagovne znamke, bo temu primerna oznaka, na vitrini v mesnici pa tudi ušesna številka živali. Na številki, ki jo žival od skotitve, so navedeni vsi njeni podatki: datum in kraj rojstva, kraj pitanja in
čo rejo in njene rezultate. Dodajmo še to, da je na prodajnih mestih na voljo več informacij v obliki zloženk, v katerih sta tudi dva preprosta recepta za pripravo mesa, so pa navedeni tudi internetni naslovi, na katerih je mogoče dobiti dodatne informacije o poreklu kupljenega mesa.
J. Bračič
V Novem Jorku so že začeli graditi
jih je temu podjetju izdala naša občina, so podpisana le za destilacijo rožmarina. Če pa bi se želeli ukvarjati še s kakšno dejavnostjo, si morajo pridobiti nova soglasja in ustrezno zavarovati kakršnokoli drugačno proizvodnjo, ki ne sme biti škodljiva okolju. Vem, da se naši občani marsičesa bojijo, a so vse informacije, ki se širijo, neresnične. Obrat, ki se gradi v jami, ima dovoljenje samo za destilacijo rožmarina, iz katerega bodo pridobivali rožmarinovo eterično olje, ki se kot antioksidant uporablja za konzerviranje mesnih izdelkov."
ribnik dokončno urejen.
O gospodarjenju v prihodnje pa je Franc Kekec povedal: "Poleg vsega že omenjenega pa občina začenja še gradnjo večnamenske, 400 m2 velike dvorane v Bukovcih, za katero smo dobili nekaj sredstev iz republiške blagajne, in sicer 16 milijonov tolarjev. Do konca leta 2002 bi morali končati polovico del, celotna gradnja dvorane v Bukovcih pa bi morala biti po finančni konstrukciji končana leta 2004. Z novo dvorano v Bukovcih bomo nadomestili družabni prostor, ki ga bomo izgubili s prodajo Kmetijske
GORNJA RADGONA / POGODBA MED PROIZVAJALCEM IN UVOZNIKI GNOJIL
V Slovenijo do 140 tiso~ ton
Prvi dan 40. Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so se srečali predstavniki hrvaškega proizvajalca mineralnih gnojil Petrokemije Kutina in štirih slovenskih distributerjev. Med prvimi in največjimi partnerji Petrokemije je tudi Kmetijska zadruga Ptuj.
Srečanje je bilo poslovne narave, saj so podpisali pogodbo o nadaljnjem dolgoročnem sodelovanju med hrvaškim proizvajalcem mineralnih gnojil in oskrbovalci s slovenskega trga. Pogodba predvideva, da bo dobava mineralnih gnojil iz Ku-
tine narastla na 140 tisoč ton letno. Kot je povedal predsednik uprave Petrokemije Kutina Boris Mesaric, je poraba mineralnih gnojil v Sloveniji relativno majhna, dosega le 140 kilogramov po hektarju, medtem ko v nekaterih evropskih
državah, na primer na Nizozemskem, porabijo tudi do 800 kilogramov mineralnih gnojil po hektarju. Mesarič je poudaril, da so v glavnem vsa njihova mineralna gnojila proizvedena po najstrožjih ekoloških predpisih, sicer pa se tovarna, ki ima certifikat kakovosti ISO 9001, pripravlja za pridobitev ekološkega certifikata ISO 14001, ki ga bodo deležni že v kratkem.
S slovenske strani so pogodbo o dolgoročnem sodelovanju podpisali Kmetijska zadruga Ptuj, Zadružna kmetijska družba Ljubljana, podjetje 13 M iz Murske Sobote in podjetje Zrno iz Rake. V imenu KZ Ptuj je pogodbo podpisal direktor Stanko Toma-nič. Ptujska zadruga se ponaša z najdlje trajajočim slovenskim partnerstvom s Petrokemijo Kutina, ki dosega na slovenskem trgu 70-odstotni delež. Sodelovanje sega že v leto 1968, ko je bila, po besedah Stanka Tomani-ča, poraba mineralnih gnojil še zelo majhna. Z leti se je razvilo veliko zanimanje za gnojila hrvaškega dobavitelja. KZ Ptuj je z okrog 30 % med večjimi uvozniki in distributerji gnojil Petrokemije Kutina.
J. Bračič
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
S Švicarji v Ameriko
Bliža se konec počitnic in s tem se tudi v poslovnem svetu začenja živahnejše obdobje. To je predvsem čutiti na kapitalskem trgu, kjer se je začelo več trgovati kot v preteklih tednih, in tudi borzni indeksi so se obrnili v pozitivno smer.
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je trgovanje potekalo v pozitivnem vzdušju, saj je bilo zaznati visoko povečanje tečajev večine vrednostnih papirjev. V povprečju je vsak dan za milijardo in pol tolarjev prometa pri tisoč sklenjenih poslih. Borzni indeks SBI20 se giblje okrog nivoja 3000 indeksnih točk, kar je rekordna vrednost indeksa od njegovega začetka. Skoraj vsi vrednostni papirji v borzni kotaciji so pridobili na vrednosti. Po prometu so bile znova v ospredju delnice vseh večjih in pomembnejših podjetij -Krke, Leka, Mercatorja, Gorenja in Žita.
V petek je v poslovni in tudi širši javnosti odjeknila novica o morebitnem prevzemu Leka. Ponudba švicarskega koncerna Novartis je prispela v četrtek zvečer, v petek pa so na Ljubljanski borzi zaradi interesov investitorjev trgovanje z Lekovimi delnicami ustavili. Delnice drugih podjetij so močno narasle, še posebej delnice Krke iz Novega mesta (za 9%). Švicarska farmacevtska korporacija Novartis bi z nakupom Leka lažje tekmovala na velikem ameriškem tržišču, kjer je Lek letos zabeležil kar 270-odstotno rast prodaje glede na lansko leto. Letošnji polletni rezultati Leka so bili izredno uspešni in tudi napovedi za prihodnost so zelo optimistične. Nekaj časa se je slutilo, da bi Lek utegnil postati tarča tujih prevzemnikov, saj v tej regiji in panogi ni veliko drugih podjetij, ki bi bila tako zanimiva za nakup. Kaj se bo konkretnega zgodilo, pa bo jasno v naslednjih dneh, ko bo v javnost prišel tudi konkretni podatek, za koliko je Novartis pripravljen kupiti Lek.
Zapleti okoli največje zavarovalnice v Sloveniji, Zavarovalnice Triglav, pa se nadaljujejo, saj nadzorni svet Triglava do zakonskega roka, ki ga je odredila Agencija za zavarovalni nadzor in se je končal 19. avgusta, ni razrešil predsednice uprave Nade Klemenčič, čeprav je zakon v tem primeru jasen in ne predvideva pritožbe zoper odločitev Agencije. Senat Agencije za zavarovalni nadzor je sklenil, da se o načinu nadzora Triglava ne bo pogajal z njegovim nadzornim svetom. O nadaljnjih ukrepih zaradi neizvajanja odločbe agencije naj bi senat predvidoma začel razpravljati na prvi naslednji seji, ki je bila včeraj, 28. avgusta. V skrajnem primeru bi lahko Agencija Triglavu začasno preprečila delovanje, kar pa vsekakor ne bi bilo v interesu zavarovalnice in zavarovancev.
Spremembe se dogajajo tudi v drugih zavarovalnicah v Sloveniji, saj je finančna družba KD Holding z revizijsko in svetovalno družbo Deloitte&Touche podpisala pogodbo o začetku postopka prodaje zavarovalniške hiše Slovenica, v kateri imajo 97% lastniški delež. Ob tej priložnosti je KD Holding s to svetovalno družbo tudi podpisala ločeno pogodbo o začetku postopka prodaje celotnega deleža Zavarovalnice Adriatic, ki znaša 52% kapitala.
Matic Sevšek, Ilirika, d.d.
OD TOD IN TAM
Qdjl^ilintaM
TRŽEC / PRVI KRAJEVNI PRAZNIK
V	krajevni skupnosti Tržec, eni od osmih KS v občini Videm, so se konec tega tedna odločili praznovati svoj prvi krajevni praznik. Prireditve se bodo začele jutri z nogometno tekmo med krajani KS Tržec in KS Lancova vas, sledil bo turnir v malem nogometu, kjer se bodo pomerile ekipe vasi z območja krajevne skupnosti. Osrednja prireditev bo v soboto ob 16. uri v Športnem parku Tržec, kjer bodo po kulturnem uvodu simbolično predali namenu pridobitve štiriletnega obdobja, predstavili zastavo in grb KS ter se pozabavali na družabnih igrah. (jb)
PTUJ / SETEV OLJNE OGRŠČICE
Kmetijska zadruga Ptuj obvešča kmetovalce, da je pričela sklepati pogodbe za pridelovanje oljne ogrščice. S pogodbo jamčijo zagotovljeno odkupno ceno, potrebna semena in izvedbo setve. Dodatne informacije dobite pri vodjih področnih zadrug. (jb)
TURŠKI VRH / TURČAN VABI NA DNEVE ODPRTIH VRAT
Vinogradništvo in vinarstvo Tur-čan družine Janžekovič vabi na dneve odprtih vrat svoje kleti na Turškem Vrhu pri Zavrču od 30. avgusta do 1. septembra, vsak dan od 10. ure dalje med pojoče klopotce, v vinograde s sladkim zorečim grozdjem in na vinsko pokušnjo v svojo staro klet. (jb)
LENART / POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart organizira septembra 5. mednarodni poletni lutkovni pristan, ki se bo pričel v sredo, 4. septembra, in končal v ponedeljek, 30. septembra. Predstave bodo v Benediktu, Cerkvenjaku, Jurovskem Dolu, Lenartu, Sv. Trojici, Sv. Ani, Voličini, Selcih in Lokavcu. Letos bosta dve novi predstavi odigrani na prostem, dve predstavi bosta namenjeni tudi odraslim. Skozi 22 festivalskih dni se bo zvrstilo 15 lutkovnih predstav, ki jih bodo uprizorile domače in gostujoče lutkovne skupine in gledališča. (Zmago Šalamun)
PTUJ / DIABETIKI GREDO NA IZLET
V	ptujskem Društvu diabetikov se pripravljajo na prvi jesenski izlet svojih članov, nanj pa se bodo odpravili v soboto, 14. septembra, in sicer v Škofjo Loko in Dražgoše. Cena izleta s kosilom je le 3500 tolarjev, prijave pa sprejemajo v obeh dia-betoloških ambulantah, 4. in 11. septembra pa tudi v društveni pisarni. (-OM)
TA TEDEN NA KTV PTUJ
Na ptujski kabelski televiziji si lahko ta konec tedna ogledate posnetek s 26. festivala domače zabavne glasbe Graška Gora poje in igra, nato pa poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmagovati.
NOVA ZGOŠČENKA GLASBENE SKUPINE KARIZMA
V	prejšnji številki Tednika je na strani 17 v sestavku o skupini Karizma, ki je pred časom izdala novo zgoščenko, prišlo do neljube napake. Zgoščenka ne nosi naslova Ona bi, ampak Tangice. (ak)
PTUJ, LJUBLJANA / S SKUPŠČIN PERUTNINE, JATE IN KMETIJSKEGA KOMBINATA
Pripolttev koniana do oktobra
Urad za varstvo konkurence je po presoji, uvedeni letošnjega aprila na osnovi prigla{ene združitve Perutnine Ptuj in Jate, izdal soglasje k združevanju, saj meni, da bo združitev imela ne samo dolgoročno korist za podjetja, udeležena v koncentraciji, ampak tudi za panogo v celoti. Urad je dovolil tudi pripojitev Kmetijskega kombinata k Perutnini Ptuj.
Mnenje Urada je bilo v ustni obliki znano že nekaj časa, pisna potrditev pa je pri{la tik pred skup{~inami podjetij, ki se združujejo. Delničarji Perutnine so se tako v ponedeljek sestali na redni letni skup{čini, na kateri je bilo prisotnega 89,57 odstotka kapitala. Pripojitev Jate, d.d., iz Ljubljane so potrdili skoraj so-
glasno.
Na isti skupčini so delničarji Perutnine odločali o razdelitvi dobička, ustvarjenega v letu 2001. Na predlog uprave bo podjetje razdelilo delničarjem 216,8 milijona tolarjev dividend, oziroma 52 tolarjev neto na delnico. Skup{čina je potrdila tudi nagra-
de članom nadzornega sveta v vi-{ini 5,7 milijona tolarjev.
Perutnina Ptuj je v letu 2001 povečala obseg poslovanja za dobrih 10 odstotkov. Obseg finančne realizacije je povečala za 15 odstotkov in dosegla 16,6 milijarde tolarjev, skupaj s povezanimi družbami doma in v tujini pa 23,3 milijarde tolarjev prihodka.
V torek popoldne so se na redni skup{čini sestali tudi delničarji Jate in potrdili vse predlagane sklepe uprave. Tako so 585 milijonov bilančnega dobička iz preteklih let prerazporedili v druge rezerve iz dobička, lani pa je Jata prigospodarila 185
milijonov tolarjev izgube. Delničarji Jate, d.d., so izglasovali tudi soglasje k pripojitvi podjetja k Perutnini Ptuj. Seznanili so se s pripojitveno pogodbo in vsebinskimi prednostmi pripojitve, ki se kažejo predvsem v specializaciji in racionalizaciji perutninarske proizvodnje in predelave v Sloveniji ter priložnostmi za prodor na tuje trge. Pripojitev bo omogočila ekonomično poslovanje in dolgoročno perspektivnost, na lokaciji v Zalogu pa so že začeli investicijo v posodobitev perutninske predelave, ki bo Jati omogočila pogoje za prodajo tudi v države Evrop-
ske unije.
Včeraj, po zaključku na{e redakcije, je skup{čina Perutnine Ptuj odločala {e o pripojitvi Kmetijskega kombinata Ptuj, pred tem pa so o tem na svoji skup{čini odločali že lastniki tega največjega kmetijskega podjetja v Sloveniji. Žal smo morali časopis oddati v tisk pred koncem skupščin in bomo o odločitvah poročali prihodnjič.
V Perutnini pričakujejo, da bi lahko bil postopek pripojitve obeh družb končan do oktobra letošnjega leta.
J. Bračič
PTUJ / ŠOLA SKORAJ BO ODPRTA ...
Za vetja varnost šolarjev
Po podatkih mariborske policijske uprave so prometno-varnostne razmere na ptujskem območju letos nekoliko ugodnejše kot v enakem obdobju lani.
Policisti so v letošnjem letu obravnavali 4.738 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 29 oseb, 132 jih je bilo huje, 1.658 pa lažje telesno poškodovanih. V enakem obdobju lani pa so obravnavali 4.767 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 31 oseb, 178 jih je bilo huje, 1.542 pa lahko telesno poškodovanih.
Po besedah Jurija Fermeta, direktorja Policijske uprave Maribor, so vzroki najhujših prometnih nesreč podobno kot lani predvsem neprilagojena hitrost, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje pravil o prednosti vožnje in na četrtem mestu vožnja pod vplivom alkohola.
Otroci in mladoletniki so bili letos udeleženi v 299 prometnih nesrečah, v katerih je umrl otrok in mladoletnik, 2 otroka sta bila huje, 74 pa lažje telesno poškodovanih. V istem obdobju lani pa so bili otroci udeleženi v 269 prometnih nesrečah, v katerih je umrl otrok, 2 mladoletnika, 5 jih je bilo huje, 67 pa lažje poškodovanih. Otrok, ki je umrl letos, je bil v prometni nesreči udeležen kot pešec, hudo telesno poškodovana otroka pa sta bila udeležena kot kolesar in potnik v osebnem avtomobilu. Kar 48 otrok, ki so bili letos v nesrečah lažje poškodovani, so bili udeleženi kot potniki.
Vzpodbuden je podatek, da so bile letošnje šolske počitnice za otroke varnejše, saj so bili otroci udeleženi v 30 prometnih nesrečah, v katerih ni nihče umrl ali bil hudo telesno poškodovan. V času lanskih počitnic pa so bili otroci udeleženi v 26 prometnih nesrečah, v katerih je 1 otrok umrl, 7 pa je bilo hudo telesno poškodovanih.
Policija sicer vse leto namenja posebno pozornost pri urejanju in nadzoru cestnega prometa
predvsem otrokom, starejšim osebam in invalidom, ki sodijo med najbolj ogrožene udeležence. Glede na to, da se s pričetkom šolskega leta v cestnem prometu izredno poveča število otrok, ki so udeleženi kot pešci, kolesarji ali vozniki koles z motorjem, so po besedah Jurija Fermeta temu primerno načrtovane tudi aktivnosti policije. Njihov osnovni cilj pa je zagotoviti še večjo varnost na poti v šolo in domov.
Že pred pričetkom pouka so policisti na območju Policijske uprave Maribor pregledali prometno signalizacijo v bližini šol in o pomanjkljivostih obvestili lastnike in vzdrževalce cest. Na njihovo pobudo so pred posameznimi šolami postavili hitrostne
ovire. S predstavniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter s predstavniki varnostnih sosvetov v posameznih občinah in s predstavniki nekaterih društev so se dogovorili
za skupne aktivnosti ob pričetku pouka.
Posebno pozornost bodo šolarjem namenili ob pričetku šolskega leta, od 2. septembra naprej, ko se bodo po vseh šolah udeležili sestankov s starši in učenci prvih razredov, malčkom pa bodo razdelili tudi poučne pobarvan-ke, ki so razdeljene v dva dela. Namen prvega je, da otroci skozi igro in barvanje spoznajo osno-
Komunalni delavci so pred pricetkom šolskega leta prepleskali vse prehode, oznake in napise na cestiščih. Foto: M. Ozmec
vna prometna pravila, v drugem delu pa sta zastavljeni vprašanji, na kateri bodo otroci odgovarjali. V njem je tudi nagradni kupon, ki ga bodo otroci poslali na Policijsko upravo Maribor, kjer bo ob koncu akcije izžrebanih in praktično nagrajenih 8 učencev.
V	času od 2. do 13. septembra bodo policisti poostreno nadzirali cestni promet v okolici šol, pri varovanju otrok pa bodo sodelovali tudi predstavniki Svetov za preventivo in vzgojo, varnostnih sosvetov, ZŠAM in drugi. Neposredno pred šolami bodo policisti pomagali otrokom pri prečkanju cest, varnem sestopu iz avtobusov ali avtomobilov, sicer pa bodo s svojo prisotnostjo tudi preventivno vplivali na druge udeležence v prometu.
V	sredo, 4. septembra, bodo med 7. in 8.30 ter med 11. in 13. uro policisti izvedli tudi preventivno akcijo, saj bodo sami spremljali otroke na poti v šolo in domov in jih med potjo opozarjali na vse nevarnosti.
M. Ozmec
Na aktivnosti ob začetku šolskega leta se pripravljajo tudi v Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj, kjer so lani proslavili 50-letnico uspešnega delovanja. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo tudi v letošnjih prvih septembrskih dneh poskrbeli za prometno vzgojo in večjo varnost najmlajših udeležencev v cestnem prometu.
PTUJ / NEODVISNI SINDIKATI PISALI PREMIERU DRNOVŠKU
Prepretite razprodaja premoženja
Predsedstvo Neodvisnih sindikatov Slovenije je pred kratkim na sedež predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška naslovilo odprto pismo, v katerem se predsednik NSS Rastko Plohl obrača na predsednika vlade s pozivom, naj prepreči prodajo slovenskega nacionalnega premoženja tujcem, še posebej denarnih ustanov, kot so banke in zavarovalnice.
Neodvisni sindikati v pismu seznanjajo predsednika vlade, da so že pred časom prejeli sporočilo, da je zaradi slovenske suverenosti potrebno večino premoženja ohraniti v Sloveniji. Neodvisni sindikati nadalje ugotavljajo, da republika Slovenija ne pozna le svoje sodobne zgodovine, ampak so tudi v preteklih stoletjih obstajale aktivnosti zavednih Slovencev, ki so ustvarjali temelje za naslednje korake. Slovenski narod si je pod različnimi okupacijskimi sistemi pridobil zemlji{ke posesti, ustvaril podjetja, denarne ustanove, kulturne domove, {ole in podobno, ter se začel politično prebujati. Ce poznamo stoletne napore na{ih prednikov, vemo, da so samo od začetka prej-{njega stoletja skupaj z drugimi južnoslovanskimi narodi ustanovili skupnost, ki jih je kot nekdanje pastirje in rokodelce uvrstila na deseto mesto v svetu po razvitosti in tehnologiji leta 1985. V desetih letih samostojnosti pa
smo, po Plohlovih besedah, vso omenjeno dedi{čino uničili in zapravili, kar pa je {e ostalo, pa prodajamo tujcem pod krinko nekak{ne kapitalistične ideologije, če{ naj oni gospodarijo, mi bomo pa delali, saj tako in tako ne znamo ravnati ne s podjetji in ne z denarjem.
Plohl nadalje ugotavlja, da je vsota zunanjetrgovinskega primanjkljaja skoraj enaka vsoti najemanja kredita Republike Slovenije. To pomeni, da je bil v devetdesetih letih ustvarjeni primanjkljaj natančno tolik{en, ko-likr{en je bil slovenski dolg do tujine. Država se je po Plohlovem mnenju zadolževala, da je lahko uvažala in re{evala tuja podjetja, pri tem pa žal pozabljala na lastne probleme in državo samo. Ce ne bi bilo neumnosti in bi teh {est ali sedem milijard dolarjev kreditov, ki smo jih najeli, vložili v gospodarstvo, bi bili danes razviti in po standardu presegli celo povprečje Evropske unije, je pre-
pričan Plohl.
Glede stanja in dogodkov v drugih vzhodnoevropskih državah so Neodvisni sindikati ugotovili podobnosti, od njihovih državljanov pa so dobili mnoge zanimive podatke, {e posebej o prodaji bank tujcem. Tako naj bi izvedeli, da so mnogi strokovnjaki, ki so se zavzemali za prodajo bank in drugih denarnih ustanov, bili podkupljeni, in sicer mnogo let prej, preden so se prodale bank, ter da so bili nekateri politiki načrtno postavljeni na odgovorne položaje, da so uničili ekonomijo in njeno ka-snej{o razprodajo kot edino možno re{itev.
Kot zatrjuje Plohl, ljudje vedno bolj spoznavajo, da se vračamo v čas pred prvo svetovno vojno. Ker druga svetovna vojna ni prinesla zadovoljivih rezultatov, se po Plohlovih besedah sedaj odvija {e tretja, v obliki politične in ekonomske okupacije.
Razmi{ljanja v smeri - razpro-dajali bomo po kosih in različnih obdobjih - vodi, po Plohlovem mnenju, k enakim rezultatom, kot jih je že opisal. Zakaj hočejo tuji bankirji na vsak način kupiti obstoječe banke in zavarovalnice, podjetniki pa podjetja in trge? Zakaj ne odpirajo lastnih novih bančnih poslovalnic in po-
djetij? Zakaj ne kupujemo podjetij in bank v Evropski uniji? Zakaj nikakor ne pride do združevanja slovenskih denarnih ustanov, da bi se kapitalsko okrepile? Kdo vse to preprečuje, se v pismu sprašuje Plohl.
Mar nas južnoameriška finančna kriza res ni ničesar naučila? Tam so tuji lastniki kapital izse-sali in ga usmerili na sever, da lahko rešujejo svojo lastno krizo. Je tako tudi pri nas, saj smo začeli izkoriščati druge južnoslovan-ske narode in odpiramo njihova vrata tujcem pod pretvezo, da gre za slovenske blagovne znamke? Kdo dela iz nas janičarje, kdo so ljudje na položajih, ki bolj zaupajo tujcem kot pa domačim ljudem; zakaj so utišani vsi domači ljudje, ki menijo drugače? Zakaj ne velja več to, kar je naše, se sprašuje Rastko Plohl in na koncu napoveduje, da očitno prihaja čas, ko bodo potrebne korenite spremembe.
Z vsebino tega pisma so v upanju, da še ni prepozno, Neodvisni sindikati Slovenije seznanili tudi predsednika Republike Milana Kučana, predsednika državnega zbora Boruta Pahorja in medije.
-OM
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / JE KRIVDA ZA NEODPRTJE MLADINSKEGA HOTELA NA URADU ZA MLADINO?
Koliko razpisov bo še potrebnih
Lani avgusta je bila izdelana strategija razvoja mladinskega turizma v Sloveniji, ki jo je za Urad za mladino Republike Slovenije izdelalo ptujsko podjetje Hosting. Do danes dokument {e ni bil objavljen, zato se mnogi spra{ujejo -predvsem tisti, ki imajo opravka s to dejavnostjo -, ~emu so ga sploh izdelali, ~e že dobro leto leži v predalu. Zanima jih tudi, ali bodo lahko o njem strokovno razpravljali ali pa je zgolj {e eden od dokumentov Urada za mladino, na podlagi katerega bo gradil svojo (ne)dejavnost.
Neuradno smo sicer izvedeli, da se čakajo na potrditev slovenske nacionalne strategije razvoja turizma za obdobje 2002/2006, o kateri bo parlament pri~el razpravljati po po~itnicah, strategi-
Podjetje Hosting Petra Vese-njaka je že lansko leto izdelalo načrt razvoja mladinskega turizma v Republiki Sloveniji, ki jo je naro~il Urad za mladino. Foto: Črtomir Goznik
ja razvoja mladinskega turizma pa naj bi postala njegov sestavni del. Vprašanje je, zakaj ni že sedaj vključen v strategijo, da bi lahko parlament tudi o tej veji turizma, ki je šele v povojih, začel razpravo še to jesen. Po dobrih desetih letih tako za področje mladinskega turizma nastaja nov strateški dokument.
Po podatkih iz leta 2001 naj bi bilo v Sloveniji registriranih šest mladinskih prenočišč. Od tega se za te namene uporabljajo štirje dijaški domovi, izključno za potrebe mladih pa sta urejeni mladinski prenočišči na Bledu in v Piranu. Za ptujski mladinski hotel se je optimistično napovedovalo, da ga bodo odprli že lani.
Že iz strategije razvoja mladinskega turizma iz leta 1992 izhaja, da bi bilo potrebno organizirati mrežo prenočišč za mlade. Takšna prenočišča bi morali urediti po vseh regijah, ob tem pa predstaviti tudi značilnosti določenega območja. Najprej naj bi prišli v poštev tudi počitniški, študentski in planinski domovi, pa tudi objekti kmečkega turizma. Zatem naj bi se razvoja mla-
dinskega turizma lotili z načrtno izgradnjo - mrežo mladinskih objektov, v katerih bi bil prostor tudi za številne druge dejavnosti mladih. Še posebej pomembno je, da se tovrstni objekti zgradijo ob tranzitnih poteh Celovec - Zagreb, Celovec - Koper in Budimpešta - Koper. Določene zmogljivosti naj bi namenili posebnim skupinam, mladim družinam, osebam, ki potrebujejo pomoč in drugim. Ptuj s svojim mladinskim hotelom sodi z vidika mladinskega turizma med enajst izbranih stacionarnih turističnih krajev, kjer se bodo razvijali v istem trenutku tudi izobraževalni, športni in zabavni programi za mlade.
Potem ko so bila ptujska mladinska prenočišča zgrajena v letu 2000, se je pričakovalo, da bo najpozneje 2001. hotel že v funkciji, saj sta partnerja država (ministrstvo za šolstvo oziroma Urad za mladino) in mestna občina Ptuj šla v naložbo v okviru poslov-no-trgovskega centra Drava, da bi spodbujala razvoj mladinskega turizma, ker se mreža poceni prenočišč za mlade popotnike v Sloveniji širi zelo počasi, kljub leporečju v strategijah, ki jih tudi za področje mladinskega turizma v Sloveniji ni malo. Razpis za najem mladinskih prenočišč na Ptuju bodo ponovili, ker sta se na prvega prijavila le dva ponudnika, in še ta z nepopolnimi ponudbami. Zato je bil že dan po zadnjem roku za oddajo ponudb sprejet sklep, da se razpis ponovi v najkrajšem možnem roku. Ponovno naj bi ga objavili predvidoma konec avgusta.
Zanimivo je, da bo razpis vsebinsko nespremenjen, še vedno bo za mesečni najem potrebnih 460 tisoč tolarjev, čeprav so tako na Uradu kot na ministrstvu mnenja, da je znesek previsok, vendar od njega ne odstopajo v vladni komisiji, ki odloča o izbiri ponudnika. Tudi pismo ptujskega župana, da bi v javnem razpisu za oddajo mladinskega prenočišča na Ptuju v zakup zapisali primerno ceno, je bil neuspešen, kljub temu da je mestna
RADIOPTUJ
89,8-98,S-I043mhz
občina Ptuj lastnica mladinskih prenočišč v višini 37,5 odstotka.
Pod nespremenjenimi pogoji bo - prepričani smo - tudi drugi razpis neuspešen, zato je vprašanje, komu koristi takšno neodgovorno ravnanje in sprenevedanje. Vse očitneje je, da mestna občina, ker je pod pritiskom javnosti, da za mladino ne naredi
da je znesek previsok, tudi direktor Urada za mladino Dominik S. Cernjak, ki je izjavil, da "mladinski turizem na Ptuju še ni dovolj razvit, da bi lahko prenočišče zaživelo le od nočitev". Ce bi želel najemnik prispevati samo najemnino, bi moral zagotoviti 122 nočitev pri ceni 3800 tolarjev. Ob prevzemu mora opremiti gostinski del in
Sodobno opremljena kuhinja čaka na začetek obratovanja
ničesar, morda le prehitro sprejela odločitev o sodelovanju z državo pri tem projektu. Zdaj nosi vse posledice ptujski turizem, kajti postelj za mladinski turizem je nekaj le v dijaškem domu. Hotel je zgrajen tako, da nudi možnosti za izvedbo številnih drugih dejavnosti mladih, Ptuj se vse bolj povezuje v mednarodnem prostoru, iz partnerskega mesta Burghausen prihajajo organizirane skupine mladih na počitnice, močne so tudi srednješolske povezave, z mladimi Ptuja bi lahko razvijali skupne programe v okviru mladinskih prenočišč, pa jih zaradi (ne)zna-nih razlogov ne morejo. Za zdaj razloge poznajo le tisti, ki trmasto vztrajajo v višini zakupa, čeprav se na zunaj vsi strinjajo,
recepcijo, njegovi pa so tudi stroški posteljnine in še česa, da plačila zaposlenim niti ne omenjamo.
Zanimivo je, da je poleg Term Ptuj ponudbo dala agencija Ga-udeamus, katere lastnica naj bi bila Cernjakova mati in ki je "soglašala" z višino najemnine. Ce bo tudi drugi razpis neuspešen, bodo najemnino znižali za 30 odstotkov in pričeli pogajanja s ponudniki.
Najbolje pa bi bilo, da bi mestna občina odkupila še preostali delež mladinskih prenočišč, ker ji partnerstvo z državo dela samo škodo. Glede na to, da se končuje še glavna turistična sezona, pa bi vsaj za dve izgubljeni moral že nekdo plačati.
MG
"	Marketing Radia Ptuj,
02 749 34 30,02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.bruniec@radio-tednik.si
ČETRTEK, 29. avgusta: 17.00 SKUPNA ODDAJA (pogovor s predsednikom Milanom Kučanom) PETEK, 30. avgusta: 00.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (SNOP) iz studia Radia Ptuj: Zdrava prehrana (Marija Slodnjak) 20.00 PETA NOČ (Marjan Nalibeiger) PONEDEUEK, 2. septembra: 09.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek) 18.00 KULTURA TOREK, 3. septembra:
18.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko) SREDA, 4. septembra: 09.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun)
SOVICE / SANACIJA PLAZU IN CESTE
Konino denar tudi za Haloze
Skoraj dve leti je cesta med Vidmom in Leskovcem v kraju Sovi~e težko prevozna zaradi plazu, ki je z delom cesti{~a zdrsel proti potoku pod cesto. Leskov~-ani so ve~krat poudarjali, da so tudi zaradi slabe ceste odrezani od mati~ne ob~ine in države in da je do njih lažje priti po cestah, ki vodijo skozi sosednjo Hrvatsko.
Občina je na stanje cestišča sicer opozarjala, vendar je sanacija v pristojnosti države, zato je bilo potrebno počakati, da se je v direkciji za ceste nabralo dovolj denarja tudi za relativno majhen poseg v Halozah. Sanacija se je končno začela in cesta bo kmalu znova normalno prevozna. Trenutno izvajalec utrjuje vznožje plazu, kjer bo, kot kaže, izvedel betonsko temeljenje.
JB
Začela se je sanacija dela ceste Videm - Leskovec v Sovičah
LAHONCI / ZLATA POROKA ZAKONCEV RAJH
Pozno - pa od srca
že kar lep ~as bo tega, kar sta zlato poroko slavila Kristina in Jože Rajh iz Lahon-cev, pa smo tekst založili in sedaj popravljamo "greh".
Jože Rajh iz Ključarovcev in Kristina (rojena Pintarič) iz La-honcev sta se poročila 8. junija 1952 pri Svetem Tomažu. Skupni dom sta si ustvarila najprej v Ivanjkovcih, nato pa v Lahon-cih, kjer živita še danes. Njuno delo je potekalo v kmetijstvu. Jože je delal najprej v kmetijski skupnosti Ključarovci, nato pa v kmetijskem gospodarstvu Ivanjkovci, ki je preraslo v KK Jeruzalem Ormož, kjer je kmalu postal voznik in bil to vse do upokojitve leta 1988. Kristina pa je delala na domači zemlji, ki
so jo imeli v najemu, opravljala gospodinjske posle in skrbela za vzgojo štirih otrok: Jožeta, Kristine, Marijana in Borisa; žal je tretji otrok pri desetih letih umrl v prometni nesreči, ko je vlak leta 1969 v Dornavi trčil v šolski avtobus.
Ob njuni zlati poroki - civilni del je opravil ormoški župan Vili Trofenik v ormoški poročni dvorani, cerkvenega pa župnik Stanko Matijašec pri Svetem Tomažu - so se z njima poleg njunih najbližjih veselili tudi štirje vnuki oziroma vnukinje, pa tudi že pravnukinja.
Zlatoporočencema - z nekaj zamude - iskrene čestitke tudi iz našega uredništva.
Ur
ZGORNJE JABLANE /
v	v
BISEROPOROCENCA FRANGEZ
Veselje po 60 letih zakona
V	soboto, 17. avgusta, sta praznovala biserno poroko Ana in Anton Frangež iz Zgornjih Jablan 4, ki sta pred oltar stopila 16. avgusta 1942 v Cirkovcah.
Biserni ženin Anton Frangež je bil rojen 21. maja 1914 v Zgornjih Jablanah in je bil zaposlen v Gradisu, v tedanji Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričevega. Biserna nevesta Ana Frangež, z dekliškim priimkom Šegula, pa je bila rojena 26. junija 1920 v Šikolah in je doma ves čas pridno gospodinjila. Poročila sta se pred 60 leti, 16. avgusta 1942, v župnijski cerkvi v Cirkovcah.
V	zakonu so se jima rodile tri
hčerke, ki s svojimi družinami živijo v Mariboru, Ljubljani in pri Pragerskem, danes pa ju razveseljuje še pet vnukov in dva pravnuka.
Kidričevski župan Alojz Sprah je v soboto, 17. avgusta, ob pomoči tajnice občine Zdenke Frank opravil obred biserne poroke na njunem domu v Zgornjih Jablanah 4. Zvečer so jima zapeli ljudski pevci iz Cirkovc. Cerkveni obred biserne poroke pa je farni župnik Franc Jemec opravil naslednji dan na turistični kmetiji Medved v Zgornjih Jablanah, kjer je redki jubilej praznovalo 35 bisernih svatov.
OM
Biseroporočenca Ana in Anton Frangež iz Zgornjih Jablan 4. Foto: Langerholc
PO NAŠIH OBČINAH
RAZMIŠLJAMO
S pištolo ustrelil ženo in si sodil
V črni kroniki je zgornji naslov eden izmed pogostejših, ki se v zadnjem ~asu vse preve~krat pojavlja v na{ih medijih. ^"V stanovanju v {estem nadstropju stanovanjskega bloka na Opekarni{ki cesti 12/d je v~eraj okoli pol {tirih zjutraj odjeknil strel. V kuhinji je umrla 36—letna Darja Rajni{ Golob. Pred policisti, ki jih je poklicala vznemirjena soseda, je njen morilec, 28—letni soprog Darko Rajni{, cev pi{tole prislonil k sencam in ustrelil {e sebe. Ves ~as je v sosednjem prostoru, ne da bi se zbudil, spal njun osemletni sin. Policista sta ga takoj odnesla k sosedom, kjer je spet zaspal."
Zapisane vrstice smo lahko prejšnji teden prebrali v našem časopisju, s slikovnim gradivom pa so nam postregli tudi na televiziji. Tako se je zgodila za {ti-rimi zidovi domačih sten še ena tragedija, ki se ne bi smela zgoditi. @ivljenje sta izgubila oba izmed star{ev, otrok, njun osemletni sin, pa je ostal sirota. Sli{ali smo tudi, da so v preteklih dveh mesecih pri Rajniševih večkrat posredovali policisti zaradi kršenja javnega reda in miru. Zakonca sta se občasno razumela in živela v sožitju, večkrat pa sta bila med seboj sprta, takrat je mož baje stanoval drugje in hodil razgrajat k ženi. Zaradi omenjenih dogodkov so ga nekajkrat prijavili sodniku za prekrške, enkrat pa celo ovadili zaradi nasilništva in takrat se je morala njegova žena zateči na policijsko postajo. V celjsko Varno hišo ni hotela.
Vedelo se je torej, da pri omenjeni družini poteka nasilje nad ženo, morebiti tudi nad otrokom, sosedje so vse prevečkrat slišali nemočne krike in udarce, a nihče ni storil nič. Pravzaprav je vprašanje, koliko bi bil odhod v varno hišo smiseln. Na koncu se mora vedno umakniti s prizorišča nasilja žrtev, skoraj praviloma pa to ni nikoli njen napadalec, ki ga zakon ščiti v neštetih primerih. In zato se nasilje tudi dogaja in zato ga je vedno več, žrtve pa so s tem postavljene v položaj nemoči.
Umik v varno hišo je vsekakor rešitev, vendar potrebno je vedeti, da bo nasilnež storil vse, da bo svojo žrtev našel in takrat
ji ne bo prizanešeno. Po drugi strani ženska s tem umikom izgubi stik z realnim svetom, izgubi službo, menjati mora življenjsko okolje, tisto, kar pa je najhuje - celo življenje se mora skrivati pred napadalcem.
Za osveščanje žrtev nasilja je pri nas na voljo že veliko društev, v katera se ženske lahko zatečejo po pomoč, nasvet in toplo besedo. Nemalokrat je dovolj že to, če jim tam vlijejo novih moči. Velik napredek pa je, če se odločijo za pomemben korak, da bodo zapustile svojega nasilnega partnerja. Vendar je za to potreben pogum, predvsem psihična stabilnost, ki pa so jo ženske v dolgih letih nasilja in pretepanja žal že izgubile, se morebiti vdale v usodo in sprejele takšno življenje kot samoumevno.
Po grobih ocenah naj bi v Sloveniji nasilje doživljala vsaka peta ženska. Te ocene pa iz dneva v dan potrjujejo pretresljive tragedije, za katere velikokrat niti ne vemo, dokler o njih ne preberemo v časopisih, da so se sploh dogajale. Ker so se dogajale med štirimi stenami. Neslišno. Daleč stran od že tako ponorolega sveta.
Nasilje v družini se vse bolj odriva v zasebno sfero, nemočne žrtve pa se vse prevečkrat bojijo spregovoriti in poiskati pomoč. Tako je nasilje postalo družbeni in ne več individualni problem. Obstaja pa večinoma tam, kjer ga družba dopušča, prav naše vsakodnevne reakcije na nasilje pa igrajo pomembno vlogo pri osveščanju žrtev, da se
PTUJ / FESTIVAL POULIČNEGA DOGAJANJA
Odprto mesto
Dru{tvo za miselno rekreacijo Povod s Ptuja je organizator prireditve Ptuj - odprto mesto. Od srede, 4., do sobote, 7. septembra, se bo na ptujskih ulicah zvrstila vrsta kulturnih prireditev. Predstavili se bodo mladi ptujski ustvarjalci ter gostje z razli~nih koncev Slovenije.
Društvo za miselno rekreacijo Povod je bilo ustanovljeno z namenom, spodbuditi ulično kulturno življenje mesta tudi skozi organiziranost mladih. V uvodnem delu predstavitve projekta so zapisali, da vlada v večini perifernih mest, tudi na Ptuju, kulturno mrtvilo. Predvsem zgodovinska mesta bi bila lahko idealno prizorišče uličnega dogajanja. Po drugi strani pa mladi prostega časa ne preživljajo na ustvarjalen način; nimajo namreč priložnosti. Robert Kri-žanič, vodja organizacijskega odbora festivala pouli~nega dogajanja poznega poletja na Ptuju, nam je povedal, da želijo
končno povezati različne organizacije, društva in izvajalce s šolami in z gospodarstvom. Tokrat so se organizacije lotili prvič z željo, izkoristiti potencial ptujskih ulic in ljudi ter popestriti, izboljšati vsakodnevno vzdušje na Ptuju, v prihodnosti živo mesto in kulturni center. Projekt, ki so se ga tokrat mladi lotili prvič, bi želeli nadaljevati tako, da bodo aktivnosti, ki se bodo tokrat dogajale le nekaj dni, v naslednjih letih postale mestni vsakdan.
Program prireditev je objavljen v Tedniku na mladinski strani 24.
Majda Fridl
ne vdajo v usodo, ampak poiščejo pomoč, ki jim JE na voljo. Menim, da je informiranja žrtev o možnostih pomoči dovolj.
Prva izmed institucij, na katero se ljudje kot zunanji opazovalci, torej tisti, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč, obrnejo, je ponavadi policija, saj naj bi le-ta ukrepala takoj. @al se vse prevečkrat dogaja, da če je v kakšni družini zaradi nasilja posredovala že večkrat, pogosto zavzame stališče, da se bodo najprej spoprijeli, potem pa se bodo spet imeli radi. In vsa zadeva se lahko vleče v nedogled,
brez konca, ali pa se zgodi takšen konec, ki ga potem preberemo v časopisih. @alostno.
Nasilje nad ženskami je družbeni problem velikih razsežnosti, o katerem se govori na glas in piše o njem samo takrat, ko se kaj zgodi. @al zdaj o njem pišem tudi sama in to predvsem na podlagi družinske tragedije, ki se je prejšnji teden zgodila v Celju in je terjala dve žrtvi, za sabo pa pustila otroka, ki je postal sirota. Seveda so ob tem dogodku, ki se je že zgodil, znali vsi povzdigniti glasove in vsakdo je znal kaj povedati, moje vprašanje na tem mestu pa se
glasi, zakaj nihče ni storil ničesar, da do tragedije ne bi prišlo?
Sedaj bi bilo resda nesmiselno še tja v nedogled razpravljati, zakaj in kako, dejstvo je, da sta ugasnili dve življenji in z njima eno trpljenje, žensko, tako fizično kot psihično — morebiti slednje še bolj. Ob koncu bi bilo zanimivo ob vsem zgoraj napisanem dodati samo še naslednje: po sedaj veljavnih predpisih policisti v zasebna stanovanja ne smejo, dokler v njih kdo kaznivega dejanja ne zagreši.
Bronja Habjanic
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Podžigalci in gasilci
Najnovejši slovensko-hrvaški spor zaradi Piranskega zaliva je (ne)uspeh vladajočih na eni in na drugi strani. Predvsem pa je dokaz njihove (ne)sposobnosti, da bi pravočasno zaznavali in preprečevali razmere, ki se lahko spreminjajo v nevarne napetosti.
