4 b 5 4 A katerem naj bila rešena vprašanja začasno za-P°slenih stažistov. Eoglejmo, katere so bile torej ®porne točke »organigrama* voditeljev javnega gospodarstva. Zdelo se j*, da je prevladalo mnenje mini-?tra za državne soudeležbe Bisaglie J11 torej dorotejcev, naj bi socialistu "lazzantiju zaupali vodstvo državne ^stanove za naftno energijo (ENI), ** je iz časov Enrica Matteija ved- 1,0 bila strogo demdkrščanski fevd. Dejavnost poslanske zbornice v I. 1978 RIM — Ob koncu leta ni napak, da se seznanimo z dejavnostjo poslanske zbornice v poslednjih dvanajstih mesecih. V tem razdobju je prejela v proučitev 238 zakonskih osnutkov, od katerih je odobrila le 112. Poslance je čakalo precejšnje delo tudi glede nadzorstva nad ravnanjem vlade, sicer s proučitvijo najrazličnejših vprašanj in interpelacij. Vprašanj Proti pismenemu odgovoru je bilo npr. 2260 ali 61 od sto vseh podobnih pobud, ustreznih odgovorov pa 34 od sto. Več je bilo vsekakor odgovorov na interpelacije in sicer 66 od sto. Zbornica je imela mnogo o-Pravka tudi z resolucijami in predlogi, tako npr. v zvezi s tragedijo v Ulici Fani (maja in oktobra), z obnovitvijo delovnih pogodb na področju jav-noupravnih služb itd. V tem o-kviru je še prav posebno važno delo komisij, ki se npr. brez-obvezno izrekajo o imenovanjih vodilnih kadrov v javnih ustanovah; v tekočem letu je vlada Predložila 14 tovrstnih predlogov, od katerih je bilo 11 sprejetih, a glede drugih se pristojni dejavniki niso izrekli. Med ostala sredstva, preko katerih se lahko poslanske ko: (nisije seznanijo oziroma ocenijo načrte in dejavnost vlade, sodijo »sporočila* ter »avdičn-ce» ministrov in funkcionarjev ter drugega vodilnega osebja državne uprflv pa tudi še razna poizvedovanja. Poleg rednih in stalnih komisij delujejo tudi še tako i-ntenovane dvozbomične komisije. Te se poleg z drugimi ba-vijo z vprašanji usmerjanja in nadzorovanja televizijskih oddaj, s problemi deželnih uprav, Zadevami, ki se nanašajo na Preustrojevanje in preusmerje-vanje industrijskih dejavnosti, Problemi zaostalih območij južne Italije itd. Nazadnje ne gre Pozabiti preiskovalnih komisij, ki se ukvarjajo z afero Lock beed, predlansko ekološko ka tastrofo v Sevesu in mod drugim s posledicami strahovitega potresa iz leta 1968 v dolini Belice. Zato bi miljenec pokojnega Alda Mora, sedanji ravnatelj ENI Sette, moral zapustiti to mesto. Postal naj bi predsednik državne industrijske ustanove IRI, na mesto Petrillija. Socialdemokrat Fiaccavento naj bi vodil EFIM, republikanec Antonio1 Longo zavarovalni zavod INA, demokristjan Battistini pa CNEN. U-stanovo za eiektrično energijo ENEL pa naj bi poverili menežerju Cor-belliniju. Vendar ministrskemu svetu še ni uspelo, kljub namernemu zavlačevanju seje pozno v noč, doseči sporazuma o teh imenih. Zdi se, da RIM — Za Andreottija je bil včerajšnji dan pravi «tour de force«, ** se ob zaključku redakcije še ni zaključil. Na dnevnem redu je koč-■jivo vprašanje izbire voditeljev osnovnih gospodarskih ustanov, nad •aterimi ima država nadzorstvo. Preprosto povedano gre za razdelitev piliva v ustanovah, od katerih je v največji meri odvisna celotna go-JPodarska politika Italije in sicer na energetskem področju (ENI, ENEL, WEN), na finančnem (EFIM), v državni industriji (IRI) in na zapisovalnem področju (INA). 0 tem vprašanju so se pogajanja ”ekla že dolgo časa. Zadnje dni je *azalo, da je bil dosežen okvirni sPorazum, ki pa ni zadovoljil celot-krščanske demokracije in njenih ®Jev zaupnik Pisanu in koordiniral Stanke med posameznimi mini-s'ri in podtajniki v nekaterih sobanah vladne palače. Medtem pa je ministrski svet ure in ur- sprejemal manj pomembne zakonske odloke in premeščal prefekte vzdolž po-mtoka. Morda je omembe vredno samo, da je ministei' šolstvo ponovno predložil svbj odlok. Pedini je Pojasnil, da odlok v bistvu sprejema s®ernice, ki jih je zborni ■ izd. ila «morotejci» nočejo žrtvovati Sette-ja, minister Prodi pa nasprotuje i-menovanju Battistinija. (st.s.) Dosedanji predsednik ENI Sette «illiliiiiiai«Baa«aill>a***>aRa>>»*liaBaBial>laBltl>llllallRltllinillll*BII*>llliaiaia,1>lll,,,llt>llll,lliaia*>lll>>l>,>>,>>IBVnl>> SADIM MANDATAR ZA SESTAVO VLADE Iran pričakuje razvoj dogodkov Opozicija pa vztraja pri zahtevi po šahovem odstopu (Poseben dopis) TEHERAN — Tisti časopisi prestolnice, ki niso stavkali in so bolj ali manj naklonjeni šahu, so včeraj izšli z velikimi naslovi: v prihodnjih dneh bodo imenovali civilno vlado. Vsebina člankov pa ni zmagoslavna, kljub velikim slikam šaha z ženo in sinom ob slikah bodočega predsednika vlade. V sredo je šah poveril mandat za sestavo koalicijske vlade 70-letnerau bivšemu ministru Mosadeqove vlade prof. Sadigiju. Za šaha je stari profesor idealen mož, ki pa lahko služi le kot tarča napadom opozicije in ga lahko brez objokovanja žrtvuje. Po njegovi funkciji v petdesetih letih se ni več ukvarjaj s politiko in ni bil član nacionalne fronte. Samo po sebi umevno ga je lider laične opozicije Sandžabi zavrnil, za nameček mu je ponovil tri osnovne točke sporazuma s Homeinijem, v katerih se poudarja, da o monarhiji ne bo več razprave. Tudi predvčerajšnjim ie