Če bi bilo res tako, v kar so nas tudi še nedavno prepričevali tako slovenski kot hrvaški voditelji, da so namreč odnosi med obema državama tako rekoč vzorni, se ne bi moglo in smelo zgoditi, da preraščajo posamezna odprta vprašanja v nevarno sovraštvo, medsebojne grožnje in obtožbe. Prav to pa se zdaj dogaja. Seveda spet predvsem po zaslugi različnih politikov, med katerimi seveda so razlike, vendar ne tolikšne in takšnega značaja, da bi lahko govorili o kakšnih posebnih elementih za vzpostavljanje novega stanja in preseganja sedanjega konfliktnega ozračja. Morda se je temu še najbolj približal hrvaški premier Ivica Račan. Sredi najbolj napetega ozračja na hrvaškem političnem in siceršnjem nebu, ki ga je izzval "ultimativni" nastop slovenskega zunanjega ministra dr. Rupla, ko so tako levi kot desni hrvaški politiki tekmovali med seboj, kdo bo bolj bojevit v odgovoru slovenskemu zunanjemu ministru, ko so nekateri zahtevali celo premikanje hrvaške vojske, je Račan povsem umirjeno poudarjal, da bo hrvaška branila in zagotavljala svoje interese predvsem s pogovori. "Hrvaško bomo v Piranskem zalivu branili tako, da bomo preprečevali incidente in se poskušali pogovarjati, ker je to v interesu tako Slovenije kot Hrvaške. Če se bo pokazalo, da mejnega vprašanja ne moremo rešiti sami, bomo to prepustili arbitraži ali pa bomo zadevo zamrznili, kar so ob podobnih primerih storile nekatere preudar-nejše države, zakaj tega ne bi mogli storiti tudi Hrvaška in Slovenija," je dejal Račan. Seveda pa je res, da takšna Račanova razmišljanja sedaj na Hrvaškem še zdaleč niso tako konjunkturna kot kakšne druge kategorične izjave, Račanov strankarski kolega dr. Zdravko Tomac pa je te dni celo dejal, da je bil Račan pri pripravljanju sporazuma z Drnovškom o slovensko-hrvaški morski meji "naiven".
KAKO SE JE ZAČELO
Zdi se, kot da bi najnovejše zaplete v Piranskem zalivu "skonstruirali" na hrvaški lokalni ravni, zlasti v obliki revolta "nezadovoljnih" ribičev. Sprva je bilo nekaj osamljenih poskusov uradnega Zagreba, da bi vse skupaj "umirili", pozneje pa so se ti razločki
povsem izgubili. Hrvaška diplomacija je nastopila ofenzivno in pri tem naletela na povsem nepripravljeno (in sprva neodzivno) slovensko stran.
Prve slovenske reakcije na hr-va{ke postopke in uradne diplomatske proteste so bile zmedene in medle, nekako v skladu z Ruplovo tezo izpred nekaj tednov, ko je Hrvatom ponujal strate{ko zunanjepoliti~no sodelovanje, da je neprijetne aktualne zadeve v odnosih med obema državama mogoče puščati ob strani. Zato so na Hrvaškem pretekli teden še toliko bolj šokantno odmevale Ruplove, za mnoge "ultimativne" izjave v zvezi s sedanjim stanjem slovensko-hrvaških odnosov, ki pa so jih hrvaški mediji prenesli korektno in izčrpno. Nekateri so Ruplovo ostrino in kategoričnost pripisali slovenskemu "predvolilnemu času", drugi Ruplovi nepredvidljivosti. Seveda je bilo presenečenje še večje, ko se je kakšen dan, dva pozneje z Ruplovimi stališči kot "skupnimi slovenskimi stališči" povsem identificiral tudi slovenski predsednik Kučan, ki je doslej na Hrvaškem veljal za umirjenega in preudarnega politika.
NAZORNI ALI ULTIMATIVNI RUPEL
Večina slovenskih poročevalcev dr. Rupla ni razumela tako kot na Hrvaškem. Delo je celo zapisalo, da je dr. Rupel na tiskovni konferenci "predaval" in da je "zelo nazorno orisal okoliščine in pogajanja, ki so privedla do parafiranega sporazuma Drnovšek - Račan o meji." Delo je ugotovilo, da je bil Rupel "zelo prepričljiv v izpodbijanju nesmiselnega in tudi nekoliko nesramnega hrvaškega vztrajanja, da je sredinska črta v Piranskem zalivu morska meja med državama. Kot profesor pa tudi kot mednarodnopravni strokovnjak, očitno je zelo solidno poučen, je bil izvrsten, nekoliko slabši je bil kot politik, to pa zdaj že nekaj časa je ... Dejstvo je namreč, da hrvaška protislovenska nenačelna koalicija - če lahko tako poimenujemo povezavo med hrvaškimi nacionalističnimi politiki, kvazistrokovnjaki za mednarodno pravo in senzacij željnimi mediji - stališče do razmejitve v Piranskem zalivu še zostruje, iz ekvidistance pa dela 'biblijo', čeprav sploh nikdar ni bila v igri in nikdar niti ni mogla biti v igri, kakor je Rupel zelo dobro pojasnil."
Na Hrvaškem se najhuje zgražajo zaradi Ruplove izjave, da gre pri novih napetostih v Piranskem zalivu očitno za "proizvod neke nove hrvaške politike z namenom, da bi negirali sporazum Dr-
novšek-Račan". Skoraj istočasno pa je hrvaški predsednik Mesič izjavil, da nekdo na slovenski strani "dozira incidente in želi pred volitvami kapitalizirati to odprto vprašanje... "
Predsednik zunanjepolitičnega odbora hrvaškega sabora in funkcionar Račanove SPD dr. Zdravko Tomac je označil sklicevanje slovenskega zunanjega ministra glede "zgodovinskih meja" za nevarno zadevo tako za eno kot za drugo državo, ker zadeva v temelje slovenske in hrvaške suverenosti. "Ruplovo sklicevanje na zgodovinske meje je nepotrebno. Zgodovinske meje so bile vzrok za velikosrbsko agresijo na Hrvaškem in zato ne moremo sprejeti Ruplovih sklicevanj na nekakšne slovenske zgodovinske pravice... "
Za uradno Slovenijo je obojestransko ratificirani sporazum Drnovšek-Račan o morski meji dejstvo in minimum tistega, kar je pripravljena sprejeti. Premier dr. Drnovšek je še pred časom poudarjal, da se Slovenija o tem ne namerava več pogovarjati. Na Hrvaškem pa se stopnjujejo pritiski in zahteve, naj vlada ta sporazum tudi formalno odpove, čeprav se ga je v javnih nastopih posameznih njenih predstavnikov neformalno že nekajkrat odrekla. Nekatere opozicijske stranke zaradi tega sporazuma zahtevajo tudi odstop premiera Ivice Rač-ana. Hrvaški predsednik Stipe Mesič je te dni dejal, da ni moč vztrajati pri parafiranem sporazumu, ki ga ni sprejela "nobena izmed vlad niti ga niso ratificirali v slovenskem in hrvaškem parlamentu". Po Mesičevem mnenju slovensko vztrajanje pri tem zakonu ne pelje nikamor. "Zaradi tega je treba iskati novo rešitev, ki bi zadovoljila dva strateška cilja. Naš cilj je, da ostanemo mejna država z Italijo, da zaščitimo nacionalne interese, slovenski strateški cilj pa je zagotovitev prehoda na mednarodno morje in zaščita njenih nacionalnih interesov. Sporazum je dober, če zadovolji obe strani. Zaradi tega je treba nadaljevati pogajanja, dobrososedsko komunikacijo... "
Zunanji minister dr. Rupel je na tiskovni konferenci dejal, da predstavlja sporazum Drnovšek-Račan kompromis, ki ohranja Sloveniji dostop do odprtega morja, Hrvaški pa teritorialni stik z Italijo.
Če primerjamo vse najnovejše izjave slovenskih in hrvaških politikov, se včasih zares zazdi, da politiki govorijo drug mimo drugega in da poslušajo predvsem sami sebe. To pa ne zagotavlja dobrih in hitrih rešitev.
Jak Koprive
MARKETING
Oglaševalska agencija
-5. del Poznamo več tipov ogla-{ev alskih agencij. Nekatere vam bodo ponudile širok spekter
storitev, druge pa samo določene storitve (npr. oblikovanje, idejne zasnove...).
V ^Sloveniji poznamo splošne in specializirane agencije. Splošne se delijo na agencije polnega servisa (Full service agencies), srednje velike agencije (Middle size agencies), buticne agencije (Boutique agencies) in hišne agencije (In-house agencies). Specializirane agencije (ukvarjajo se samo s posameznimi deli promocijskega spleta) se delijo na 15 novih področij, ki pa jih danes ne bomo naštevali. Seznam agencij po posameznih področjih lahko najdete v zborniku Dosje oz. v Veliki knjigi slovenskega oglaševanja (kot so zbornik poimenovali avtorji). Zbornik je na voljo tudi v ptujski knjižnici.
Zakaj bi sploh iskali "pravo" agencijo? Po nekaterih podatkih plačajo potrošniki za izdelek, ki ima močno blagovno znamko, tudi do 37% več kot za izdelek brez blagovne znamke (kot izdelek z blagovno znamko lahko štejemo tako konkreten izdelek kot tudi samo podjetje). Verjetno se boste strinjali, če rečem, da je to eden pomembnejših razlogov, da si vzamemo čas in se v miru odločimo, kaj želimo z oglaševanjem doseči ter katero agencijo izbrati.
Pa si poglejmo nekatere tipe agencij, s katerimi sodelujete oz. boste sodelovali v prihodnosti.
Agencije polnega servisa vam bodo ponudile popolno storitev. V agenciji bodo za vas opravili tržne raziskave, celoten proces oglaševanja, odnose z javnostmi, neposredno oglaševanje ipd. Pri nas je kar veliko takih agencij, pa naštejmo nekatere — Studio marketing JWT, Mediamix, Formitas BBDO, Arih, Studio pet Publi-cis, Pristop, Luna, Futura DDB
Srednje velike agencije za
razliko od prej našteti vseh storitev ne opravijo sami, ampak za določene storitve najamejo zunanje sodelavce. Ti opravijo tržne raziskave, oblikovanje, tekste _ (odvisno od agencije).
Buticne agencije se ukvarjajo s posameznimi kreativnimi projekti. Tako podjetja ali ostale agencije od njih dobijo posamezne kreativne re{itve (idejne zasnove oglasov, slogane, tekste, spote ...). Realizacijo opravijo ve~je agencije.
Hišne agencije so del podjetja (npr. Dialego kot del Cetisa) ali pa delajo samo za dolo~eno podjetje (npr. Agencija 41 dela samo za Mobitel). Te vrste agencij opravljajo posle samo za do-lo~eno podjetje ali pa kot sestavni del podjetja opravljajo posle za zunanje naro~nike. Pi{ite na e-naslov: zlato.ogledalo @xadio-tednik .si ali fidelJorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
GREMO V SOLO
ŽETALE, SVETI TOMAŽ IN VIDEM
Strah pred devetletko je
Medtem ko je v osnovnih šolah Hajdina, Markovci, Mladika, Zave, Cirkulane, Destrnik, Kidričevo, vključno z Lovrencem in Ivanjkovci, program devetletk že utečen, pa ga v osnovnih šolah Videm, Žetale in Sveti Tomaž šele začenjajo. V prvi razred novih treh devetletk je vpisanih 88 otrok, v sedmega pa le 30, kar je za več kot polovico manj kot v prvem.
odvei
Silvestra Klemencic, ravnateljica osnovne šole Žetale, je dejala, da se je s pripravami na nov učni program v prvi vrsti ukvarjal pripravljalni odbor, ki ga poleg šolskega osebja sestavljajo še predstavniki občine in staršev. "V pripravljalnem obdobju je bilo glede novega učnega programa narejenih veliko pogovorov z učenci in njihovimi starši. Informacije, ki smo jim jih podajali, so bile namenjene predvsem temu, da se raz-bijejo strahovi, ki jih čutijo pred novim izobraževalnim procesom. Prvi razred devetletke, v katerega je vpisanih 16 otrok, bo poučevala učiteljica, ki ima na naši šoli za seboj že 20 let delovnih izkušenj in opravljene vse module za program devet-letke. Pri delu bo učiteljici pomagala še vzgojiteljica, ki je do sedaj poučevala malo šolo, ima pa prav tako že opravljene pripravljalne module. V sedmi razred devetletke je vpisanih 12 učencev, ki so se neposredno vpisali iz petega razreda osemletke v sedmi razred devetletke. Učenci petega razreda, ki se za devetletko niso odločili, bodo šolanje nadaljevali po programu osemletke. Učitelji, ki bodo poučevali sedmi razred devetletke, se skladno z zahtevami izobražujejo in se udeležujejo peda-
goških konferenc," je razložila Klemenčičeva in dodala, da so na novo šolsko leto in program devetletke dobro pripravljeni, da se sama udeležuje delovnih srečanj ravnateljev in da otroke pričakujejo v šoli v ponedeljek, 2. septembra, ob 8. uri.
S programom devetletke pa letos pričenjajo tudi na osnovni šoli Sveti Tomaž. Kot nam je povedala ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič, so se pri Svetem Tomažu na devetletko v mislih pripravljali že dalj časa, čisto zares pa so se programu prestrukturiranja posvetili v šolskem letu 2000/2001, v katerem je postala ravnateljica. V prvi razred devetletke so letos vpisali 24 otrok, v sedmega pa 18. Poleg 24 prvo-šolcev, ki se bodo izobraževali po programu devetletke, pa imajo v prvem razredu osemletke vpisanih še 20 učencev. "Učenci devetletke bodo deležni novih načinov poučevanja, na katere smo že vnaprej dobro pripravljeni. Učitelji in vzgojitelji, ki bodo poučevali po programu devetletke, so za to tudi primerno usposobljeni. Poleg tega, da je namen devetletke izvajanje medpredmetnega načrtovanja in pregledovanje učnih načrtov, pa bomo izvajali še vertikalni pregled dela," je povedala ravnateljica osnovne šole Sveti Tomaž.

Učegiieza [ivijenje
TE
Informacije ^in prjave.
II TUJIH JEZIKOV (vikend tečaji) OVSKI POSLOVODJA (po IV.ali V.stopnji) edišče za samostojo učenje udijski krožki
ogram poklicnega uveljavljanja žensk
lencija za posredovanje zaposlitve in | kaqrovske storitve	š
mimaci
Aškerčeva 1 ,Ptuj, telefon 02 749 34 60. www.animacija.si
V Vidmu, kjer poleg matične šole pouk poteka še v dveh podružnicah, so letos v program devetletke skupno vpisali 49 otrok (prvošolčkov osemletke pa je 47). Dva oddelka prvošolcev devetletke, to je 31 otrok, bosta v Vidmu, medtem ko je v Les-kovcu in na Selih v prvi oddelek devetletke vpisanih po devet učencev. Učencev, ki obiskujejo OŠ Videm, je 366, v Leskovcu jih je 137, na Selah pa 46. V sklopu osnovne šole imajo na Vidmu še vrtec, ki ga obiskuje 20 otrok. Po besedah ravnateljice Marije Šmigoc letos sedmega razreda devetletke še ne bodo izvajali. Kot je v nadaljevanju povedala Šmigočeva, so o devet-letki v Vidmu razmišljali že, odkar so bile uzakonjene. "Medtem ko smo urejali prostorske pogoje, so se naši učitelji ustrezno izobraževali, ob prvi prijavi na ministrstvo za šolstvo pa je le-to ugotovilo, da vse pogoje za izvajanje novega učnega programa tudi izpolnjujemo. V Leskovcu bomo v kratkem odprli še nove prostore, to je prostore prizidka, v katerem bo šest učilnic, knjižnica, računalniška učilnica in telovadnica. Investicija v Lesko-vcu nas je stala okrog 240 milijonov slovenskih tolarjev," je razložila Šmigočeva.
Sicer pa bodo v Vidmu pouk začeli v ponedeljek, 2. septembra, ob 16. uri (prvošolčki osem-in devetletke že ob 15.30), na Selah se bodo učitelji in učenci zbrali ob 8. uri, v Leskovcu pa ob 8.30.
Mojca Zemljarič
PTUJ / O CENAH JAVNEGA PREVOZA
Za pregon globoko v žep
Ker se počitnice bliskovito bližajo h koncu, smo se odpravili na ptujsko železniško in avtobusno postajo, kjer smo zaposlene povprašali o cenah vozovnic.
Na ptujski avtobusni postaji so nam povedali, da poleg dnevnih vozovnic izdajajo tudi mesečne šolske in delavske vozovnice. Za vožnjo od Ptuja do Ormoža, na primer, je trenutno potrebno odšteti 600 tolarjev, dijaki in študentje se bodo na omenjeni relaciji vozili za 17.930 tolarjev mesečno, delavci pa za 24.300 tolarjev0. Za relacijo Ptuj Kid-
ne povezave z Ljubljano.
Za dijake, ki si bodo letos prvič urejali mesečne vozovnice, še koristna informacija: najprej je potrebno na blagajni čakalnice na avtobusni postaji kupiti kartonček, ki ga nato izpolnite in potrdite v tajništvu vaše šole. Poleg izpolnjenega in potrjenega kartončka pa za pridobitev mesečne vozovnice, ki
Avtobusno postaja bo kmalu polna šolarjev
ričevo je potrebno v eno smer odšteti 350 tolarjev, šolska mesečna vozovnica stane 10.460, delavska pa 14.175 tolarjev. Najbolj pa bodo morali v žep seči dijaki, ki se v prihodnjih dneh odpravljajo na šolanje v Maribor. Za vožnjo do Maribora boste morali odšteti 710 tolarjev, medtem ko šolarji bodo morali za mesečno vozovnico odšteti 21.215 tolarjev, delavci pa 28.755 tolarjev. Za dijake in študente, ki bodo sedli za šolske klopi v Ljubljani, pa še informacija, da Certus s ptujske avtobusne postaje ne ponuja redne neposred-
vam jo izdelajo takoj, potrebujete še dve fotografiji.
Bolj kot z avtobusom pa se je danes ugodneje peljati celo s taksijem. Od Ptuja do Kidričevega bi pri Certusu za šestsedežni taksi plačali 830 tolarjev, kar pomeni, da bi ob polni zasedenosti taksija en potnik plačal le slabih 140 tolarjev. Do tri kilometre zaračunava Certus 390 tolarjev štartnine, vsak nadaljnji kilometer pa stane 110 tolarjev.
Na železniški postaji so za razliko od avtobusarjev s cenami javnega prevoza nekoliko bolj prizanesljivi. Do Ormoža vam
bodo zaračunali 350 tolarjev, za šolsko mesečno vozovnico, ki ponuja 40% popust, pa bo potrebno odšteti 9.280 tolarjev, kar je skoraj polovico manj kot za avtobus. Dijaki, ki se bodo vozili na primer iz Kidri~evega, bodo mese~no pla~ali 5.570 tolarjev, dijaki, ki pa se {olajo v Mariboru, pa 14.580, kar je {e vedno ob~utno ceneje kot avtobus. Za dnevno vozovnico na progi Ptuj-Kidri~evo boste v eno smer od{teli 210 tolarjev, za progo Ptuj- Maribor pa 550 tolarjev. Od Ptuja do Ljubljane vam za pot s potni{kim vlakom zara~unajo 1.500, s popustom 1.050 tolarjev. Za intercity je treba na enaki progi od{teti 1780, s 30% popustom pa 1246 tolarjev.
Za kartico, s katero so lahko potniki nad 60 kilometrov uveljavljali 30% popust, bo potrebno letos od{teti 1 500 tolarjev. Konec septembra pa se obetajo nove, plastificirane kartice, ki bodo stale 3 000 tolarjev, kupili pa jih bodo lahko mladi do 26. leta starosti. Za vse morebitne informacije o novih karticah s popustom, pa pokli~ite po telefonu 29-24-622; kontaktna oseba je Irena Zabasu.
Kot koristno informacijo pa navajamo {e vozni red vlakov, ki imajo v ~asu pouka neposredno povezavo z Ljubljano: 5.42, 6.45, 13.25, 20.13, ob nedeljah pa vozi {e {olski avtobus, ki pelje ob 18.28.
Na železniški postaji smo še izvedeli, da v glavnih konicah, to je zjutraj, ko se ljudje odpravljajo od doma, in popoldan, ko se vra-~ajo, vozi vlak na lokalnih progah pogosteje in da so takrat veze na progah primerno urejene.
Mojca Zemljarič
CERTUS
Linhartova ul. 22, 2000 Maribor
Avtobusni promet Maribor d.d. Potniški promet Ptuj
Telefon: 386 02 300 33 00 Puhova ulica 14, 2250 Ptuj Telefon: 386 02 771 6811 Faks: 38602 775 09 71 CERTUS Avtobusni promet Maribor d.d. opravlja prevoze potnikov v linijskem In prostem cestnem prometu. Nudimo vam:
-	mesečne vozovnice za dijake in študente s 30 % popustom
( na razdalji od 31 km In naprej veljajo enake cene),
-	BUS KLUB vozovnice z 27 % popustom za dijake In študente, ki se ne vozijo vsak dan (npr. ob petkih In ponedeljkiti)
na razdaljati večjiti cd 40 km,
-	mesečne delavske vozovnice z 10 % popustom. Za nabavo mesečnih dijaških, študenskih In BUS KLUB
vozovnic potrebujete potrdilo o šolanju in fotografijo velikosti 3 X 4 cm.
Vse podrobne informacije o prodaji in delovnem času dobite na naših prodajih mestih na avtobusni postaji Ruj, Ormož, Maribor, Slovenska Bistrica, Lenart, Ljutomer, Turistični agenciji Gornja Radgona, Erika Radlje ob Dravi In Turističnem društvu Lovrenc na Pohorju.
UUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Vrazova 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505
www.lu-ormoz.si
Kako postati zmagovalec v konkurenčnih bojih, obdržati delovno mesto, ali se na novo zaposliti?
Napotite se po novo znanje v naš zavod, kjer vam ponujamo:
1.	jezikovne programe za odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina );
2.	tečaj - voznik viličaija;
3.	tečaj - upravljalec težke gradbene mehanizacije;
4.	računalniške programe;
5.	programe za poklic: ekonomski tehnik, elektrotehnik, gospodarski tehnik, gospodinjski tehnik, strojni tehnik, kuhar, natakar, kuhar/natakar, prodajalec.
Ponujamo nsubo^še možnosti za učei^e, izkušene izobraževalce, dostopne cene in obročno plačevai^je!
Nepogrešljivo kot...
NEZGODNO ZAVAROVANJE PREDŠOLSKIH IN OSNOVNOŠOLSKIH OTROK PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Î
Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3,2507 Maribor telefon.: 02/2332 100, faks: 02/2332 526, spletna stran: wvvw.zav-mb.si, e-poàta: lnfo@zav-mb.!
GREMO V SOLO
LJUBLJANA / ZA UČBENIŠKE SKLADE 237 MILIJONOV TOLARJEV
Jesen bo finan-ino "naporna'
Jesen bo za starše šolajočih se otrok ponovno finančno obremenjujoča, tudi zaradi visokih cen novih učbenikov. Nekateri učenci bodo te zato kupili na sejmih rabljenih učbenikov, tudi letos pa si bodo osnovnošolci in dijaki učbenike lahko izposodili v učbeniških skladih na svojih šolah.
.11
Kot je za STA povedala predstavnica za stike z javnostjo na ministrstvu za {olstvo, znanost in {port (MÏZÏ) Nataša Gerkeš Lednik, ima ministrstvo za pri-hajajo~e {olsko leto za nakup u~benikov in u~ne tehnologije zagotovljenih 237 milijonov tolarjev, izposojevalnina za eno {ol-sko leto pa bo tudi letos zna{ala najve~ tretjino cene, po kateri je u~benike kupila {ola. Tisti, ki zaradi socialnega položaja izposo-jevalnine ne morejo pla~ati, bodo na predlog skrbnika u~beni{ke-ga sklada tega pla~ila lahko delno ali v celoti opro{~eni, ~e pa bodo u~enci konec leta vrnili po-{kodovan oziroma uni~en u~be-nik ali ga sploh ne bodo vrnili, bodo morali pla~ati od{kodnino.
V minulem {olskem letu si je iz u~beni{kih skladov na osemletkah vsaj en u~benik v povpre~ju izposodilo ve~ kot 80 odstotkov
u~encev, pri ~emer je na nekaj manj kot 95 odstotkih osemletnih osnovnih {ol to storila ve~ kot polovica u~encev, na skoraj 10 odstotkih osemletk pa vsi u~enci. Najpogosteje so si u~be-nike iz skladov izposojali u~enci sedmega razreda - v povpre~ju v 86,6 odstotkih, najmanj pa v prvem razredu (64,7 odstotka). Glede na regije u~beni{ke sklade najpogosteje koristijo primorski u~enci (94 odstotkov), najredke-je pa u~enci iz ljubljanske regije (64 odstotkov).
V srednjih {olah je nastanek {olskih skladov MÏZÏ za~elo spodbujati v {olskem letu 1997/1998. Akcija je trajala do leta 2000, ko so zagotovili sredstva za {e zadnje u~benike za prve letnike srednjih {ol, v letu 2001 pa je imelo 42 odstotkov vseh slovenskih srednjih {ol ves komplet u~-benikov. (STA)
MMÊ ■ jjj^PgglgmAigOO
vtfbir
• BODYBUILDING	•	FITNESS
• INDIVIDUALNA	•	SAVNA
VADBA Z OSEBNIM	•	MASAŽA
TRENERJEM	•	SOLARIJ
TEDNIKOVA ANKETA / PRED NOVIM [OLSKIM LETOM
Težav z nakupi skoraj ni
V dneh pred začetkom novega šolskega leta smo se sprehodili po ptujskih ulicah in povprašali, ali so starši nakupili že vse potrebno za svoje šolarje. Na splošno ugotavljamo, da se večje težave pri nakupu šolskih potrebščin ne pojavljajo, saj ljudje ponavadi učbenike in delovne zvezke naročijo že v začetku počitnic. Izmed obvezne literature pa si je dandanes zelo veliko knjig možno sposoditi tudi v šolskih učbeniških skladih.
Nekaj naključno izbranih je z veseljem odgovorilo na naša vprašanja.
Snježana Brkič, Ptuj: "Imam hčerki, ki sta stari 13 in sedem let. Starej{a, Nina, gre letos v
pri{tejemo {e novo obleko in obutev, pa bo vse skupaj hitro zneslo nad 100 tisočakov."
Lidija Stajnko, Drstelja pri Destrniku: "Imam dva {oloob-vezna otroka. Mlaj{i, Matic, gre
Sedmošolko Nina in drugošolko Ana
sedmi razred devetletke, mlajša, Ana, pa v drugega. Obiskujeta osnovno {olo Mladika. Učbenike in delovne zvezke smo naročili v knjigarni in jih pričakujemo v ponedeljek. Ker nekaj že imajo, nekaj pa {e ne, smo se odločili, da bomo {olske po-treb{čine kupili, ko bodo imeli vse naenkrat. Sicer je bilo rečeno, da bodo knjige okrog 15. avgusta, pa jih zaenkrat {e ni vseh. Radi bi kupili vse knjige naenkrat. [olske potreb{čine bodo za obe stale okrog 45.000, če pa
Učenci, dijaki ter razredne sicupnosti
Ob novem šolskem letu smo za vas pripravili široko paleto novih storitev, med njimi naj omenimo samo:
•	Prvi račun za učence, ko sam gospodariš s svojim denarjem
•	ŠTR račun, ki te spremlja skozi srednješolsko obdobje in študij
•	Mladinsko varčevanje, ki ti pomaga pri uresničevanju načrtov
•	Razredno varčevanje za razredne skupnosti
Ob tem smo za vas pripravili tudi številna presenečenja in darila.
9
ljubljanska banka
Kova Ijubfmsla banka iLd.. Qublfm,
Podružnica Ptuj, Prešernova 6,
poslovalnica Prešernova, tel.: 02 787 04 44 Izpostava Super mesto, tel.: 02 748 02 70 poslovalnica Ormož, tel.: 02 740 27 84
NLB d.d.. Trg republike 2.1520 Ljubljana
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 - telefon: 749 21 50 - www.lu-ptuj.si VPISUJE
v šolskem letu 2002/2003 v naslednje programe za pridobitev izobrazbe OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - BREZPLAČNO TRGOVEC, TRGOVEC PREKVALIFIKACIJA GOSTINSKA DELA /KUHAR, NATAKAR/ EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK STROJNI TEHNIK
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
ŠTUDIJ NA DAUAVO SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA
Podrobne informacije in svetovalni pogovori vsak delovni dan od 8.00 do 17. 00 / v petek do 13.00 ure /
Lidijo Stajnko, Drstelja
letos v malo {olo, starej{a, Sa{a, pa v {esti razred. [olske učbenike za Sa{o dobimo iz učbeni-{kega sklada v {oli, za Matica pa zaenkrat {e ne vemo, kaj vse potrebuje. Za {esti razred smo po naročilu kupili vse potreb{čine razen nem{čine, ki jo bo možno dobiti {ele 15. septembra."
Irena Herga, Marko vci: "Imam dva sina - Ervina in Davida. Ervin obiskuje srednjo {olo, David pa {esti razred. Knjige, zvezke in ostale {olske potreb{čine smo po naročilu v
Irena Herga, Markovci
{oli že vse kupili. Potreb{čine za oba {olarja so stale okrog 75.000 tolarjev, nekaj pa si bo David sposodil tudi v učbeni{-kem skladu osnovne {ole Mar-kovci."
Lidija Jerenko, Apa~e: "Mlaj-{a hči Sara bo letos obiskovala prvi razred devetletke, starej{a, Tea, pa četrtega osemletke. [ol-ske potreb{čine smo imeli naročene in smo jih v prvi polovici avgusta že kupili. Za prvo{olce
Prvo{olka Sara in ~etrto{olka Tea iz Apa~
je nakup knjig v glavnem organizirala {ola, tako da težav pri tem ni bilo. Nekaj knjig pa si seveda sposodimo tudi iz {ol-skega učbeni{kega sklada. Vse potreb{čine imata na{i punci že pripravljene v torbicah in čakata na prvi {olski dan."
Darko Skledar, Sestrže: "Imam sina Alena in Žana. Alen gre letos v osmi razred, Žan pa v {estega. [olske potreb{čine smo
imeli naročene in smo jih že kupili. Pri nakupu je bilo sicer nekaj majhnih težav, ker {e ni učbenikov za nem{čino in slo-ven{čino. V knjigarni so obljubili, da bodo omenjeni učbeniki na razpolago 15. septembra. Ostale potreb{čine smo letos kupili že pred dopustom, nekaj pa si fanta izposodita tudi iz {olskega učbeni{kega sklada."
Mojca Zemljarič
Darko Skledar iz Sestrž s sinom Žanom
omio*^.
Jezikovna šola ONTARIO d.o.o. Miklošičeva 5 - 2250 Ptuj, Telefon.: 02 779 1081
Dosegljivi smo: pon.-pet. 9.00-13.00 in 15.00-17.00,v sredo do 19.00
-	tečaji tujih jeziicov za otroke in odrasle s poudarkom na
-	GOVORJENJU in tečaji ŠIRJENJA BESEDIŠČA
-	+ SLOVNICA za srednješolce
(angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina)
-	sodno prevajanje in tolmačenje
-	inštrul(cije oz. individualen pouk
-	lektoriranje
-	tipltanje in urejanje besedil (seminarskih, diplomskih,
-	magistrskih in drugih nalog)
Slovenske železnice
KAKO PRIDETE NAJUDOBNEJE (IN NAJCENEJE!)
ime in priimek "V SOLO?
Z VLAKOM!--
naslov
Za učence, dqake in študente smo pripravili dve ZARES ugodni
možnosti za voži^jo v šolo. To sta
rebcija
MESEČNA IN LETNA ŠOLSKA VOZOVNICA!
In lqe je ugodnost? _ Z nakupom mesečne šolske vozovnice imate približno
~ 40 ODSTOTKOV POPUSTA!
iiOiv:
Še posebna ugpdnost: Če kupite letno vozovnico plačate - samo 8 mesečnih vozovnic « ívív^ví^í* namesto 12. ....................00000
Mesečno vozovnico lahko kupite na podlagi izkaznice K-IS.
Letna vozovnica ve^a šolsko leto. Predložiti je treba fotografijo in potrdilo o šolanju oziroma vpisu. Izkaznico in letno vozovnico naročite pri potniški blagajni s tem, da izpolnite naročilnico, ki jo dobite na vseh Železnikih postajah.
.MÍv Slovenske železnice
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / AVDICIJA APZ KLUBA PTUJSKIH STUDENTOV
Petje kot naitn živllenla
Akademski pevski zbor Ptuj Kluba ptujskih študentov s septembrom vstopa v tretjo sezono delovanja. Zbor, ki ga umetniško vodi Robert Feguš, tudi letos odpira vrata zainteresiranim mladim pevkam in pevcem. V ta namen se bo od 31. avgusta do 28. septembra ob sobotah, z začetkom ob 14. uri, v Narodnem domu Ptuj zvrstilo pet avdicij.
Kdor ima izkušnje z zborovskim petjem, ve, kako prijetna oblika preživljanja časa utegne biti intenzivno druženje, poglabljanje v glasbo in besedila, iskanje ter interpretiranje prefi-njenih emocionalnih odtenkov, vsebovanih v mojstrovinah različnih glasbenih obdobij. Kako dragoceno je spoznavati in razvijati svoje pevske sposobnosti, napredovati v različnih vidikih uporabe svojega glasu, tega žlahtnega »instrumenta« Kako izpolnjujoče je uresničevanje vrednot v skupini sebi sorodnih, kjer je vsak posameznik pomemben in kjer sta uspeh ter zadovoljstvo mogoča zgolj ob dobrem sodelovanju. In koliko tesnih medčlovekih vezi se stke v zboru, koliko novih ljudi človek spo»na, koliko krajev vidi in s koliko odrov zre.
Pevski zbor lahko razumemo kot enega izmed agensov socializacije. Članstvo v zboru nudi priložnost za osebnostni razvoj, pridobivanje veščin komuniciranja, sodelovanja, organiziranja, javnega predstavljanja, priložnost za samopotrjevanje, razvijanje odgovornosti, vztrajnosti, ambicioznosti, čuta za estetiko... Udeležba v pevskem zboru je
Mladi, posebej pa študentje, so v obdobju t.i. moratorija v pogledu avtonomije — relativna odraslost in zrelost se odmikata v pozna dvajseta leta. Članstvo v zboru je zanje koristna izku-
Narodnega doma na Ptuju. Pretekli uspešni nastopi in vsa prijetna doživetja so pri pevkah in pevcih utrdili željo ter odločenost razvijati se še naprej in postati vse bolj prepoznaven
Foto: Langerholc
nenazadnje tesno povezana tudi z bolj zdravim načinom življenja, saj brez telesne kondicije, ob pogosti zlorabi cigaret, alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, ni mogoče uspešno opravljati zahtevne vloge pevca.
PTUJ / KONCERT SKUPINE SPOZNANJE
Mladi predstavljalo svoje delo
Glasbena skupina Spoznanje deluje na Ptuju že vrsto let. Od začetka pa do danes se je zvrstilo že nekaj generacij, ki so kot mladi fantje in dekleta v njej igrali in peli. V trenutni zasedbi je sedem članov, ki želijo predstaviti svoje delo Ptujčanom in okoličanom.
Zasedba deluje že šesto leto in se lahko pohvali z nekaterimi odmevnimi nastopi. Pred leti so igrali na srečanju mladih iz vse Slovenije v Stični, kjer se vsako leto zbere okrog 10.000 mladih. Nastopali so v Cankarjevem domu ob 4. obletnici radia Ognjišče, na srečanju mladih v Mariboru v dvorani Tabor, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, in nenazadnje tudi ob obisku papeža, ki je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega.
Poleg velikih nastopov imajo mnogo manjših koncertov po vsej Sloveniji, udeležujejo pa se tudi dobrodelnih prireditev. Za domače občinstvo prirejajo v
poletnih mesecih tradicionalni koncert, ki bo letos četrtič zapored, če ne štejemo lanskega leta, ko koncerta ni bilo. Po letu in pol predaha vam bodo zaigrali različne skladbe, od duhovnih pa tudi znane zabavne skladbe se bodo našle na njihovem repertoarju.
Ker vstopnine ni potrebno plačati, vabijo tako mlade kakor tudi nekoliko starejše, da se jim pridružite in prisluhnete njihovemu glasbenemu izvajanju.
Koncert bo v petek, 30. avgusta, ob 20. uri na dvorišču mino-ritskega samostana na Ptuju.
Andrej Erbus
Zbor Carmina Slovenica iz Maribora vpisuje nove ~lane!
Avdicije bodo 3, .4. in 5. septembra ob 16. uri.
Vljudno vabljeni pevci, stari od 4 do 16 let. UNION, Partizanska 5, 2000 Maribor (3. nadstropje)
Informacije: (02) 251 - 22 - 15 ali (02) 25 - 25 - 224
šnja, ki prispeva k temu, da se bolj samozavestno, z večjim sa-mozaupanjem, bolj odgovorno, vešče in učinkovito soočajo z izzivi vsakdana. Brez dvoma gre torej za smiselno, kvalitetno in koristno obliko preživljanja prostega časa.
Akademski pevski zbor Ptuj KPS trenutno šteje okrog 35 pevk in pevcev. Vaje potekajo vsako soboto v mali dvorani
kakovostni zbor na horizontu primerljivih pevskih skupin v Sloveniji in v širšem prostoru. Pomembno je, da se zbor ob začetku nove sezone številčno okrepi, zato vabijo vse mlade do 35 let, ki si želijo kvalitetnega prepevanja v prijetni družbi pod taktirko uveljavljenega zborovodje. Več informacij lahko dobite na internetnem naslovu www.google.com.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Po~itnicam v slovo
Ej, pa so že pri kraju! Le kako je mogoče, da je najlepši del šolskega leta že minil? Upam, da ste se imeli lepo med počitnicami in ste si nabrali novih moči, ki bodo zdržale do naslednjih počitniških dni. Kaj bi tarnali za minulim, tudi šolski dnevi in čas brez dopustov lahko prinesejo veliko lepega in prijaznega. Poletni pozdrav Tednikove knjigarnice je iz pesniške zbirke Zaklenjeni volk (Ljubljana: Mladika, 1997. Zbirka Liščki) Barbare Gregorič:
ZADNJI POLETNI DAN
Zadnji poletni dan Je sivo pobarval nebo. Šla sva na sladoled, Počitnicam v slovo. Večkrat se spomnim, kako Si se glasno smejal, Ko mi je jesenski list, Prvi, mehko v laseh pristal.
Na šolske klopi, kjer se marsikaj zgodi, naj vas spomni še pesem Franja Frančiča iz zbirke Imej se rad (Ljubljana: Karantanija, 1998. Zbirka Metuljčki):
O BOG, ZALJUBIL SEM SE V SVOJO TOVARIÎICO
Naj bo prepovedano,
aj me briga,
če cel svet izve,
če me familija prezira,
ne morem več,
na dan z resnico,
zaljubil sem se v svojo tovari-
šico.
Zdaj jo kličem gospodična. po pravici povedano, ona je najkrasnejša lepotica. Kožo ima kot morje, oči neba, lase pšenične,
mi je čisto vseeno, kakšno
oceno mi da.
Še ponoči nanjo mislim,
me v želodcu zvija,
ko se v sanjah k meni privija.
Uspešno šolsko leto vsem, učencem, učiteljem, staršem ter ostalim, ki so kakorkoli povezani z u~nimi leti! In vabljeni v knjižnico, ker je z dobrimi knjigami enostavneje (Vsi oddelki knjižnice se s prvim septembrom poslavljajo od poletnega odpiralnega časa: knjižnica posluje od ponedeljka do petka od 8. do 19., ob sobotah pa do 12. ure).
Liljana Klemenčič
... PA BREZ ZAMERE
Razlog za alarm? Definitivno.
ZDRAVA PAMET IN PLANET
Nahajamo se v zadnjem tednu avgusta. Kaj to pomeni? Oziroma, kaj naj bi to pomenilo? Ni~ kaj ne komplicirajmo, ampak kar po zdravi pameti. Saj, zdrava pamet je kljub vsemu {e vedno tista instanca, na katero se je {e najbolj pametno zana{ati. Ja, {e vedno. Sicer sama zdrava pamet sama po sebi {e ravno ni dovolj, da bi se nam odprle duri vseh skrivnosti na svetu, a marsikaj in marsikdo nam postane precej bolj (raz)umljiv, ~e se le ho~emo poslužiti tiste naravne luči razuma, ki jo ima vsak vsajeno v bučo. Ta je ekvivalentna na primer temeljem hiše. Samo temelji niso ravno dovolj, da bi lahko govorili o celotni hiši, a brez temeljev se vsaka, še tako dobra bajta slej ko prej sesuje. Točno tako je pa tudi z zdravo pametjo. Če jo imate (in ima jo bolj ali manj vsak), še ne morete govoriti, da ste zato že super genij, a brez nje nimate pa niti možnosti to kdaj morda tudi postati. Torej, zdrava pamet in njena uporaba je tisto, kar nam lahko naredi življenje, če že ne prijetnejše, pa vsaj bolj dojemljivo in znosno. Pa seveda tudi precej bolj zanimivo. Omogoča pa tudi bolj jasno spoznanje stvari, ki nam sicer ne morejo biti všeč, a je njihovo poznavanje neobhodno. Včasih tudi za sam naš obstoj.
Na kaj lahko torej pomislimo ob dejstvu, da se nahajamo v zadnjem tednu avgusta. Kaj nam pride na misel? Hja, najprej je treba pogledati, kaj naj bi v normalnih okoliščinah to pomenilo. To dejstvo bi, če bi vse bilo okej, pomenilo, da se, recimo, počasi začenjamo poslavljati od poletja (lahko seveda tudi upate na indijansko poletje, če ste optimist). Ampak, ali se res? Če se hočemo od poletja posloviti, to pomeni, da bi naj letos poletje obstajalo, ne? In štos je v tem, da poletja letos ni bilo. Poletja, tistega pravega, nabitega z julijsko in avgustovsko vročino, ko rumena krogla izpod neba peče in zažiga kot nora, vlaga dobesedno vsako sekundo hlapi iz telesa in rastlin, ko je vsaka zaplata sence vredna več kot suho zlato in je kakšen prijeten kotiček, ki temperaturo zniža vsaj za kako stopinjo in postreže s kozarcem česa hladnega, najbolj iskano blago ter je še ponoči tako vroče, da utrujeni od vročine ne morete niti zatisniti očesa, kaj šele, da bi lahko pošteno odžagali en šiht. Nak, o takem poletju letos ne more biti govora. Ze res, da so bili in so še dnevi, ko zna krogla konkretno segreti ta predel planeta, na katerem prebivamo, ampak to še zdaleč ni zadosten, kaj šele nujen pogoj, da bi lahko govorili o takem pasjem poletju, na katera smo navajeni.
Seveda si lahko zamislimo, da vam ta približek poletja, kot smo ga doživeli letos, ustreza neprimerno bolj kot pa vročina, ki bi jo glede na preteklost lahko bili pričakovali tudi letos. Ze zaradi tega, da pač lahko bolje spite, se manj potite; ker pač milejše temperature bolj ustrezajo vašim problemom s, kaj vem, recimo srcem ali pa ledvicami, že zaradi tega ste morda nad letošnjim dogajanjem v juliju in avgustu kar malce vzhičeni. No, imate vso pravico. Tega vam ne odreka nihče. Ampak kljub temu da ste tako navdušeni nad blažjimi temperaturami in vsem tem klimatskim vrtiljakom, ne morete in ne smete mimo dejstva, da te stvari, ki smo jim lahko bili priča in smo jim še priča, niso nor-
m,alne. Da tu nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Da se dogajajo čudne stvari. Ja, da vam zdrava pam,et govori, da tu nekaj ni okej. Da se dogaja nekaj, kar v pravem pomenu besede ni naravno. Nekaj, zaradi česar vam zdrava pamet govori, da je zaskrbljeno praskanje po zatilju več kot na mestu.
Klima se menja. Klimatski pogoji se spreminjajo. To samo po sebi pravzaprav ni nič nenavadnega in zaskrbljujočega — če se dogaja po naravni poti, seveda. Naš problem pa je v tem, da se to ne dogaja po naravni poti. Da ima svoje prste vmes kdo drug kot homo sapiens s svojim briljantnim občutkom za uničevanje tistih prsi, ki so ga in ga še dojijo. To je približno tako, kot če bi stal na ledu jezera in z železnim kolom kot ponorel tolkel v krogu okoli sebe. Ne bi prav dolgo ostal suh, ne? Pa tudi živ verjetno ne. Ja, točno tako se homo sapiens obnaša do matere Zemlje. To sicer ni ravno letošnja modna muha in pogruntavščina, saj se pospešeno onesnaževanje in sistematično uničevanje planeta in njegovega ravnovesja dogaja že vsaj sto let ali pa še več, tam nekje od industrijske revolucije, se pravi, da to ni ne vem kaka noviteta, a letos so se posledice začele kazati že tako močno, da mora človek biti popoln bedak, da jih ne opazi. Še večji bedak pa mora biti, če ga to strašljivo dejstvo in znamenja, s katerimi se vse bolj kaže, nič ne skrbijo. No, morda pa takšen človek samo ne zna povezati poplav, ki smo jim bili priča v Evropi, pa temperaturnih nihanj in anomalij, ki smo jim še priča, z recimo taljenjem ledu na Antarktiki. In tu je moment, kjer mora v igro stopiti zdrava pamet, ki to povezavo vzpostavi v vsej njeni grozovitosti. Klima je namreč zaenkrat še edina stvar, ki je pa zares globalna (no, različne vrste podnebij, ampak vse skupaj tvorijo eno klimo). In tukaj je na delu tako imenovani metuljev efekt (primer: na Kitajskem metulj zamahne s krili, kar preko vzročne verige rezultira v potresu v Veliki Britaniji) — kar hočemo reči, je, da so stvari povezane. Če se zaradi to-plogrednega učinka tali led na Antarktiki, lahko to nekje pripelje do poplav, drugje pa preko te vzročne verige do hude suše. Dobro pa ni, se razume, niti eno niti drugo. Še več, katastrofalno je v pravem in polnem pomenu te besede.
Za tiste pa, ki še vedno menite, da pretiravamo, pa zgolj nekaj podat-ko'v. Facta bruta. Ledeniki po vsem svetu, okoli 160.000jih je, ponekod izgubijo tedensko toliko ledu, kot so ga včasih v celem letu. Na Aljaski letno izgine dvakrat več ledu, kot ga je letno med letoma 1950 in 1990. Če k temu dodamo, da je bilo zadnje desetletje v preteklem tisočletju (1990-2000) najtoplejše desetletje v zadnjih tisoč letih, potem vam z malo zdrave pameti ne more biti več tako lahko pri srcu.
Pa še majhen nasvet: če boste kaj hodili okoli Kilimandžara, dajte malo pofotkat sneg na vrhu. Čez dvanajst let ga najverjetneje ne bo več. Izginil bo. Aja, verjetno nimate toliko denarja. Nič hudega. Brez panike. Lahko se odpravite gledat in fotkat ledenike v švicarskih in evropskih Alpah (ja, tudi naših). Vaši vnuki jih namreč ne bodo več videli.
Lep dan želim.
Gregor Alič
TEDNÊKOVE AKCIJE, REPORTAŽE
PTUJ / IZBOR MISS - VRHUNEC POLETNIH PRIREDITEV V TERMAH
Adilo, poletje v termah
S prvim izborom miss slovenskih term, za ta laskavi naslov se je potegovalo 14 deklet, so se v soboto končale poletne prireditve v Termah Ptuj. Zabavno-glasbeni spektakel z Janom Plestenjakom, Danielo in Petrom Grašem ter nekaterimi drugimi gosti pod naslovom Adijo, poletje, si je ogledalo okrog dva tisoč ljudi.
Med njimi so bile tudi številne znane slovenske lepotice, od drugod je pri{lo tudi veliko poslovnih partnerjev podjetja Terme Ptuj, iz Ptuja pa ne ravno veliko; ptujski direktorji in drugi znani Ptuj~ani i{~ejo sprostitev drugod. Od znanih politikov je pri{el le poslanec Franc Kan-gler, ki je bil v komisiji za izbor
lepotice. Nekateri so pogrešali tudi Du{ana Bencika, direktorja Moravskih toplic in novega lastnika Term Ptuj; baje je bil službeno zadržan, tako kot ptujski župan Miroslav Luci in podžupan Ervin Hojker.
Prireditev je potekala gladko in na profesionalni ravni, tudi zamud pri izbiri nove lepotice,
Petar Graso je kot ponavadi navdušil. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / ZANIMIVO DOGAJANJE NA PARKIRIŠČU PRED KLUBOM ROMANTIKA
Dva dni piva in zabave
Sekcija za glasbo in kulturno-umetniška sekcija Društva mladih Kidričevo sta v petek, 16., in v soboto, 17. avgusta, na parkirišču pred klubom Romantika na Ptuju pripravili dvodnevni projekt z naslovom Paulaner z glasbo, plesom in lepimi dekleti.
V petek so obiskovalci prireditve lahko prisluhnili kantav-torju Vitu Mlinaricu iz Kidričevega, ki je pred dvema letoma postal zmagovalec Oriona, Slovenske popevke in Nove scene Melodij morja in sonca. V nadaljevanju večera je zapela še Nina Prigl, skupina Za znoret, ki prihaja iz Maribora pa se je predstavila z glasbeno-plesnim programom. V soboto je na prireditvenem prostoru zaigrala skupina Ogenj in led, Vito Mli-narič pa je obiskovalcem predstavil nekaj svojih skladbic, ki jih pripravlja za izdajo zgoščenke. V nadaljevanju je nastopila še Sangon, pevka iz Maribora, v programu prireditve pa je potekala tudi poslikava teles.
"Društvo mladih Kidričevo je bilo ustanovljeno pred tremi leti
Obiskovalce prireditve je dva dni navdu{eval tudi Vito Mli-nari~
Jani Jan~ec, predsednik Društva mladih Kidri~evo
in šteje okrog 80 članov. Znotraj društva imamo ustanovljenih tudi več sekcij, do letos pa nam je uspelo pripraviti tri večje projekte. Prvi večji spekta-kel, ki smo ga organizirali, je bil projekt Z rockom proti drogi, naslednje leto smo organizirali projekt Mladi za najmlajše, mlade in mlade po srcu, lansko poletje pa smo v sodelovanju z Mladim forumom ZLSD pripravili Festival Lolipop. Glede letošnjega projekta pa želim poudariti, da je pokrovitelj dvodnevne prireditve Paulaner. Ob tej priložnosti naj povem, da je bila prireditev sorazmerno dobro obiskana in da gre zato tudi velika zahvala vsem našim sponzorjem," je povedal Jani Jan-cec, predsednik Društva mladih Kidričevo ter član skupine Ogenj in led.
Mojca Zemljarič
ki si jih radi privoš~ijo na nekaterih že uveljavljenih izborih, ni bilo. Po štirih izhodih so bile znane superfinalistke, za naslov miss slovenskih term se jih je nato enakovredno potegovalo osem. Druga spremljevalka je postala Monika Zajsek (edina Ptujčanka, ki je bila tudi v konkurenci), lento prve spremljevalke si je nadela Tina Za-dravec, miss je postala Mateja Finžgar. Izbrali so še miss Fa, katere lento si je pripela 158 cm visoka Tanja Rotovnik. Kot se za tak naslov spodobi, so postavni fantje nato vse štiri lepotice okopali v olimpijskem bazenu. V čast novih lepotic slovenskih term 2002 - kot kaže, bo tekmovanje postalo tradicionalno, le da bo morda že v letu 2003
vključenih več slovenskih zdravilišč - so izvedli še ognjemet.
Glede na lepo vreme si je močno oddahnil tudi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Zadovoljen je bil z obiskom in z izvedbo programa ter gosti, ki so prišli z vseh koncev Slovenije. V sedmih mesecih letos so v primerjavi z lanskim enakim obdobjem nočitve povečali za 3,5-odstotka, pri kopalcih pa so žal številke manj spodbudne: zaradi slabega vremena je bilo le od 15 do 20 odstotkov kopalcev. Številke bi bile lahko še slabše, če jih ne bi reševale prireditve, pa še te je občasno zmotil dež. Kopanje in zabava v bazenih in ob njih ter lepo vreme predstavljajo priložnost, da obiskovalci v Termah Ptuj preživi-
Krst treh najlep{ih in miss Fa v olimpijskem bazenu Term Ptuj
jo nepozaben večer. 24. avgust je bil eden izmed takšnih.
Že oktobra bo znan približni investicijski plan, ki ga bodo uresničevali po etapah v naslednjih letih. V letu 2003 bodo začeli projekt širitve notranjih in zunanjih bazenov, povečati pa bo potrebno tudi fizioterapijo. Vrhunec investicijskih dejavnosti pa pomeni gradnja hote-
la z 250 posteljami.
Terme Ptuj se bodo udeležile tudi drugega razpisa za mladinska prenočišča na Ptuju. Ponovno bodo ponudile tržne in realne pogoje za zakup, to pa v nobenem primeru ne znese 460 tisoč tolarjev, poudarja Andrej Klasinc.
MG
TEDNIKOVA NATAKARICA POLETJA 2002
Konini "obraiun" vse bliže
Pri časopisu Tednik smo se odločili, da med poletjem izpeljemo nagradno igro Tednikova natakarica poletja 2002, v kateri s svojimi glasovi sodelujete tudi vi, spoštovane bralke in bralci. Vsak teden do konca poletja bomo v Tedniku poleg glasovalnega kupona in aktualne lestvice prvih desetih, objavili še predstavitev vodilnih natakaric. Glavna nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija RELAX iz Tr-stenjakove ulice 5a na Ptuju, pa je po izbiri: ali tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi ali 7-dnevni aranžma za dve osebi v španski Costa Bravi.
Prvo nagrado si bo prislužila natakarica, za katero boste v trajanju akcije poslali največ izpolnjenih glasovalnih kuponov, izrezanih iz Tednika. Nagradna igra, v kateri bomo nagradili tudi drugo- in tretjeuvrščeno natakarico, se bo zaključila v prvi polovici septembra. Upoštevali bomo kupone, ki bodo na pošti oddani najkasneje v ponedeljek, 9. septembra. Ime Te-dnikove natakarice poletja 2002 bomo objavili v četrtek, 12. septembra, nagrade pa bo podeljena na zaključni prireditvi. Do konca trajanja akcije pa nam kupone še naprej pošiljajte na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Tudi v tej številki vam, spoštovane bralke in bralci, predstavljamo kar dve natakarici, ki se trdno držita vodilnih mest na naši lestvici. V Dornavi smo obiskali Gordano Krusic, na Dornavski cesti pa smo poklepetali z Brigito Polanec.
GORDANA: "Brez gostilne ne vzdržim!"
Gordana Krusic je kot dijakinja obiskovala strojno šolo, in ker po končanem pripravništvu v svojem poklicu ni imela sreče
Gordana Kruši~
z zaposlitvijo, si je hitro našla delo v gostinskem lokalu. Kot natakarica dela že 12 let. Najprej je delala v gostinskem lokalu v Zabovcih, kamor se je ponovno vrnila po osmih letih dela v Ormožu. Do marca letos je delala na Ptuju, sedaj pa streže v baru v Dornavi, kjer jo kar pogosto obiščejo gostje, ki jih pozna že od prej. "V letih, ko delam v gostinstvu, sem si nabrala veliko znancev in prijateljev, ki me še vedno radi obiščejo," pravi Gordana in doda, da brez dela v gostilni skoraj več ne zdrži.
"Rada delam z ljudmi, rada klepetam in za vsakega izmed gostov najdem besede. Pa naj bo to le lep pozdrav ali tolažba, včasih vprašanje, velikokrat pa seveda šala. Kot natakarica moram biti vedno nasmejana in dobre volje. Če imam slab dan, tega gostom ne pokažem, saj mislim, da je za delo najbolje, če takrat na težave pozabiš, jih odklopiš. Glede gostov pa mislim, če si dober do njih, so oni dobri do tebe. Če si prijazen, ti prijaznost vračajo," je povedala Gor-dana, ki večino prostega časa preživi s svojim devetletnim sinom Alexom. Kot je dejala, se velikokrat odpravita skupaj ro-lat, pozimi hodita smučat, poleti pa si vzameta čas za toplice. Ko dela popoldan, Alexa pazi njena mama, večkrat pa jo sinek obišče tudi v lokalu, kjer rad klepeta z gosti in mamici pomaga počistiti kako mizo.
Gordana se nad delom zvečer ne pritožuje, saj pravi, da se ji šele takrat odprejo oči. Rada dela zvečer, ker se takrat, kot pravi, zberejo predvsem mladi, ki ga ponavadi dobro zažurajo. Kupone zanjo pošiljajo večinoma kar gostje, če pa bo izbrana za natakarico poletja, pa bo s seboj peljala svojega sina.
BRIGITA: "Gostje so me presenetili!"
V gostinskem lokalu na Dor-navski cesti na Ptuju smo obiskali Brigito Polanec, ki v gostinstvu dela že 10 let. Med delom je Brigita obiskovala gostinsko šolo v Mariboru, o poklicu, ki ga opravlja, pa pravi, da ji je všeč in da ga opravlja z veseljem.
Izmed gostov, pravi Brigita, pozna že vsakega posebej. Kot je povedala, bi lahko vsakemu natočila pijačo že takoj, ko stopi skozi vrata. "Pravzaprav moraš biti do gostov precej pazljiv in jih dobro presoditi. V naš lokal zahajajo predvsem redni gostje, ki jih že vse dobro poznam in se zato tudi dobro razumemo," je dejala in omenila, da jo poklic natakarice izredno veseli. Poleg redne zaposlitve pa se natakarica, ki smo jo obiskali, ukvarja še z zavarovalništvom. Kot je povedala, ji popoldanska obrt, če seveda želi biti uspešna, vzame veliko časa. Poleg vseh zaposlitev pa si še vedno najde čas, da pomaga staršem pri delu na kmetiji in da se posveti svojim rožam.
Na lestvici najboljših natakaric se je Brigita prvič našla v avgustu, ko sta z lastnikom lokala opazila, da se trdno drži četrte-
Brigita Polanec
ga mesta. "Kupone zame pošiljajo sosedje, domačini in moji gostje, ki so me res prijetno presenetili. To, da so me moji gostje predlagali za natakarico poletja, mi pomeni neizmerno zadovoljstvo. Pravzaprav mi pomeni toliko, da bom v vsakem primeru - četudi ne bom prva - naredila za vse, ki zame pošiljajo ku-pončke, kakšno zabavo. Veseli me, da naši gostje zame navijajo in mi pomagajo zbirati kupone. Če pa bi bila izbrana za Ted-nikovo natakarico poletja 2002, pa bi s seboj vzela svojega fanta," je Brigita zaključila najin pogovor.
Mojca Zemljarič
iiatakiiic« yjojltti«
Naj kelnarca (trenutni vrstni red):
1.	Sonja Krajne, Restavracija Žila, Terme Ptuj (453 giasov)
2.	Gordana Krušič, Bar Gams, Dornava (446 glasov)
3.	Sonja Kosi, Don Juan, Dornava (439 glasov)
4.	Klavdija Ekart, Bar Neža, Sp. Jablane
5.	Bernarda Mohorko, Šterntal Bar
6.	Brigita Poianec, Lovec, Dornavskac. 15a, Ptuj
7.	irena Krajne, Bo Cafe, Ptuj
8.	Dragiea Esih, Gostilna Rozika, Ruj
9.	ivanka Bedrač, Ivanka bar, Ptuj
10.	Tinka Horvat, Restavracija Ribič, Ptuj --------------------------------------------------------------^
Glasovalni kupon za TEDNIKOVO NATAKARICO POLETJA 2002
Glasujem za:........................................................
Ime in naslov lokala: ...............................................
29. avg. - 4. sep. 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 29. avgust
SLOVENIJA 1
7.20 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 8.30 Modro poletje, {panska nad., 33/37. 9.05 Gulimi-{ek, oddaja za otroke, 9/10. 9.30 Pod klobukom: Stro~ja vas. 10.25 Zgodbe iz {koljke. 11.00 Slovenski magazin. 11.25 22. sre~anje tambura{kih in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije, 5. oddaja. 11.55 Ta moja družina, ang. nad., 6., zadnji del. 13.00 Poro~ila. 13.45 Tedenski izbor. 13.45 Ruska cesta, dok. film. 14.35 Mavrica. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.45 Pionirska proga, dok. oddaja. 17.05 Dosežki: Dve stoletji gozdnih železnic. 17.25 Okolje in mi: Pragozd - ~lovekov nenadomestljivi u~itelj. 18.00 Sprehod z zverinami, angle{ka dok. serija, 6., zadnji del, pon. 18.30 Dober tek vam želi Rafael iz Francije. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Mladina, provokatorka zgodovine, dok. oddaja. 22.00 Odmevi. 22.45 Thomas Bernhard, francoska dok. oddaja. 23.40 Brane Ron~el izza odra: Salif Keita, 1. del. 0.40 Okolje in mi: Pragozd - ~lovekov nenadomestljivi u~itelj, pon. 1.10 Tednik, pon. 2.05 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 20.epizoda, pon. 2.30 Hro{~i, angle{ka nan., 6/10, pon. 3.20 Svetloba sku{njave, japonski film. 5.05 Sfiltrom, posnetek koncerta. 6.05 Šport.
SLOVENIJA 2
15.35 Ushuaia, francoska dok. serija, 3/10, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, nan., 20.epizoda. 16.45 Hro{~i, ang. nan., 6/10. 17.45 Kaj se je dogajalo s Katy, kanadski film. 20.00 Prima la musica - glasba habsburžanov. 21.00 Poseben pogled: Leto konja, ameri{ki film. 22.50 Praksa, am. nan., 63.epizoda. 23.30 V senci katedrale, nem{ka nan., 7/12. 0.20 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 22. dela. 10.00 Salome, pon. 21. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 91. dela. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 18. dela. 13.10 Po{asti, po{asti, po{asti, dok. oddaja. 14.10 Odpadnik, pon. 22. dela. 15.30 Varuhi luke, 23. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 19. del. 17.20 Mo~no me objemi, 92. del. 18.15 Salome, 22. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur 20.00 Romanti~ni film: Divja polja, ameri{ki film. 21.50 Lucy na svojem, angle{ka nad., 7/8. 22.40 Odpadnik, 1. del ameri{ka nan. 23.30 Prijatelji, 18. del am. nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 15. dela am. nad. 12.10 Jack in Jill, pon. 12. dela am. nan. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 93. del am. nad. 15.10 Mladi in nemirni, 219. del am. nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Beverly Hills, 16. del am. nad. 17.45 Korak za korakom, 15. del am. hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 4. del am. hum. nan. 18.45 Hughleyjevi, zadnji del am. hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Popstars. 20.30 Columbo: Staromodni umor, ameri{ki film. 21.55 Will in Grace, 17. del am. hum. nan. 22.25 X-CITE, reportaža. 22.45 Tretji kamen od sonca, 1. del am. hum. nan. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.05 Raj, eroti~na serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Dokumentarna oddaja. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Glinasti golobi, ameri{ki triler. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj problem.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.50 40. otro{ki filmski festival. 11.10 Rajske ptice in zmaji, pz. serija. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 TV film: Ples z belim psom. 15.35 Risanka. 15.45 Zadar: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Skrivnostna Hrva{ka, dok. serija. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Olimpijada starih {portov. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Barve turizma - Grk. 20.55 Film. 22.25 Z vseh strani. 22.45 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Pravi čas. 0.40 TV film: Ples z belim psom. 2.15 Čarovnija, serija. 3.05 Modri bicikl, serija. 3.50 Rajske ptice in zmaji, pz. serija. 4.35 Remek.
HTV 2
15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Modri bicikl, serija. 22.00 Svet mode. 22.30 Grozovit umor, serija. 22.55 Zahodno krilo II., serija. 23.40 Glavno mesto, serija.
HTV 3
18.10 SP v nogometu: Španija - Koreja, pos. 20.05 Rock Club. 21.05 Pink Floyd - Izza zidu. 21.55 Mariova potovanja. 22.25 Zakon in red -Oddelek za žrtve. 23.10 SP v nogometu: Senegal - Tur~ija, pos.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Superman, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Poroka na obroke, film. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Sujierman. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Alarm za Cobro 11. 22.00 Roland Dueringer v Poppitzu. 22.30 Šov bencinskih bratov. 23.30 Movie Time. 23.40 Umetnine.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1583). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Tema, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pek-cija 1. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1584). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magazin. 21.05 Usodni dan. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria, magacin. 23.00 Primer za dva, serija.
Petek, 30. avgust
SLOVENIJA 1
7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Prisluhnimo ti{ini. 8.30 Modro poletje, špa. nad., 34/37. 9.00 E. Majaron: V znamenju dvoj~kov, lutkovna nan., 9/12. 9.20 Potujo~i {krat: Hudobna ma~eha in dobra pastorka, po~no-razvedrilna oddaja, 3/10. 9.45 Risanka. 9.55 Dober tek vam želi Rafael iz Francije. 10.05 Na liniji: Da II Deuce, oddaja za mlade. 10.45 Dosežki: Dve stoletji gozdnih železnic. 11.05 Okolje in mi: Pragozd - ~lovekov nenadomestljivi u~itelj. 11.35 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 12.00 Sylvia, nem{ka nan., 13/15. 13.00 Poro~ila. 13.35 Tedenski izbor 13.35 Prvi in drugi. 13.55 Vsakdanjik in praznik. 15.00 Velika imena malega ekrana: Po ježkovih stopinjah. 15.55 Mostovi. 16.30 Poro~ila. 16.45 Mladi virtuozi. 17.05 National Geographic, 15/23. 18.00 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 38.epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Rojstni dan. 18.30 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 So leta minila, angle{ka nan., 5/6. 20.30 Čudovita si, angle{ka nad., 5/7. 21.20 Normal, Ohio, ameri{ka nan., 9.epizoda. 22.00 Odmevi. 22.50 Polno~ni klub. 0.05 Sedem dni, ame-ri{ka nan., 13/22. 0.50 National Geographic, 15/23, pon. 1.45 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 21.epizoda, pon. 2.10 Hro{~i, angle{ka nan., 7/10, pon. 3.00 Gravitacija, hrva{ki ČB film, pon. 4.30 Šport. 6.15 Vsakdanjik in praznik, pon.
SLOVENIJA 2
15.25 Degaulle-Churchill: Memoari, fra. dok. serija, 1/2, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 21.epizoda. 16.45 Hro{~i, angle{ka nan., 7/10. 17.40 Zdravljenje z delfini, nem{ki film, pon. 20.00 Monte Carlo: Superpokal v nogometu, Real -Fayenoord, prenos. 22.35 Praksa, ameri{ka nan., 64.epizoda. 23.15 Najstra{nej{i umor, angle{ka nan., 3/6. 23.45 Slovenski jazz iz kluba Gajo: Aljo{a Jeri~ trio. 0.35 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 23. dela. 10.00 Salome, pon. 22. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 92. dela. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 19. dela. 13.10 Lucy na svojem, pon. ang. nad., 7/8. 14.10 Odpadnik, pon. 1. dela am. nan. 15.30 Varuhi luke, 24. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 20. del. 17.20 Mo~no me objemi, 93. del. 18.15 Salome, 23. del. 19.15 24 ur 20.00 Nenadna smrt, ameri{ki film. 22.00 Potres v New Yorku, ameriška nad., 2/2. 23.30 Odpadnik, 2. del ameriška nan. 0.20 Prijatelji, 19. del am. humoristične nan. 0.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 16. dela. 12.10 Zmikavta, pon. 9. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 94. del. 15.10 Mladi in nemirni, 220. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 17. del. 17.45 Korak za korakom, 16. del. 18.15 Veseli rovtarji, 5. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 1. del am. hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.30 Horor: Izganjalka vampirjev, 17. del. 21.20 Angel, 17. del. 22.10 Ellen, 5.del am. hum. nan. 22.40 Moške zadeve, 5. del am. nan. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.15 Raj, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Jani-nom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 15. dela nan. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Smrtonosni dolg, ameriški triler. 23.30 Reporter X.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.50 40. otro{ki filmski festival. 11.10 Rajske ptice in zmaji, pz. serija. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 TV film: Co-ed Call Girl. 15.30 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Skrivnostna Hrva{ka, dokum. serija. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Pionirji egiptologije, dokum. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Na{e malo mesto, serija. 21.55 Zvo~ni udar. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Lovec na jelene, am. film. 2.30 Hollywood proti paparazza, dok. film. 3.20 Vse o Evi, am. film. 5.40 Čarovnija, serija. 6.30 Pionirji egiptologije, pon.
HTV 2
15.35 Otro{ki program. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Re{evalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album - Moderato cantabile. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Centre Street 100, serija. 22.00 Hit-depo. 23.30 Grozovit umor, serija. 23.55 Zahodno krilo II.. 0.40 Glavno mesto, serija.
HTV 3
16.10 SP v nogometu: Nem~ija - Koreja, pos. 18.00 SP v nogometu: Brazilija - Tur~ija, pos. 20.05 Cosbyjev show. 20.35 Monaco: Nogometni Super Cup: Real(M) - Feyenoord, prenos. 22.45 Cosbyjev show. 23.10 Zlata dekleta, serija. 0.00 Frasier, serija. 0.20 Becker, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 8.00 Korak za korakom. 8.25 Sabrina. 8.45 Superman. 9.30 Herkul. 10.15 Sedma nebesa. 11.00 Alarm za Cobro 11. 11.45 Confetti tivi. 12.45 Formula 1, VN Belgije, trening. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 X Faktor. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Lov na Rde~i oktober, film. 22.25 Nogomet, Pokal Uefa. 23.30 Divji kup iz Navarone, film.
AVSTRIJA 2
9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1584). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Usodno dan. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz ~istega neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1585). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, serija. 21.20 Prizori{~e sodi{~e. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka, serija.
Sobota, 31. avgust
SLOVENIJA 1
7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Modro poletje, špa. nad., 35/37. 8.25 Zgodbe iz školjke. 9.00 Radovedni taček: Lutka. 9.15 Slovenska ljudska pesem: Komar se je oženil. 9.20 Arči-bald, risana nan., 9/26. 9.30 Male sive celice. 10.20 Na liniji: Da II Deuce, oddaja za mlade. 11.00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nad., 9/14. 11.30 Radio aktivnost, kanadska nan., 21/26. 11.55 Tednik, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.10 Tedenski izbor. 13.10 Al Andalus - Flamenco, 2. del. 13.50 Mostovi. 14.25 V ljubezni in vojni, ameriški film. 16.00 Pipsi, risana nan., 13/26. 16.30 Poročila. 16.50 Alpe-Donava-Jadran: Pismo nadvojvodi janezu. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Legende morja, francoska dok. serija, 2/13. 18.15 Palček David, risana nan., 7/13. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Poirot: Umor v Mezopotamiji, angleški film. 21.40 Stena: Šest velikih plezalskih pustolovščin, angleška dok. serija, 6., zadnji del. 22.15 Poročila. 22.40 Moške zadeve, angleška nad., 5. in 6. del. 23.55 Jennifer št. 8, ameriški film.
I.55	Legende morja, francoska dok. serija, 2/13, pon. 2.20 Alpe-Donava-Jadran: Pismo nadvojvodi janezu, pon. 2.45 Ven-domski trg, francoski film, pon. 4.55 Šport. 6.15 Mavrica, pon.
SLOVENIJA 2
9.45 Murphy Brown, 6/22. 10.10 Glembajevi, hrvaška nad., 1/3. 10.55 Počitnice do zadnjega diha: Zvonovi zvonijo, dok. nan., 4/5.
II.10	Horace in Tina, avstralska nad., 25/26. 11.35 Štafeta mladosti. 13.00 Vrnitev v Fonteyne, fra. drama, 1/2. 14.25 Prijatelji, ostanimo prijatelji, oddaja TV Koper-Capodistria, 1. del. 15.10 Atletika zlata liga, posnetek iz Bruslja. 17.30 Superpokal v nogometu, Real -_ Fayenoord,_ pos. iz Monte Carla. 19.15 Videospotnice. 20.00 Čez planke: Španija, pon. 21.05 Glembajevi, hrvaška nad., 2/3. 21.45 Praksa, nan., 65.epizoda. 22.30 Koncerti sobotnih noči: Carly Simon in Eric Clapton. 0.30 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Ringa-Raja: Mala Kitty, risana serija. 8.55 Slonček Benjamin, risana serija. 9.20 Pujsek Zlatko, risana serija. 9.30 Vrbja vas, risana serija. 9.55 Sandokan, risani film. 11.20 Sedma nebesa, 15. del. 12.10 Providence, 19. del. 13.00 Formula 1, trening. 14.05 Potres v New Yorku, pon. nad., 2/2. 15.40 Družinsko pravo, 22. del nan. 16.30 Zahodno krilo, 20. del nan. 17.30 Za Olivijo, ameriški film. 19.15 24 ur 20.00 Filmski hit: Ameriški predsednik, am. film. 22.00 Hišni red, am. film. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Obala ljubezni, pon. 90. dela. 11.10 Obala ljubezni, pon. 91. dela. 12.00 Obala ljubezni, pon. 92. dela. 12.50 Obala ljubezni, pon. 93. dela. 13.45 Obala ljubezni, pon. 94. dela. 14.40 Film stoletja: Francoska zveza, am. film. 16.35 Dosjeji Titanik, dok. oddaja. 18.20 Dvakrat v življenju, 21. de. 19.10 Simpatije, 19. del. 20.00 TV kriminalka: Vse za odkupnino, ameriško-kanadski film. 21.45 Zadnje poglavje, kanadska nad., 6/6. 22.40 Dediščina Udare, ameriški film. 0.20 Zmikavta, pon. 9. dela ameriške nan.
TV3
8.00 Risanke. 9.00 Otok zakladov, risani film. 10.00 Notredamski zvonar, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.30 Nivea Sun Beach Volley reportaža. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Spidi in Gogi show, otroška oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter, 5. del jugoslovanske nan. 21.00 Retrospektiva YU filma Orli letijo zgodaj, otroška komedija. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica Izola.
HTV 1
7.50 Otroški program. 9.30 Zgodbica. 10.00 Novice. 10.05 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa: Maska zla, am. film. 11.40 Risanka. 11.45 Risanka. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.15 Parlaonica. 13.05 Prizma - multinacionalni magazin. 13.35 Cigo in Bog, dokum. film. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice. 15.35 Orlova krila, am. film. 17.20 Risanka. 17.50 Zlata dekleta, serija. 18.15 Glasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 21.00 Tajno društvo, am. film. 22.45 Novice. 22.50 Poletni nasmeh Adriatic Jazz-a. 23.45 Orlova krila, am. film. 1.30 Neukročena Amazona, pz. serija. 2.00 Oprah Show. 2.45 Centre Street 100, serija. 3.35 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 4.25 Sosedje iz pekla, dokum. serija.
HTV 2
10.35 TV koledar 10.45 Hit-depo. 12.15 Svet mode. 12.40 Hišni ljubimci. 13.25 Herbie, serija za mlade. 14.05 Bubimir, serija. 14.35 Frostov pristop, serija. 15.50 Cosbyjev show. 16.15 Neukročena Amazona, pz. serija. 16.45 Sosedje iz pekla, dokum. serija. 17.10 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila, serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager 6., serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Dokum. oddaja. 20.45 TV izložba. 20.50 Novice. 20.55 Tedi Spalato, posn. koncerta. 22.00 Dalziel and Pascoe, serija. 23.30 Umor Stephena Lawrencea, britanski film.
HTV 3
17.35 SP v nogometu: Koreja - Turčija, posn. 19.25 SP v nogometu: Nemčija - Brazilija, posn. 21.15 Hrvaška nogometna liga. 22.25 Reševalna služba. 23.55 Šport danes. 0.10 Reševalna služba, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 12.05 Šaljivec Carey, serija. 12.45 F1, VN Belgije, kvalifikacije. 14.20 Mountain Biking, SP 14.45 Austria TOP 40. 15.35 Clueless, serija. 16.00 Roswell, serija. 16.45 Ally McBeal. 17.30 Streetlive. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki 20.15 You've got a mail, film. 22.15 Fire down below, film.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Avstrijski film. 11.10 Dolina kraljev, film 1954. 12.35 Zgodbice iz potovanj. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.50 Nemški film. 16.15 Slikanica Avstrije. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Prenos koncerta iz Kitzbuehla. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Ljubezenske zgodbice. 22.25 Monaco Franze. 23.15 Monaco Franze. 0.05 Čas v sliki.
Nedelja, 1. september
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: V deželi palčkov, risana nan., 4/13; prvi šolski dan, risanka; tabaluga, risana nan., 8/12. 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Kromberka. 11.00 Akademski komorni orkester nacionalnega radia Ukrajine - Tomaso Albinoni: Adagio. 11.10 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljud. serija, 6/7. 11.35 Ozare, pon. 11.40 Petra, dok. oddaja. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila. 13.10 Tedenski izbor 13.10 Potovanje predaleč, dok. serija, 4/7. 14.00 So leta minila, ang. nan., 5/6. 14.30 Jazon in Argonavti, am. nad., 2/2. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila. 16.50 Vsakdanjik in praznik. 18.00 V restavratorjevem kraljestvu filma, dok. oddaja. 18.35 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mavrični koncert za mavrično šolo, prenos dobrodelne prireditve. 21.50 Velika imena malega ekrana: Jože Hudeček. 22.50 Poročila. 23.25 Zgodbe iz Avstralije: Konec poti, dok. serija, 9., zadnji del. 0.00 Potujoči igralci, grški film. 3.45 Ushu-aia, francoska dok. serija, 4/10, pon. 4.30 Najstrašnejši umor, ang. nan., 3/6, pon. 5.00 Slepa boginja, norveška nad., 2/4, pon.
SLOVENIJA 2
10.40 Tedenski izbor. 10.40 Rad imam Lucy, 88. epizoda. 11.05 Na vrat na nos, jug. nan., 6/10. 12.00 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002: APZ Tone Tomšič-šou, Ljubljana. 13.15 Vrnitev v Fonteyne, fra. drama, 2/2. 14.40 Prijatelji, ostanimo prijatelji, oddaja TV Koper-Capodistria, 2. del. 15.20 Alica v čudežni deželi, film. 18.10 Speedway - Grand prix, posnetek iz Goeteborga. 19.15 Videospotnice. 20.00 Ushuaia, fra. dok. serija, 4/10. 20.45 Murphy Brown, 7/22. 21.10 Homo turisticus. 21.35 Slepa boginja, norveška nad., 2/4. 22.30 G.Tartini-M.Šparemblek: Vražji trilček. 22.35 Operne dive, angleška glasbeno-dok. oddaja.
POP TV
8.30 Ringa-Raja: Slonček Benjamin, risana serija. 8.55 Vrbja vas, risana serija. 9.20 Mala Kitty, risana serija. 9.45 Pujsek Zlatko, risana serija. 9.55 Trije medvedki, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.20 Sedma nebesa, 16. del. 12.10 Providence, 20. del. 13.00 Bette, 7. del humori. nan. 13.30 F1, VN Belgije, prenos. 16.00 Moja boši, 2. del humor. nan. 16.30 Zahodno krilo, 21. del. 17.30 Dotik morilca, kanadski film. 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Apolo 13, ameriški film. 22.30 Športna scena. 23.25 Napačna poteza, ameriški film. 1.20 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Mladi in nemirni, pon. 216. dela. 11.10 Mladi in nemirni, pon. 217. dela. 12.00 Mladi in nemirni, pon. 218. dela. 12.50 Mladi in nemirni, pon. 219. 13.40 Mladi in nemirni, pon. 220. dela. 14.30 Film stoletja: Francoska zveza 2, am. film. 16.30 Zabaviščni parki, dok. oddaja. 17.30 Adijo, pamet, zadnji del nan. 18.20 Dvakrat v življenju, zadnji del. 19.10 Jack in Jill, zadnji del. 20.00 Družinski film: Policaj iz vrtca, ameriški film. 22.00 Spet zaljubljena, zadnji del ameriške nan. 22.50 Čas jetništva, ameriški film. 0.35 Zabaviščni parki, pon. dokumentarne oddaje.
TV3
8.00 Risanke. 9.00 Otok zakladov, risani film. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu. 12.00 V sedlu. 12.30 Nedeljskih 40, pos. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Notredamski zvonar, risani film. 17.30 TV razglednica Izola. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Vroči veter, pon. 5. dela jug. nan. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi med prijatelji. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 23.00 Naš vrt. 23.30 Dokum. oddaja.
HTV 1
7.45 Otroški program. 8.45 Klic divjine, serija. 9.35 Briljanteen. 10.05 Novice. 10.10 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa, am. film. 11.40 Oddaja za otroke. 12.00 Novice. 12.15 Plodovi zemlje. 13.05 TV izložba. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Nezemljani v družini, serija. 15.10 Note, notice - glasbena oddaja. 15.40 Svet zabave. 16.15 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.05 TV izložba. 17.20 Jack in Jill, serija. 18.05 Rojeni med divjimi živalmi: Levje srce. 18.30 Zlata dekleta. 19.00 Zadnji dan, dokum. serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 My Fellow Americans, am. film. 21.40 Glasba. 22.00 Tišina, prosimi - kontakt oddaja. 23.00 Novice. 23.10 First Time Felon, am. TV film. 0.55 Last Exit To Brooklyn, film. 2.35 ČB v barvi. 3.20 Oprah Show. 4.05 My Fellow Americans, am. film. 5.45 Remek. 6.00 Rojeni med divjimi živalmi: pon.
HTV 2
10.45 Biblija. 11.00 Ludbreg: Maša, prenos. 12.05 Otroški program. 13.05 Koncerti in gledališke predstave. 14.00 Frostov pristop, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Amazona: Luanina smrt. 16.30 Sosedje iz pekla, dokum. serija. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila. 18.40 Zvezdne steze - Voyager 6. 19.30 Note, notice - glasbena oddaja. 20.00 Večer z Joolsom Hollandom, glasbeni seri-jal. 21.05 Indijanci: Wayapi, narod džungle - dokum. serija.
HTV 3
13.45 Spa-Francorchamps: Formula 1 za VN Belgije, prenos. 16.00 Izvor, serija. 19.30 Športni program. 22.15 Čarovnija, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 9.15 F1, VN Belgije, ogrevanje. 10.10 Mountain Bike, SP prenos. 10.40 You've got a mail, pon. filma. 12.30 Šport. 13.00 F1, VN Belgije, prenos dirke. 16.00 Mountain Bike, SP prenos. 16.20 Nogomet, avstrijska liga. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Forces of Nature, film 1998. 22.00 Columbo, kriminalka.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.30 Friedrich Gulda in njegova glasba. 10.30 Kulturni teden. 11.00 Avstrijski film. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.20 Univerzum, magacin. 15.05 Tri dame z žara, serija. 15.30 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Najdeno v Avstriji, oddaja. 18.00 Poštna loterija. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Koroške. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ladja sanj, serija. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Črni flamingi, film 1998.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
NASI ŠPORTNIKI IN NJIH PODVIGI
MIRAN SALIHOVIC SE S KAJAKOM PREVAŽA PO MIRNIH VODAH
Cilj: s^eto^no prvenstvo na Japonskem
Miran Salihovič iz Zabovcev je že tretje leto član slovenske mladinske reprezentance v kajaku na mirnih vodah. O njegovi nadarjenosti za to {portno disciplino ni dvoma. Po mesecu treninga se je udeležil prve tekme - tekme za slovenski pokal - in zmagal. V {tirih letih, odkar trenira, je zbral že prek 50 odličij. Kariera mladega {portnika se strmo dviga. Po tekmah in pripravah na morju, ga je {portna pot hitro ponesla čez mejo: v Avstrijo, Italijo in na Madžarsko.
Tvoj prvi uspeh je bila po mesecu dneh treninga zmaga za slovenski pokal. V {tirih letih si zbral na desetine odli~ij. Kateri so pravzaprav tvoji najve~ji uspehi?
Na slovenskih pokalih sem vecinom-a osvajal druga in tretja mesta, na državnem prvenstvu sem dvakrat osvojil tretje in dvakrat drugo mesto, udeleževal pa sem se tudi mednarodnih regat. V avstrijskem Linzu in italijanskem Auronzu sem osvojil tretje mesto, na regati na Madžarskem pa sem bil drugi.
V kateri kategoriji nastopa{ in na kak{nih razdaljah?
Nastopam v kategoriji junior, to je
kategorija do 18 let, veslam pa na razdalji 500 in 1000 metrov. Izmed razdalj mi bolj leži 500 metrov, kjer imam tudi najboljši čas (1,58 minute). Če želim doseči normo za svetovno prvenstvo, ki bo na Japonskem, moram čas izboljšati še za tri sekunde.
Se mogo~e poleg tebe na Ptujskem ali {ir{i okolici s tem {portom ukvarja {e kdo drug?
Te discipline se največ trenirajo v Kopru in Ankaranu. Veslanje pa je šport, ki ima zelo veliko veljavo na Madžarskem. Na Ptuju? Ja, nekaj nas je.
Kako pa trenira{? [e vedno pod okriljem Brodarskega dru{tva Ranca Ptuj, kjer so bili tvoji prvi koraki k
Miro Salihovič med treningom no Ptujskem jezeru.
temu {portu, ali pod okriljem koga drugega?
Doma treniram na ranci, kjer so bili moji prvi začetki v tem športu. Večji del treniram pod koprsko Žusterno, od koder mi tudi pošiljajo načrte za treninge. Nedavno sem bil na pripravah na morju, udeležil pa sem se tudi evropskega prvenstva v Zagrebu, kjer smo bili 11 dni. Glede na to, da smo bili najmlajša reprezentanca in da smo trenirali le en mesec, smo se uvrstili zelo dobro. Bili smo četrti.
Kdo pa je tvoj trener?
Marjan Habjanič iz Ptuja, imam pa tudi trenerja in trenerko iz Madžarske. Doma treniram dvakrat na dan, na morju pa trikrat, tudi štirikrat. Če se pripravljamo na večjo tekmo, so treningi tudi bolj naporni. Veslamo različne razdalje, tako da telo navajamo na različne napore.
Nastopa{ posamezno in ekipno. Kje se kažejo lep{i rezultati?
Posamezno so rezultati boljši. Ekipno nastopam v četvercu, za dvojec pa ekipe še nismo sestavili.
Kdo te ponavadi spremlja na tekmah?
Na slovenskih pokalih me spremlja Marjan Habjanič, na ostale tekme pa potujem z voditeljem reprezentance, selektorjem in dvema trenerjema.
Kako pa v prihodnje?
Kmalu bom pričel s pripravami na državno prvenstvo, ki bo septembra, oktobra imamo na ranci regato za zadnji slovenski pokal. Če mi uspe izpolniti normo, se bom prihodnje leto udeležil svetovnega prvenstva na Japonskem in mladinskega svetovnega prvenstva na Poljskem. Letos bomo mogoče s klubom odšli še v Italijo na klubsko evropsko prvenstvo, septembra ali oktobra pa odhajamo še na evropsko prvenstvo do 16 let. Če pa želim iti na svetovno prvenstvo, pa bi nujno potreboval nov čoln.
Mojca Zemljarič
Pionirji gasilci na Primorskem
Ekipa mladih gasilcev iz Nove vasi se je v vročih dneh leto{njega poletja odpravila s svojimi mentorji in spremljevalci - Ksenijo Rojko, Metko Klinc, Ale{em Bezjakom, Antonom Kekcem in Francem Pre-logom - na tridnevno potepanje po slovenski obali.
Gasilci pionirji, bilo jih je 13, so se na pot podali 20. julija ob 4. uri zjutraj. Ob devetih istega dne so se v Dekanih udeležili gasilskega tekmovanja in zasedli odli~no 4. mesto. Še pred nastanitvijo v dijaškem domu v Kopru, pa so si privoš~ili nekaj kopanja na Debelem rti~u. Poleg kopanja pa so otroci hodili še na sprehode in si ogledali mesto Koper. Ob vrnitvi v Novo vas
so otroci staršem, ki so jih pri~akali, predstavili krajši program, jim nekaj zapeli in se fotografirali.
Ob tej priložnosti pa se mladi gasilci iz Nove vasi zahvaljujejo še svojim sponzorjem in vodstvu PGD Nova vas, ki jih je popeljalo na lep izlet, poln doživetij.
Mojca Zemljarič
O športu v Borovcih
SD Borovci je junija organiziralo nočni turnir v odbojki na mivki in memorialni turnir Hermana Hojnika v malem nogometu. Glavni organizator prireditve je bil Matevž Hojnik, pri izvedbi dvodnevnega turnirja pa mu je v glavnem pomagala ekipa mladih Borovčanov.
Prvi dan turnirja se je v odbojki na mivki pomerilo 12 ekip - 7 moških in 5 ženskih. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla ekipa MDM Ptuj, drugo-uvrš~ene so bile doma~inke, ekipa Borovcev, tretje mesto pa je zasedla ekipa iz Moškanjcev. V moški konkurenci je zmagala ekipa iz Dornave -Veliki, druga je bila ekipa s Polenšaka, tretje mesto pa je zasedla ekipa Sirotice.com. Zmagovalci v obeh konkurencah so prejeli pokal in denarno nagrado.
Naslednji dan turnirja je bil posve~-en malemu nogometu, v katerem se je pomerilo 7 moštev. Po odigranih tekmah je prvo mesto osvojila ekipa iz Grajene, ki je v finalni tekmi premagala ekipo iz Moškanjcev. Tretje mesto na turnirju pa je zasedla ekipa iz Repiš~. Zmagovalci nogometnega turnirja so poleg denarne nagrade in pokala za prvo mesto prejeli tudi prehodni -memorialni pokal Hermana Hojnika, drugo- in tretjeuvrš~eni pa so prejeli pokale in denarne nagrade.
Mojca Zemljarič
ALES CEH O SEBI, NOGOMETU IN BRATU NOGOMETAŠU
v
Aleš Ceh se v Zabovcih počuti odlično
V Zabovcih smo obiskali Ale{a Čeh, člana nogometnega kluba Aluminij, najbolj{ega strelca 2. slovenske nogometne lige in najbolj{ega igralca memorialnega turnirja Zdenka Vajda v Stojncih. Ker pa je Ale{ tudi mlaj{i brat slovenskega reprezentanta Nastje Čeha, smo izvedeli {e nekaj o njegovi nogometni karieri.
Letos še za Aluminij
Tako Nastja, ki je bil takrat star šest let, kot tudi nekaj let mlajši Aleš, sta svojo nogometno pot začela pri ptujski Dravi. »Najin prvi trener je bil oče Dušan, nato pa so bili moji nogometni trenerji še Branko Krajnc, Martin Blo-dek, Milan Koblencer, Branko Horjak in Milan Emeršič,« pripoveduje Aleš in pojasni, da je do še pred kratkim branil barve Drave. Pred dvema letoma je po zamenjavi kluba prestopil h kidrič-evskemu Aluminiju, kjer bo ostal do prihodnje sezone. Za Nastjo nam Aleš pove, da je barve ptujske Drave branil do svojega 18. leta, ko je zaigral za Maribor in kasneje za ljubljansko Olimpi-jo. S 23. leti je Nastjo nogometna pot zanesla v tujino, kjer ima po letu dneh igranja pogodbo sklenjeno še za štiri leta.
Po treh tednih dopusta v poletnih dneh je Aleš pod vodstvom novega
svojega sovaščana in reprezentanta slovenske izbrane vrste Nastjo Čeha. Za barve Slovenije je štiriindvajsetletni Nastja prvič zaigral minulo leto s Fer-skimi otoki, z igro v kvalifikacijah pa je pripomogel k uvrstitvi na{e reprezentance na svetovno prvenstvo. Tam je odigral vse tri tekme: proti [paniji, Južnoafriški Republiki in Paragvaju.
Na športnem igrišču v Zabovcih je Nastjo pričakalo okrog 200 privržencev nogometa, med njimi je bilo veliko otrok, ki so svojega zvezdnika v trenutku obkrožili, se z njim pogovarjali, fotografirali in ga prosili za avtograme. Nogometni as je vsem z veseljem ustregel, na njegovem obrazu je bilo opaziti radost in zadovoljstvo, v oči pa mu je ob tako prijetnem sprejemu v domači vasi stopilo tudi nekaj solzic. V imenu ŠD Zabovci je Čeha pozdravila Bojana Plajnšek, Nastja Čeh pa je predsedniku ŠD Zabovci, Romanu Bračiču, podaril tudi svojo reprezentančno majico.
trenerja ponovno odli~no zaigral za Aluminij, ki si je zaenkrat zadal cilj, uvrstiti se nekje okrog 5. mesta na lestvici 2. SNL Dvaindvajsetletni Aleš pravi, da so treningi, ki jih imajo dvakrat dnevno (med 9. in 11. uro ter med 17. in 19. uro), z novim trenerjem dobri in da se ekipa dobro razume.
Čeprav je bil Aleš na turnirju v Stojn-cih izbran za najboljšega igralca, pa ima ob~utek, da ga naša publika nekako ni sprejela za svojega. Aleš pove, da tu pa tam mimogrede dobi kakšno pripombo, in poudari, da to pa~ ni ni~ hudega, da je tega že navajen. V Zabov-cih, kamor so se preselili pred štirimi leti, se po~uti zelo dobro, vše~ mu je okolica, predvsem pa ljudje.
Letošnjo sezono bo Čeh odigral še za Aluminij, o svoji nadaljnji karieri pa pravi: »Prihodnje leto bi rad zaigral v 1. slovenski nogometni ligi, o nastopih za reprezentanco pa zaenkrat še ne razmišljam.«
Nastja presenečen nad sprejemom
Športno društvo Zabovci je ob vrnitvi s svetovnega prvenstva sprejelo
V nadaljevanju je Nastja zbranim povedal, da si nikoli ni mislil, da bi lahko igral na svetovnem prvenstvu in da je zanj ve~ji uspeh od letošnje uvrstitve na SP lahko samo še zmaga na mondi-alu ~ez štiri leta. Za izkazano pozornost in dobrodošlico v doma~i vasi se je vsem zahvalil in poudaril, da bo zaupanje svojih navija~ev vrnil na igri-š~u. Mladi reprezentant meni, da je že sama uvrstitev tako majhne države, kot je Slovenija, na svetovno prvenstvo velik uspeh, v pogovoru pa nam je nato Nastja zaupal, da si je na svetovnem prvenstvu najbolj zapomnil rde~i karton. Vtise s sprejema v doma~i vasi pa je opisal z besedami: »Nocoj sem doživel nekaj, kar se mi v karieri še ni zgodilo. Ker vidim, da mi ljudje stojijo ob strani, bo treba v prihodnje stvari še dodelati in dosegati še boljše rezultate. Tega, da me je nocoj pri~akalo toliko naših navija~ev, nisem pri~akoval in ta lepi sprejem dokazuje, da je nogomet doživel vzpon in da ljudje ta šport tudi spoštujejo. Želim si, da bi lahko kdaj v prihodnosti za vaš~ane organiziral podobno sre~anje, kot so ga oni pripravili meni.«
Mojca Zemljarič
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH LJUDI
V teh dneh pogosto zadiši po jedeh z zara
Kot so nam zaupali upokojenci so se ti v preteklih dneh odpravili tudi na romanje na Brezje, v jesenskih dneh pa tudi na~rtujejo {e en piknik ter nekajdnevni dopust na otoku Hvaru in tedenski oddih v Izolskem hotelu Delfin.
Članice Aktiva kme~kih žena in ~lani gasilskega dru{tva ter konjeni{kega kluba so v sodelovanju z va{kim odborom Nova vas pripravili piknik za vse va{~ane, poskrbeli pa tudi za pester program družabnih iger.
V Bukovcih so v ~etrtek, 15. avgusta, na družabni prireditvi v sredi{~u vasi postavili va{ki klopotec. Na prireditvi so nastopili doma~i va{ki pevci, številne obiskovalce pa je nagovoril tudi Jože Bezjak, predsednik va{kega odbora.
Poletni dnevi, čeprav letos nekoliko bolj mokri, kot smo vajeni, so bili tudi letos kot zanalašč za piknike in družabna srečanja. Med potepanjem po vaseh naše občine smo se mimogrede ustavili kar na treh piknikih. Najprej na ribjem pikniku pri naših upokojencih v Markovcih, nato v Novi vasi, kjer so pripravili družabno srečanje vaščanov in nazadnje še v Bukovcih na postavitvi vaškega klopotca.
Piknika Dru{tva upokojencev Mar-kovci se je udeležilo 170 njihovih ~la-nov, ki so se ob pe~enih ribah lahko okrep~ali {e z dobro halo{ko kapljico.
Mokro poletje nam je prizaneslo s stoletnimi vodami
Letošnjega poletja se bomo spominjali po večjih količinah dežja kot običajno kaže pa, da smo imeli v naših krajih, kljub včasih kar obilnemu dežju in nevihtam, z vremenom še srečo. V Nemčiji na Češkem, Madžarskem in še kje v naši bližini je voda odnašala tudi življenja.
Nas je obilno deževje nekajkrat dodobra prestrašilo, večje škode pa na srečo do sredine prejšnjega tedna, ko smo urejali ta naš Markovski list, nismo utrpeli. Da pa so z vodo križi in težave vedo tisti, ki jim že nekoliko večja nevihta zagrozi »z vodo do praga in čez«. V Markovcih, na križišču pri Špicu se tako vedno, ko se raz-besnijo nevihtni oblaki in v kratkem času pade večja količina dežja, cestišče znajde pod vodo, do trgovine sko-
Pri Špicu v Markovcih so takšni prizori prav pogosti.
Drava je avgusta letos na srečo le grozila, poplavljala pa ni.
raj ni mogo~e in ~isto mogo~e je, da se bo tam kdaj zgodila kak{na nepotrebna nesre~a. Da bi se izognili tovrstnim poplavam, bi moralo cestno podjetje namre~ urediti odvodnjavanje in cesto nagniti na drugo stran, tja, kamor bi se odve~ne vode potem lahko stekale vstran od naselja. Kljub nekajkratnim opozorilom in pozivom, poklicani {e vedno niso ni~ naredili v tej smeri.
Visoka, vsekakor veliko vi{ja, kot je to obi~ajno v poletnih dneh, je bila sredi avgusta tudi reka Drava, ki pa se tokrat na sre~o ni razlila po okoli{kih travnikih in njivah.
Njeno visoko gladino pa so vseeno z zanimanjem opazovali ljudje z mostu ~ez jezero in kanal in na mostu pri Borlu, saj je Drava poplavila grmi~-evje, ki se je to poletje bohotilo v njeni strugi.
(PS)
Bili smo na rancariji
Razjarniki in Guleži
Med 34 ekipami, ki so sodelovale na leto{nji rancariji, so tekmovale tudi tri ekipe iz na{e ob~ine - od tega kar dve iz Zabovcev in ena iz Markovcev. Fantje iz Markovcev, ki so nastopali pod imenom Markovsko barno in vesla~i iz Zabovcev, ki so se zaradi svojih rosnih let poimenovali Guleži, so se uvr-
stili med prvih 15. Ekipa, ki si je nadela ime Razjarniki pa je zasedla odli~no drugo mesto. Za Razjarnike iz Zabov-cev, ki so za prvouvr{~enimi zaostali le nekaj manj kot sedem sekund, so tekmovali Damjan Bra~i~, Roman Bra~i~, Jani Krajn~i~ Bo{tjan Plajn{ek in Primož Zemljari~.
Mojca Zemljari~
Markovsko barno
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
iS E
.
(5
o Q
CL
Vse bolj spoznavam, da sem se dobro odločila
o
Moje ime je Doroteja Kostanje-vec in sem dijakinja Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Septembra grem v četrti letnik, postala bom maturantka in ker večina ljudi iz moje bližnje okolice ne pozna naše šole, sem se odločila, da vam jo predstavim.
Pred tremi leti, ko sem se odločala, kam po osnovni šoli, sem si po dolgem premisleku izbrala šolo, ki mi ne daje samo splošnega izobraževanja, temveč me uči tudi življenjsko zelo pomembnih stvari. Nekateri so na mojo odločitev gledali malo čudno, jaz pa sem ob podpori domačih vztrajala pri svojem in sem se ne glede na očitke in nesramne jezike neosveščenih ljudi vpisala na šolo, za katero menim , da mi omogoča, da na življenje gledam z drugačnih smeri. Že sprejem v šolo je bil drugačen, kot je drugod. Po končanem osmem razredu sem med počitnicami spoznala nove sošolce, saj naša šola vsako leto organizira spoznavne dneve na Brinjevi gori. Bila sem zelo navdušena, saj je bilo to nekaj novega zame.
Na začetku prvega letnika se mi je včasih potožilo po starih sošolcih in po centru, vendar sem hitro spletla nova prijateljstva. Šola je vse bolj postajala del mene in vsaki dan sem prihajala bolj navdušena domov. Naš urnik se kaj dosti ne razlikuje od tistega na drugih gimnazijah. Razlika je le v tem, da imamo mi dve uri na teden predmet vera in kultura, ki ga na drugih šolah ni, kot tretji tuji jezik pa se že tretje leto učim tudi latinščino.
Vsak človek čahko naredi kaj zase - in za druge
Naj vas na kratko seznanim s predmetom vera in kultura.Tukaj se ne učimo samo o krščanski veri, pač pa pri tem predmetu dajemo poudarek naši osebnostni rasti, duhovnemu izpopolnjevanju, skratka veliko pridobivamo na splošni razgledanostih Spoznavamo tudi druge vere, predvsem pa se osredotočamo na spoznavanje nas samih in naših bližnjih. V okviru tega predmeta hodimo tudi v vsakem letniku na Brinjevo Goro nad Zrečami, kjer preživimo vikend brez ostale civilizacije in se poskušamo popolnoma odklopiti od vsakdanjosti, se poglabljamo vase ter se pogovarjamo o različnih temah kot so: medsebojni odnosi, Jezus, naša čustva^ .Vse ugotovitve in spoznanja potem poskušamo povezati s svojim življenjem. Ta kotiček nam veliko pomeni, saj se sošolci spoznavamo v drugačni luči kot v sami šoli .Ta nam , najenostavneje bi rekla,
daje nekakšno hrbtenico in napotke , kako bi se naj znašli v nadaljnjem življenju.Vsako leto hodimo tudi na ekskurzije po Evropi. Tako smo z razredom že obiskali Dunaj in Prago, v četrtem letniku pa gremo {e v Rim. Vsake počitnice {ola organizira različne tabore. Mogoče je obiskati in delati ter pomagati v Sarajevu, na Notranjskem, se udeležiti tabora v Piranu , ali na CresUh . Organizirana pa je tudi {ola za animatorje. V Sarajevu je delovni tabor, kjer na{i dijaki pomagajo pri gradnji hi{, obiskujejo siroti{nico,h . V {oli je mogoče obiskovati tudi veliko krožkov, imamo odličen pevski zbor in kar nekaj {portnih dejavnosti.Tudi sama sodelujem pri novinarskem krožku in {olskem glasilu.
Ce bi mi danes kdo ponudil možnost, da lahko zamenjam {olo, bi ponudbo odločno zavrnila. Z malce drugačnim pogledom gledam na svet, kot večina najstnikov v mojem kraju in se zato lahko zahvalim {kofijski gimnaziji. Ne samo, da sem spletla dosmrtna prijateljstva, spoznala sem tudi, da je življenje treba izkoristiti v polni meri in sprejemati ljudi okoli sebe, naj bodo tak{ni ali drugačni. Trdno pa sem prepričana tudi v to, da je treba že v mladosti poskrbeti, da bo starost tudi lepa, zato moramo {olo jemati zelo resno in si jasno določiti cilje. S trudom, trdim delom in predvsem z zaupanjem v samega sebe, je nam mladim omogočena lepa prihodnost.
Vsem dijakom skupne sanje - počitnice!
O čem sanja vsak šolar, dijak, študent celo šolsko leto? O počitnicah, seveda! Tudi meni se po napornem šolskem letu prav prileže malo prostega časa in brezskrbnih dni.
Zadnje šolske dneve je v tretjem nadstropju, kjer so prostori naše šole, vročina imela še posebej veliko moč. Topli sončni žarki so nas vse bolj vabili v naravo in nas spominjali na prihajajoče se počitnice, zato smo se z nekaj sošolci odločili, da ne bomo več čakali na brezskrbne dni in smo se zadnji vikend pouka odpravili na morje. Z nestrpnostjo smo pričakali petkovo zadnjo uro in se z nahrbtniki in seveda z vlakom napotili proti Primorski. Trije kratki dnevi brez skrbi so minili kot bi mignil. Sonce, morje, zabava, kitara, ponočevanje-Skratka bilo je nepozabno! In že je bilo za nami spet eno šolsko leto druženja. Na začetku počitnic se mi je, tako kot vsako leto, tožilo po sošolcih. Ker pa živimo v sodobnem svetu komunikacij, smo obdržali stike preko telefonov. Po tednu počitka sem se odločila, da je najbolje, če si poiščem počitniško delo. In res. Dobila sem službi v bližnji diskoteki in tako sem zabavno združila s koristnim. Vikendi so zaradi dela minevali hitro, medtem ko so dnevi med tednom bili kar dolgi. Ker v času pouka enostavno nimam časa, da bi se ukvarjala s stvarmi, ki jih imam rada, sem se odločila, da se temu maksimal-
no posvetim med počitnicami. Veliko sem kolesarila, se rolala, hodila na sprehode, predvsem pa se ukvarjala z bratcem Nejcem. Vsak dan pa mi je minil hitreje že zaradi mojih prijateljev, s katerimi so se včasih pogovori zavlekli pozno v noč. Bliža se moj 18. rojstni dan in zato sem se vpisala tudi v avto šolo, da bom imela čim manj skrbi glede tega med šolo, kasneje pa mi bo izpit prišel še kako prav, saj se bom lahko vozila v šolo. Brez sošolcev pač ne gre, zato sem se nekajkrat napotila v Maribor, da smo obujali spomine na preteklo šolsko leto in se veselili ponovnega druženja. Po dokaj napornih vikendih zaradi dela, pa se mi je kakšen petek ali pa soboto » zaluštalo« po zabavi in tako smo se s prijateljicami odpravile zabavat na kakšen rojstni dan ali pa v diskoteko. Letošnje počitnice pa niso bile obdarjene s preveč lepim vreme-nom,moram pa priznati, da mi je to kar ugajalo, saj sem tako imela čas ob večerih za dobro knjigo ali pa film.
Ne vem še kam - a vem, da sem trdno prepri~ana vase
Počitnice pa so tudi čas, ko se človek lahko poglobi vase. Veliko sem premišljevala o tem , kam po srednji šoli, vendar do končnega zaključka še nisem prišla. Zavedam pa se, da so to bile zadnje brezskrbne počitnice, saj bo že drugo leto ta čas kar velika prelomnica zame, zaradi mature in vpisa na študij, skratka začetka novega poglavja v mojem življenju.
Bilo je poletje obletnic, tudi tiste
v Stojncih
Nič posebnega ne bi bilo srečanje osno'vnošolcev, ki so se nazadnje srečali pred petimi leti, junija letos pa ponovno, ko so se skupaj spominjali, kako je bilo, ko so pred četrt stoletja odhajali z valete v stari markovski šoli. Pa so, zdaj odrasli ljudje sklenili, da pri štiridesetih ne bodo obsedeli za gostilniškimi mizami, pač pa si bodo organizirali čisto pravi piknik. Srečanje je potekalo pri gasilskem domu v Stojncih, kjer se je bilo treba postaviti v vrsto za hrano in je vabila »živa muzika«. Dekleta so se pomerila v vleki vrvi, fantje pa ne, saj so se utrudili že pri organiziranju ženske tekme.
Bilo je drugače kot običajno, zabavno, sproščujoče, nič uniformirano, prav prijetno druženje (tudi zaradi gostiteljev, gasilcev iz Stojncev in sosedov, ki so nas s pomočjo policijske
kontrole sicer opomnili, da smo malo preglasni), ki ga bomo še kdaj ponovili. Tisti, rojeni 1962., ki se nam to-
krat niste pridružili pa pridite (spet) takrat, ko bomo vabili.
(ps)
Z razredničarkama Stanko Knapič in Karolino Picerko je generacija učencev OŠ Markovci, letnik 1962, organizirala valeto v kletnih prostorih šole in zgolj zato, ker smo se radi družili. Tako je bilo tudi tokrat. Nič pretiranega, nobene posebne garderobe, le nasmeh in dobra volja, pa smo ostali skupaj do jutra.
V uredništvu Lista iz Markovcev smo bili nadvse veseli pisma, ki ga je nam vsem v spodbudo napisala znana in zelo dejavna Ptuj~anka Viktorija Dabi~, upokojena u~iteljica slovenskega jezika, ki zre v svet z vedno zvedavim in pozitivnim pogledom. Dobre misli naši bralki vra~amo, vsem, ki listate po tem našem listu pa želimo prijeten za~etek jeseni!
Dragi Markovčani, spoštovani gospod župan in občinski svetniki!
Dolgo sem se odločala, da vas pohvalim za vašo odločitev, predstaviti delo svoje občine čim širšemu krogu bralcev. Všeč mi je zamisel, da se s svojimi novicami pojavljate kot del tednika, ki ga prebere veliko več občanov, kot je prebivalcev občine.
Že večkrat sem predlagala, da bi interese posameznih občin o skupnem medijskem nastopanju uskladili, pa mi to ni uspelo, ker hoče vsakdo sam gospodariti na svojem zelniku. Če želimo, da o našem delu zvedo tudi drugi, moramo s svojimi najboljšimi zamislimi spodbuditi tudi druge ali pa se od njih kaj naučiti. Samo v medsebojnem povezovanju in izmenjavi izkušenj vidim smisel poročanja o delu v svoji občini.
Ker sem nekoč davno tudi sama obiskovala markovško šolo, zelo rada zaidem v to prelepo vas. Vsakokrat znova se navdušujem nad napredkom in novimi zamislimi krajanov, ki skrbite za lepoto kraja in varovanje ter ohranjanje bogate dediščine.
Želim vam, da bi se o vaši občini slišalo veliko dobrega, da bi z vašo zagnanostjo in delavnostjo navdušili tudi druge, ki še oklevajo in iščejo svojo identiteto. Ker veste kaj želite, tudi uspehi ne izostajajo.
Vsem članom občinskega sveta in vodjem društev želim veliko ustvarjalnega dela tudi v prihodnje, po poletju pa novih moči za naloge v jeseni.
Prisrčen poletni pozdrav z našega Ptuja!
Viktorija Dabič
Objavljamo nekaj pesmi naše mlade sokrajanke
SONCE
Sonce h
Ki nikoli ne ugasne, Katero te greje, te Ne zavrne nikoli. Vedno te je pripravljeno Sprejeti in greti. Le možnost si moraš dati In opaziti sonce, ki ti Sije celo življenje. Želim sijati in umreti, Kot sonce v vsej svoji veličini, Toplini, svetlobi, h. V vseh svojih barvah.
ZVEZDA
Ena sama in edina Zvezda, Je svet zase, Je svoj svet.
Tako kot vsak izmed nas, Je svet zase, Je svoj svet.
Vsak izmed nas Ima svoj pogled, Vsak izmed nas Vidi iz svojega zornega kota
In prav je tako, Kajti poglej v nebo in boš videl to lepoto, ki nas polni,
tako kot vsak izmed nas, drug drugega. . .
ŽLICA
Žlica Prva žlica Druga žlica Tretja žlica
Žlica, s katero grabimo, Grabimo.
Žlica, katera nam daje Hrano,
S katero se hranimo, S katero so nas hranili, S katero me je mati hranila, Ko smo bili brezmočni - za nas je bila življenje.
Žlica želja, s katero zajemamo življenje;
Življenje, ki je pred nami.
Kaj nam prinaša življenje?
Odgovor je v nas Samih,
V	naših dlaneh,
V	dlaneh, v katerih držimo žlico. Žlico življenja,
Katera nas hrani in napolnjuje,
Da nismo lačni:
Lačni svobode,
Lačni lepote narave,
Lačni toplega objema,
Lačni ljubezni,
Lačni veselja in prijateljstva.
Mateja Milošič
DOBRA MISEL...
Vedno se bodo našli ljudje, ki bodo navajali razloge, da ne moreš narediti nečesa, kar bi rad. Ne meni se zanje.
LIST IZ MARKOVCEV
Spet se bo začelo !
Nekateri pravijo, da so počitnice kar hitro minile. Mogoče pa ne; saj si verjetno tudi želimo ponovnega srečanja s sošolci, učenci z delavci šole, pa sami delavci med seboj. Ko to pišem , je na šoli kar živahno: brusimo in lakiramo parkete, belimo stene, snažilke generalno čistijo prostore. Nameščamo novo opremo za 3. razred devetletke. Zadnji ponedeljek v avgustu bo že učiteljska konferenca, pripravljali bomo nove urnike, opravljali še zadnje korekture na programih dela za šolsko leto
2002/2003.
Želimo, da bo 2. septembra, ko začnemo s poukom vse pripravljeno. Ta dan bomo začeli ob 8.30 bolj sproščeno. Ob 9.uri bomo povabili v šolo prvošolce z njihovimi starši.
Skratka - nasvidenje v novem šolskem letu z željo po čim boljšem uspehu ter z dobrim sodelovanjem s starši.
Vsi imamo pred sabo isti cilj.
Ravnatelj: Jože Foltin, prof.
Da bo prihod v vrtec lažji
Prehaja čas, ko bo veliko otrok prvič prestopilo prag vrtca, in se tako ločilo za nekaj ur na dan od varnega domačega zavetja. Da je za otroka to velika prelomnica v življenju, ni potrebno posebej poudarjati. Od otrokove osebnosti je odvisno kako in koliko časa bo potreboval, da se bo privadil na novo okolje-vrtec.Vsekakor lahko starši in vzgojitelji s pravilnim ravnanjem težave omilimo.
• ne obljubljajte otroku, da pridete takoj, če veste, da tega ne morete uresničiti. S tem boste dosegli, da bo otrok izgubil zaupanje v vas, kar pa ni dobro
Zaželjeno je :
•	da z otrokom vsaj nekaj krat obiščete vrtec,
•	se pozanimate o življenju in dnevnem redu,
•	spoznajte imena vzgojnega osebja, ki bo otroka sprejelo in preživelo z njim dan v vrtcu,
•	seznanite vzgojiteljico s posebnostmi otroka,
•	otroku ponudite pri navajanju na vrtec igračo, ki mu je pri srcu, saj mu bo predstavljala stik z domom.
•	v kolikor vam bo dopuščal čas, omogočite otroku uvajalne dni čim krajši čas bivanja v vrtcu.
Strokovnjaki ugotavljajo, da otroka najbolj vznemirja ob vstopu v vrtec strah, da ga boste zapustili in strah pred neznanim. To čustvo tako močno vznemirja otroka, da se nikakor ne more prepustiti zanimivim dogajanjem in pozornosti, ki jih v vrtcu pripravimo zanj. Otrok še ni sposoben razumeti zakaj ste ga zapustili kljub temu, da ga imate radi. Takšen otrok bo poskušal vse, da vas prepriča in ga odpeljete domov. Tukaj igra pomembno vlogo vztrajnost starša in zaupanje v vrtec. Morebiten strah, nezaupanje ali mogoče celo občutek krivde pri vas, bo začutil tudi otrok in tako sprejel vrtec kot nekaj zaskrbljujočega. Nikakor mu sedaj, ko bo moral v vrtec ne posvečajte več pozornosti kot do sedaj. S tem boste dosegli, da bo vaš otrok še težje prenašal vašo odsotnost.
Strokovnjaki opozarjajo na napake, ki jih pogosto delajo starši, z željo, da bi omilili težave ob prihodu v vrtec, s tem jih le še poslabšujejo :
•	otroka nikakor ne nagrajujte, ker je ostal v vrtcu, saj vas bo pričel izsiljevati,
•	ne kaznujte otroka za storjene napake z grožnjo, da bo moral v vrtec,
•	ne imejte otroka za revčka, ker mora v vrtec, saj mu s tem vendar želite najboljše,
za otrokov razvoj, saj je starš prvi, ki mu otrok mora popolnoma zaupati.
•	pričnite dovolj zgodaj z opuščanjem navad, ki mu jih vrtec ne more nuditi, npr. dojenje v dopoldanskem času, nošenje po spalnici pred spanjem in drugo. Otrok bo vzgojiteljico, ki njegovim zahtevam ne bo mogla ugoditi jemal kot odklonilno osebnost, kar bo vsekakor čas navajanja na vrtec podaljšalo.
Ni malo otrok, ki prve dni v vrtcu jokajo, kričijo, se oklepajo staršev. Pojavljati se pričnejo odklonilne oblike vedenja kot so :
•	odklanjanje hrane,
•	agresivnost,
•	nervoza,
•	nespečnost,
•	vročina,
•	mo~enje postelje itd.
Ob pravilnem in strpnem ravnanju star{ev in vzgojiteljice bodo te začetne težave kmalu minile.
Morda va{ otrok v začetku sploh ne bo imel težav in bo celo navdu{en nad novimi doživetji, toda, ko bo spoznal vse novo, mu vrtec ne bo več zanimiv in ga bo začel odklanjati. Te težave so običajno le kratke in jih boste z vztrajnostjo in ljubečim odnosom kmalu premostili.
Zavedati se moramo, da kljub prizadevnosti vzgojiteljic, vrtec ne more nadomestiti doma in družine. Vrtec je le ustanova v kateri je skupina usposobljenih ljudi, ki si prizadeva storiti vse za dobro počutje otrok.
Zapisala : Cvetka Fer~i~, vzgojiteljica
Hladili, škropili in smejali smo se skupaj
Otrok je osebnost zase in vsak se razvija in ustvarja na svoj način. V vrtcu smo tisti, ki znamo otroku prisluhniti, vsakega posebej začutiti in z njim zadihati.
Pri otroku je potrebno poiskati njegovo osebnost in mu jo dovoliti razvijati. Prispevamo k oblikovanju življenja otrok, prijetnemu, vedremu, ustvarjalnemu in osebnostnemu razvoja otroka.
" pomembno je spoznati, da sem drugačen od drugih in, da je edina oseba, ki je moja last-jaz sam"
Poletni meseci so posebej primerni
za individualno delo z otroci. Vse aktivnosti potekajo večinoma na prostem, v senci in vsak otrok posebej si je ob tem vsestransko razvijal vse svoje sposobnosti .
Vročino premagujemo z aktivnostmi s kopanjem, {kropljenjem, v mivki, barvanjem naravnega materiala ( kamenčki, {koljke, {katle,^), gubanjem, modeliranjem.
Otroci so se po svojih željah odločali za aktivnosti, ki so jih zanimale.
Pomembno je imeti otroka rad, vse drugo doda življenje samo.
Martina Majcenovič, vzgojiteljica
V vrtcu Markovci nas ve~krat presenetijo
Vrtec Markovci deluje {ele leto dni, in sicer pod okriljem osnovne {ole Markovci.
Poleg tega, da nas je ves kolektiv {ole lepo sprejel, so se tudi tekom {ol-skega leta večkrat spomnili na nas in nas obdarili s kak{nim presenečenjem. V mesecu novembru in juniju nam je profesorica Jerneja Bombek Gobec pripravila čudovit nastop z bogatim in pestrim programom. Otroci otro{kega in mladinskega {olskega zbora so nam zapeli kar nekaj pesmi, ob tem pa tudi zaplesali in zaigrali na različne instrumente.
Na{im otrokom, tudi tistim najmla-j{im, za katere mislimo, da jim vztrajnost in koncentracija hitro upadata, je petje in igranje seglo gotovo do srca, saj so bile njihove oči nepretrgoma
uprte v nastopajoče, njihovi obrazi pa so žareli od sreče in veselja. Na koncu programa pa smo vsi skupaj zaplesali ter zapeli pesmi, ki jih na{i otroci že poznajo. Skratka, bilo je veselo.
Za prijetno presenečenje pa je poskrbela tudi profesorica 2. razreda devetletke, Marjetka Kocuvan. Učenci so pod njenim vodstvom zaigrali lutkov-
no igrico, katere pa na{i otroci obožujejo, saj tudi same včasih poskrbimo za kak{no.
Še enkrat bi se zahvalila vsem, ki se trudite za nas ter za srečo in veselje na-{ih otrok.
Polonca Strelec, dipl.vzgojiteljica
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Stanko Toplak, Marjan Horvat, Marinka B. Kolenko, Marta Prelog Rožanc, Ivan Štrafela, Karolina Pi~erko, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Slavica Pi~erko Peklar. Fotografije: Slavica Picerko Peklar in Mojca Zemljaric. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Tisk: Delo, d.d., Ljubljana - tiskarsko središče, naklada: 12.000 izvodov Strani na internetu: www.markovci.si
Celo stran posvečamo jubileju naših godbenikov, ki so junija na slovesnosti v Stojncih proslavili 80 let delovanja.
STRAN 3
Da je naše življenje skoraj usodno povezano z Dravo dokazujejo mladi, ki z reko še vedno tekmujejo in jo obenem spoštujejo.
STRAN 5 IN 6
Poletje neštetih piknikov, srečanj in družabnih popoldnevov je za nami. Zdaj na jesen se bomo, bolj mokrega kot ne, poletja še radi spominjali.
STRAN 6
LIST IZ MARKOVCEV
issn 1580-3554	markovci, 29. avgust (veliki srpan) 2002	leto 3, št. 4
		
V ponedeljek, 19. avgusta je minilo natanko 25. let, kar je markovsko barno zadnjikrat zaplulo po reki Dravi. Na tej fotografiji pa vidimo Franca Ahacica in Francove konje.
BILO JE BARNO: NAGOSEJNSKO, MARKOVSKO IN ZABAVSKO
v
V Sturmovec z barnom, ladjo ali ranco
Nekoč - še pred izgradnjo jezu in mosta v Markovcih - je v Sturmovec, kjer imajo naši krajani svoje travnike in gozdove, vozil brod, ki so mu naši ljudje rekli kar barno.
Po pripovedovanju Terezije in Franca Goloba naj bi barno na Dravi začelo voziti takoj po osvoboditvi, nekje leta 1947. Domačini so v teh časih imeli ustanovljeno tudi Brodarsko zadrugo, katere člani so se enkrat letno sestali na »sosečki«, to je občnem zboru. Ob tej priložnosti, pravita Golobova, se je naredil tudi obračun za celo leto nazaj.
Kmetje so plačevali prevoze z barnom glede na to, koliko zemlje so imeli in kolikokrat so se peljali preko Drave. Tisti, ki so bili člani Brodarske zadruge, so prevoze plačevali ceneje, del pa so odslužili še z raboto. Tisti, ki se zadrugi niso pridružili, pa so morali prevoz plačati takoj z gotovino in brez popusta. Z denarjem, ki so ga zbrali s
Na ladji so pred desetletji pluli: Vroblov stric, Kukolov Joža, Peklarov stric in Kolarov stric.
prevozi, je nato zadruga izplačala prevoznika - brodarja, vzdrževala brod ter gradila in obnavljala mostove ter ceste.
Pred barnom so vozile ladje
še preden je po Dravi prvič zaplulo barno, pa se je seno in listje prek Drave vozilo z ladjami. Na ladji, ki so jo z drogovi odrivali trije ali štirje brodar-ji, so domačini v šturmovec na pašo vozili tudi krave. Naenkrat se je na ladji lahko peljalo, ali deset krav ali dva voza.
Vedno je vozilo le eno barno
Do gradnje mostu in jezu v Markovcih (leta 1974) je po Dravi vozilo Zabavsko, Markovsko in Nagošejnsko barno. Vedno je izmed vseh treh vozilo le eno, saj se je pogosto pripetilo, da je voda močno narasla in ga razbila. V takšnem primeru so potem hitro usposobili drugo barno, s katerim so preko Drave prepeljali seno.
Spodnji del broda, ki je bil podoben ladji, so sestavljali leseni, kasneje pa kovinski šefi. Podnice barna, se spominjata Golobova, so bile narejene iz močnih tramov, na palubi pa je bila še zaščitna ograja in hišica za brodarja. Kot sem izvedela, pa je obvezno nekje na brodarjevi hišiči visel križ ali Mari-
jina podoba, ki naj bi brod obvarovala nesreč. Ob nesreči, ko je barno odnesla voda, so ga poskušali zaustaviti s 300 kilogramov težkim ankarjem. Ob naraščanju rečne gladine je brodar poskušal pravočasno obvestiti vaščane, ki so prihiteli na pomoč, okrepili primeže in barno dodatno privezali. Brod se je levo in desno premikal po svili - jekleni vrvi - vse skupaj pa je usmerjal brodar.
Vcasih je bilo vode premalo
Težav pa ni prinesla samo naraščajoča voda, ampak je brodarjem velikokrat zagodla zelo nizka gladina vode. Ko je voda močno padla, prevoz na markovsko stran ni bil mogoč. Ponavadi so kmetje počakali vodo kar ob naloženih vozovih, večkrat pa so se čez noč domov odpeljali z manjšimi ladjami - rancami; nekaj pa jih je vseeno moralo ostati ob vozovih in kravah. In tako so prenočili kar pod milim nebom. Poleg sena in otave pa so se na brodu prek Drave prevažala tudi drva, listje in gradbeni material iz Dravskih rečnih rokavov.
Barna pa niso uporabljali le naši ljudje, ampak so z njim na našo stran Štur-movčani vozili zrnje v Koroščev in Tementov mlin.
Mojca Zemljarič
Brez sodelovanja ne gre!
Poletna tu'ristična sezona se počasi izteka in prvi jesenski mesec bo prav kmalu začel od{tevati svoje dni. Ob besedi turizem pomislimo največkrat na potovanja, izlete, dopust na čudoviti plaži ob prekrasnem morju, ali pa morda kje v hribih, od koder se vidi daleč, pa na turistične agencije, ki so " krive " za vse lepo in manj lepo na na{ih potovanjih in počitnikovanjih.
Nekaj turističnega imamo tudi v na{i občini, to je Turistično dru{tvo Občine Markovci, ki bo ob Martinovem praznovalo dve leti svojega delovanja. To je sicer zelo kratko obdobje za delovanje dru{tva, pa smo vseeno že kar nekaj postorili in s tem pripomogli k promociji na{ega kraja po Sloveniji. V na{e načrte delovanja smo zapisali veliko ciljev, ki jih že uresničujemo ali pa jih bomo uresničili v bližnji prihodnosti. Gre za nekaj skupnih akcij z ostalimi dru{tvi ter za nekaj samostojnih projektov.
Poglejmo samo tri točke, ki spadajo v večje sklope aktivnosti in se tudi najbolj pogosto pojavljajo: sodelovanje z vsemi že obstoječimi dru{tvi po na{ih vaseh, pomoč pri organiziranju njihovih predstavitev, izdaja prospekta ali vodnika po na{i občini.
Turistično dru{tvo želi sodelovati z vsemi ostalimi dru{tvi, saj le tako lahko enotno nastopamo. Nekatera dru{tva se takega povabila prav razveselijo in z veseljem predstavijo svojo dejavnost, pa čeprav se njihovo ime pojavi le posredno. Druga sodelovanje obljubijo, a ga tik pred zdajci odpovedo in s tem nastane v programu luknja, spet druga se držijo načela "da je v {panoviji {e pes crknil " in jih sodelovanje ne zanima.
Naslednji cilj je pomoč pri organizaciji prireditev in s tem izkoristiti možnost, da obiskovalcem nekaj ponudimo ter iz tega nekaj iztržimo - skratka pokrivali naj bi komercialno plat. Slika se ponovi: nekateri nam zaupajo in popolnoma prepustijo tovrstne posle dru-{tvu, drugi pa menijo, da za nas res ni prostora, če{ da smo "premladi". Ko bomo veliki, bomo pa že lahko!
Zelo radi bi izdali vodnik po na{i občini. Prva varianta je bila že precej daleč pripravljena, pa smo jo zaustavili, da bi ga izdali skupaj s projektnim svetom CRPOV. Pa se je tudi ta ideja potem razvodenela in sedaj samostojno pripravljamo material za ob{iren vodnik, kjer bodo predstavljene vse vasi in zanimivosti na{ega območja. Upajmo, da se ne bo zataknilo pri denarju!
Na{e stalne dejavnosti so verjetno bolj poznane, saj se pojavljamo na kmečkih tržnicah, pripravimo ali pomagamo pripraviti žetev in mlatev v Prvencih, Martinovanje v Bukovcih in nenazadnje tudi ocenjevanje urejenosti okolja na{ih domov, ki se ravnokar izteka.
Res je, da ne moremo pokazati velikih rezultatov, pa čeprav smo precej delali. Zakaj? Ker smo {ele na začetku na{e-ga delovanja in ker smo malo{tevilni, vendar pa zagnani. Ko nas bo več, bo lažje, saj {e vedno velja, da je moč v slogi. Zato vabimo vse, ki bi vas zanimalo na{e delo, da se nam pridružite, da se včlanite v Turistično dru{tvo in da s svojimi idejami podprete na{e delo in prinesete novih zamisli.
Marta Prelog Rožanc
IZ PRVEGA OBČINSKEGA NADSTROPJA
MARKOVSKI SVETNIKI DELAVNI TUDI MED POLETNIMI POCITNICAMI
Z nepovratnimi sredstvi do kmetijskega
razvodja
Letošnje poletje se markovski svetniki niso ohladili, saj so bile v poletnih mesecih kar tri seje - dve redni in ena izredna. Novela zakona o lokalni samoupravi narekuje spremembo statuta, ta pa potegne za sabo tudi spremembo dolo~enih ob~inskih odlokov. V juniju so tako svetniki sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev statuta ob~-ine. V njem so k spremembam, ki jih narekuje zakonodaja, vklju~ili tudi spremembo volilnega sistema in sicer namesto ve~inskega proporcionalni sistem. Na julijski seji pa se pobuda na podlagi vloženega amandmaja ni uvrstila v predlog sprememb in dopolnitev statuta. Verjetno je prav to bil razlog, da spremembe statuta niso bile izglasovane, saj je zanje glasovalo premalo svetnikov. Ker pa zakon ob~ine zavezuje, da v 60 dneh uskladijo akte, je župan spremembe statuta ponovno uvrstil na dnevni red avgustovske izredne seje. Na isti seji so bile spremembe statuta soglasne sprejete. Po dvostopenjskem postopku so svetniki na julijski seji sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o organizaciji in delovnem podro~ju ob~inske uprave, na junijski seji pa tudi spremembe pravilnika o pla~ah ob~inskih funkcionarjev in nagradah ~lanov delovnih teles ob~inskega sveta, prav tako pa tudi spremembo pravilnika o dodelitvi nepovratnih sredstev kot državno pomo~ za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Spremenili so tudi pravilnik o dodelitvi nepovratnih sredstev kot državno pomo~ za ohranjanje in razvoj kmetijstva v naši ob~ini, na julijski seji pa tudi pre~iš~eno besedilo slednjega pravilnika.
Spremembo pravil o dodelitvi nepovratnih sredstev zahteva država z zakonom o nadzoru državnih pomoči, s katerim je nekoliko zaostrila dodeljevanje nepovratnih sredstev, kar tudi pomeni, da bo država direktno nadzorovala rabo dodeljenih nepovratnih sredstev iz občinskega proračuna. Za delitev navedenih sredstev je občinski svet imenoval dve komisiji.
Na junijski seji je svet proračunsko postavko, ki je bila namenjena občinskim kreditom prerazporedil tako, da bo občina poslej subvencionirala obrestno mero za kredit, ki ga bo občan za določen namen najel pri poslovni banki. Na ta račun so se nekoliko povečale posamezne postavke, predvsem postavka izgradnje javne poti Markov-
ci - Zabovci in splošna proračunska rezervacija. Ob tem naj povem, da je razpis za nepovratna sredstva za pospeševanja razvoja malega gospodarstva bil objavljen v Tedniku 18. julija in je bil sklenjen 19. avgusta letošnjega leta. Razpis za nepovratna sredstva za razvoj kmetijstva pa smo objavili v Tedniku 8. avgusta. Prijave za slednjega sprejemamo do porabe sredstev oziroma najkasneje do sredine letošnjega novembra, za posamezne projekte pa do 9. septembra 2002.
Na junijski seji so se svetniki seznanili tudi z realizacijo občinskega praznika. Občinam Ptuj, Majšperk, Destrnik in Kidričevo so podali soglasja za vknjižbo lastninske pravice. Prav tako so soglašali z eno spremem-
bo namembnosti odobrenih kreditnih sredstev iz lanskoletnega razpisa, ki seveda zadostuje razpisnim pogojem.
Nadzorni odbor ni ugotovil kršitev
Na julijski seji so sprejeli še osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, z določenimi popravki oz. spremembami. Seznanili so se tudi s polletno realizacijo leto{njega prora~una in s poro~ilom nadzornega odbora za poslovanje v letu 2001, ki je nadziral tako neposredne kot posredne proračunske uporabnike. Ta ne navaja nepravilnosti ali kr{enj pri realizaciji lanskoletnega prora~una, daje pa dolo~ene smernice predvsem za računovodsko poslovanje posameznih dru{tev. Zanimivo je bilo tudi poročilo policije o trendih varnostnih pojavov na območju občine Markovci v letu 2001.
Svetniki so tudi sklenili, da bo občina pristopila k skupnemu projektu izdelave {tudije za izgradnjo skupne kanalizacije v okviru Komunalnega podjetja Ptuj.
Pred nami so jesenske volitve
Ker pa je leto{nje leto volilno leto, saj so volitve tudi že uradno razpisane, je bilo potrebno določiti volilne enote v na{i občini. Po tem, ko so svetniki sprejeli spremembe statuta in tako dokončno potrdili večinski volilni sistem, so na avgustovski izredni seji sprejeli tudi Odlok o določitvi volilnih enot za občino Markovci. Vsebina odloka o določitvi volilnih enot je zajeta v posebnem prispevku.
Naslednja seja občinskega sveta je predvidena za mesec oktober.
Marinka Bezjak Kolenko
Volili bomo župana in občinske svetnike
Gotovo ste bralci že seznanjeni, da bomo v letošnjem letu poleg predsednika države volili tudi župana ob~ine in ob~inske svetnike. V skladu s statutom bodo ob~inske volitve potekale po ve~-inskem sistemu, za razliko od prejšnjih, ko smo svetnike volili po proporcionalnem sistemu. To pomeni, da bo v posamezni volilni enoti izvoljen tisti svetnik, ki bo dobil najve~je število glasov.
V odloku o določitvi volilnih enot je občinski svet določil 9 volilnih enot, v katerih se bo skupaj volilo 11 svetnikov. Na kratko povzemam vsebino odloka:
Obseg volilnih enot je naslednji:
1.	volilna enota obsega naselje Bukovci (brez JV dela).
V	volilni enoti se volita 2 člana občinskega sveta.
2.	volilna enota obsega
•	JV del naselja Bukovci (cca 227 prebivalcev)
•	in SZ del naselja Stojnci (cca 151 prebivalcev)
V	volilni enoti se voli 1 člana Občinskega sveta.
3.	volilna enota obsega naselje Stojnci (brez SZ dela).
V	volilni enoti se volita 2 člana občinskega sveta.
4.	volilna enota obsega naselji Borovci in Strelci.
V	volilni enoti se voli 1 člana občinskega sveta.
5.	volilna enota obsega naselje Prvenci in Sobetinci.
V	volilni enoti se voli 1 člana Občinskega sveta.
6.	volilna enota obsega naselje Markovci (brez J dela).
V	volilni enoti se voli 1 člana občinskega sveta.
7.	volilna enota obsega naselje Nova vas (brez SZ dela).
V	volilni enoti se voli 1 člana občinskega sveta.
8.	volilna enota obsega naselje Zabovci (brez SZ dela).
V	volilni enoti se voli 1 člana občinskega sveta.
9.	volilna enota obsega dele naselij, ki se nahajajo neposredno ob umetnem jezeru, odtočnem kanalu in ob strugi reke Drave pod zapornicami in sicer:
•	SZ del naselja Zabovci (cca 108 prebivalcev)
•	J del naselja Markovci (cca 137 prebivalcev)
•	SZ del naselja Nova vas (cca 84 prebivalcev)
V	volilni enoti se voli 1 člana Občinskega sveta.
Zakon o lokalnih volitvah namreč nalaga občinam, da volilne enote oblikujejo tako, da se voli enega (1) svetnika na približno enako {tevilo prebivalcev. Da se temu zadosti, se naselja smejo deliti tako, da so geografsko povezana (primer Bukovcev in Stojncev) ali pa da jih združuje neka skupna zadeva (primer naselij Nova Vas, Markovci in Zabovci, kjer je skupna problematika okrog jezu, kanala in dravske struge pod zapornicami).
Način volitev je torej določen. Koga bomo izvolili za svojega predstavnika v občinskem svetu pa bo znano {ele po volitvah novembra letos.
IZ TEHNOLOŠKEGA PARKA V MARIBORU V OC NOVI JORK
Pridobivanje naravnih izvle~kov v Vitivi
Ce bo šlo vse po na~rtih, pravi Davorin Bauman, vodja gradnje tovarne Vitiva, d.o.o., potem bodo v novih proizvodnih prostorih lahko s pridobivanjem izvle~kov iz naravnih surovin za~eli že naslednjo pomlad. Do sedaj opravljene tržne raziskave pa so pokazale, da bodo ekstrakte iz naravnih zeliš~ iz Vitive izvažali v države, kjer so potrošniki že tako osveš~eni, da zahtevajo uporabo naravnih an-tioksidantov v prehrambeni, farmacevtski ali kozmeti~ni industriji.
»Za nakup prostora, gre v resnici za celotno jamo, v OC Novi Jork smo se odločili, ker na{i proizvodnji, ki temelji na uporabi naravnih zeli{č, ustreza tak, ekolo{ko neobremenjen prostor,
obenem pa imamo {e dovolj prostora za morebitno {iritev. Vitiva je podjetje, ki ga je ustanovil Pinus iz Rač, ki je tudi njen stoodstotni lastnik, vendar smo želeli proizvodnjo obeh po-
Davorin Bauman iz Vitive pravi, da so v Markovcih naleteli na dobre sogovornike.
polnoma, tudi lokacijsko, ločiti in to nam je zdaj uspelo. V tej tovarni, ki jo gradimo v Markovcih bomo v začetku pridobivali naravne izvlečke iz rožmarina, saj je po teh na svetovnem trgu največje povpra{evanje, potem pa tudi iz drugih zeli{č in čajev. Gre za proizvodnjo in tehnolo{ki proces pridobivanja naravnih izvlečkov, antioksidantov, ki smo ju najprej popolnoma osvojili v mariborskem tehnolo{kem parku. V svetu je izredno zanimanje po naravnih izvlečkih, ki jih znamo mi razstaviti tudi na posamezne komponente in tako bomo celotno proizvodnjo izvažali, že posu{eni rožmarin pa bomo uvažali iz Dalmacije in Španije,« je o sami proizvodnji, ki bo čez nekaj mesecev stekla prav v Markovci povedal Davorin Bauman. V Sloveniji podobne tovarne oziroma tehnologije pridobivanja naravnih antioksidantov {e ni, dejstvo pa je, da ti uspe{no nadome{č-ajo umetne za katere je že dokazano njihovo {kodljivo učinkovanje.
Gradnja tovarne bo stala blizu 700 milijonov tolarjev, prokurist Vitive pa omnenja, da bo med 30. zaposlenimi v tovarni polovica domačinov. Davorin Bauman je v razgovoru {e povedal, da so se odločali med več možnimi kraji gradnje, sami pa so se za Markovce odločili tudi zato, ker so z občinskim vodstvo dovolj hitro na{li skupen dogovor o pogojih gradnje in možnostih razvoja tovarne, ki v Sloveniji nima konkurence.
(SP)
V GORNJI RADGONI S KMECKO TRŽNICO
Da nas bodo spoznali
Na radgonskem sejmu se letos prvi~ predstavlja tudi ob~ina Markovci s svojo kme~ko tržnico. Odlo~itev za sodelovanje na 40. Kmetij-sko-živilskem sejmu je predvsem posledica projekta Crpov (Celostni razvoj podeželja in vasi), podprtega s strani Ministrstva za kmetijstvo RS, ki je po dveh letih delovanja v ob~ini Markovci prešel v fazo izvajanja.
»Na{e sodelovanje na 40. Kmetijsko-živilskem sejmu pripravlja projektni svet, ki mu predseduje Marjan Horvat in skrbi za realizacijo projektov Crpov. Za organizacijo priprav na sejem skrbi Slavica Strelec, članica projektnega sveta in mentorica Dru{tva podeželskih žena na{e občine. Za sodelovanje na radgonskem sejmu pa nam je glavno iniciativo podala Vida [avli, na{a strokovna sodelavka pri projektu Crpov, ki je med na{o občino in Radgonskim sejmom prva navezala stike Tako se je občina Markovci letos spomladi v Radgoni že predstavila. Organizatorji sejma so nas sprejeli odprtih rok in nam ponudili stojnice v osrednjem delu razstavi{ča. Na sejmu razstavljamo na {estih stojnicah. Na {tirih ponujamo doma pridelano zelenjavo (bio-zelenjavo), na dveh pa predstavljamo program projekta Crpov in turistično vizijo občine Markovci. Na teh dveh stojnicah pa sodeluje tudi Dru-{tvo podeželskih žena Občine Markov-ci,« razlaga Franc Kekec, župan občine Markovci in dodaja: »Želim si, da bi na{a tržnica v Markovcih zaživela vsaj enkrat mesečno. Mislim pa, da bi bila prodaja na stojnicah prav tako uspe{na, če bi imeli tržnico vsakih 14 dni.«.
Župan Kekec je povedal, da je cilj sodelovanja občine Markovci na kme-tijsko-živilskem sejmu v prvi vrsti ta, da {ir{a javnost spozna občino in njene pridelovalce ter da se na tak način mogoče ustvari tudi nek nov cilj prodaje. Izmed markovskih tržnikov bodo na sejmu sodelovali: Jože Mezaric, Kondrad Janžekovic, Marija Rizman, Marija Veršič, Anica Horvat, Jožica in Franc Janžekovic, Janez Kostanje-vec, Marija Rozman, Slavica Vincek, Anton Šibila, kmetiji Plohl in Petrovič ter Društvo podeželskih žena Občine Markovci.
Markovci pa so se na leto{njem Kme-tijsko-živilskem sejmu vključili {e v program radgonskih prireditev. Tako so markovski koranti 24. avgusta sodelovali pri otvoritvi sejma, na zaključni paradi, ki bo 31. avgusta, pa se bodo Markovci predstavili {e s konjsko vprego, kosci in kopja{i. Župan občine Markovci se je v Radgoni zagotovo s ponosom udeležil otvoritvene slovesnosti, obiskati pa namerava {e zaključno slovesnost in dan zadružnikov, ko bi naj imeli Markovski dan, na katerega že zdaj vabi vse člane občinskega sveta in uprave ter vse občane Markovcev.
Mojca Zemljari~
80 LET GODBE NA PIHALA OBČINE MARKOVCI
V STOJNCIH SMO ZAPLOSKALI JUBILEJU GODBE NA PIHALA
Naj se še dolgo sliši njihov zvok ...
V začetku junija je v Stojncih potekala slovesnost, posvečena 80. obletnici delovanja markovske godbe na pihala. Doma~a godba je ob tej priložnosti gostila godbo na pihala iz Središča ob Dravi, ki jo vodi Rado Munda. Osrednje slovesnosti ob praznovanju 80. obletnice pa sta se poleg župana in članov sveta občine Markovci udeležila še Janez Maučec, farni župnik, in Nataša Petrovič, vodja izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Mirko Janžekovič, predsednik Godbe na pihala občine Markovci, je zbra-
nim ob tej priložnosti povedal, da je ponosen na markovsko godbo, ki na-
daljuje delo, ki so ga pred 80 -imi leti začeli naši predniki in dedje. Obenem pa je Janžekovič izrekel tudi zahvalo za trud in uspehe kapelnici Heleni Bezjak, tajnici Ivanki Kostanjevec in blagajniku Martinu Kostanjevcu.
Župan Franc Kekec je godbenike ob praznovanju 80-letnice iskreno pozdravil, jim ob jubileju čestital ter poudaril, da sreča in bogastvo ne pomenita veliko, če ju uživaš sam. Župan je de-
jal, da vidi, da je godbenikov veliko in da svojo dejavnost obvladujo s srcem.
V nadaljevanju slovesnosti je Slavica Pičerko Peklar v treh odlomkih predstavila tri poglavja zbornika markov-ske godbe na pihala, ki je nastal izpod peresa Marije in Janje Bezjak ter Karo-line Pičerko. Zbornik je časovno razdeljen v tri sklope: Očova, Janezova in Helenina doba. Med predstavitvijo zbornika sta godbi tudi večkrat za-
igrali, nato pa je Nataša Petrovič, vodja izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, podelila bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Mirko Janžekovič in župan Kekec pa sta podelila še pisne zahvale in priznanja vsem, ki so s svojim delom omogočili, da markovska godba deluje že 80 let.
Mojca Zeml,jarič
Naj mark^^sko godbo spoznajo tudi naslednji rodovi!
O praznovanju 80-letnice delovanja markovske godbe je bilo že veliko povedanega, tudi zapisanega. Mnogi se bomo radi še dolgo spominjali tiste junijske nedelje, ko so pretili nevihtni oblaki, godba pa je igrala—
Takrat na osrednji slovesnosti, smo se delovanja godbe spomnili v treh časovnih obdobjih, naj jih tokrat zapišemo še za spomin naslednjim rodovom.
Ocova doba
Bilo je takoj po prvi svetovni vojni, v Stojncih, kjer so možakarji v tistih časih že organizirano prepevali pod taktirko organista Josipa Kegla, najvidnejšega in najplodovitejšega glasbenika, ki je kdaj živel v občini Markovci. Prav on je bil pobudnik ustanovitve godbe na pihala in v desetih dneh so pevci pri bogatih kmetih zbrali denar za nakup instrumentov. Najprej je bilo devet muzikantov, ki so kaj kmalu javno nastopali, delovali pa v okviru GD Stojnci. Prvič so zaigrali na kmečki go-
stiji. Čez čas so se številčno okrepili in vključili v Glasbeno društvo zarja Markovci. V tistem času so markovski godbeniki sodelovali celo na glasbeni reviji godb v ljubljanskem Tivoliju, kjer so osvojili tretje mesto. Med vojno godba ni igrala, takoj po vojni pa so fantje in možje ponovno vzeli v roke svoje instrumente in se vključili v PD Bukovci. Godbo je vse od ustanovitve pa do 1975. leta vodil Franc Šmigoc, ki je dve leti, od 1948. do 1950. leta vodil tudi skupino mlajših godbenikov, ki pa so morali skupaj k vojakom in se kasneje niso več zbrali, pač pa so se nekateri vključili v osrednjo godbo.
Janezova doba
Franc Šmigoc je 1975. leta vodenje Markovsko godbo vodi kapelnica Helena Bezjak
POBRATENJE GODBENIKOV PIHALNEGA ORKESTRA KOSTANJEVICA NA KRKI IN GODBE NA PIHALA OBČINE MARKOVCI
Vabili so godbeniki in Kostanjevi{ka no~
O praznovanju 80 let delovanja markovske godbe je bilo že veliko povedanega, tudi zapisanega. Mnogi se bomo radi še dolgo spominjali tiste junijske nedelje, ko so pretili nevihtni oblaki, goba pa je igrala—
Na povabilo Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki smo se v soboto, 20. julija 2002 vodstvo in godbeniki Dru-{tva godbe na pihala ob~ine Markovci odpeljali v Kostanjevico na Krki, kjer smo sodelovali na prireditvi Kostanje-vi{ka no~ in na podpisi listine o pobratenju. Sre~anje je potekalo v veselem in spro{~enem vzdu{ju, skupaj z godbo iz Dobrepolja, z godbo iz [entjerneja in doma~imi godbeniki smo izvedli parado po Kostanjevici, nato pa na prireditvenem prostoru skupaj zaigrali pet melodij. Sledilo je podpisovanje listine o pobratenju med na{imi gostitelji iz Kostanjevice na Krki in nami, Mar-kov~ani. Sve~ano listino o pobratenju sta podpisala predsednik Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki Borut Baz-nik in predsednik Godbe na pihala ob~ine Markovci Mirko Janžekovi~. Na{im novim prijateljem z Dolenjske smo ob tej priložnosti podarili likovno delo z motivom Markovec. Dobro razpoloženi smo nadaljevali sre~anje {e dolgo v kostanjevi{ko no~. Ogledali pa smo si tudi splavarjenje po Krki, nekateri so se v reki tudi ohladili. Domov smo se vrnili proti jutru, vsem pa, ki so nam pri organiziranju sre~anja kakorkoli pomagali, se prisr~no zahvaljuje-
Za upravni odbor Godbe na pihala Markovci Martin in Ivanka Kostanjevec.
DOBRA MISEL...
Vedno položi nekaj na pladenj, s katerim zbirajo prostovoljne prispevke.
godbe predal svojemu vnuku Janezu Bezjaku. Takrat je radostno dejal: »Vidite, ta mladi moški, ki vodi godbo, je moj vnuk, Janez!«Glasbeno znanje je Janez Bezjak pridobival ne le od svojih sorodnikov, pa~ pa tudi v glasbeni {oli. Vodil je tudi MO PZ Markovci in dosegel, da so oboji vsem nam ustvarili mnogo nepozabnih kulturnih sre~anj,
So godbeniki praznovali 60. let in Mirko Janžekovič, njihov občudovalec, donator, pobudnik ponovne oživitve in današnji predsednik godbe, se jim je takrat zahvalil za vse dobro kar so že naredili in jim obenem zaželel še veliko ustvarjalnih let. Šestdeset let godbe, ki jo je dolga leta vodil, se žal ni uč-akal Franc Šmigoc, ki je umrl le nekaj tednov pred veliko slovesnostjo. Tistega leta so imeli godbeniki 46 krat vaje in imeli 17 nastopov. Vse je kazalo, da njihove zgodbe o uspehu ne bo konec, a se je aprila 1985. Leta obrnilo drugače. Janez Bezjak se je poslovil od godbe in njeno delovanje je zamrlo. Sledilo je desetletje spominjanja, kako je bilo lepo, ko je zaigrala godba . Bilo je nekaj poskusov oživitve, tudi Janez Bezjak je pomagal z nasveti, a potem maja 1995. leta nenadoma umrl. Zapustil je svojo glasbeno sled v slovenski narodno zabavni glasbi, med svojimi pevskimi tovariši v MoPZ Markovci in povsod tam, kjer še danes živijo ljudje, ki dobro mislijo in ljubijo ubrano pesem.
Godba na pihala občine Markovci
»Ta pomeni za našo občino posebno bogastvo in kulturno dediščino,« je v svojem nagovoru, ki je objavljen v brošuri zapisal župan Franc Kekec in godbi obljubil nadaljnjo občinsko pod-
Starejšim prekaljenim godbenikom so se radi pridružili mladi.
ve~erov in doživetij. Vaje so imeli v 70. Letih godbeniki enkrat tedensko, a ne pozimi, kot bi si mislili, ~e{, takrat so imeli ~as, pa~ pa spomladi in jeseni, saj je bila pozimi njihova sobica za vaje premrzla. Za ve~je nastope so njihove vrste pogosto dopolnili ~lani ptujske godbe. Godbeniki se tistih let radi spominjajo po veliki slovesnosti ob otvoritvi nove {ole 11. Avgusta 1979. Leta v Markovcih, sicer pa so imeli tisto leto trinajst ve~jih nastopov. »Leta, ko nas je vodil Janez Bezjak,« se {e danes spominja njegov soimenjak, »so bili na{i najlep{i ~asi. Mladi glasbeniki so spo-{tovali starej{e, se od nas u~ili, obenem pa v godbo prina{ali nove ideje, zanos in upanje, da bo to na{e glasbeno druženje kar trajalo«.
Obrnilo se je druga~e. Leta 1982.
poro. Dana{nja godba je zaživela 1999. leta in to na pobudo že omenjenega Mirka Janžekovi~a. Leto pozneje je bilo v Markovcih ustanovljeno samostojno Dru{tvo Godbe na pihala ob~ine Markovci, ki ga vodi Mirko Janže-kovi~. Dirigentka oziroma kapelnica godbe je od vsega za~etka, takrat {e {tu-dentka glasbe, zdaj diplomirana glasbenica, Helena Bezjak iz Markovcev. Godba je lansko leto zabeležila 12 ve~-jih nastopov. Za svojo jo imajo tudi v nekaterih sosednjih krajih, odkoder prihajajo tudi ~lani godbe.
Kon~am naj z besedami, ki sta jih za konec zapisali avtorici zbornika Marija Bezjak in Karolina Pi~erko: »Naj jo spoznajo, godbo na pihala ob~ine Mar-kovci, tudi naslednji rodovi!«
(SP)
LJUDJE IN DOGODKI
MARKO TOPLAK - NAS ZLATI MATURANT
»Vedeti moraš, zakaj hodiš v šolo!«
župan občine Markovci Franc Kekec je v torek, 20. avgusta, v prostorih občine Markovci sprejel zlatega maturanta Marka Toplaka iz Stojncev. Marko je na leto{njem spomladanskem roku mature dosegel odličnih 32 točk, poleg matematike, slovenščine in angleščine pa si je izmed izbirnih predmetov izbral še fiziko in kemijo. 21. septembra, še preden bo prisluhnil predavanjem na fakulteti, pa se bo udeležil svečanega sprejema in podelitve maturitetnih spričeval zlatim maturantom, ki jih bo v Cankarjevem domu podelil predsednik Republike Milan Kučan.
Župan je zlatemu odlicnjaku uvodoma čestital in poudaril, da so učenci, ki dosegajo tako zelo lepe učne rezultate, ponos občine, ponos vasi, vrstnikov in v prvi vrsti seveda staršev. Marko se je za čestitke zahvali in dodal, da takšnega uspeha ni bilo najbolj težko doseči. »Vprašanja na maturi so se mi zdela bolj splošna, niso bila tako zelo poglobljena. Če obvladaš matematiko in jezike, imaš že polovico mature v žepu. Če pa gre matematika pa fizika ne bi smela biti problem, ker obe temeljita na logičnem razumevanju stvari. Za maturitetne izpite sem se moral malo več učiti le pri slovenščini in kemiji. Mislim, da nas profesorji glede mature malo strašijo, da se bolj učimo-o. Če pa hočeš doseči uspeh, pa moraš vedeti, zakaj hodiš v šolo,« je povedal Marko.
Kot je v nadaljevanju klepeta dejal Marko, se je odločil študirati računalništvo, za katerega pravi, da sestoji iz več nivojev in da je v osnovi zelo preprosto. Pravi, da je odvisno, na katerem
nivoju se z računalništvom ukvarjaš. Brez računalniške izobrazbe lahko nameščaš strojno in programsko opremo ter pišeš programe -Marko je dejal da celo knjigovodske. Za razne simulacije, zaslone, programsko tehniko v avtomobilih (na primer ABS) in podobne reči, pa je že potrebno fakultetno znanje. Marko meni, da se ta pravo računalništvo dela na matematiki. Med študijem namerava na fakulteti sodelovati v raziskovalnih projektih, po diplomi pa bo vpisal še podiplomski študij, če bo možno, kar v tujini. Izmed držav, kjer bi lahko študiral, pravi Marko, absolutno prednjačijo Združene države Amerike, za zaposlitev pa so kasneje zanimive še skandinavske države, Nemčija in Japonska. Če bi se mu na Japonskem ponudila priložnost, bi jo sprejel, je dejal.
In zakaj se je odločil ravno za študij računalništva? »V prvi vrsti me veseli filozofija, a se sprašujem, kaj bi s študijem filozofije pridobil. Mislim, da bi znal enako filozofirati kot zdaj, ko te
Marku Toplaku je za uspešno opravljeno maturo čestital župan Franc Kekec.
izobrazbe nimam. Pravo? Ne. Pravo se mi sicer zdi zanimivo, ker moraš druge prepričati, da ima{ prav, a se mi zdi poklic malo preveč naporen. Stvari se znajo zavleči zelo dolgo. Medicina me sicer malenkost mika, a se mi zdi, da država v preveliki meri bdi nad delom zdravnikov, ima nad njimi prevelik nadzor. Zanimiva mi je tudi ekonomija, za katero pa mislim, da na višjem nivoju živi sama zase. V ekonomiji se praksa, praktično izvajanje zadev, bolj malo upošteva.«
Marka pa poleg omenjenega navdušuje tudi mehanika. Kot je omenil, so mu všeč menjalniki in motorji, računalništvo pa pozna že tako dobro, da se nanj ne bi nikoli absolutno zanesel. Najmanj všeč so mu namizni računalniki, ki so po njegovem mnenju preveč splošni, namenjeni preveč stvarem. Namizni računalnik je po Markovih besedah težko uporabiti za vse, kar ponuja, in zato bi lahko bili preprostejši, namenjeni manj stvarem.
V toplejši polovici leta, med sredino marca in sredino novembra, se Marko velikokrat odpravi z družino na golf, še bolj kot nad golfom pa je navdušen nad deskanjem na snegu, za katerega pravi, da je nanj čisto utrgan. Poleg omenjenega pa Marko svoj prosti čas posveti tudi svoji punci, pomaga očetu pri delu v odvetniški pisarni, velikokrat pa se odpravi tudi v toplice.
Mojca Zemljarič
Z VEDOZELJNOSTJO V SVET, Z VESELJEM DOMOV^
Ali: Tudi v letošnjem poletju nam ni bilo dolgčas^
In nam prav zares ni smelo in ni moglo biti dolgčas, v tem dvomesečnem obdobju šolskih počitnic in vsakršnih dopustov! Ce smo le znali prisluhniti različnim vabilom na prireditve, romanja, potovanja, ki so prihajala do nas od blizu in daleč, smo lahko z obžalovanjem ugotovili, da marsikam lahko gremo, marsikaj moremo sodoživeti, še zdaleč pa ne vsega kar bi želeli in se nam ponuja. Pa naj preidem iz te splošne ugotovitve k bolj konkretnim podatkom o tem, kje vse smo bili (mnogi) Markovčani v poletju 2002. Gotovo bom lažje zapisala kaj več o vsem, kjer sem bila poleg, rada pa bi vsaj omenila dogodke, poti in srečanja, o katerih sem slišala, zvedela o njih neposredno ali iz medijskega poročanja.
Med potovanji najprej na kratko o strokovni ekskurziji članov občinskega sveta, delovnih teles (komisij, odborov) in občinske uprave občine Markovci. Udejanili smo jo (ekskurzijo namreč) 21. In 22. Junija, naš končni cilj pa je bila Budimpešta, prestolnica sosednje Madžarske in prepričana sem, da nam bo vsem ostala v trajnem spominu. Nekatere podobe iz tega veličastnega mesta smo ponovno oživili ob poročanju o narasli Donavi v času avgustovskih neurij, ki pravkar ogroža oba dela mesta; Budim in Pešto. Udeleženci ekskurzije, z nami je bil seveda tudi župan Franc Kekec, smo bili še posebno prijetno presenečeni nad prijaznim sprejemom na sedežu 7. budimpeštanske občine. Podžupanja Marta Grjurisme Braunsteiner nas je ob pomoči prevajalca seznanila z značilnostmi svoje občine, z dotokom in porabo sredstev, pri čemer je s ponosom poudarila odprto roko občine za umetniško nadarjene mlade ljudi, pa tudi skrb za starejše in socialno ogrožene meščane.
O Budimpešti, o Blatnem jezeru, o sami Madžarski in o vsem, kar smo v dveh dneh videli in doživeli, bi lahko napisala izčrpen potopis, a tokrat sem se odločila omeniti še druge zanimive poti in dogodke.
»Potovanje blizu« bi lahko poimenovali vse tiste kratke, morda le v nekaj deset kilometrov oddaljene kraje, kot je denimo grad Borl. Res je, videvamo ga, pogosto kar z domačega praga, presli-šimo ali spregledamo pa poletna doga-
janja na njem. Najbolj znano je gibanje Idriart. To je potekalo vse julij, na njem pa smo lahko srečevali marsikaterega priznanega umetnika, segli v roke violinistu Marku Pogačniku, se pozdravili z znanci in prijatelji iz prejšnjih let. Potem so tu prireditve ob občinskem praznovanju naše sosede Gorišnice, pa vsi trije sobotni večeri Tamburanja in pokušine vin, ^ V teh mesecih pa so praznovale še nekatere sosednje občine, med njimi Videm, pa mesto Ptuj, vabili so Destrničani , pa organizatorji prireditev v Juršincih, Žamencih, Do-rnavi in še je bilo krajev in vasi, kjer se je kaj dogajalo. Markovčani, vsaj nekateri člani ED Korant, so julija potovali v Kostanjevico na Krki. Potovala so tudi nekatera druga društva naše občine. Gasilci, pa članice Društva podeželskih žena, potujejo naši upokojenci, da o mladih niti ne govorimo, saj je čas počitnic tudi idealna priložnost za družinsko in prijateljsko dopustovanje nekje na obalah in otokih Jadrana, pa tudi kam dlje vodijo poti naših ljudi.
Posebno mesto pa si zaslužijo tri potovanja tukaj blizu, v krogu petnajstih kilometrov. To je najprej romanje k cerkvici sv. Ane; tri julijske dneve smo si lahko privoščili to radost - radost spominov na srečno otroštvo, ko smo tja romali najprej skupaj s starši, pozneje s svojo generacijsko družbo in zdaj spet v družbi najdražjih ljudi. Tri tedne kasneje so nas k sebi vabile cerkve device Marije. Vnebovzetje ali Veliki Šmaren pa je že dolgo pravi ro-
marski dan Slovencev in ni bilo težko izvedeti, da smo bili Markovčani na ta dan na vsaj treh različnih romanjih: v Zavrč - na hribček k cerkvici Device Marije, na Ptujsko Goro je vodila pot naše ljudi, dva avtobusa pa sta starejše Markovčane popeljala na romanje na Brezje. Članom Društva upokojencev je stroške prevoza pomagala pokri-
ti občina Markovci, ki na svoje starejše ljudi nikakor ne pozablja.
Morda boste rekli: Le kaj je to takega, da je treba še pisati, tudi koga ali kaj pohvaliti? Sama pa menim, da še vse premalo govorimo o tistih lepih straneh življenja, da smo preskromni s pohvalami in mnogo bolj radodarni s kritikami. Naj bo ta zapis vsaj korak
k drugačnemu, bolj pozitivnemu razmišljanju. In za konec: kamorkoli smo šlo, nas je gnala želja po novih spoznanjih in doživetjih. Domov - ah, domov pa nas je vodilo hrepenenje, izraženo v preprosti resnici, da je povsod lepo, doma pa najlepše!
Karolina Pičerko
IZKUŠNJE ŠTUDENTKE NATAŠE, KI JE STUDIJSKO PRAKSO OPRAVLJALA MED ZAPOSLENIMI NA OBČINI MARKOVCI:
Naredijo veliko, skoraj več kot bi lahko
že v otroštvu so mi pogosto govorili, da je življenje polno presenečenj, da pravega prijatelja srečaš, ko to najmanj pričakuješ. Starejša sem vedno bolj spoznavam, da je to še kako res. Namreč na poti do zastavljenih ciljev se kot posameznik pogosto srečaš z ovirami, ki jih, nekatere lažje, druge težje premaguješ, vendar pa jih s pravo mero vztrajnosti in podporo ljudi okoli sebe nazadnje le premagaš. Res je, da je vztrajnost tisto najpomembnejše, kar moramo imeti, da bi v življenju uspeli, vendar pa bi lagali sebi in drugim, če bi trdili, da je to tudi edino. Namreč pomoč in podpora soljudi je tisto, kar nam daje moč, da lažje premagujemo ovire, ki nam stojijo na poti. In od koga pričakujemo podporo? Največkrat je to družina, prijatelji, znanci, zgodi pa se, da jo dobimo tudi tam, kjer to najmanj pričakujemo. Moja izkušnja je gotovo dokaz temu.
Pred časom še pomisliti ne bi upala, da lahko najdem prijatelje med ljudmi, ki jim včasih gredo ostre kritike okolice. Govorim o kolektivu občine Mar-kovci. To so ljudje, od katerih veliko, pogosto pa tudi preveč pričakujemo. Če smo povsem odkriti, moramo priznati, da so ti ljudje storili že veliko dobrega za vse nas. Predvsem se moramo zavedati, da so naš domači kraj spremenili v domačinom in okolici lep in prijazen kraj. Trdili bi lahko, da je le s težavo mogoče najti še kaj, česar pri nas, v Markovcih, ne bi imeli. Ker pa smo ljudje po svoji naravi pogosto izredno kritični, še vedno iščemo nekaj, zaradi česar bi lahko grajali tiste,
ki ustvarjajo za vse nas. Preden izrečemo kakršnokoli kritiko, moramo vedeti ali je ta resnično upravičena. Nenazadnje so to ljudje, ki ustvarjajo za to, da lepše in lažje živimo vsi mi. Da pa je še veliko, kar naredijo za svoje soljudi, pa vam bo gotovo povedala moja izkušnja.
Kot študentka sem imela zelo hitro priložnost ugotoviti, kako težko je v današnjih razmerah dobiti priložnost svoje teoretično znanje podkrepiti s prakso. Namreč karkoli se učiš, karkoli študiraš, vse moraš slej ko prej preizkusiti tudi v praksi. Vendar kako? O iskanju zaposlitve sploh ne bi go-
vorila, dovolj je že, če se ustavim pri iskanju priložnosti, da opraviš obvezno šolsko oziroma študijsko prakso. Že tu se srečamo s prvimi težavami, ovirami. Namreč veliko, če ne večina podjetij, je v svoje kroge pripravljeno sprejeti le ljudi z izkušnjami in le malo takih, ki se zavedajo, da je te potrebno nekje pridobiti in ki so torej pripravljeni za to tudi sami nekaj storiti. Kolektiv občine Markovci je gotovo ena takih skupnosti, kjer so pripravljeni ponuditi pomoč in v svoje kroge sprejeti mlade ljudi, z namenom naučiti jih nekaj. Sama sem namreč pri iskanju študijske prakse, po mnogih neuspešnih poizkusih, nazadnje le potrkala na prava vrata. Možnost, da se nekaj resnično naučim, sem namreč dobila na občini Markovci. Pri tem naj poudarim, da mi niso pomagali le pri izpolnitvi mojih študijskih obveznosti, temveč so me medse resnično sprejeli z namenom naučiti me nekaj. Še v večje zadovoljstvo in olajšanje pa mi je bilo to, da so me sprejeli kot del lastnega kolektiva, torej kot sodelavko, kot prijateljico. Da mi bo moja prva delovna izkušnja za vedno ostala v spominu kot prijetna izkušnja, se torej lahko zahvalim le kolektivu občine Markovci.
Nataša
Ponedeljek, 2. september
SLOVENIJA 1
6.25 Tedenski izbor. 6.25 Utrip. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Tedenski izbor 9.05 Modro poletje, {pa. nad., 36/37. 9.35 Iz popotne torbe: Rojstni dan. 9.50 Marko, mavri~na ribica, risanka, 38. 10.05 Oddaja za otroke. 10.25 Živali v navzkrižnem ognju, nem{ka poijud. serija, 6/7. 10.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.15 Legende morja, fra. dok. serija, 2/13. 11.45 Stena: Šest velikih piezaiskih pustoiov{~in, ang. dok. serija, 6/6. 12.15 Zgodbe iz Avstralije: Konec poti, dok. serija, 9/9. 13.00 Poro~iia. 14.30 Jazon in Argonavti, am. nad., 2/2, pon. 15.55 Dober dan, koro{ka. 16.30 Poro~iia. 16.55 Čudež ljubezni, {vedska znanstvena oddaja. 17.50 Otok živali, risana nan., 4/13. 18.15 Radovedni ta~ek: Lu~. 18.25 Risanka. 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Manatea, fra. nad., 4/13. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Umetni raj. 22.00 Odmevi. 22.50 Ecce Homo, kanadska dok. serija, 10/13. 23.45 Čudež ljubezni, pon. 0.40 Umetni raj, pon. 1.05 Svetovni izzivi, pon. 1.35 Mary Tyler Moore, am. nan., 22., pon. 2.00 Hro{~i, ang. nan., 8/10, pon. 2.50 Homo Turisti-cus, pon. 3.15 Studio City, pon. 4.25 Kon~nica, pon. 5.25 Šport.
SLOVENIJA 2
9.00 Dobro jutro. 14.20 Koncerti sobotnih no~i: Cariy Simon in Eric Clapton, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, am. nan., 22.epizoda. 16.45 Hro{~i, ang. nan., 8/10. 17.45 Po~itnice do zadnjega diha: S skirco po cesti grem, dok. nan., 5/5. 18.00 Horace in Tina, avs. nad., 26/26. 18.25 Jasno in glasno: Samozavest in mi, kontaktna oddaja. 20.00 Studio City. 21.00 Kon~nica. 22.00 De Gauiie-Churchiii: Memoari, francoska dok. serija, 2., zadnji dei. 23.00 Brane Ron~ei izza odra. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 23. dela. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 93. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 20. dela. 11.50 Varuhi iuke, pon. 24. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.10 Varuhi iuke, 25. dei. 15.30 Ljubezen brez greha, 1. dei mehi{ke nad. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 21. dei. 17.20 Mo~no me objemi, 94. dei. 18.15 Salome, 24. dei. 19.15 24 ur 20.00 Komedija: Neskon~en dan, ameri{ki film. 21.50 Raztresena Ally,
1.	del am. nan. 22.40 Odpadnik, 3. dei. 23.30 Prijatelji, 20. dei.
KANAL A
10.40 Beverly Hiiis, pon. 17. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 221. dei. 13.50 Obala ljubezni, 95. dei. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija. 16.55 Beverly Hiiis, 18. dei. 17.45 Korak za korakom, 17. dei. 18.15 Veseli rov-tarji, 6. dei. 18.45 Družina za umret, 2. dei humor nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Super^iim: Morilci, ameri{ki film. 22.20 Will in Grace, 18. dei humor nan. 22.50 Tretji kamen od sonca,
2.	dei. 23.20 Noro zaljubljena, 1. dei am. humor nan. 23.50 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.40 Raj, eroti~na serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.15 Mo~ polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobiiie, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Orii letijo zgodaj, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Motomania. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Nivea Sun Beach Voiiey, reportaža. 23.45 Terra X Tara Tour, 1. dei potopisne.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Oiio. 10.25 Risanka. 10.50 40. otro{ki filmski festival. 11.10 Rajske ptice in zmaji, pz. serija. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameri{ki TV film: Big And Hairy. 15.30 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovaiec, pz. serija. 17.00 Kitajska - dežela in ljudje, dokum. serija. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Kultura. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kitajska - dežela in ljudje, potopisna serija. 20.35 Dvojno življenje, britansko-kanadski TV film. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Abeceda strahu, film. 1.00 Steely Dan: Two Against Nature. 2.05 Excesive Force II., am. film. 3.30 Ameri{ki TV film: Big And Hairy. 5.00 Remek. 5.15 Čarovnija, serija. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.35 Otro{ki program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Re{evaina služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.10 Frasier, serija. 21.35 Becker, serija. 22.00 TV izložba. 22.15 Grozovit umor, serija. 22.40 Zahodno krilo II., serija. 23.25 Dosjeji X.
HTV 3
15.30 TV spored. 20.05 Nema pri~a, mini-serija. 22.35 Dokumentarna oddaja. 23.05 Športni program.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 7.55 Mladi Herkules, serija. 8.15 Življenje in jaz, serija. 8.40 Jesse, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.25 Herkules, serija. 10.10 Na grob na~in, film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybiii, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Skrivnost mojega uspeha, film 1997. 22.05 Virus, film 1999. 23.35 Nikita, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1585). 9.50 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.20 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Koro{ke. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarii, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1586). 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{ii v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Faikenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Sti~i{~e kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 3. september
SLOVENIJA 1
6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro-~iia. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Modro poletje, {pa. nad., zadnji dei. 9.30 Radovedni ta~ek: Lu~. 9.40 Srebrnogrivi konji~, risana nan., 22/26. 10.05 Otok živali, risana nan., 4/13. 10.30 Risanka. 10.45 Čudež ljubezni, {vedska znanstvena oddaja. 11.40 Petra, dok. oddaja. 11.55 Manatea, fra. nad., 4/13. 13.00 Poro~iia. 13.30 Glasbena oddaja. 14.00 Tedenski izbor 14.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.50 Poino~ni klub. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poro~iia. 16.50 Sfinga, nem{ka dok. serija, 1/5. 17.45 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 2/26. 18.05 Slovenska ljudska pesem: Pod to goro zeleno. 18.10 Enciklopedija znanja: Plazilci, izobraževalna oddaja za otroke. 18.25 Knjiga mene briga - Assia Djebar: Ljubezen, fantazija. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Giobaiizacija grape ga~nik, dokum. meseca. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Četrtek, dvanajstega, angie{ka drama, 2/2. 0.35 Knjiga mene briga - Assia Djebar: Ljubezen, fantazija, pon. 0.50 Tenis - US Open: Četrtfinaie, posnetek iz New Yorka. 3.00 Sfinga, nem{ka dok. serija, 1/5, pon. 3.50 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 2/26, pon. 4.05 Aktualno, pon. 5.05 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 23.epizoda, pon. 5.30 Hro{~i, angie{ka nan., 9/10, pon.
SLOVENIJA 2
8.30 Tedenski izbor. 8.30 Mostovi. 9.00 Dobro jutro. 14.20 Studio City. 15.15 Kon~nica. 16.15 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 23.epizoda. 16.45 Hro{~i, angie{ka nan., 9/10. 17.40 Amor in Cate, ameri{ki film. 20.00 Restavracija, ameri{ki film. 22.00 Pre-kup~evaiec z mamili, danski film. 23.50 Praksa, ameri{ka nan., 66.epizoda. 0.35 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 24. deia. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 94. deia. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 21. deia. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 1. deia. 13.10 Raztresena Ally, pon. 1. deia. 14.05 Varuhi iuke, 26. dei. 15.30 Ljubezen brez greha, 2. dei. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 22. dei. 17.20 Mo~no me objemi, 95. dei. 18.15 Salome, 25. dei. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~na zgodba: Neznana re{iteijica, film. 22.40 Odpadnik, 4. dei. 23.30 Prijatelji, 21. dei. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hiiis, pon. 18. deia. 12.10 Dvakrat v življenju, pon. zadnjega deia. 13.00 Mladi in nemirni, 222. dei. 13.50 Obala ljubezni, 96. dei. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Beverly Hiiis, 19. dei. 17.45 Korak za korakom, 18. dei humor. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 7. dei humor nan. 18.45 Družina za umret, 3. dei. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Akcija: Vrnitev - Kickboxer 2: The Road Back, ameri{ki film. 21.40 Will in Grace, 19. dei ameri{ke humor nan. 22.10 Tretji kamen od sonc, 3. dei humoristi~ne nan. 22.40 Noro zaljubljena, 2. dei ameri{ke humoristi~ne nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Raj, eroti~na serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Alfi med prijatelji, pon. 17.20 Naj N - nogometni studio, pon. 18.20 Motomania. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 TV razglednica - Medvode. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Dokum. oddaja. 23.45 Terra X Tara Tour, potopis, 2. dei.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Oiio. 10.25 Risanka. 10.45 40. otro{ki filmski festival. 11.05 Dokumentarec. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameri{ki TV film: My Brother's Geeper 15.30 Risanka. 15.45 Rijeka: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovaiec: Sezone iososev. 17.00 Kitajska - dežela in ljudje, dokum. serija. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Dokumentarna oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Utopija na oblasti, dokum. serija. 21.00 V prvem pianu. 22.10 Transfer 23.00 Meridijan 16. 23.30 Kinoteka: Meriii's Marauders, am. film. 1.05 Am_eri{ki TV film: My Brother's Geeper 2.35 Pravica za vse, serija. 3.20 Čarovnija, serija. 4.10 Amerika - življenje narave. 4.40 Kinoteka: Meriii's Marauders, am. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.35 Otro{ki program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Re{evaina služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.10 Pari, serija. 21.45 Pravica za vse, serija. 22.35 Grozovit umor, serija. 23.00 Zahodno krilo II., serija. 23.45 Dosjeji X, serija.
HTV 3
20.00 TV spored. 20.05 Film. 21.45 Dokum. film. 22.35 Dokumentarna oddaja. 23.05 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 8.10 Sabrina, serija. 8.30 Superman, serija. 9.20 Herkul, serija. 10.00 Skrivnost mojega uspeha, pon. filma. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybiii, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Seks aii ljubezen?, film 2000. 21.55 Dvojna akcija, serija. 23.30 C.S.I. Storilcem za petami.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, serija (1586). 9.50 Monaco Franze. 10.40 Monaco Franze. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, oddaja. 12.35 Tedenska poro~iia. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarii, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1587). 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{ii v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Poletni pogovori. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 4. september
SLOVENIJA 1
6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro-~iia. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Babar, risana nan., 7/13. 9.25 Pipsi, risana nan., 13/26. 9.50 Slovenska ljudska pesem: Pod to goro zeleno. 9.55 Oddaja za otroke. 10.15 Enciklopedija znanja: Plazilci, izobraževalna oddaja za otroke. 10.35 Knjiga mene briga - Assia Djebar: Ljubezen, fantazija. 10.50 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 2/26. 11.05 Sfinga, nem{ka dok. serija, 1/5. 11.55 National Geographic, 15/23. 13.00 Poro~iia. 14.05 Tedenski izbor. 14.05 Giobaiizacija Grape Ga~nik, dokum. meseca. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poro~iia. 17.00 Stanje planeta, ang. poijud. serija, 1/3. 17.55 Sme{ko med ~rkami, plesna oddaja. 18.30 Lesk iz globin, plesna oddaja. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Sedmi pe~at: Zvesta, am. film. 22.00 Odmevi. 22.55 Terminai. 0.30 Stanje planeta, ang. poijud. serija, 1/3, pon. 1.20 New York: Tenis - US Open, ~etrtfinaie (ž), vkiju~itev v prenos. 4.00 Mary Tyler Moore, 24. epizoda, pon. 4.25 Hro{~i, ang. nan., 10., zadnja epizoda, pon. 5.15 V restavratorjevem kraljestvu filma, dok. oddaja, pon.
SLOVENIJA 2
8.30 Tedenski izbor 8.30 Dober dan, koro{ka. 9.00 Dobro jutro. 14.25 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002: Apz Tone Tom{i~-Šou, Ljubljana. 15.10 Homo Turisticus. 15.35 Mary Tyler Moore, 24. epizoda. 16.00 Hro{~i, 10/10. 17.00 New York: Tenis - US Open, ~etrtfinaie, prenos. 20.00 Imago Sioveniae: Donski kozaki. 21.30 Praksa, am. nan., 67.epizoda. 22.15 Čista zioba, ang. nad., 3/4. 23.05 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 25. deia. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 95. deia. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 22. deia. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 2. deia. 13.10 Preverjeno, pon. 14.05 Varuhi iuke, 27. dei. 15.30 Ljubezen brez greha, 3. dei. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 23. dei. 17.20 Mo~no me objemi, 96. dei. 18.15 Salome, 26. dei. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Popolna tujka, film. 21.45 Newyor{ka policija, 1. dei. 22.40 Odpadnik, 5. dei. 23.30 Prijatelji, 22. dei. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Beverly Hiiis, pon. 19. deia. 12.00 Dannyjeve zvezde, posnetek. 13.00 Mladi in nemirni, 223. dei. 13.50 Obala ljubezni, 97. dei. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Beverly Hiiis, 20. dei. 17.45 Korak za korakom, 19. dei. 18.15 Veseli rovtarji, 8. dei. 18.45 Družina za umret, 4. dei. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Zmikavta, 10. dei. 20.50 Ekstra magazin. 21.40 Telesni stražarji, ang. naniz., 6/7. 22.30 Will in Grace, 20. dei.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 Nivea Sun Beach Volley, reportaža. 14.20 [tiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Glinasti golobi, ameriška krimi. komedija. 18.20 Gradimo, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Bonanca, 16. del nan. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Ekskluzivni magazin. 23.45 Terra X - Tara Tour, 3. del potopisa. 0.45 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.45 40. otroški filmski festival. 11.05 Dokumentarec. 12.00 Novice. 12.20 Pravica za rojstvo, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameri{ki TV film: Family Reunion. 15.30 Risanka. 15.45 Osijek: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Raziskovalec: Aiigatorski doktor. 17.00 Kitajska - dežela in ljudje, do. serija. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Design in želje, dokum. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Obredna žrtev, dokum. serija. 20.45 George iz džungle, film. 22.15 Kulturno poletje. 22.45 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Jean De Fiorette, fr. film. 1.25 Jazz.
HTV 2
15.35 Otro{ki program. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Pravica za rojstvo, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Re{evaina služba. 19.30 Glasbeni album - Nostalgija. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.10 Planetarni zvok, glasbena oddaja. 21.45 Uninvited, serija. 22.35 Grozovit umor, serija. 23.00 Zahodno krilo II. 23.45 Dosjeji X.
HTV 3
20.05 Športni program. 20.50 Straža Apokalipse, mini-serija. 22.20 Dokum. oddaja. 22.50 Zakon in red - Oddelek za žrtve 2, serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Superman. 9.30 Herkul. 10.10 Coiumbo. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 X Faktor 18.30 Varu{ka. 19.00 Cybiii. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Strast po smrti, film 2002. 21.50 Atentat, film 1996. 23.35 Ma{~evanje po na~rtu, serija.
AVSTRIJA 2
9.30 Bogati in iejii, (1587). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poletni pogovori. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarii, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1588). 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{ii. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zmedeno srce, film 6/6 dei, 1997. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki.
kViz piramida
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \lJ«)IMIR KAJZOVAR
TEL.: 02/77122 61
2 3
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POilCOČ
n
13. Kompromis - Dekletove sanje
12. Navihanke - Firbčni fičfirič
11. Pogum - Po domače
10. Vitezi Ceijski - Radgonski klopotec
09. Atomček - Pesem Sloveniji
08.Štrk-i(urent
07. Š.Ri.K. - Ličkarska
06. Podkrajski fantje - Pisemce
05. Dinamika - Jaz že nisem Casanova
04. Viharnik - Prva harmonika
03. Rujski graščaki - Haioška napitnica
02. Savinja - Abraiiam je moder mož
01. Vaški veseljaki - Ko ijubezen potrebuješ
LESTVICA:


1.	Karizma-Rdeč bikini
2.	iVIiiena in Natalija Kolšek - Ko slavimo
3.	Anja - Kakor veter si odšel
4.	iVIateja - Ti bošmoj
5.	Anita Kralj - Je to ljubezen
6.	Plima - Ne zavajaj me več
7.	Ciii patrol - Suil bane
Poskočnih 13
Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za: Glasovnice poSlJlte na à
k na naslov:
MEGA MARKETING d.0.0.,p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme: Zvonimira Vizjak, Hardek 20/c, 2270 Ormož
Xradioptuj
89.8*98.e'l04,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 29. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
PETEK, 30. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
SOBOTA, 31. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar).
24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). NEDELJA, 1. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PONEDELJEK, 2. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Kiajn{ek). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka in ienar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žuie). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman
- Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Viadimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
TOREK, 3. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 18.00 VRTIČKARIJE (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasba za lahko noč). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
SREDA, 4. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 NAŠ GOST 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
TURISTIČNI TEDNIK
OBČINA VIDEM / OCENJEVANJE DOMOV IN DRUGIH OBJEKTOV
Lepo okolje -skrb vseh
Skrb za lepoto dežele mora biti skupna vsem njenim prebivalcem. Obiskovalci si mnenje o nas utvarijo po tem, kar vidijo. To velja tako za vsak posamezen stanovanjski ali poslovni objekt kot za kraje in deželo kot celoto. Pri urejanju in olepševanju okolja imajo pomembno vlogo tudi turistična društva, ki vse skupaj vzpodbujajo.
Prijazen pogled na urejeno kmetijo Martina in Antonije Vidovič iz Velike Varnice 24
Turistično društvo Klopotec iz Les-kovca v Halozah v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Ptuju že vrsto let organizira ocenjevanje domov in dru-
gih objektov na območju celotne občine Videm. Letos je komisija ocenila 35 domačij in gospodarskih objektov, priznanja lastnikom najbolje ocenjenih pa so podelili na 7. kmečkem praz-
Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine je prejela družina Mlakar iz Spodnjega Leskovca 8
Najbolje urejen poslovni objekt v občini Videm je letos gostišče Majolka ter servis in trgovina avtoelektrike Julijane in Friderika Bračiča iz Jurovcev 1 b
Vsa v zelenju in cvetju je hiša Milene in Vlada Štopferja iz Pobrežja 32 a
niku 11. julija.
Za najbolje urejeno stanovanjsko hišo je komisija izbrala hišo Milene in Vlada Štopferja iz Pobrežja 32 a, priz-
Nagradno turistiino vprašanje
Ptujske poletne prireditve so se iztekle že sredi avgusta, končali pa so jih tudi v Termah Ptuj. Nekaj dogajanja je le še na poletnih terasah, zlasti še v Prešernovi, kjer bar Sima skrbi tudi za glasbeno dogajanje.
Ker velikih turističnih načrtov mesto v tem trenutku nima (Terme so poglavje zase), je napočil čas, da poskrbi za nekaj manjših posegov v okolju, ki pa turistom veliko pomenijo. Prvi in najbolj vpijoči je ureditev poti, ki vodi s parkiririšča pod gradom na grad. Obiskovalci iščejo bližnjice, zato bi že zdavnaj morali urediti pot v ob-
liki naravnih stopnic. Zdaj hodijo po travi, ki pa ob slabem vremenu lahko povzroči zdrs in neljubi padec. Že dolgo pa je nuja tudi, da se osvetli pot na grad iz Prešernove ulice; zdaj je hoditi po grajskih stopnicah v večernem času prava avantura.
V Turističnem društvu Ptuju se že pripravljajo na aktivnosti ob svetov-
nem dnevu turizma. Podobno kot nekaj prejšnjih let naj bi podelili priznanja za urejeno okolje. Morda bodo tokrat znani tudi že podatki o uvrstitvi Ptuja v letošnjem ocenjevanju v okviru tekmovanja Entente Florale in tudi v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - l^epa in gostoljubna. Ker Ptuj več ne sodeluje v tekmovanju Narodi v razcvetu, pobudo je za zdaj prepustil drugim, bodo na letošnjem finalnem tekmovanju njegove dosežke poskušali uloviti Mariborčani in Izolčani, ti mesti sta se namreč uvrstili v finale, ki bo oktobra v Stuttgartu. S ptujsko pomočjo, ta je bila strokovne narave - pa se je v finale uvrstil tudi Ohrid.
***
Prvi ptujski mestni statut je bil sprejet leta 1376, je bil pravilni odgovor na naše zadnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejel Franc Ceh, Mestni Vrh 65/a, Ptuj.
Danes vprašujemo, koliko nočitev je bilo v lanskem letu na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj in Mercatorjeva nakupovalna torba.
Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raiceva ulica 6, do 6. septembra.
nanje za najlepše urejen poslovni objekt pa sta prejela Julijana in Friderik Bra~i~ iz Jurovcev 1 b za gostišče Majolka ter servis in trgovino avtoe-lektrike. Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine je prejela družina Mlakar iz Spodnjega Leskovca 8, za urejeno kmetijo pa Martin in Antonija Vidovi~ iz Velike Varnice 24.
Ocenjevalci so bili z urejenostjo objektov, ki so jih ocenjevali, zelo zadovoljni. Na območju občine je stanovanjskih hiš, poslovnih objektov, kmetij in ohranjenih starih domačih še veliko, vendar se lastniki še niso odločili za sodelovanje v ocenjevanju. Žal pa je tudi veliko propadajočih ali drugače neurejenih objektov, ki kazijo podobo občine, Haloz in Dravskega polja.
J. Bračič
POGLEJ IN
ODPOTUJ
BAŠKA VODA
19.900
31.)., 3* sobe Nede, 7D, NZ (veSerja 11.900 SIT -odlična hrana)_
TRGATEV MANDARIN
39.900
20.10., 3* hotel Stella, 4D, POL, avtobus Iz MB, CE, U, v ceni 3 Izleti
Rodos
49.900
30.i., 0.9., 2/3-hotel, 7D,NZ, polet letala z Brnita
VODICE, DIKLO Bi Zadru
50.900
31.0., 3* Izbor apartmajev, do 250 m do morja, app/3, 7D,N(app/4:01.900 SIT)
HVAR Z letalom
73.400
31.1., 3- hotel Amfors, 7D, POL, polet letala z Brnika (dopl. prletojblna)
TURČIJA, Antalila
73.900
0.9.,3* hotel, 7D,P0L, polet letala z Dunaja
DOMINIKANSKA REP.
210.450
O.9., 3* Tropical Goleta, 13D, ALL INCLUSIVE, polet letala iz Munchena
www.sonchek.coni
Tsonček
PTUJ, Kt^mpijeva S, tei. 02/749 32 82 TUl potovalni center_
Turistična agencija ENKA, Ptuj, Trstenjakova 7, tel.: 02 / 749-34-56
Turistično društvo Ptuj bo tudi letos podelilo priznanja za urejeno okolje. Foto: Črtomir Goznik
r
ŠIBENIK KRF
7.9.-14.9., 7 X POL 7 x NZ + ladja
ENKA"^
OTOK PAG v^CE
od 39.900 31.900
Mandre, 7 x n^em app 7 x POL dep. Punta**
LAST MINUTE www.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,,
TUNIZIJA MURTER
79.900
43.900
BOLGARIJA KORČULA
90.900 '"o od 49.900
drugi otrok do 12 let GRATIS „ ^	v
7 X POL, htl***, v sept. 7 x POL htl. Colentum"* SLOVENIJA, HRVAŠKA 7 x POL, htl*** + letalo 7 x POL.+ letalo

Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: uskok, klama, motor, gavota, sirar, Ta, stratus, roket, Cooma, primaš, piedestal, lisoga, sum, slavnost, emajl, Amo, TJ, Narta, tul, Iannis, Ketis, krnjavka, Tea, ovinek, Atienza, liv, okolica, rik, Il, o~a, padalec. Ugankarski slovar~ek: ANTIOH = ime ve~ azijskih kraljev iz dinastije Selevkidov, APoRt = vloga, delež družabnika, ARTERENOL = snov, podobna adrenalinu, noradrenalin, DAE = film Stola Popova iz leta 1979, MATAPAN = najjužnejši rt Peloponeza, NAHUKEL = mavri~ne barve na površini mineralov, PARASTOS = pravoslavna zadušnica, maša za umrle, RAEC = kraj in istoimenska reka v Makedoniji, STAVEREN = nizozemska plavalka, olimpijska zmagovalka 1984 na 100 m prsno (Petra van).
\GOVORI SE...
!.. DA je Kučan v Gornji Radgoni kmetom p^'vedal, da z gnojnico v Ljubljani ne bodo dosegli u~inka. Edino, kar politiki razumejo v kmetijstvu, je dobra hrana in pija~a.
... DA se organizatorji bojijo, da je s sejmom kaj narobe. Otvoritev je namreč grelo sonce.
... DA se bodoči kandidati te dni odločajo, ali bodo kandidirali na jesenskih volitvah ali ne. Čudno, da se nebo ni odzvalo z bliskanjem in grmenjem.
... DA politični nasprotniki iščejo slabosti drug drugega. Nekateri so še tako suhi, da je
očitno, da nič ne jedo niti ne pijejo. Ko bi bili še tiho!
... DA so se nam vremenske katastrofe zaenkrat umaknile. Verjetno zaradi solidarnosti, saj si jih dovolj pozvročamo še sami.
... DA bo protestni shod kmetov 5. septembra v znamenju besednih argumentov. Predsednik kmečke zbornice in zadrušne zveze pa bo menda v skladu s svojim priimkom VRISKAL.
... DA bodo tudi na videm-ski CATV uvedli porno program. Menda zaradi novih šol in padajoče natalitete.
... DA predsednik programskega sveta taiste CATV doma še nima kabelskega priključka. Bo pornografske filme zato (zaradi strokovnega nadzora, seveda!) hodil gledat h kakšni sosedi?
... DA se končno bliša novo šolsko leto in otroci si bodo po dveh napornih mesecih znova oddahnili od staršev.
Aforizmi
by Fredi
Šele takrat, ko se potrkaš po
glavi, se ti odpre.
***
Naj tisti, ki so me spravili na to, da sem na psu, od mene nikar ne pričakujejo
pasje zvestobe. ***
Ko ti policija gre iz glave izbijat nezdrave misli, ti
zraven izbije še zdrave zobe.
***
Do ženske, ki je lepa kot
vrtnica, vodi trnova pot.
***
Prevzetni niso za nič
dovzetni.
***
Osel gre le enkrat na led, zato
pa večkrat v ledenico.
***
Če bi si ljudožerci pogosteje
trebili zobe, bi nas iztrebili.
***
Kdor išče, slej ko prej dobi, kar je iskal.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Pismo pišem v soboto, 24. avgusta. Po dugem cajti je lepo vremen, sun~ek sije in vetri~ pihlja. Mica {kropivo me{a za zodjo špricaje v gorici. Groz-deki ronih sort so že mehki in tudi za zobati. Zavolo preve~ dugotrajnih deževnih padavin so jagode za~ele na žalost pokati in tudi gniliti. Zaj so prišli na svoj ra~un sršeni, ose in drugi držovni škodlivci. Kumer sma dobla škropivo
proti gnilobi, saj so v štacu-nah sfalile skoro vse zaloge. Peronospora, gniloba in drugi betegi na vinski trgi pa se seveda ne ozirajo na proiz-vajolce škropiv in trgovce, ki vena mislijo, da bomo grozdje v decembri proti gnilobi spre-šali. Poleg toga pa sma si z Mico zra~unala, seveda s pomo~jo elektronskega ra~-unala, da naji delo, škropiva in drugi stroški koštajo dosti ve~, kak da bi si v jesen grozdje, mošt ali pa pr novemi leti že vino kupila. Nekaj je pa~ narobe s totim našim vir-stvom.
To pred krotkim smo na Grajenš~aki oziroma Mesnem Vrhi pri Ptuji klopotec stavli in si poleg tak prepevali: "Maclek po blaji buta, žal pa se to ni~ne ~uje do ministra Buta." Pa še en verz smo fkuper zri-mali: "Ko Peter Vrisk vriska, slovenski kmet tenko piska!" Ha, vidite, kokšnipesniki smo tisti, ki med goricami živimo, se jo~emo in veselimo.
Zaj pa na hitro. Mica že zove: "Lujs, škropivo je zmešano, daj štilarco na ramo in bejži v gorico, da nede še tebe peronospora vlovila." Tokšna je pa~ moja Mica in bojše ženkice nebi moga vloviti. Ko sen malo boj dobre vole in una tudi, ji na vuhe za~-ivkam: "Veš, moja droga, nisi najboljša in nisi najslabša je pa še malokera takša!" Pa sma drgo~ kolega do drugega dneva. Ženska je pa~ kak rožica, moreš jo negovati, okopati, špricati in rad meti, ~e ~eš poleg nje dugo živeti.
Te pa sre~no. Grem špricat in švicat.
Vas podavlja va{ LUJZEK
(S
OVEN 21.3. do 20.4.
Prijetno boste razpoloženi, saj boste znali biti romantični in ljubezen se vam bo ponujala od vsepovsod, kaj lahko se zgodi, da se boste nanovo zaljubili. Najboljši dan za spremembe je ponedeljek
BIK 21.4. do 20.5.
Zelo iiarmoničen teden, saj se boste dobro počutili, v poslovnih zadevah boste spet blesteli. Laliko se zgodi, da se boste srečali z novo osebo. Idealizem bo v tem tednu na višku, le izkoristite ga.
DVOJČKA 21.5. do 20.6.
Imeli boste priložnost, da svoje genialne zamisli uresničitetudi na praktičen način, zato le glejte, da boste izbrali dobro strategijo. Najprimernejši dnevi za vse te podvige so v drugi polovici tedna.
RAK 21.6. DO 22.7.
Kar se tiče ljubezni, je za vas v tem trenutku najbolje, da daste prednost razumu in ne srcu ter trenutnim vzgibom, ker vas bodo le-ti pripeljali samo v težave, zaradi tega se kaj lahko zgodi da boste še malce zbegani.
LEV 23.7. do 23.8.
Pri delu se boste zelo trudili in se pri tem počutili izjemno koristnega. Pravzaprav si morate priznati da ste deloholik, čeprav si tega verjetno ne bi drznili povedati na glas.
DEVICA 24.8. do 23.9.
Ne morete si pomagati, vendar se resnično malce smilite sami sebi, čeprav ne marate tega občutk, vseeno mislite, da je do neke mere upravičen; saj bo bolje, žalost ni večna.
TEHTNICA 24.9. do 23.10
Partner bo navdušen nad dobrimi novicami, tudi vi ste veseli, ker so se zadeve končno izboljšale. Sedaj gre krivulja lahko le še navzgor. Kmalu bo vse spet tako, kot vam je všeč.
ŠKORPIJON 24.10. do 22.11.
Nejevoljni boste. Nič pametnega vam ne bo prišlo na misel in nič se vam ne bo ljubilo, pa naj bi vas razganjalo od energije. Včasih pač ne delujemo, kot bi radi hoteli.
STRELEC 23.11. do 21.12.
Nekoliko vas je strah pričakovane osebe, ki vas tako zelo spoštuje, kajti če ne boste opravili dobro, se ji boste zamerili. Ne razmišljajte pesimistično, storite, kar najbolje znate.
KOZOROG 22.12. do 20.1.
Nikoli ne smete misliti, da ste na svetu že vse videli. Življenje nas nenehno preseneča in prepričuje da nas nekje čakajo nove dogodivščine, ne nehajte verjeti vanje.
VODNAR 21.1. do 19.2.
Razjedalo vas bo nekaj, za kar vas ne bi smelo skrbeti, včasih se ukvarjate z neobstoječimi težavami, čeprav to radi pripisujete drugim. Skušajte odmisliti, sicer bo prenaporno.
RIBI 20.2. DO 20.3.
Pravila vas sploh ne bodo zanimala, odločili se boste opraviti povsem po svoje. Spremljalo vas bo precej nejevemih pogledov, vendar boste samozavestni in ne bodo vas spravili v zadrego.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
V glasbi ima videospot preveliko moč, saj se mladina preveč
"zagleda" v svoje idole in premalo posluša pesmi.
***
Ameriški band BON JOVI letos praznuje 20-letnico delovenja in najlepše darilo njihovim zvestim oboževalcem bo novi album z naslovom Bounce, ki predvidoma izide 23. septembra. Kvintet se je v novi skladbi EVERYDAY (****) vrnil k udarnemu, trdnemu, vendar zdravemu rocku.
***
Petega septembra bo slovenska premiera filma Austin Powers in Goldmember, ki je že postregel s hitoma Work it Out - Beyonce Knowles in Boys - Britney Spears. Ta "odštekana" komedija pa v glasbenem smislu prinaša tudi remiks klasične uspešnice MISS YOU (***) legendarne zasedbe ROLLING STONES. Remiks je naredil prvak rep glasbe Dr. Dre, ki je klasično pesem opremil z
novo orginalno r&b osnovno bas linijo.
***
Matt Shafer je pravo ime ameriškega pevca Unclea Krackerja, ki se je zapisal v glasbeno zgodovino z uspešnico Follow Me. Kot 13-letni fantič je spoznal rockerja Kida Rocka in bil kar nekaj let njegov DJ pred koncerti. Nadarjni glasbenik pozitivno preseneča v pesmi IN A LITTLE WHILE (****), ki prinaša prijeten pop/rock ritem in hitro nalezljiv refren.
***
ASWAD so najvztrajnejša britanska regi skupina, katere najbolj znana pesem nosi naslov Don't Turn Around. Kvintet je tokrat za vokalno pomoč prosil Easther Bennett (bila je glavna pevka skupine Eternal) in skupaj izvajajo priredbo skladbe SHY GUY (****), ki jo je v originalu leta 1995 pela Diana King. Skladba je zelo osvežujoča in združuje elemente klasičnega regija ter sodobnega r&b-ja.
Prej omenjena jamajška pevka DIANA KING se lahko ob hitu Shy Guy pohvali tudi s hiti Stir it Up, Ain't Nobody, Do you Really Want to Hurt Me?, I Say a Little Prayer in Treat Her Like a Lady. Po petih letih premora bo pevka 2. septembra izdala novi album Respect in napoved zanj je spro{~ujo~ komad SUMMER BREEZIN' (***), ki je tipi~en primer njene me{anice regi, pop in r&b glasbe.
Ameri{ka pevka ANASTACIA je do sedaj posnela dva albuma: Not that Kind in Freak of Nature. Njen zadnji single je bila nogometna himna Boom, medtem ko je bil njen prvi in hkrati najve~ji hit I'm Outta Love. Simpati~na in dobra pevka izvaja pozitivne pop in r&b
vibracije v komadu WHY'D YOU LIE TO ME (****).
***
R. KELLY je uspel priti v glasbeni svet s pomo~jo Davida Peatona, ki ga je pripeljal v skupino MGM. Vrhunski pevec, producent in klaviaturist ima vzornika v Donnyju Hathawayu. Po težavah v zasebnem življenju je pevec svojo jezo izrazil v skladbi HEAVEN I NEED A HUG (***), v kateri kritizira glasbeno industrijo, sodstvo in svoje prijatelje.
***
Britanska Popstars skupina HEAR'SAY je najstni{ko populacijo lani navdu{ila s pesmijo Pure & Simple. Lani je skupino zaradi naporov zapustila Kim Marsh, ki jo je nadomestil Johnny Shental. Plesno-pojo~i kvintet predstavlja novo lepljivo in lahkotno popevko LOVIN IS EASY (***).
***
H & CLAIRE je britanski duet, ki je glasbeno pot za~el pri skupini Steps. Letos sta podpisala pogodbo z založbo WEA in je zanjo že izdala prvi hit DJ. Fant in punca izvajata ~isti pop komad HALF A
HEART (***), ki ga je produciral priznani as Pete Waterman.
***
Švedsko skupino ACE OF BASE sestavljajo Jenny Berggren, Malin Berggren, Jonas Berggren in Ulf Ekberg. Kvartet ima že 17 uspe{nic, najve~ja pa nosi naslov All that She Wants. Po dveh letih se skupina vra~a s komadom BEATIFUL MORNING (****), ki je tipi~na komercialna zabavna pop pesem.
David Breznik
1(94.3 MÚz^
- CELINE DIDN^-^s^ yyéuMBTiiBaih Your Clothes - BHAKIHAS^\
-3. Perdono - TIZIAND FEHRD ^^-
-4/Black Suits Camin'-WI
5. A Thousand Miles - VANESL__ ^Blfc Tide is High - ATOMIC Kiffe / 7. k/ss Kiss - HDLLY VALAifCE 8. Still in Love with you - NO AIJGELI g.BytheWay-HEDHDTCHlLIPEPPE ID. Stand up - RIGHT SAID FRED
Vsakč? B>o\yo\:o m<sd 21
. uro
ANDREJ SIFRER
"So obdobja, ko ti vse teie kot po maslu!"
"Letos je moje glasbeno leto!" pravi Andrej Šifrer. Hudomušni pevec in avtor po 25 letih delovanja še vedno spravi publiko na noge. Prav zato je občutil potrebo, da potegne črto tako, da spomni na četrt stoletja ustvarjanja. To pa ne pomeni slovesa od glasbenih studiev in odrov. Ravno nasprotno: jeseni lahko pričakujemo nov album, kjer se bo Andrej predstavil z novim stilom.
Andrej je številnim generacijam zlezel pod kožo s svojim prepoznavnim glasom, vedno druga~nim stilom glasbe in svojevrstnim na~inom polaganja rim, tako zelo zna~ilnim zanj. Pred kratkim je zaokrožil svojo glasbeno odisejado s predstavitvijo dveh novih albumov. Prvi, ki nosi naslov Prvi zadetki in podnaslov Bil sem mlad, nosi 25 pesmi iz obdobja od 1976 do 1983. Na njem najdemo legendarne Moje miške, Lepa dekleta, Mrtinovega lulcka, Ostani z nami in še 21 skladb, ki so že tako rekoč ponarodele. Na drugem albumu z naslovom Drugi zadetki in podnaslovom Sum na srcu je zbran glasbeni material, ki ga je gorenjski kantavtor po-
snel v letih med 1990 in 2002. Obsega 21 pesmi, med drugimi tudi Šum na srcu, Kako mi zadi-šiš, Čakam in Ženske, ki pijejo pivo. "Med tema dvema obdobjema sem si vzel sedem let časa zase. Potreboval sem čas, da si odpočijem, in takrat se nisem z glasbo nič ukvarjal. Zgradil sem hišo in lokal — pavza pač. Potrebno je bilo počakati. Če ne delaš na valovih usode in v harmoniji z njo, se lahko še tako trudiš, pa ti ne bo uspelo. So obdobja v življenju, ko ti vse teče kot po maslu. Takrat si prepričan, da je to zato, ker si tako dober v tem. Ampak ko naslednjič narediš vse isto in ti ne uspe, vidiš, da je bil vse skupaj le pravi čas, ne pa to, da si tako dober," pravi Andrej.
Besedila, pod katerimi je podpisan Andrej, imajo v sebi tisto 'nekaj', kar poslušalca zbudi, da sam pri sebi pomisli: "Pa kako to, da se tega ni kdo spomnil že prej ..." Življenjske teme in situacije so izhodišče za njegova besedila. "Ko pišem besedila, padem v neko stanje, kjer hlastam za besedami. To je drugo najboljše vzburjenje na svetu. In nisem prehitro zadovoljen. Do ideje za besedilo me pripeljejo osebne stvari. Oseba ali pa včasih samo beseda. Že deset let imam recimo vižo, za katero ne morem napisati besedila. Idealno je, ko se tekst in besedilo ujameta. Vedno pa ima prednost besedilo. Ce je treba, zaradi teksta spremenim melodijo. Včasih traja leta, da nastane tekst. Ce sem imel nekoga rad, nisem znal napisati ljubezenskega besedila. Ljubezen te namreč paralizira in potem nisi dovolj kritičen. Z leti pa se vsega naučiš. Imam to srečo, da lahko napišem pesem, če mi kaj ni prav."
Pot ga je zanesla tudi v Ameriko, kjer je navezal mnogo trdnih prijateljskih navez, najuspešnejše pa je bilo njegovo sodelovanje s skupino Dubliners, ki ga je celo prosila, če bi bil njihov manager. "Prijatelj mi je predstavil Desa Moorea, za katerega se je izkazalo, da je najbolj 'uporaben' glasbenik na Irskem. Z Dublinersi smo gostovali tudi v Sloveniji, kjer smo naleteli na odličen odziv. Po količinah zaužitega alkohola so dokazali, da so res pravi Irci, in ob vrnitvi na Irsko sta mi Des Moore in Ea-mon Campell preko elektronske pošte sporočila, da so ju 'zlili' iz aviona."
Darja Pristovnik
PROGRAM PRIREDITVE PTUJ ODPRTO MESTO
ura	dogodek	prostor
SREDA, 4.	9. 2002	
10:00 - 16:00	Dijaška sekcija KRŠ - posamični glasbeniki	Mestni, Slovenski in Novi trg, Murkova in Slomškova ulica
	- risanje s kredami	Novi trg
19:00	Rlesna skupina GEA	Slovenski trg
20:00	Ulična gledališka predstava DG Kolenc	Mestni trg
ČETRTEK, 5. 9. 2002
10:00 - 14:00	Šola Ljudevita Rivka - ulične dejavnosti	Mestni in Slovenski trg	
11:00 - 18:00	Lajnar	Mestni, Slovenski i	n Novi trg, Murkova in Slomškova ulica
12:00	Ulična gledališka predstava	Mestni trg	
	Vaška posebneža (Janez Cankar)		
16:00 - 20:00	Viteške igre	Mestni trg	
21:00	Gledališka predstava Rum - vodka	na terasi kavarne Evropa	
PETEK, 6. 9. 2002			
10:00	Ulična gledališka predstava Birokrati d.o.o.	Mestni trg	
12:00 - 16:00	Mladostniki zavoda M. Borštnerja Dornava -	Mestni, Slovenski i	n Novi trg, Murkova in Slomškova ulica
	ulične dejavnosti (igre in likovne dejavnosti)		
16:00 - 20:00	Viteške igre	Mestni trg	
celi dan	glasbeni nastopi učencev glasbene šole	po ptujskih ulicah	
SOBOTA, 7. 9. 2002			
11:00	Ulična gledališka predstava Taun gre	Novi trg	
20:30	Gledališke improvizacije Dejmo stisnt teater	Mestni trg	
DOGAJANJE,	KI BO VSE DNI		
	- info točka	Novi trg	
	- grafitiranje	Rtuj	
	- izdelava makete mesta Rtuj	Mestni, Slovenski i	n Novi trg, Murkova in Slomškova ulica
	- raziskovalna mestna dirka po polžje	Mestni, Slovenski in Novi trg, Murkova in Slomškova ulica	
	(za otroke) - CID		
	- ulične animacije in igre	Mestni, Slovenski i	n Novi trg, Murkova in Slomškova ulica
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo sta glavna igralca legendarnega filma Pretty Woman?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 21. uri]. Nagrajenka prejšnjega tedna je Tanja Kociper, Zabovci 7a, 2291 Markovci Odgovore pošljite do ponedeljka, 2. septembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Ralčeva 6, 2250 (za Info).
Pri verouku Mihec pove župniku:
"Gospod župnik, naš bik je pa Lisko pokavsal!"
"Ja, Mihec! V božjem hramu ne smeš tako grdo govoriti! Reči bi moral, da je Lisko presenetil!"
Naslednji dan se Mihec ponovno oglasi:
"Gospod župnik, naš bik je presenetil Seko."
"No, vidiš, Mihec, da se to lepše sliši."
"Ampak res jo je presenetil, ker je
spet Lisko pokavsal."
***
V manjšem mestu je k prodajalcu sadja in zelenjave prišel možakar in rekel:
"Kupil bom vse paradižnike in jajca, ki jih imate!"
"Ali greste v gledališče na ogled tistega norega mladega nesposobnega igralca?"
"Ne, jaz sem tisti nori, mladi in nespodobni igralec!"
***
""Slišal sem, da je bil Tone obsojen na štiri leta zapora, ker je našemu direktorju rekel, da je idiot!"
"Ali ni to ekstremno visoka kazen za nekaj takega?"
"Ja, veš, eno leto je dobil zaradi žalitve, tri leta pa zaradi izdaje poslovne skrivnosti!"
***
Frizer in brivec je razširil prostore frizerskega salona in brivnice tudi na 1. nadstropju. Na dan otvoritve je na vrata pritrdil listek z napisom:
""Od danes naprej brijem zgoraj in spodaj!"
***
Poslovodja na gradbišču vpraša novega delavca:
""Zakaj nosiš samo po eno desko, ko pa vidiš druge, da nosijo po dve?"
""Ja, verjetno se jim ne ljubi dvakrat po deske."
***
Brezposelna se srečata v mestu.
""Kam greš?" vpraša prvi.
""V skladišče. Sem slišal, da se nočitev plačuje."
***
""Kakšna je razlika med kritikom in evnuhom?"
""Razlike ni. Oba dobro vesta, kako je potrebno delati, nihče pa tega ne more sam."
***
"Danes me je šef nadrl, ker sem bil med delovnim časom na nogometni tekmi."
"Kdo mu je pa to povedal?"
""Nihče, sedel je v vrsti za menoj." ***
"Spis boš napisal še enkrat in to tako, da ga bo lahko razumel tudi neumnež!" je rekla profesorica slovenščine dijaku, ki je nakracal svoj spis.
"Ni problema," ji je odgovoril dijak, "najprej mi samo povejte, katerega dela niste razumeli!"
***
""Kaj so storili otroci Izraela, ko so prečkali Rdeče morje?"
"Posušili so se!"
KINO PTUJ
Ta teden:
ob 19. uri: Bandita ob 21. uri:
29.	8.: April
30.	8.: Durian durian
31.	8.: Romanca 1. 9.: En, dva
***
NOGOMET
2. SNL
nedelja, 1. septembra, ob 17.00 uri: Aluminij - Livar, GPG Grosuplje -Drava Asfalti
á
®
copy IIL Sitar
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
imir Sitar s.p. Tel.: 02/78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
KOMENTIRAMO
Ali res samo TV preko Trojan?
^■rejšnji teden je slovenska nogometna reprezentanca i^-rala prijateljsko nogometno srečanje s trikratnimi svetovnimi prvaki v Trstu. Skorajda vsi vemo, kako se je to srečanje končalo, in zaenkrat še ne moremo govoriti o koncu slovenske nogometne pravljice. Zmaga naših je močno odjeknila, in to ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Moj namen pa tokrat ni razpravljati, oziroma modrovati o nogometu, ampak o naši nacionalni televiziji. Le-ta ni uspela zagotoviti prenosa in to zaradi domnevno visokega plačila za ta prenos. Prav tako jim je bilo predrago zakupiti pravice prenosov iz letošnjega svetovnega prvenstva, pa še kaj drugega bi lahko našteli. Izgovori pa so skorajda vedno isti. Ko pa že to ni dovolj, se pojavi še odgovor, da pač vsega ne morejo prenašati. Ali smo Slovenci res tako »nešportni« narod, da se pustimo voditi za nos skupini nesposobnežev in njihovi formuli prenašanja športnih prireditev, posnetkov, ali pa kakšnih utrinkov. V Trstu je to srečanje imelo še drugoten pomen, vendar so ga pri TV Slovenija enostavno »prešpricali«, oziroma ne živijo v današnjem času. Za koga pa potem plačujemo prispevek za gledanje programov TV Slovenija? Verjemite, vsaj meni in še množici drugih se zdijo programi katastrofalni! Drugje bi verjetno bil drugačen odmev, mi Slovenci pa smo že tako navajeni vsega in nam lahko nekdo iz Ljubljane široma po Sloveniji prodaja meglo. Odmevi in komentarji so bili glede tega skorajda isti. Še najbolj pa se mi je vtisnil spomin izrek »pa naj imajo močvirni-ki svojo nacionalno televizijo in le-ta se naj imenuje TV DO TROJAN«. No, Trst je bil tokrat preko Trojan, pa spet nič pa še enkrat nič.
Danilo Klajnšek
(0:0)				
4	1	1	8:7	13
3	2	1	8:3	11
3	2	1	7:5	11
2	4	0	9:5	10
3	1	2	10:8	10
2	3	1	8:5	9
2	1	3	7:7	7
1	4	1	12:12	7
1	4	1	4:7	7
1	2	3	5:8	5
1	0	5	4:6	5
0	2	4	3:12	2
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 6. kroga: Maribor Pivovarna Laško - ERA Šmartno 0:0, Ljubljana - Primorje 0:4 (0:0), Dravograd - Mura 2:1 (2:1), Rudar Velenje - Vega Olimpija 1:2 (1:0), CMC Publikum - Sport Line Koper 3:3 (2:2), Gorica - Korotai
1.	SPORT LINE KOPER	6
2.	DRAVOGRAD	6
3.	VEGA OLIMPIJA	6
4.	GORICA	6
5.	PRIMORJE	6
6.	MARIBOR PIVOV. LA[KO 6
7.	RUDAR VELENJE	6
8.	CMC PUBLIKUM	6
9.	ERA [MARTNO	6
10.	KOROTAN	6
11.	MURA	6
12.	LJUBLJANA	6
Pari 7. kroga: petek, 30.8.: Vega Olimpija - CMC Publikum; sobota 31.8: Sport Line Koper - Dravograd, Korotan - Rudar Velenje; nedelja 1. 9.: Primorje - Gorica, ERA [martno - Ljubljana, Mura - Maribor Pivovarna Laško.
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 3. kroga: Drava Asfalti - Kr{ko Posavje 5:0 (4:0), Bela Krajina - Aluminij 1:1 (0:1), Zagorje - Jadran 0:2 (0:0), Livar - Triglav 1:0 (0:0), Domžale - GPG Grosuplje 1:1 (0:1), Dravinja - Goriška Brda 3:2 (1:0), Križevci - Železničar Radio City 7:0 (2:0), Izola - Nafta 1:1 (1:1)
1.	JADRAN	3 3
2.	GPG GROSUPLJE	3 2
3.	DRAVA ASFALTI	3 2
4.	IZOLA	3 2
5.	KRI@EVCI	3 2
6.	DOM@ALE	3
7.	ALUMINIJ	3
8.	KR[KO POSAVJE	3
9.	LIVAR	3
10.	DRAVINJA	3
11.	ŽELEZNIČAR RADIO CITY 3
12.	BELA KRAJINA	3 0
13.	GORIiKA BRDA	3 0
14.	TRIGLAV	3 0
15.	ZAGORJE	3 0
16.	NAFTA	3 0
6:0 8:1 8:3 6:3 12:5 9:4 5:4 4:8 1:2 3:6 3:11 2:8 5:7 3:5 3:6 2:8
Pari 4. kroga- nedelja, 1.9., ob 16.00: Aluminij - Livar, GPG Grosuplje - Drava Asfalti, Jadran - Goriška Brda, Nafta - Dravinja, Triglav - Domžale, Železničar Radio City - Bela Krajina, Zagorje - Križevci, Krško Posavje - Izola.
POKAL NZ SLOVENIJE
V osmini finala za pokal nogometne zveze Slovenije, ki bo odigran v sredo, 11. septembra, se bodo nogometaši Aluminija v Kidričevem pomerili z ekipo mariborskega @elezni~arja Radio City. Preostali pari so: Nafta - Jadran, Dravograd - Ljubljana, CMC Publikum - Mura, Domžale - Korotan, ERA Šmartno - Vega Olimpija, Britof - Maribor Pivovarna Laško, Korte Avtoplus - Gorica.
NOGOMET / 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Kri^^o domo^ s petimi zadetki v mreži
DRAVA ASFALTI -KRŠKO POSAVJE 5:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Vogrinec (26), 2:0 Emeršic (30), 3:0 Poštrak (39), 4:0 U. Krajnc (43), 5:0 Majcen (81)
DRAVA ASFALTI: Štelcer, Emeršic, D. Krajnc, Korez, Klinger, Zdelar (od 77. Lenart), Zajc, Poštrak, Majcen, Vogrinec (od 70. Horvat), U. Krajnc (od 60. Sluga). Trener: Dragan Grbavac.
Nogometaši ptujske Drave Asfalti so se v svojem drugem domačem nastopu proti ekipi Krško Posavje predstavili z zelo dobro igro. Ves teden so gostje, ki so sicer novinci v 2. SNL, napovedovali svojo zmago, vendar se je tokrat izkazalo, da so streljali s praznimi naboji. Po nekaj minutnem otipavanju so domači prevzeli pobudo in pričeli napadati z vso močjo. Slej kot prej je obramba gostov morala popustiti in to se je zgodilo v 26. minuti, ko je Damjan Vogrinec dosegel zadetek. Domača ekipa je popolnoma zagospodarila na igrišču in do odmora dosegla še tri zadetke ter enkrat zadela vratnik. Gostje so bili v tem delu igre povsem izgubljeni.
Tempo igre v drugem delu srečanja je nekoliko popustil. Tudi nogometaši Krško Posa-
Nogometaši Drave Asfaltov so z odlično igro navdušili občinstvo. Foto: Črtomir Goznik
vja so poskušali bolj odločno, vendar več kot nekaj strelov iz daljave si niso uspeli pripraviti, toda domači vratar Štelcer jih je brez težav zaustavil. Devet minut pred koncem pa je domači napadalec Matjaž Majcen dosegel še peti zadetek in tako samo potrdil zasluženo in visoko zmago nogometašev Drave Asfalti, ki so po končanem srečanju dobili bučen aplavz od svojih navijačev.
BELA KRAJINA -ALUMINIJ 1:1
STRELCA: 0:1 Repina (16), 1:1 Muhar (80)
ALUMINIJ: Dukarič, Koren (S. Ceh), Topolovec, Sambolec, Pekez, Praprotnik, Perkovič, Rakič, Repina (Panikvar), A. Ceh, Dončec (Plošinjak). Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Aluminija so v Crnomlju proti domači Beli
Krajini uspeli izvleči točko. Za Kidričane se je dobro pričelo, saj je v 16. minuti mladi Nejc Repina dosegel vodeči zadetek.
V drugem polčasu se je ponovila slika z gostovanja v Zagorju, kjer so imeli kar dva izključena igralca, tokrat pa je v 60. minuti drugi rumeni karton dobil Peter Prapotnik. Domačini so v 80. minuti le uspeli rezultat izenačiti.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO / PRVA DIRKA PO STAJERSKI
O zmagovalcu je odločal ciljni sprint
Dolgo ~asa se je napovedovalo in minuli vikend je pri{lo do realizacije. Kolesarski POOL [tajerske je bil organizator trietapne mladinske dirke. Trud organizatorjev, ki ga sestavljajo kolesarski klubi Perutnina Ptuj, KK Lenart, KK Branik Maribor in KD Slovenska Bistrica, je pripravljen pri~akal mednarodno dirko po [tajerski. Seveda pa vsega tega ne bi bilo, ~e ne bi bilo sponzorjev oziroma tistih, ki so to tekmovanje mladih kolesarjev znali podpreti.
Na tej dirki je nastopilo prek osemdeset kolesarjev iz petnajstih ekip, ki so prišle iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Vsi napori organizatorjev so bili s tako veliko udeležbo poplačani, saj se je končno potrdilo, da podobne dirke v Sloveniji potrebujemo. Smo pač na Štajerskem znali izbrati pravi team, ki je to tudi storil. Mladi kolesarji so vneto vrteli pedala. Ni bilo nobenega popuščanja, saj so bile to borbe s sekundami,
in če lahko na koncu rečemo tudi z milimetri. Enostavno se ni mirovalo, saj je bilo veliko poizkusov pobegov, vendar so se vsi nevtralizirali. Kako tudi ne, saj so ti mladi kolesarji polni energije, dobro pripravljeni in predvsem željni uspeha. Iz njih je izžarevala prava ognjevitost.
Na prvi etapi, ki je potekala s štartom in ciljem v Jarenini, je v ciljnem sprintu bil najmočnejši kolesar ptujske Perutnine Aldo
Aldo Ilešič - zmagovalec prve etape dirke po Štajerski
Ilešič. V soboto popoldne so fantje vozili še posamični gorski kronometer na relaciji Voličina, Podgrad, s ciljem na Zavrju. Prvo mesto je pripadlo Nemcu, drugi je bil Blejčan Gregor Bole, četrti pa zmagovalec prve etape Aldo Ilešič iz ptujskega kolesarskega kluba. V nedeljo so mladi kolesarji vozili progo v dolžini 108 kilometrov, in sicer v treh krogih. Kombinacij glede končnega zmagovalca je bilo kar nekaj. Tega so se zavedali tako kolesarji kakor tudi njihovi trenerji. Na koncu je slavil v silovitem ciljnem šprintu Kranjčan Gašper Pilar, drugi je bil Grega Bole, četrti pa Aldo Ilešič. Verjetno bi Ptujčan bil bolje uvrščen, saj je mojster v šprintu, vendar
je imel smolo in je zadnjih pet kilometrov te dirke odpeljal s poškodovanim kolesom, v katerega je dobil močan udarec, le-to pa je preprečilo tudi morebitno skupno zmagoslavje. Kljub temu pa je močno mešal štrene v šprintu. Tako je na koncu skupni zmagovalec postal Gregor Bole z Bleda, Aldo Ilešič pa je osvojil tretje mesto.
Na koncu gredo vse čestitke organizatorju, ki že gleda veliko naprej, saj mislijo drugo leto razširiti dirko še na območje Slovenske Bistrice in tako so na poti uresničitve želje, da bi to dirko uvrstili v tekmovanje za svetovni pokal mednarodne kolesarske zveze UCI.
Danilo Klajnšek
SPORT
NOGOMET
3. SNL- SEVER
Štirje tretjeligaši z našega področja so bili v 3. krogu 3. SNL- sever polovično uspešni. Zmagali sta ekipi iz Stojncev in Bistrice, medtem ko sta bili ekipi Središča in Hajdine poraženi. V Stojncih so gledalci v prvem polčasu videli zelo dobro predstavo domačih nogometašev, ki so v tem delu igre dosegli tri zadetke, ob tem pa zadeli še prečnik in vratnik. Do svoje druge zmage so prišli tudi nogometaši iz Slovenske Bistrice. Skozi vso srečanje so imeli terensko pobudo, zamudili številne priložnosti, na koncu pa le enkrat zatresli mrežo vratarja Vranskega. Nogometaši iz Središča ob Dravi so gostili lanskoletnega drugoligaša Pohorje iz Ruš. Gostje so bili v tem srečanju favoriti in to vlogo tudi upravičili, vendar so do zmage prišli težje, kot so sami pričakovali. Središčani so resneje zapretili na začetku drugega polčasa, ko so uspeli vodstvo gostov celo izenačiti, žal pa do konca srečanja potem niso vzdržali. Nogometaši Hajdine so bili visoko poraženi v Sladkem Vrhu. Po začetnem vodstvu so popustili, predvsem v drugem polčasu, ko so dobili štiri zadetke in tako je Paloma prekinila zmagovito serijo hajdinskih nogometašev.
Rezultati 3. kroga: Bistrica - Vransko 1:0 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Fužinar 3:2 (3:1), Paloma - Hajdina 5:1 (1:1), Maleč-nik - Mons Claudius 3:2 (0:1), Središče - Pohorje 1:3 (0:1), Stojnci - Kozjak 3:0 (3:0), Šoštanj - Krško Posavje 6:0 (2:0)
1.	POHORJE	3	3	0	0	9:2	9
2.	STOJNCI	3	2	1	0	8:1	7
3.	BISTRICA	3	2	0	1	7:3	6
4.	PALOMA	3	2	0	1	9:6	6
5.	[MARJE	3	2	0	1	7:5	6
6.	KOZJAK RADLJE 3	2	0	1	3:3	6
7.	HAJDINA	3	2	0	1	5:7	6
8.	[O[TANJ	3	1	2	0	6:0	5
9.	SREDliČE	3	1	0	2	4:6	3
10.	MALEČNIK	3	1	0	2	3:6	3
11.	FUŽINAR	3	1	0	2	5:9	3
12.	VRANSKO	3	0	1	2	1:3	1
13.	MONS CLAUD.	3	0	0	3	5:9	0
14.	KR[KO	3	0	0	3	2:14	0
Pari 4. kroga - sobota 31.8. - ob 16.00 uri: Vransko - Krško Posavje, Kozjak Radlje - Šoštanj, Pohorje - Stojnci, Mons Claudius - Središče, Hajdina - Malečnik, Fužinar - Paloma, Bistrica - Šmarje pri Jelšah.
KOZJAK RADLJE
STOJNCI 3:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Štebih (17), 2:0 Kupčič (32), 3:0 Vilčnik (35) ^ STOJNCI: Klinger, Purgaj, Vilčnik, Štebih, Toplak, Emeršič, Stergar (od 72. Zemljarič), Kupčič, Klajderič (od 45. Ri-žnar), Bezjak, Žnidarič (od 69. Sardin-šek). Trener: Ivan Zajc
KOZJAK RADLJE: Ferk, Kraker (od 51. Kašman), Pšeničnik (od 46. Mihe-lič), Javornik, Fišer, B. Lampret, Grobo-všek, Rizvanovič, Drajzinger, Golob, A. Lampret (od 76. Kočunik). Trener: Matej Polegek
SREDIŠČE - POHORJE 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Dajčman (39), 1:1 Jur-kovič (52), 1:2 Mori (61), 1:3 Hrženjak
(89)
SREDIŠČE OB DRAVI: Polak, Novak, Jelovica, Jurkovič, Ivančič, Pintarič (od 55. Kolarič), Kolenc, Zadravec (od 65. Kaloh), Žerjav (od 65. Aleksič), Le-sjak, Prapotnik. Trener: Miran Rakovec
POHORJE: Prelec, Lamut, Šloser, Roj, Dajčman (od 50. Hrženjak), Javšnik, Mori (od 75. Ajd), Muzlovič, Grešnik, Divjak, Peša (od 90. Grešnar). Trener: Miran Perko
PALOMA - HAJDINA 5:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Kuserbajn (17), 1:1 Viher (41), 2:1 Vajngerl (46), 3:1 Žabota (69), 4:1 Žabota (90), 5:1 Veingerl (90).
PALOMA: Gumzar, Uhan, Vajngerl, Podhostnik, Unger, Hvalec, Viher, Sto-janov, Kurnik, Ferk (od 83. Veingerl), Kapun (od 67. Žabota). Trener: Anton Unger.
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser (od 75. Petrovič), Princl, M. Krajnc (od 75. Vaj-sbaher), Vrabl, Bauman, Kuserbajn (od 83. R. Krajnc), Hotko, Jurišič, Pihler, Bezjak. Trener: Branko Krajnc.
BISTRICA - VRANSKO 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Primožič (33) BISTRICA: Jozič, Sep, Skale, Primožič, Klajderič, A. Regoršek, Stražišar, Pa-potnik (od 63. Dovnik), Topič (od 46. Gerenak), G. Regoršek, Horvat. Trener: Momčilo Mitič.
VRANSKO: Pečovnik, Ribič (od75. Druškovič), Podgoršek, Pikl, Podlesnik, Korun, Puckmeister, Kumer (od 5. Suk-novič), Giča (od 46. Osojnik), Drev, Pe-šovnik. Trener: Tomi Druškovič.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 1. kroga: Gerečja vas Unuk-šped - Videm 2:1, Mark 69 Rogoznica -Holermuos Ormož 0:3, Zavrč - Slovenja vas 3:2, Tržec - Pragersko 0:2, Gorišnica
-	Skorba 2:0, Podlehnik - Dornava 2:1.
1.	HOLERM. ORMOŽ	1	1	0	0	3:0 3
2.	GORIiNICA	1	1	0	0	2:0 3
3.	PRAGERSKO	1	1	0	0	2:0 3
4.	ZAVRČ	1	1	0	0	3:2	3
5.	PODLEHNIK	1	1	0	0	2:1	3
6.	GER. VAS UNUK.	1	1	0	0	2:1	3
7.	SLOVENJA VAS	1	0	0	1	2:3 0
8.	DORNAVA	1	0	0	1	1:2	0
9.	VIDEM	1	0	0	1	1:2	0
10.	SKORBA 1 0 0 1 0:2 0
11.	TRŽEC	1 0 0 1 0:2 0
12.	ROGOZNICA 1 0 0 1 0:3 0
Pari 2. kroga - sobota 31.8 ob 17.00 uri: Slovenja vas - Gorišnica, Pragersko
-	Zavrč, Mark 69 Rogoznica - Tržec; nedelja ob 10.30: Videm - Podlehnik, Skor-ba - Gerečja vas Unukšped; ob 17.00 uri: Holermuos Ormož - Dornava.
GEREČJA VAS UNUKŠPED -VIDEM 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Gorše (53), 2:0 S. Kai-sesberger (73), 2:1 Kokol (82)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vese-lič, Sagadin, Slaček, Vidovič, B. Kai-sesberger, Mohorič (Ladinek), Vrbanec (Vogrinec), Gorše, Krajnc, Ciglar, Pacher (S. Kaiseberger). Trener: Ivan Ornik
VIDEM: Trafela, Šipek, Bedrač, Aleks Koprek (Andrej Koprek), Bračič, V. Ciglar, Horvat, Ostroško, B. Ciglar, Kokol, Ovčar (Topolovec). Trener: Rudi Štelcer
GORIŠNICA - SKORBA 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Purgaj (60), 2:0 Brod-njak (78)
GORIŠNICA: Milošič, M. Bezjak, Jan-žekovič, Ljubec, Plohl, Bohl, Purgaj, G. Bezjak, Horvat (Ciglarič), Brodnjak, To-bijas. Trener: Franc Rajh
SKORBA: L. Šmigoc, B. Mertelj, Perko, F. Klaneček (Petek), D. Klaneček, Panič, Janžekovič, Mohorko (Lenartič), Mlakar, S. Mertelj, J. Šmigoc (Horvat). Trener: Jeza Darko
ROGOZNICA - HOLERMU-OS ORMOŽ 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kurbus (14. avtogol), 0:2 Habjanič (40), 0:3 Plohl (90)
ROGOZNICA: P. Polanec, Krajnc, Kukovec( Caajnko), Kurbus, Vauda, Pun-gračič, Markež, Lah (Arnuš), Dokl, D. Polanec, Hvalec (Kralj). Trener: Janko Vindiš.
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Pintarič, Jerebič, Tušek, Jurčec, Plohl, Govedič, Zidarič (Husel), Jambriško, Habjanič, Šel. Trener: Darko Lah.
ZAVRČ - SLOVENJA VAS 3:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Gerečnik (7. iz 11m), 1:1 Žunec (17), 2:1 Strelec (20), 2:2 Krajnc (69), 3:2 Strelec (86)
ZAVRČ: Cestar, Juršanec, Petrovič, Pongrac, Kokot, Breznik, Strelec, Milo-šič, M. Kokot (Borak), Žunec, M. Kokot. Trener: Milivoj Jamnik
SLOVENJA VAS: Matjašič, Metličar (Kokol), Sarkičevič, Erhatič, Ekart, Šer-bal, Krajnc, Levstik (Huzjak), Kotnik (Lenart), Gerečnik, Predovnik. Trener: Alojz Podhostnik
PODLEHNIK - DORNAVA 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Trunk (33), 1:1 Polaj-žer (83), 2:1 Koren (88)
PODLEHNIK: Grabrovec, Lesjak, Po-lajžer, M.Topolovec ( F. Gajšek), Podgoršek, Zajšek, K. Topolovec, Dejan Vinko ( L. Gajšek), David Vinko (Širec), Koren, Frlež. Trener: Dušan Hvalec.
DORNAVA: Peteršič, Metličar, Flos (Valenko), Hrga, Jurič, Arnuš (Klajžar), Kvar, Obran (Arnuš) , Strgar, Cvetko, Trunk. Trener: Viljem Mar.
TRŽEC - PRAGERSKO 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Bratušek (19. avtogol), 0:2 Krajnc (65)
TRŽEC: E. Krajnc, Kolednik, Zelko, Fideršek (Hliš), Bratušek, M. Krajnc (Ko-ritnik), Metličar, Emeršič, Pečnik, Medved, Nahberger. Trener: Janez Pečnik.
PRAGERSKO: Petrovič, Curk, Kralj, Žnuderl, Koren (Gelan), Kmetec, Breznik (Justinek), Dirnberk, Robar, Krajnc, Kokol. Trener: Zvonko Kacjan.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 1. kroga: Spodnja Polskava
-	Cirkulane 3:5, Hajdoše - Zgornja Polskava 4:3, Leskovec - Apače 1:2, Lovrenc
-	Markovci 3:2, Bukovci - Podvinci 2:4, Grajena - Boč 2:3
1.	CIRKULANE
2.	PODVINCI
3.	HAJDO[E
4.	LOVRENC
5.	BOČ
6.	APAČE
7.	ZG. POLSKAVA
8.	GRAJENA
9.	MARKOVCI
10.LESKOVEC
11.	SfP POLSKAVA
12.	BUKOVCI
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1
5:3 4:2 4:3 3:2 3:2 2:1 3:4 2:3 2:3 1:2 3:5 2:4
Pari 2. kroga - sobota 31.8 - ob 17.00 uri: Cirkulane - Zgornja Polskava, Boč
-	Hajdoše, Markovci - Bukovci, Apače -Lovrenc, Sp. Polskava - Leskovec; nedelja - ob 17.00 uri: Podvinci - Grajena.
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 3. kroga: Aluminij - Ormož 3:0, Krško Posavje - M.U. Šentjur 6:0, Nafta - Pohorje 5:1, Kovinar Maribor -Drava Asfalti 2:3, Železničar Radio City
-	Nissan Ferk 1:1, Kozjak Radlje - Zreče 2:1, ERA Šmartno - Bistrica 8:0.
1.	NISSAN FERK	3	2	10	11:2	7
2.	ERA [MARTNO	2	2	0 0	14:0 6
3.	KRiKO POSAVJE	3	2	0 1	13:5	6
4.	ALUMINIJ	2	2	0 0	5:0 6
5.	NAFTA	3	2	0 1	8:5	6
6.	DRAVA ASFALTI	3	2	0 1	8:6 6
7.	ŽELEZNIČAR	2	1	1	0	7:1	4
8.	KOZJAK RADLJE	2	1	0 1	2:7 3
9.	KOVINAR MB	2	0	1	2	3:11	1
10.	ORMOŽ	3	0	1	2	1:10	1
11.	ZREČE	2	0	0	2	1:4	0
12.	M.U.iENTJUR	1	0	0	1	0:6	0
13.	POHORJE	2	0	0	2	2:10	0
14.	BISTRICA	1	0	0	1	0:8	0
2. SLOV. KADETSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 3. kroga: Aluminij - Ormož 11:0, Krško Posavje - M.U. Šentjur 5:1, Nafta - Pohorje 8:0, Kovinar Maribor -Drava Asfalti 1:1, Železničar Radio City
-	Nissan Ferk 1:1, Kozjak Radlje - Zreče 0:0, ERA Šmartno - Bistrica 3:1
1.	KRiKO POSAVJE	3 3	0	0 10:2	9
2.	NISSAN FERK	3 2	1	0 4:1	7
3.	ALUMINIJ	2	2	0	0 20:0 6
4.	ERA [MARTNO	2	2	0	0 11:1	6
5.	ŽELEZNIČAR	2	1	1	0 23:1	4
6.	DRAVA ASFALTI	3 1	1	1	5:4 4
7.	KOVINAR MB	3 1	1	1	4:5	4
8.	NAFTA	3 1	0	2	7:4 3
9.	KOZJAK RADLJE	2	0	1	1	0:8 1
10.	ZREČE	2	0	1	1	0:9	1
11.	BISTRICA	1	0	0	1	1:3	0
12.	M.U.iENTJUR	1	0	0	1	1:5	0
13.	POHORJE	2	0	0	2	0:9	0
14.	ORMOŽ	3	0	0	3	2:35	0
STAREJŠI DEČKI NZS
-	VZHOD
Rezultati 2. kroga: Aluminij - Rudar Velenje 0:4, Korotan - Drava 1:3, Jareni-na - Maribor Branik 1:3, ERA Šmartno -Mura 0:5, Krško - Nafta 3:1, Publikum -Kovinar 11:0, Železničar - Dravograd 1:5
1.	KRiKO	2 2 0 0 7:1 6
2.	DRAVA	2 2 0 0 5:1 6
3.	PUBLIKUM 2 1 1 0 12:1 4
4.	MURA	2 1 1 0 8:3 4
5.	DRAVOGRAD 2 1 1 0 6:2 4
6.	RUDAR VELENJE 2 1 1 0 5:1 4
7.	MARIBOR BRANIK 2 1 1 0 6:4 4
8.	JARENINA 2 1 0 1 5:5 3
9.	NAFTA	2 1 0 1 4:4 3
10.	ŽELEZNIČAR MB	2	0	11	2:6	1
11.	KOROTAN	2	0	0 2	2:6	0
12.	ALUMINIJ	2	0	0 2	2:8	0
13.	ERA iMARTNO	2	0	0 2	0:7	0
14.	KOVINAR	2	0	0 2	0:15	0
Danilo Klajnšek
ROKOMET / ZANIMIV TURNIR V GORISNICI
v
IN PRIJATELJSKA TEKMA ORMOŽA
Rokometni klub Gorišnica je v soboto organiziral zanimiv rokometni turnir. Nastopile so ekipe Preventa, Gorišnice in hrvaški prvoligaš Perutnina PIPO IPC iz Gakovca. Še najbolj zanimiv in razburljiv je bil dvoboj med našim in hrvaškim prvoligašem. Gakovčani so se pokazali kot zelo čvrsta ekipa in so uspeli v prvem polčasu priti do prednosti dveh zadetkov. Svojo prednost so v začetku drugega polčasa povečali na štiri zadetke (18:14), vendar so rokometaši Preventa z mini serijo 4:0 uspeli rezultat izenačiti. Ponovno so rokometaši iz Gakovca povedli in imeli prednost vse do zadnjih trenutkov srečanja, ko je Slovenjgradčanom uspelo rezultat izenačiti.
Oba nasprotnika sta po pričakovanju premagala tokrat močno oslabljeno domačo ekipo, vendar so mladi rokometaši Gorišnice zaigrali dobro in nudili dober odpor predvsem ekipi Perutnine iz Gako-vca, s katero so izgubili samo s tremi zadetki razlike.
GORIŠNICA - PREVENT 18:27 (8:13)
GORIŠNICA: Valenko, Buzeti 3, Sok, Fricelj 5, Mijatovič, I. Ivančič, Zajnko-vič, Zukič 1, Alič, Pisar 1, Šterbal, Kozelj 3, Lozinšek, D. Ivančič 5.
PREVENT: Šafarič 3, Ošlak 2, Kavaš 1, Štruc 1, Mauc 5, Sania, Imperl, Špiler 1 levc 2, Kovič 3, Nikolič 3, Štusaj 3, Jelen, Mitrak, Konečnik 3, Hrašan,
PERUTNINA PIPO IPC ČAKOVEC - PREVENT 27:27 (14:12)
PERUTNINA PIPO IPC: Martinovič, Kutnjak, Borkovič 6, Varga, Hoblaj 2, Ba-log 2, Petek 1, Belko 5, Turk 4, Zadravec 1, Bedič, Kramar, Malner 6, Kavran.
PREVENT: Šafarič 5, Ošlak, Kavaš 1,
Štruc, Mauc 4, Sania 1, Imperl, Špiler 3, Levc 6, Kovič 4, Štusaj, Jelen, Mirkac, Konečnik 3, Hrašan.
PERUTNINA PIPO IPC ČAKOVEC - GORIŠNICA 19:16 (9:7)
PERUTNINA PIPO IPC : Martino-vič, Kutnjak, Borkovič, Varga 2, Hoblaj 3, Balog, Ravinskis 1, Petek 7, Belko, Turk, Zadravec 2, Bedič 1, Kramar, Mal-ner, Kavran 2, Mesarič 1.
GORIŠNICA: Valenko, Fricelj 4, Alič 3, I. Ivančič, Zukič, Lozinšek, Mijatovič, D. Ivančič 5, Zajnkovič 2, Pisar, Buzeti 1, Sok 1, Kozelj, Šterbal.
Danilo Klajnšek ORMOŽ ZAČEL Z ZMAGO
EKOL IVANČICA - ORMOŽ 28:29 (14:15)
ORMOŽ: Radek, Luskovič, Dogša, Belšak 8, Mesarec, Juršič 1, Bezjak 1, Pra-potnik 9, Grabovac, Horvat 1, Kirič 2, Vučič 6(4), Lukaček, Koražija, Hrnjado-vič, Hanželič 1. Trener: Marjan Valenko
Ormožani so odigrali prvo pripravljalno srečanje v Ivancu pri domačem 1. A ligašu. Na tekmi so se prvič predstavili tudi novinci Vučič, Horvat in Koražija, vendar na slednjega trener Valenko zaradi poškodbe gležnja pri segrevanju ni mogel računati. Igra utrujenih. Slovenski 1. B ligaš je vodil že v začetku tekme z zadetkom. Pri rezultatu 18:18 so Ormo-žani zaigrali zelo dobro in dosegli delni rezultat 5:0. Domačinom je do konca srečanja uspelo poraz le ublažiti. Poleg dobrih vratarjev Radeka, Luskoviča in Dogše sta na tekmi z dobro igro izstopala še Bel-šak in Prapotnik.
Uroš Krstić
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
11. PTUJSKI MARATON
Tekaški klub Maraton s Ptuja nadaljuje s svojimi aktivnostmi. v nedeljo, 1. septembra bodo izvedli že 11. ptujski maraton, ki bo potekal v ptujskih termah. Start maratona in trimskega teka bo ob 10.00 v Termah Ptuj, sledili pa bodo teki predšolskih in šolskih otrok. V članski konkurenci bodo tekači in tekačice imeli možnost teka na 21 ali pa na 7 kilometrov. Otroci do 6 let bodo tekli na 600 metrov; otroci od 7-10 let na 800 in otroci od 11-15 let na 1000 metrov. Omeniti velja, da štartnine pri predšolskih in šolskih otrocih ni, če pa bodo starši želeli majico, jo bodo dobili po simbolični ceni. Prijave bo prijavna služba sprejemala na dan tekmovanja od 7.30- 9.00. Štartnina znaša 2000 SIT. Informacije lahko dobite tudi po telefonu: O2 782- 0621 ali GSM-u 041 332-023 (Mišo Potočnik).
Proga za ptujski maraton je že standardna, je ravninska, poteka po nasipu reke Drave ob desnem bregu Ptujskega jezera do Šturmovcev in Vidma ter nazaj, večinoma po makadamskih in travnatih poteh. V času teka (10.00 - 12.00) bo na relaciji jez Markovci - Šturmovci - Videm cestna zapora.
Lani je na tem tekmovanju nastopilo okrog sto tekmovalcev, letos jih pričakujejo še več in iz besed Miša Potočnika iz TK Maraton smo lahko razbrali, da delajo na tem, da bi to tekmovanje postalo še številčnejše. Kot smo uspeli izvedeti, se bo 11. ptujskega maratona udeležil tudi lanskoletni zmagovalec Mirko Vindiš. V času pred razglasitvijo rezultatov bo nastopala otroška folklorna skupina Lancova vas in plesna skupina OŠ Videm. (Danilo Klajnšek)
ŠOLA NOGOMETA »ŽOGA« VABI
Novo ustanovljena nogometna šola »ŽOGA« v Ptuju, bo v torek 3. septembra ob 17 uri pricela vpisovati nove ~lane. Zbirališ~e bo pred osnovno šolo Mladika. V nogometno šolo se lahko vpišejo de~ki letnik 1996 do letnik 1990.
Vadba bo potekala trikrat tedensko na nogometnem igri{~u O[ Mladika, v zimskem ~asu pa v {olski telovadnici. Ekipe bodo vklju~ene v tekmovalni sistem pri MNZ Ptuj - nogometno ligo in turnirski sistem tekmovanja.
[olo bo vodil Drago S. A~imovi~, profesor {portne vzgoje in diplomirani nogometni trener.
ZAČETEK GIMNASTIČNE SEZONE
V Gimnasti~nem dru{tvu Ptuj pri~enjajo novo sezono. Vadbe bodo potekale v gim-nasti~ni telovadnici {portne dvorane Center na Ptuju, in sicer od 2. septembra 2002 naprej po urniku: ponedeljek, od 18.00 do 19.30 - de~ki; torek, od 17.00 do 17.45 -pred{olski otroci in od 18.00 do 19.30 - deklice; ~etrtek, od 17.00 do 17.45 - pred{ol-ski otroci in od 18.00 do 19.30 - de~ki; petek, od 18.00 do 19.30 - deklice. Vabljeni novi in vsi dosedanji ~lani. (anc)
POLETNO ŠPORTNO SREČANJE
Dru{tvo podeželske mladine Slovenske gorice organizira skupaj s krajevnim odborom Voli~ina v nedeljo, 1. septembra, ob 13. uri na {portnem igri{~u v Voli~ini poletno {portno sre~anje Slovenskih goric.
Mo{ke in ženske ekipe se lahko prijavijo {e danes (29. avgusta) v naslednjih disciplinah: mali nogomet, odbojka na mivki, ženski tek na 1000 metrov, mo{ki tek na 2000 metrov). Če bo prijavljenih dovolj, bosta tekmovanji še v tenisu in ko{arki. Edini pogoj za tekmovalce je, da so ~lani kateregakoli dru{tva podeželske mladine. Organizatorji zagotavljajo, da bo za dobro razpoloženje, hrano, pija~o in za tekmovalce ter navija~e poskrbljeno. (Zmago Šalamun)
PLANINSKI IZLET
PD Hajdina organizira 14. in 15. septembra vzpon do Ko~e pri Triglavskih jezerih. Prijave sprejema Janez Kiseljak med 20. in 21. uro do petka 6. septembra oz. do zasedbe avtobusa na telefonsko številko GSM 041 543 199.
SPORT
TENIS / 1. LIGA TZS 2002
Z Branikom ni šlo
članice TK Ptuj igrajo med 20. avgustom in 1. septembrom 1. ligo Teniške zveze Slovenije (TZS) za letošnjo sezono, v kateri branijo naslov državnih prvakinj iz prejšnje sezone, na podlagi katerega so letos osvojile ~etrto mesto na Evropskem prvenstvu državnih prvakinj v Franciji.
Kljub težavam s sestavo ekipe zaradi skrajno neprimernega termina letošnje lige v avgustovskem ~asu (leta 2001 je bila odigrana med vikendi meseca junija), ko dve igralki odhajata na nadaljevanje študija v Ameriki, dve igralki pestita poškodbi, liga terminsko sovpada z edinim slovenskim WTA turnirjem v Mariboru, na katerem v glavnem žrebu posamezno in v dvojicah nastopajo tri igralke, ~asa dopustov... , je cilj ekipe v sestavi Ajda Brumen, Urška Juri~, Nena Vukasovi~, Nina Šuvak in Daniela Ber~ek (okrepitev - nova ~lanica kluba iz Novega sada) obramba naslova
oziroma uvrstitev v play-off tekmovanja.
Ob TK Ptuj v letošnji 1. ligi TZS nastopajo ekipe Branik Maribor, Olimpija Ljubljana, Triglav Kranj, TC Ljubljana in HIT Ljubljana, od katerih se bosta, po enokrožnem sistemu medsebojnih tekem, dve prvou-vrš~eni ekipi pomerili za naslov državnih prvakinj v "play-off-u" 1. septembra. Dvoboji se igrajo po sistemu tri igre posamezno in ena v dvojicah.
Prvi dvoboj v letošnji ligi so ptuj~anke igrale v torek 20. avgusta proti TK Olimpija v Ljubljani in zmagale s 4:0. V drugem kolu so dosegle po-
membno zmago proti Teniškemu centru Ljubljana (3:1), za katerega nastopata dve igralki z WTA rangom. V tretjem kolu so nadaljevale zmagovalno serijo z zmago proti HIT klubu Ljubljana (4:0). Ptuj~anke so prvi~ klonile v ~etrtem krogu, ko so v Mariboru izgubile s 3:1 proti ekipi Branik Maribor, za katero igra tudi Tina Hergold. Edino to~ko za Ptuj je dosegla Nina Šuvak, medtem ko je Ajda Brumen klonila proti Tini Her-gold po ogor~enem boju s 6:3, 7:6. V~eraj (28.8) so bile tekme petega kroga, igralke Ptuja pa so igrale proti ekipi Triglav Kranj. Prav od tega dvoboja pa je bila tudi odvisna uvrstitev v zak-lju~ek letošnje lige. Za zanesljivo uvrstitev v finale so morale ptuj~anke zmagati.
Jože Mohoric
MOSKANJCI / 25. PTUJSKI PADALSKI POKAL
Dve zmagi za domaiine
Aeroklub Ptuj je na letališču v Moškanjcih izvedel že 25. padalski pokal. Številni gledalci so lahko v soboto in nedeljo uživali, saj so videli kvalitetno tekmovanje, ob vsem pa je bilo še prijetno vreme, tako da je bilo vzdušje še boljše. Organizator tako ni imel težav z izvedbo serij skokov na cilj, kakor tudi ne z izvedbo nočnih skokov na cilj, ki so v Moškajncih dolgoletna tradicija.
Dodatno sta za dobro razpoloženje med domačimi navijači poskrbela Peter Balta in Karmen Grabar, oba člana AK Ptuj, ki sta zmagala.
Peter Balta je osvojil prvo mesto s 5 cm, drugi je bil Wolfgang Peserl (11 cm) - oba iz AK Ptuj, tretji pa @eljko @runar iz PK Rijeka (12 cm).
Med dekleti je prvo mesto pripadlo Karmen Grabar iz AK Ptuj (27 cm), druga je bila Hrvatica Veseljka Pirc (32 cm), tretja pa Avstrijka Angelika Zeehner (58 cm).
Izvedli so tudi tekmovanje Rival, na katerem je prvo mesto pripadlo ekipi Hudi~kov (70 to~k), druga je bila ekipa Spike (65), tretja pa ekipa Z glavo skozi (64).
Danilo Kla^-nšek
JUDO KLUB DRAVA PTUJ
Barcs sreien kraj za Horvata
v soboto, 24. avgusta, je v madžarskem mestu Barcs potekalo prvenstvo za srednjeevropski pokal Alpe-Adria v judu za kadete in kadetinje za leto 2002.
Na tem tekmovanju so sodelovali tudi trije tekmovalci iz Judo kluba Drava Ptuj. V kategoriji do 60 kg je nastopil Mitja Horvat in s {tirimi zmagami prepri-~ljivo dosegel prvo mesto. V 1. kolu je z rezultatom 10:0 premagal Lebero (Hrva{ka), v drugem kolu z enakim rezultatom To-masza (Madžarska) in v polfina-lu Maierja (Avstrija). V finalnem obra~unu je z dvema wazarijema ugnal Daniela Milanovicha z Madžarske ter tako osvojil prvo
mesto. V kategoriji do 66 kg je nastopil Rok Murko, ki se je z dvema zmagama prav tako uvrstil v finale, v katerem pa je po vztrajnosti moral priznati premoč poznejšemu zmagovalcu Lajosu Thuroocky z Madžarske. V kategoriji do 70 kg je Barbara Murko po dveh dobljenih igrah z metom ippon seoi nage in tesnem porazu v finalnem obračunu z Avstrijko Plobnerjevo osvojila odlično drugo mesto.
Bruno Krajnc
Mitja Horvat med ogrevanjem
KOLESARSTVO / DRŽAVNO PRVENSTVO NA VELEDROMU
Ilešii slavil trikrat med posamezniki
Sredi minulega tedna je v Češči vasi pri Novem mestu potekalo državno prvenstvo v kolesarstvu, in sicer na vele-dromu. Kolesarji ptujske Perutnine so bili zelo uspešni in so se vrnili z velikim številom medalj v vseh starostnih kategorijah, kar pomeni, da so jih trenerji Jernej Finšgar, Boštjan Arnuš in Marjan Kelner dobro pripravili na to tekmovanje.
Izjemno je bil razpoložen Aldo Ileši~, ki je med starejšimi mladinci v posami~ni konkurenci kar trikrat osvojil naslov državnega prvaka, vmes pa dodal še dve odli~ji za ekipni prvi mesti v disciplini 4000 metrov in 3x250 metrov.
Pri mlajših mladincih v vožnji na 3000 m je ekipa Perutnine Ptuj v sestavi: David Mlakar, Ciril Pernek, Matic Marhold in Matic Poli~ osvojila tretje mesto, kakor tudi v olimpijskem šprintu (3x250m). V kriteriju pa je David Mlakar osvojil ~etrto mesto.
Pri starejših mladincih je v disciplini 4000 metrov ekipa Perutnine Ptuj osvojila prvo mesto (Aldo Ileši~, Aljoša Belšak, Andrej Cen~i~ in Tilen Crvek), kakor tudi v disciplini olimpijskega šprinta (Boris Kerši~, Aljoša Belšak, Aldo Ileši~). V disciplini 1000 metrov je prvo mesto pripadlo Aldu Ileši~u, tretji pa je bil Aljoša Belšak. V vožnji na 1200 metrov je prvak postal Aldo Ileši~, tretji je bil Andrej
Cen~i~, ~etrti pa Boris Kerši~. V vožnji na 3000 metrov je prvak postal Aldo Ileši~, tretji pa je bil Andrej Cen~i~. V dirki na razdalji (7,5 km) je Aljoša Bel-šak osvojil drugo mesto. V kriteriju, kjer so vozili 50 krogov je ~etrto mesto pripadlo Matjažu Snoju, peti pa je bil Boris Kerši~.
V konkurenci do 23 let je v olimpijskem šprintu ekipa Perutnine Ptuj zasedla drugo mesto (Gregor Gazvoda, Matej Marin, Andrej Omulec in Boštjan Krevs). V dirki na razdaljo (10 km) je Gregor Gazvoda zasedel ~etrto mesto; v šprintu na 1000 metrov je drugo mesto pripadlo Mateju Marinu, v šprin-tu na 1200 metrov pa je zmagal Matej Marin, ~etrti pa je bil Andrej Omulec. V vožnji na 4000 metrov je zmagal Gregor Ga-zvoda, tretji pa je bil Andrej Omulec. V kriteriju (80 krogov) je ~etrto mesto zasedel Gregor Gazvoda.
Danilo Klajnšek
SPORT
- V tekmi za italijanski nogometni superpokal, ki je bila pred 60.000 gledalci odigrana v libijski prestolnici Tripoli, so igralci Juven-tusa, ki so lani osvojili italijansko prvenstvo z 2:1 (1:0) premagali aktualne pokalne zmagovalce, nogometaše Parme. Za torinsko moštvo
je v prvem polčasu v polno zadel Alessandro Del Pierro (38.), v 64. minuti je izenačil Di Vaio, odločilni zadetek pa je spet prispeval Del Pierro v 72. minuti. Juventus je s tem na prestolu nasledil Romo.
- Nekdanji ukrajinski skakalec s palico Sergej Bubka je bil na zasedanju izvršnega odbora MOK-a izbran za predsednika atletske komisije. Olimpijski zmagovalec iz leta 1988 in šestkratni svetovni prvak je na tem mestu zamenjal Finca Petra Tallberga, ki je 19-člansko komisijo vodil od same ustanovitve, polnih 21 let.
MITO SPORT KLUfl
TAE BO treningi
Trening poteka na OŠ Olga Meglič:
Ponedeljek, sreda in petel<
ob 19.30 uri
P.S.: S seboj prinesite brisačo, vodo in dobro voljo. Uživali boste v dobri družbi in še boljši glasbili
KRAIGHERJEVA 25, PrUJ; TEL 041/753-321,02/773-16-01
Pričetek šole golfa v soboto, 7.9.2002.
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
\u\H[i
p uu
2251 Pluj, Mlinska 13, tel.:+386(2)78891 10, fax:+386(2)78891 11, E-mail: golf@golfinvest-ptuj.si
NASVETI
Kuharski nasveti
Kuharski nasveti so danes namenjeni gobam in pripravi jedi iz gob.
Po vsem svetu so užitne gobe zelo cenjene. Razen nekoliko večje količine beljakovin niso preveč hranljive, so pa cenjene zaradi svojega prijetnega okusa in žilave konsistence. Cenjene so kot okusen dodatek ali kot priloga k samostojnim jedem.
Sveže gobe naj bi bile čvrste, vendar sočne in brez razmočenih delov. Suhi konci betov pomenijo, da so že nekaj dni nabrane. Pravi goban ima tudi izrazit vonj, ki pomeni, da je svež.
V	naravi nabrane gobe so različne velikosti in pogosto obdane z listjem, iglicami in zemljo. Ce jih hranimo na vlažnem, se hitro pokvarijo. Zato jih v hladilniku ne hranimo v plastičnih vrečkah, pač pa zavite v prtič ali papirnato vrečko. Tako ostanejo sveže tudi do tri dni. Očistimo in narežemo jih vedno tik pred tem, ko jih uporabimo.
V	teh dneh najdemo resnično kraljeve gobe oziroma gobane, ki so v gastronomiji takoj za gomoljikami in smrčki. Gobani se ponašajo z debelim betom in mesnatim klobukom. Imajo plemenit okus po orehih in prijetno dišijo po drevesih, ki rastejo v bližini. Gobani se vedno prilagodijo barvi prsti. Tako se vrhnja stran klobuka giblje od svetlorjave do temnordeče, stran pod klobukom pa je rumene ali bele barve. Med številnimi vrstami gobanov so nekateri prijetnega okusa, drugi pa popolnoma medli in brez tipičnega
okusa. Zaradi tega jih nekateri nabiralci in uporabniki raje posušijo. Posušene gobane zmelje-mo v prah in uporabljamo kot mleto začimbo.
Ce je pri velikih gobanih pod-klobučje premehko, ga lahko z žlico odstranimo. Tako kot večina gob tudi pravi gobani pri toplotni obdelavi oddajo veliko tekočine, ki med obdelavo iz-pari. Gobani vsebujejo toliko vode, da pri večji količini priprave postanejo celo sluzasti, zato jih je priporočljivo mešati z drugimi vrstami gob, ki ne vsebujejo toliko vode. Lahko pa jih tudi pražimo, in sicer tako, da jih najprej rahlo prepražimo, del tekočine odlijemo in ponovno pražimo.
Najboljši okus pri praženju gobanov dobimo, če jih pražimo na surovem maslu, na dobrem rastlinskem ali olivnem olju. Pri praženju lahko uporabimo tudi slanino, ki jo postrežemo skupaj z gobami.
Vse gobe pražimo v plitvi večji ponvi. Ko najprej segrejemo maščobo, dodamo po želji sesekljano čebulo ali šalotko in jo zdušimo do mehkega, nato dodamo narezane gobane, solimo, po želji dodamo česen, timijan, muškat in koriander. Pražene gobe so okusnejše, če jim tik pred serviranjem dodamo sesekljano mešanico svežega peteršil-ja, mladih listkov česna, šalotke ali narezanega drobnjaka.
Tako pogosto kot gobe praži-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 397. NAD.
Duâevno zdravje oJrok in uJ^ladosJní^í^ov
109. nadaljevanje Pravni vidiki du{evnega zdravja otrok -
4. nadaljevanje
Poglejmo si tudi na kratko mednarodnopravne dokumente, ki obravnavajo tudi duševno zdravje otrok s posebnimi potrebami in se nanašajo na področje duševnega zdravja otrok. Med njimi je najpomembnejša vsekakor Konvencija OZN o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989 in začela veljati leta 1990, ko jo je izmed vseh konvencij te organizacije v najkrajšem času ratificiralo največje število držav — članic. Kot zavezujoča mednarodnopravna multilateralna pogodba predstavlja za države, ki so jo ratificirale, obvezno normo.
Konvencija bistveno spreminja dotedanji pogled na otrokov družbeni in pravni položaj in temelji na štirih izhodiščih:
- sodelovanje otrok pri od-
ločitvah, ki jih zadevajo;
-	varstvo otrok pred diskriminacijo in vsako obliko
zanemarjanja in izkoriščanja;
-	preprečevanje povzročanja škode otrokom;
-	zagotavljanje pomoči pri zadovoljevanju njihovih temeljnih
potreb.
Temeljna izhodišča konvencije v zvezi z otroki s posebnimi potrebami je v tem, da se pravice, ki jih konvencija določa, nanašajo tudi na to skupino otrok, upoštevajoč pri tem njihove možnosti in posebnosti. Posebna določba konvencije pa se ukvarja tudi s to skupino otrok in to v 23 .členu konvencije.
O tem, kar je navedeno v tej določbi, ki je morda manj znana, pa naslednjič.
mo, jih tudi dušimo. Z dušenjem dobimo izdatnejše jedi, ki jih ponudimo ob glavnih jedeh. Pražene gobe pa ponudimo pri zajtrku ali malici. Gobe duši-mo v večji ponvi skupaj s čebulo ali česnom, odvisno od tega, za kaj jih uporabimo. Ko so do polovice prepražene, jim dodamo nekaj vina ali mesno juho in pokrite počasi kuhamo, dokler ne postanejo mehke. Ob koncu jih poljubno zgostimo. Najbolje je, da jih zalijemo s sladko smetano, rahlo prevremo, da se zgostijo, in takoj ponudimo. Zgostimo jih lahko tudi z žlico jedilnega škroba, s surovim naribanim krompirjem ali z masleno kocko.
Podobno, kot je med gobami cenjen goban, so priljubljene tudi jedi, ki jih pripravljamo iz gobana. V Nemčiji pogosto pripravljajo prave gobane s smetano, v Franciji s česnom, drobtina-mi in peteršiljem, v Italiji pa z drobovino. Pri nas je pribljub-ljena gobova juha, ki jo lahko pripravimo s krompirjem, svetlim prežganjem in smetano; pri pripravi juhe lahko krompir izpustimo, če imamo veliko gobanov. Okusen je tudi gobov golaž, sploh če v njem uporabimo vsaj tri različne vrste gob. Nekoliko zahtevnejša, vendar cenjena jed je slan gobov puding, ki ga lahko ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi ali kot toplo uvodno jed. Enostavno pripravimo gobove ocvrtke in še druge jedi.
Gobov golaž pripravimo tako, da na maščobi prepražimo večjo količino sesekljane čebule ali šalotke. Pražimo jo toliko časa, da čebula dobro ovene. Na to dodamo fino naribano korenje, na kocke narezano svežo papriko, uporabimo lahko rumeno ali rdečo papriko, svež paradižnik, ki ga olupimo in nareže-
PALACINKE Z GOBAMI
Potrebujemo: 6 dag ajdove moke, 6 dag pšenične moke, 1 jajce, 1,5 dl mleka, 1,5 dl vode, sol in olje za peko palačink.
Nadev: 2 žlici olja, 2 dag masla, 6 dag čebule, 17 dag gob, sol, poper, vegeta, mu-škatni oreh, 1 strok česna, 1 žlica moke, peteršilj, 0,5 dl kisle smetane.
Ajdovo moko poparimo z vrelo vodo in jo delno ohladimo. Nato razžvrkljamo jajce, dodamo mleko, ajdovo moko, rahlo solimo in dobro premešamo. Iz mase speče-mo tanke palačinke.
Segrejemo olje, prepraži-mo sesekljano čebulo, ko ovene, dodamo narezane in očiščene gobe, česen in ostale začimbe. Zalijemo z malo vode in dušimo. Na koncu dodamo kislo smetano in peteršilj.
S pripravljenim nadevom palačinke napolnimo in jih ponudimo.
Avtorica: Marija Humek
mo na kocke, rahlo zalijemo s poljubno mesno juho in duši-mo. Ko je zelenjava do polovice zdušena in sok izpari, prisipa-mo večjo količino na lističe narezanih gob in jih premešamo, začinimo s soljo, lovorom, timijanom, posodo pokrijemo in dušimo do polovice. Nato dodamo po potrebi surov, naribani krompir, da se jed po želji zgosti, in kuhamo do mehkega. Posebej lahko kuhamo na krhlje narezan krompir in ga vsipamo v gobov golaž, tik preden ga ponudimo. Na koncu izboljšamo okus še z mešanico sesekljanega peteršilja in narezanega drob-njaka ter po želji dodamo še kislo smetano.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Klobasa Marjan s.p., Radgonska 5,2235 Sv. Trojica, tel.: 02/729 02 70, GSM: (041) 706 087, http://www.kni-sp.sl
Sv. Trojica
OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO-ŽmSKEM SEJMU
V GORNJI RADGONI
-	zastopstvo traktorjev in kmetijske mehanizacije FERRARi, BOS in STiHL
-	prodaja novih in rabljenih kmetijskih strojev
■	servis in rezervni deil za traktorje in kmet. meh. FERRARi, STIHL, LAiVIBORGHINI, BCS in Gianni Ferrari
■	menjava staro za novo
■	ugodna ponudba kosiinic vseh vrst
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure) - 31. avgusta: Željka Bartolič Martinez, dr. stom., ZA Cirkulane
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Namesto vrodJ-ne - Jeú:eyje
Po ietošnjem vremensi<o muiiastem avgustu se bomo kmalu znašli v jeseni. Avgust bi moral biti vroč in sončen poletni mesec, v katerem vrtno rastje dorašča, dozoreva in se pripravlja na zaključevanje vegetacije v jeseni, vendar hladno in deževno avgustovsko vreme na rastlinju povzroča poškodbe, rastlinske bolezni in motnje. Na vreme ne moremo vplivati, lahko pa se mu prilagodimo tako, da z doslednejšo nego vrtnega rastlinja ohranimo njegovo svežino do konca vegetacije.
V	SADNEM VRTU sproti pobiramo samodpadlo, poškodovano in nagnito sadje in to odstranjujemo, da preprečimo okužbe na zdrave plodove pod drevesi razpadajočih plodov. Zoreče sadje napadajo sršeni, ose in drugi insekti. Vbodno mesto na plodu se takoj okuži z glivicami monilije, zato opažene poškodovane in nagnite plodove z drevesa sproti obiramo in odstranimo, proti insektom pa uporabimo sladke napoje v steklenicah, kjer se utopijo. Z upogibanjem navpično rastočih poganjkov v poševni ali vodoravni položaj z namenom, da bi se še letos preoblikovali v rodne in se na njih oblikovali cvetni brsti, je časovno že prepozno. Da preprečimo njihovo rast v dolžino, tiste, ki jih potrebujemo za nadaljnjo vzgojo, upognemo, ostale pa odrežemo, da ne bodo črpali rastlinskih hranil v škodo drugih delov rastline. Konec avgusta in začetek septembra je najugodnejši čas za sajenje jagod. Jagodna sadika, sajena konec poletja, se takoj po sajenju dobro ukorenini in do zime razvije močne korenine, ki se pri tokratnem sajenju razvijejo predvsem v globino, to pa ima spomladi za posledico močnejšo tvorbo cvetnih brstov. Z jagodnim nasadom moramo kolobariti, ne jih samo saditi zapovrstjo na isto površino. Jagode tla v času rasti močno izčrpajo z rastlinskimi hranili, zemlja po dveh ali treh letih postane izmučena za naslednjo rast iste kulture in nezaščitena pred koreninskimi glivičnimi boleznimi.
Jagode uspevajo v vsaki vrtni zemlji, le da je dovolj globoka, rahla, zračna in rodovitna ter bogata s preperelimi organskimi snovmi v tleh, humusom. Ker jagode zahtevajo veliko vode, naj bo nasad na dobro vpijajočih tleh, vendar s sposobnostjo zadrževanja talne vlage.
Iglavce in zimzelene listavce je najbolje saditi konec poletja v drugi polovici avgusta in v začetku septembra. Zimzelene rastline v tem obdobju končajo rast, če pa jih v tem času sadimo ali presajamo, je zemlja dovolj topla, da se še pred zimo v njej razvijejo nove korenine, predvsem pa koreninski laski, to je vrsta koreninic, ki jih rastlina potrebuje za črpanje talne vlage in hranil. Zimzelene rastline pozimi ne rastejo, njihovi zeleni listi ali iglice pa opravljajo vse življenjske funkcije dihanja, asimilacije in črpanja vode iz tal, za kar so potrebne korenine, če pa se te pri prepoznem sajenju ali presajanju več ne razvijejo, se sadika prek zime izčrpa, do pomladi pa posuši. Sadimo le s koreninsko grudo vzgojene sadike, presajamo pa rastline, ki se jim ob izkopu ni sesula koreninska gruda. Jama, v katero sadimo, naj ima vsaj globino koreninske grude in njeno dvojno širino. Zemljo po potrebi izboljšamo z dodajanjem peska in dobro preperele kompo-stovke. Ob sajenju in do nastopa mraza sadiko redno in obilno zalivamo.
V	ZELENJAVNEM VRTU prenehamo dognojevati vrtnine, ki smo jih namenili za jesensko rabo in zimsko hrambo, dognojevati ne smemo tudi trajnicam zelišč za začimbe in zdravilnim zeliščem, ker se te vrste že pripravljajo na prezimovanje oziroma dozorevajo za jesensko spravilo pridelkov. Dognojevati pa je potrebno zelenjavnicam, ki smo jih sejali ali sadili precej pozno, da se bodo do zime še dovolj okrepile. Pozne kapusnice brstični ohrovt, zelje, kitajsko zelje in druge, pognojimo z lahkotopnim dušičnim gnojilom, stebla pa rahlo osipljemo, da rastlino bolje utrdimo v tleh in da bodo razvile še nekaj korenin za boljše prehranjevanje. Enako storimo tudi s porom, da bi pridobil na debelini in se mu belili stebelni listi. Posevke radiča in kitajskega zelja redčimo na razdalji 20 cm v vrsti. To redčenje opravljamo postopoma le toliko, kolikor izločenih rastlin lahko uporabimo kot mlado solato, ki je izvrstnega okusa. Endivija, ki jo bomo sadili v poznem poletju, bo uporabna v poznih jesenskih mesecih in primerna za zimo. Za hrano v jeseni sejemo avgusta in v začetku septembra motovilec. Setev naj ne bo pregosta, zaradi lažjega pobiranja pa ga sejemo v vrste.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 5. septembra, zaradi plodov 29. avgusta ter od 5. do 7. septembra, zaradi korenine 30. in 31. avgusta ter 1. in 4. septembra ter rastline, ki jih pridelujemo zaradi cveta, 2. in 3. septembra; takrat tudi pobiramo cvetje zdravilnih zelišč.
Miran Glušič, ing. agr.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
.iílB€LCONTiCrir
POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
I OKNA IVKATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
***
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
OBČINA DORNAVA, Dornava 125, na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 18/91) in Pravilnika
0	oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS št. 26/95 in 31/97), Statuta Občine Dornava (Uradni list RS št.47/99) in Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava št. 2/2000) objavlja
JAVNI RAZPIS
za ugotovitev upravičencev za dodelitev ne-profitnega stanovanja v najem
I.	Upravičenci
Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče na območju Občine Dornava, katerih neto mesečni dohodki na družinskega člana se v letu pred tem razpisom gibljejo med mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 18/91) ter 26. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92 in ne presega naslednjega merila:
Število članov gospodinjstvaSkupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ne sme presegati spodaj navedenega odstotka nad povprečno neto plačo v državi (v letu pred razpisom)
1	Neto plača + 80 %
2	Neto plača + 50 %
3	Neto plača + 20 %
4	Neto plača + 5 %
5	Neto plača + 0 %
*poprečna neto plača v državi je v letu pred razpisom (od 01. 04. 2001 do 31. 03. 2002) znašala 138.061,84 SIT.
II.	Splošni pogoji
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati udeleženci razpisa, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, so:
-	da ima prosilec prebivališče na območju Občine Dornava vsaj šest mesecev pred razpisom in na naslovu tudi dejansko prebiva;
-	da prosilec ali njegov ožji družinski član ni odkupil stanovanja skladno z določili stanovanjskega zakona o privatizaciji oziroma ni pravico odkupa prenesel na ožjega družinskega člana;
-	da prosilec ali njegov ožji družinski član ni lastnik ali solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše;
-	da prosilcu ali njegovemu družinskemu članu ni bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in je po svoji krivdi stanovanjsko pravico izgubil.
III.	Merila za sestavo prednostne pravice
Merila za sestavo prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so določena v Pravilniku o dodajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS št. 26/95) in Pravilnika o spremembah pravilnika o dodajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS št. 31/97).
IV.	Število stanovanj in višina najemnine
Na osnovi javnega razpisa bo upravičencem oddano v najem za nedoločen čas neprofitno dvosobno stanovanje v večnamenski hiši Dornava 141. Skupna površina stanovanja znaša 75,92 m2, najemnina, izračunana za mesec avgust 2002 za navedeno stanovanje, znaša 24.973,00 SIT. Višina najemnine se oblikuje skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin za neprofitna stanovanja (Uradni list RS št. 23/2000) in se bo usklajevala z indeksom rasti vrednosti točke za izračun vrednosti stanovanja. Upravičenec za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem mora pred sklenitvijo najemne pogodbe vplačati varščino za zavarovanje pogodbenih obveznosti in ureditev stanovanja v višini 25,56 EUR, oziroma 1.940,52 SIT 1 m2 stanovanjske površine, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. V primeru, da upravičenec varščine ni plačal v skladu z določili prejšnjega odstavka, se smatra, da je odstopil od pravice do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.
V.	Vlaganje zahtevka
Samo popolne vloge s prilogami se vložijo osebno na posebnem obrazcu v tajništvu Občine Dornava v roku 30 dni po objavi razpisa. Obrazec dobijo interesenti v tajništvu Občine Dornava.
Seznam upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo objavljen na enak način kot ta razpis v roku 60 dni po poteku razpisanega roka.
Občina Dorn^^a
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka Antonovifia v Krapini, M. Gubca 49. ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po sr. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORilEV. SLiKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCi 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
VINO, belo, z opravljeno analizo, prodam. Telefon 766-0101, 041 817-745.
GROZDJE GEMAJA ali celotno trgatev prodam. Tel. 02 758 34 41.
TRGATEV ŠMARNICE in jurke prodam. Tel. 753-66-91.
GROZDJE, belo, kvinton, šipon. Tel. 757-39-11.
SILOKOMBAJN Lifan prodam. Mlakar, Lancova vas 23.
VINSKE sode in vinograd prodam. Inf. 02 719-85 59, po 20. uri.
OBIRALEC KORUZE, SIP 3500, in drobilec zrnja, ciklon 100 SIP prodam. Tel. 758-10-61.
KUPIM 100l dobrega vina iz Ljuto-mersko-ormoških goric, z dostavo. Tel. 755-22-91.
PLUG, obračalni, dvobrazdni, 12 col, prodam. Telefon 466-0101, 041 817-745.
KUPIM bučnice, pridem tudi na dom. Tel. 041 730-866._
TRGATEV ŠMARNICE, na žici, prodam. Tel. 753 10 71.
SILOKOMBAJN Vihar 40, malo rabljen, in rotacijsko kosilnico SIP 135 prodam. Tel.: 041/565-005.
GROZDJE, belo, rizling in šipon, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 757-78-81.
STISKALNICO za grozdje, od 250 do 300 l, kupim. Tel. 756-00-61.
NAKLADALKO, 19 KB, prodam. Telefon 764-81-21.
MLADE NESNICE tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
DVOREDNI OBIRALEC koruze, SIF; kupim. Telefon 766-0101, GSM 041 817-745.
BREJO telico - frizijko kupim. Tel. 040 502-553.
TRAKTOR IMT 567, letnik 84, ugodno prodam. Tel. 031 539-076.
SVINJE za zakol, domače reje, in grozdje jurke, na brajdah, prodam. Tel. 751 04 11.
BIKCE SIMENTALCE in kravo za zakol kupim. Tel. 041 263-537.
TRGATEV kvintona, na brajdah, prodamo. Tel. 764-15-81.
300 l kletko za stiskalnico grozdja prodam. Tel. 757 69 81.
HIDRAVLIČNO stiskalnico, 230 l, prodam. Tel. 041 504-204.
GRAHASTE jarkice, pred nesnostjo, opravljenja vsa cepljenja, prodajamo. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33
STORITVE
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul.18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na ček. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
KNAUf stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na
ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnice Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 B, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
OPRAVLJAMO meritve sevanj z elektronskimi aparati in iščem studence. Ivica Kocmut, s.p., Peršo-nova 17 a Ptuj, tel. 779-50 11 ali 041 897-675.
POUČEVANJE harmonike in klaviatur na vašem domu, za otroke in odrasle. Matjašič David, s.p., Kraigherjeva 5, 2325 Kidričevo, telefon 041 412-310.
ZIMSKE GUME za osebne avtomobile, že na zalogi, sava, matador, fulda ter obnovljeni avtoplašči. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., PE Ptuj, Rajšpova ulica 22, telefon 749-38-38. TRAKTORSKE GUME, 11,2 x 28 - 26.700 SIT, 12,4 x 28 - 29.700 SIT, 14.9 x 28 -44.000 SIT. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, telefon 78-88-170. Montaža brezplačna. ZIMSKE GUME za osebne avtomobile, že na zalogi, sava, matador, fulda ter obnovljeni avtoplašči. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, telefon 78-88-170.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladmir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex,
d.o.o.,	Tepanje 59,3210 Slov.Konjice-
e.	Telefon 03 57 63 405 ali GSM 041 809 721, Šibanc.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumber-ger, s.p., Zg. Hajdina 157.
30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje - kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
BETONSKI ZIDAKI, 20 x 40 x 20, v akciji, september 2002. Cement-ninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 80 25-303.
ODKUP VSEH VRST DELNIC!
Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.) Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
NUDIMO ugodna posojila za
zaposlene in upokojence, možna obremenitev za več kot 1/3 plače ali pokojnine, stari kredit vam lahko odplačamo. VIVA -Matej Prapotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 in 041 325-923.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 mu| «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČiUV.
BELA TEHNIKA
PRALNI STROJ CANDY in bele kopalniške elemente ugodno prodam. Tel. 041 620-125.
NEPREMIČNINE
ODDAM ali prodam poslovna prostora, velikosti 67 in 22 m2, v Osojnikovi 3. Tel. 041 620-125.
PRODAMO: hiše - Senčak, Juršinci; medetažna Tibolci zelo ugodno; Mali Okič; Drstelja; Tezno; Destrnik nadomestna gradnja; Aškerčeva; Rajšpova; Ul. Jožefe Lackove spodnja etaža; vrstna hiša, v celoti dokončana, takoj vseljiva; vrstna hiša, nedokončana; Brstje; Juršinci, mlin; Sakušak, atrijska; Ptujska Gora; Hajdoše; Slov. vas; Zagojiči; Moškanjci itd. Stanovanja različnih velikosti - nova; 1-sobn. Rimska pl. itd. Parcele: Dornavska c. 3,500 m2; Dornava; Maistrova; Rogoznica; Gostinsko-trgovski lokali: Grajena; Zamušani; Skorba; 110 m2 Zagrebška c.. Vikendi na raznih lokacijah. Vse informacije 02 757-1101, GSM 041 955-402 Domino 02 748-1014. Agencija Vikend, internet www.vikend-sp.si
PARCELO, 1500 m2, v Podvincih 96, prodam. Možnost nadomestne gradnje. tel.: 031/453-133.
GRADBENO PARCELO,velikosti 28 arov, na lepi lokaciji v Tržcu prodamo. Telefon 041 415-145.
STANOVANJE, dvosobno, pritličje, stanovanjskega bloka v Majš-perku, prodam. Informacije 041 825-929.
POSESTVO, večje, prodam. Tel. 757-39-11.
DOM iN STANOVANJE
OPREMLJENO TRISOBNO stanovanje na Ptuju, KTV, telefon, centralno ogrevanje, z balkonom, v novejšem bloku, dam v najem. Tel. 031 644-413.
UGODNO PRODAMO poslovno stanovanjsko posest ob glavni cesti v Skorbi (15 arov, trgovina s hišo, gosp. objekt, novejši bungalov, garaža), le za 150.000 EUR in možnost nakupa tudi aktivnega podjetja; na Pobrežju pri Vidmu nov gosp. objekt, 50 m2, 24 arov zazidljive parcele in 86 arov njive za 60.000 EUR. Primerna za poslovne zadeve, z instalacijami, raven teren; opuščeno kmetijo v Vinskem Vrhu pri Jeruzalemu, stara hiša, in zaokrožena travno-gozdna površina, 2 ha po 50.000 EUR, možen dokup še 1,5 ha, sončna in mirna lega za konje ali drobnico; v Sp. Jablanah pri Cirkovcah skoraj dokončan poslovno-stanovanjski objekt in 3,5 ara ravne parcele za 18 milijonov SIT; poslovno-stanovanjsko posest - mesarijo s 7 ari v Maistrovi ulici na Ptuju; poslovni prostor, 43,72 m2 v Termah Ptuj in 50 m2 na Potrčevi cesti; polovično stanovanjsko posest v Klepovi ul., 100 m2 (P+M) + 5 ar ločene parcele za 65.000 EUR; starejšo hišo z 12 ari na Vičavi, nedokončane hiše v Kle-povi, Pristavi, Podlehniku in Preradu; zazidljivo zemljišče, velikosti približno 74 arov; staro domačijo na Zagrebški cesti in več različnih parcel. Stanovanja: Ptuj - trisobno v III. nadstropju in dvosobno v pritličju, različna v Kidričevem, več menjav ter drugih nepremičnin. Opravljamo cenitve, urejamo pogodbe, lokacijsko in projektno dokumentacijo, programsko opremo in izvajamo nadzor. GRAD-BIRO, d.o.o., Klepova 12, 2250 Ptuj, tel. (02) 748-14-03, (041) 723-945, www.gradbiro.si.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunaj5l<a21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(nned 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
DVOSOBNO STANOVANJE, pritličje, 65 m2, prodam. Tel. 041 753-321.
STANOVANJE, trosobno, v Ptuju, oddam ali prodam. Tel. 031 602-563.
ODDAM, v najem, trosobno stanovanje, 80 m2, v hiši, opremljeno ali prazno, 6 km s Ptuja. Tel. 041 279 034.
DELO
INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel.041 747-121.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico - čistilko. Tel. 772-29-51 ali 041 366-431.
STE KONČALI šolo ali ostali brez službe in ne veste kam. Sprejmemo še 4 sodelavce, pohitite! Boris Šegula, s.p., Ro-gozniška c. 20, 2250 Ptuj.
V POLNO delovno razmerje sprejmemo resne in marljive sodelavce za delo v gostinstvu - lokacija Portorož. Starost ni pomembna. Zaželjeni tudi pari ali zakonci. Možnost stanovanja. Z življenjepisom pošljite v zaprti kuverti na naslov: News Cafe, Obala 4f, 6320 Portorož, s pripisom "Prijava na delovno mesto".
POTREBUJEMO VEČ delavcev za obiranje sadja. Sadjarstvo Lovrec, Rjavci 35, Vitomarci, tel. 757 50 40.
MOTORNA VOZILA
HUNDAY, znamke pony, letnik 90, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 643-139.
AVTO RAK, UREDIMO KREDIT ALI LIZING DO 5 LET. PRODAMO: Vectra 1.7 TD, 1996; Golf 1.8 karavan, 1995; Corolla 1.4, 1996; Fabia 1.4, 2001; Kia pride, 1998; R5 five, 1995; Smart, 1999; Fiat palio 1.2 weekend, 2000; Mondeo, 1993; Volvo V40, 2000; Škoda favorit, 1993, 1994; BMW 316, 2000; Astra, 1992; Astra , 1993; BMW 325, 1997; Jugo, 1989; Punto cabrio, 1995; Nissan sunny, 1989. GOTOVINSKI ODKUP VOZIL DO 7 LET STAROSTI, RADKO KEKEC, S.P, NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00-550.
RAZNO
BUKOVA DRVA z dostavo prodam. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270.
KUPIM razno starinsko pohištvo, tudi poškodovano (ure, slike idr.), plačam takoj. GSM 041 897-675.
BUKOVA DRVA, z dostavo na dom, po ugodni ceni, prodam. Tel. 031 532 785.
VEČJO količino bukovih drv prodamo, možna dostava na dom. Tel. 041 610-210.
KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko plačilo. Ponudbe na telefon 041 429-376 - Mario.
GARNITURO, vrtno, sedežno, iz kuhane vrbe, in sobno kolo prodam. Tel. 041/549-032.
NAGROBNIKE, OKENSKE POLICE, STOPNICE IN DRUGE IZDELKE iz naravnega kamna po ugodnih cenah vam ponuja
M A R - K E R,
Nevenka Martan, s.p., poslovna enota Mihalovci 16. Tel. 02 719 44 40 po 17. uri;
GSM 041 895 186.
POSLOVNA SPOROČILA
Prodaja originalnih in neoriginalnih nadomestnih delov naslednjih blagovnih znamk:
- veleprodajo in maloprodajo rezervnih delov In dodatne opreme za gospodarska vozila: MAN, MARCEDES, IVECO, TAM, ZASTAVA, RENAULT, VOLVO FARID /smetarska/,ltd. za osebna vozila: RENAULT ŠKODA, LADA, ZASTAVA, VW, ITD. Za vsa ostala vozila po naročilu In zahtevi kupca. Avtoprikollce enoosne - dvoosne AMIGO, čistilci itd.. PE Ruj, tovorni program, Rajšpova 12, telefon 02 749 35 26,749 35 27,749 35 29, (F 28), PE Ptuj, osebni program, Ormošica 23, telefon 02 749 35 44,749 35 22,749 35 23, (F 24).

petowi%yto"
MlilB
-	mobilni telefoni znamk NOKIR in CRICSSON
-	oprema za vodenje trgovine:
— osebni računalniki — čitolci črtnih kod ■■ tiskalniki	■■ programska oprema
SIMBR; trgovina in računalništvo, Mitja VĚRLRK. s.p., Osojnikovo c. 3. 2250 Ptuj,
tel: 02/771 03 08, GSM: 070 440 224
%a-mnoseštvo
'Dcmie.CVrbancic s.p.
moškanjci ii4b, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica:
Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
GLEDALIŠČE PTUJ
staro gledaUSko p Cari Hagemann
mlo, da slaba kritika zmer^ škodi in dobra redko koristi, p
Irii.
V GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM 27.8.- 9.9. 2002	NA GOSTOVANJIH
Gledališče Ptuj RUM VODKA Predstava za Izven, 21.00 Pred Mestnim trgom	5. iatrtek	
Gledališče Ptuj ELEKTRA Predstava za Izven, 20.00 Gledališče Ptuj	6. petek	
PC Ptmi vam nudi ugoden nakup
Z 10% popustom za:
Stavbno pohištvo
»Jelovicacc Kovinska vrata »Novofcrm€€ Strešna okna
»Velux€€
Strešna okna »Fakro<€ fermoizolacjje »Urša -lif 40<€ Knauf si istem Demit fasade »f im Laško«
\ izključuje vse ostale
Ponudba velja od 8. do Stat^tfMma2002.
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogoznlška 7, tel: 02/749 18 00
muuat
TRGOVINA
Pridobite si poklic:
-PROMETNI TEHNIK -POKLICNI VOZNIK -VOZNIK INŠTRUKTOR
Zavod za izobraŽevanje Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska 30 Tel.: 02 - 250 11 46 Splet: www.fotTnula.si
Odločite se za FORMULO uspehe!
Glasbena šola DECIMA Rudolfa Mohorka vpisuje učence za novo šolsko leto. Instrumenti: klavir, iiarmonlka, klarinet, ele. Uavialura (syiiliiesizer), saksofon, kitara, soio petje.
Vpis bo potekal od 26.8.02 do 30.8.02 vsak dan od 15.00-18.00 ure, v sredo od 9.00-12.00 ure, na Zadružnem trgu 12, Ruj. Tel.: 02/ 783 82 31,02/751 34 91 all (031) 555 285
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 10
D
H^EiOUltËÛ Cankarjeva 21
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
J^^Q ZAKAJ NAM NE BI šE VI?

Franc umEC. s.p.. Vinarski tig3.M
Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske kleti - toplotne črpalke
tol: 02/78 06
M
Strgar Majda s.p., Štuki 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- športna konhkcija za otroka in odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke lilače,... - šivanjo po mori (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnojšo postavo.
Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako številko do torka do 10 ure. Telefon: 02/749-34-10
Je čas, ki da in vzame, je čas, ki nikdar ne mine, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani samo lepe spomine
V SPOMIN
25. avgusta je minilo 5 let, odkar ni več med nami dragega moža, o~eta, tasta in dedka
Antona Avgusta Kirbisa
IZ DRAŽENCEV 78 A
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, mu prinašate cvetje ter postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
OGLASI ÊN OBJAVE
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 2.9.2002
-	ob 16.00 v učilnici avto šoie, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CiRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., perSonova 1, ptuj	Vabljen I !
Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako številko do torka do 10. ure. Telefon: 02/749-34-10.
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti^ temveč zato, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in sorodnika
Alojza Jelena
4. 6. 1938 — 20. 8. 2002
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje, v težkih trenutkih pa stali ob strani.
Iskrena hvala patroma Benjaminu in Andreju za lepo opravljen pogrebni obred in molitev, g. Zvonku Zorcu za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu in molitev, pevcem Feguš za odpete pesmi, godbenikoma Kozel za odigrano Tišino, praporščaku DU Videm ter g. Miranu Podhostniku za fotografiranje za zadnji spomin. Posebej hvala Mercatorju Ptuj, Občini Videm, gostilni Kozel, Cvetličarni Orhideja ter sodelavcem pogrebnega podjetja Mir. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Lizika, sinovi Marjan, Vinko, Slavko z družinami ter drugi sorodniki
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, matere, botre in tete
Ane Zelenik
roj. Kuhar
IZ SPUHLJE 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste darovali cvetje, številne sveče, za svete maše in ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Hvala patru iz župnije sv. Petra in Pavla za opravljen obred, govornici za poslovilne besede, DU Spuhlja, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Komunala. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
11
I I
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 5 let. Možnost obremenitve osebnega dohodla preko 1/3, stari kredit ni ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/ 750 560
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborsiti c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Neže Ivančic
IZ HRASTOVCA 61 PRI ZAVRĆU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani.
Posebna hvala dr. Aljoši Tošu, kirurškemu in internemu oddelku SB Ptuj ter govorniku za ganljive besede g. Martinu Vesenjaku. Lepa hvala pogrebnemu podjetju MIR, pevcem za lepo odpete pesmi in odigrano Tišino. Hvala g. duhovniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo. Vsem in vsakomur posebej še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njeni
Na svetu je mnogo dragocenih stvari, a najdragocenejše je življenje. Ko to ugasne, ti pusti žalost in bolečino in nešteto lepih spominov.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in atija
Nikolaja Marina
IZ PODGORCEV 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, poslali sožalne brzojavke, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev.
Posebej se zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Ormož, Železniški postaji Ormož, Kolektivu gostilne Ambiente in Pošta, vzgojiteljicam in staršem razvojnega vrtca Ormož, g. dekanu Jožetu Šipošu, govorniku g. Rudolfu Lahu, cerkvenemu pevskemu zboru, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju AURA.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Tvoji najdražji: žena Danica, sin Darko s Suzano ter hčerka Lidija z Mihaelom
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih cenil bo še pozni rod.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka in prapradedka
Martina Vidoviča
IZ HAJDOÏ 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki, ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Hvala družinam Vidovič, Gerečnik, Sagadin, Zupanič, Bezjak, Murko, Rogina, Matjašič, Filipaja, Vilčnik in Zajšek.
Hvala gospodoma župnikoma Marjanu Feslu in Pavlu Pucku za opravljen obred in sveto mašo, internemu oddelku Bolnišnice Ptuj, gasilskemu društvu Hajdoše, moškemu pevskemu zboru PGD Hajdoše in zborovodju Jožetu Derni-koviču.
Žalujoči: vsi njegovi
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
V SPOMIN
30. avgusta minevata 2 leti, odkar smo se za vedno poslovili od moža, očeta, dedka, brata in strica
Antona Kokola
IZ BREZOVCA 31/A, CIRKULANE
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Njegovi domači
In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje.
ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste našega
Antona - Tončka Kolednika
imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje.
Iskrena hvala govorniku Tončku Žumbarju, g. župniku, pevcem, godbenikoma za odigrano Tišino, DU Perutnine Ptuj ter pogrebnemu podjetju MIR.
Vsi njegovi
Ni te več med nami, ni te več v hiši, tvojega glasu se več ne sliši, odšel si brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, tasta in brata
Petra Mlinarica
IZ BUKOVCEV 108/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena tudi podjetjem ADK, d.o.o., Plastdispenser, d.o.o., Miks, d.o.o., Čebelarskemu društvu Markovci ter Kulturnemu in Športnemu društvu Bukovci. Hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, g. župniku za opravljen obred ter pogrebnemu zavodu MIR iz Vidma. Za vse iskrena hvala.
Žena Jerica in sinovi Marjan, Gorazd z Amando ter Danilo z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in matere
Katarine Kocuvan
rojene Cucek
IZ DRBETINCEV 56
23. 11. 1926 - 22. 8. 2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Posebej hvala g. župniku in DU ter cerkvenim in ljudskim pevcem. Lepa hvala tudi govorniku g. Zvonku za poslovilne besede ter Gradbeništvu Kocmut.
Mož Francek, sin Jože, vnuk Dani in hčerka Anica
PTUJ / SMRT 20-LETNEGA DEJANA KRAJNCA PRETRESA JAVNOST
Je bil usoden pretep pred lokalom?
(Nadaljevanje s strani 1)
Na vprašanje, ali je sedaj že znan natančen vzrok Dejanove smrti, je Janko Fistravec povedal: »Ne, do dana{njega dne (23. avgusta, op. p.) {e zmeraj ni ugotovljen natančen vzrok smrti, saj je zaradi posebnih preiskav potrebno počakati na laboratorijske izvide, ki bodo predvidevanja potrdili ali ovrgli, oziroma določili natančen vzrok smrti. Sicer pa se lahko o tem prepričate: sodno obdukcijo pokojnega je opravil patolog dr. Milan Krajnc, dežurna preiskovalna sodnica je Milena Vajda, o poteku preiskave pa policisti sproti obveščamo tudi državno tožilko Milenko Žigman. Naši policisti so sicer že zbrali vsa potrebna obvestila in bodo po prejemu uradnega obvestila oziroma obdukcijskega zapisnika primer tudi ustrezno končali. Glede smrti Dejana Krajnca sicer ne zbiramo nobenih obvestil.«
Ugotovitve policije je potrdil tudi direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko, ki je glede zdravljenja in smrti Dejana Krajnca izjavil:
"Po informacijah, ki sem jih dobil od sodelavcev, je bil 10. avgusta 2002 ob 0.40 pripeljan v urgentni center Splo{ne bolni{nice Ptuj mlaj{i mo{ki, ki je bil klini~-no mrtev, brez znakov bitja srca in dihanja. Po uspe{nem oživljanju je žal 14. avgusta umrl. Odrejena je bila sodna obdukcija. Vzrok smrti niso po{kodbe, temve~ bolezensko stanje srca. Natan~en vzrok smrti bo z dodatnimi preiskavami na In{titutu za sodno medicino in na Patolo{kem oddelku Splo{ne bolni{nice Maribor opisan v obdukcijskem zapisniku, ki pa {e ni narejen."
KAJ SE JE DOGAJALO V GREEN BARU
Da bi o dogodkih v lokalu Green bar v Čopovi ulici 1 na Ptuju izvedeli kaj ve~, smo obiskali najemnika lokala Damijana Širov-nika, ki nam je povedal:
"Kolikor vem, je tisti petek zve-~er Dejan pri{el v lokal okoli 21.30 in prisedel k družbi petih ali {estih mlaj{ih gostov, po vsej verjetnosti njegovih znancev ali prijateljev. Ni~esar ni naro~il, le pogovarjali so se. Dobre tri~etrt ure pozneje je eno od deklet lokal zapustilo, Dejan pa se je odpravil takoj za njo. Zunaj, nasproti sosednjega lokala, sta se glasneje pogovarjala, zdelo se je, kot da bi se prerekala, nakar - kolikor se spomnim - sta se vrnila v lokal. Kmalu zatem so pri{li neki motoristi in sedli k mizi.
Žalostni pogledi Dejanovih staršev Zinke in Alojza ter brata Romana med pogovorom ob kuhinjski mizi, za katero nikoli ne bo ve~ sedel njihov vojak.
Sredi mirnega pogovora je Dejan nenadoma vstal in vrgel na tla tri kozarce. Stopil sem k njemu in mu dejal, naj tega vendar ne po-~ne in naj zapusti lokal, vendar ni upo{teval mojih besed, le nekaj korakov je stopil nazaj, v sredino lokala. Eden od gostov je pri{el proti Dejanu in ga vpra{al, ali se dela iz vseh nas norca, ter ga tudi on pozval, naj zapusti lokal. Nenadoma sta se spoprijela in nekaj ~asa prerivala, vendar nisem videl, da bi se pri tem tepla. S pomo-~jo ostalih gostov smo ju potegnili narazen, dva od gostov pa sta Dejana prijela pod roko in ga brez udarcev spravila iz lokala.
Ko sta ga zunaj izpustila, ju je {e enkrat napadel in celo brcnil, prihiteli so {e drugi in videl sem, da se je med seboj prerivalo kakih 5 ali 6 oseb. To so bili njegovi prijatelji in drugi gostje, sam pa sem stopil v lokal in ga zaklenil, da bi bil mir. Po kakih petih minutah pa je pri{el eden od De-janovih prijateljev in mi povedal,
da je Dejan obležal zunaj. Stopil sem do njega. Ker ni bil pri zavesti, smo ga polivali z vodo ter ga za~eli oživljati. Ena njegovih prijateljic mu je dajala tudi umetno dihanje, ker pa ni reagiral, je eden njegovih prijateljev z mobilnim telefonom poklical re{eval-ce, ki so na kraj nesre~e prispeli zelo hitro, mislim, da v dobrih 10 minutah, in Dejana odpeljali.
Zelo mi je žal, da je pozneje umrl in kot najemnik lokala obžalujem, da je pri{lo do tega dogodka, {e posebej, ker je umrl mlad ~lovek. Hudo mi je tudi zaradi slabih in neresni~nih govoric, ki se o tem dogodku raz{irjajo na Ptuju in v okolici. Pa tudi v nekaterih ~asopisih so zapisane neresnice."
Obiskali smo tudi dom družine Krajnc na Zagrebški cesti (ob turni{kem gradu), kjer sta živela v samoti Dejanova mama Zinka in brat Roman, med pogovorom pa se nam je ob kuhinjski mizi z veliko Dejanovo sliko pridružil {e o~e Alojz.
Lokal Green bar v Čopovi 1 na Ptuju, kjer naj bi se po pri~eva-nju o~ividcev pri~el pretep.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni.
Danes bo spremenljivo oblačno, občasno bodo plohe ali nevihte. Na Primorskem bo še pihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne od 20 do 26, na Primorskem do 30 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo sončno. Na Primorskem bo še bo pihala šibka burja.
-r\
ci.o.
• TRGOVINA •VODOVOD
a.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85.2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Mama je s sklonjeno glavo povedala, da sta z možem Alojzem za pretep in dogodek izvedela v soboto, 10. avgusta, okrog pete ure zjutraj, ko ju je o tem obvestila policija, ter nadaljevala:
"Povedali so nama, da je v bol-ni{nici in da je njegovo stanje zelo resno. Takoj sva se odpeljala tja, kjer so nama povedali, da je Dejan v komi. Baje so ga pripeljali tja brez znakov življenja. Zdravniki so se za njegovo zdravje zelo trudili in uspelo jim je ponovno oživiti srce, za to so bile potrebne tudi bolni{ni~ne aparature. V veliki negotovosti in kot na trnju smo bili ves ~as, z možem sva nestrpno hodila sem ter tja od prijatelja do prijatelja in zbirala informacije o tem, kaj je jedel in ali pil, saj sprva niso vedeli, zakaj je v nezavesti.
Ti so nama povedali, da je v gostilni Green bar pri{lo do pretepa, toda nih~e ni natan~no vedel, kaj se je pravzaprav dogajalo po tem, ko so ga odpeljali iz lokala, kdo naj bi ga najhuje tepel, morda davil. Govorice so zelo razli~ne, tudi v ~asopisih so bile razli~ne informacije, a prepri~ani smo, da bo prava resnica vendarle kmalu pri{la na dan.
Dejan je bil res zelo živahen otrok, a vedno nasmejan, dober {portnik, ukvarjal se je z borilnimi ve{~inami, bil je dober vojak, saj je bil v tem ~asu ravno na nagradnem dopustu, bil je tudi zdrav kot dren. Nikoli ni imel nobenih zdravstvenih težav, {e najmanj s srcem, zato ne razumemo izjav po opravljeni obdukciji.
Vsi doma~i smo trdno prepri-~ani, da je Dejan umrl zaradi po-{kodb, ki jih je dobil v pretepu. Ze prvi dan, v soboto, ko je ležal v komi na oddelku intenzivne nege, smo vsi lepo videli polkro-žno modrico na kosteh pod vratom in modrice na desni roki. Po vsem tem je s pomo~jo aparatur živel le {e dobre 4 dneve, v sredo, 14. avgusta, okoli 20. ure zve~er je umrl."
Dejana so pokopali v petek, 16. avgusta, na videmskem pokopališču. Njegovi svojci so prepričani, da je bil med ljudmi priljubljen, saj se je njegovega pogreba udeležila množica ljudi. Prišel je tudi njegov vojaški vod v uniformah in dva vojaška duhovnika. Nadvse pretresljivo je bilo slovo tudi za tiste, ki ga niso poznali.
M. Ozmec
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

Kulturni križemkražem
PTUJ * V petek, 30. avgusta, ob 20. uri bo v CID-u odprtje fotografske razstave udeležencev poletne fotode-lavnice in produkcija udeležencev tečaja za tonske tehnike in DJ-e.
PTUJ * Na dvorišču minoritskega samostana bo v petek, 30. avgusta, ob 20. uri že tradicionalni koncert glasbene skupine Spoznanje, ki je v goste povabila skupino Haloška zarja. Vstopnine ni!
ORMOŽ * V petek, 30. avgusta, ob 20. uri bo v športni dvorani na Har-deku koncert za vse generacije. Ob zaključku prireditev Ormoškega poletja bodo prepevali Helena Blagne, Ed-vin Fliser, Modrijani, Vesele Štajerke in Gamsi. Za humor in dobro voljo bosta poskrbela humorista Štamper-lov Pepi in Darko Žvižej.
VURBERK * V soboto, 31. avgusta, bo na vurberškem grajskem dvorišču že 11. srečanje slovenskih pevskih zborov Štajerska poje 2002, ki
ga organizira Turistično društvo Vur-berk. Na prireditvi, začela se bo ob 17. uri, bo nastopilo 35 zborov. Vsak bo zapel dve slovenski pesmi, na začetku in ob koncu prireditve pa vsi zbori skupaj po dve pesmi. GORIŠNICA * V kulturni dvorani v Gorišnici bo v nedeljo, 1. septembra, ob 15. uri krajša svečanost s kulturnim programom ob odprtju prenovljenega odra, ob 16.30 pa bodo v Šugmanovi hiši v Gorišnici odprli še mali muzej gledališke igre. Ob tej priložnosti bo Prosvetno društvo Ruda Severja predstavilo razvoj kulturnega življenja v Gorišnici. [TATENBERG * Na gradu Štatenberg bo v nedeljo, 1. septembra, ob 17. uri odprtje razstave del, nastalih na koloniji, ki poteka te dni.
ORMOŽ * V nedeljo, 1. septembra, ob 20. uri bo na grajskem dvorišču v Ormožu orgelski koncert Renate Bauer, docentke na Akedemiji za glasbo v Ljubljani, nastopil pa bo tudi solist, basist Saša Čano iz Opere in baleta SNG Ljubljana.
PTUJ * V galeriji Drava v Vošnjakovi ulici bodo v ponedeljek, 2. septembra, odprli razstavo skulptur kiparja Janka Petka. Galerija bo odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 17. ure ter v soboto od 9. do 11. ure.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Renata Repic, Ki-car 1, Ptuj - Jano; Brigita Borko, Presika 23/a, Ljutomer -Maria; Valerija Cep, Planjsko 9, Maj{perk - deklico; Tadeja Rav{l, Trg talcev 9, Sredi{če ob Dravi - Marcela; Janja @inko, Stara c. 78/a, Ljutomer
-	Alena; Mirica Zemljarič Galun, Zabovci 26, Markovci -Vanesso; Marinka Kokol, Paradiž 31, Cirkulane - Bernardo; Majda Ber, Podvinci 85/a, Ptuj - Nino; Katja Pilih, Vinski Vrh 37, Miklavž pri Ormožu - Tiaro; Zdenka Ljubec, @ihlova 16, Sv. Jurij ob Sčav-nici - Sa{o; Suzana Bezjak, Ul. Stanka Brenčiča 10, Ptuj
-	Matevža; Klaudia Ilia{, Vol-kmerjeva 23, Ptuj - Miha. Poroke - Ptuj: Martin Koro-{ec, Le{je 27, in Valerija Sori, Levanjci 33; Damjan Kram-pelj, Ul. Stanka Brenčiča 11, Ptuj, in Lyudmyla Mazur, Krivoj Rog, Ukrajina.
Poroka - Ormož: Bojan He-bar, Podgorci 100, in Smilja-na Majcen, Hranjigovci 10. Umrli so: Štefanija Eberl, Pre-{a 20, roj. 1922 - umrla 7. avgusta 2002; Dejan Krajnc, Zagreb{ka c. 80, Ptuj, roj. 1982 - umrl 14. avgusta 2002; Anton Kolednik, Ob Studen-čnici 17, Ptuj, roj. 1938 - umrl 14. avgusta 2002; Neža Hab-janič, roj. Lozin{ek;, Kraigherjeva ul. 27, Ptuj, rojena 1918 -umrla 17. avgusta 2002; Martin Vidovič, Hajdo{e 12, roj. 1906 - umrl 17. avgusta 2002; Maksimiljan Petek, Trgovi{če 3, roj. 1930 - umrl 16. avgusta 2002; Neža Ivančič, roj. Vese-lič, Hrastovec 61, rojena 1926
-	umrla 19. avgusta 2002; Ana Zelenik, roj. Kuhar, Spuhlja 9, rojena 1921 - umrla 19. avgusta 2002; Marija Krajnc, roj. Golob, Kajuhova ul. 3, Ptuj, rojena 1930 - umrla 19. avgusta 2002; Nikolaj Marin, Podgorci 18, roj. 1936 - umrl 22. avgusta 2002.
VPISUJE!
Plesni vrtec Plesna šola Aerobika in Tae-Bo Plesni tečaji za odrasle Show dance, Hip Hop, Latino, Jazz...
Volkmerjeva c, 26, 2250 Ruj, tel 02 748 14 46, www.mambo-ptuj.com
FASADNI SISTEMI IN STROJNI OMETI
POMLAD d.o.o.
GEREČJAVAS36 TEL.: 02/ 799 01 02
V AKCIJI: FASADA DO ZAKLUČNEGA SLOJA.
v CENO SO ZAJETI: STIROPOR, LEPILO 8 KG IN MREŽA. 1 m' S STIROPOROM 5 CM = 1.522,00 SIT 1 ITI' S STIROPOROM 6 CM = 1.649,00 SIT 1 m' S STIROPOROM 8 CM = 1.903,00 SIT
v CENO JE ŽE ZAJET DDV 20%
-^-Že od 1.647.000 sit
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptui, 02 782 30 01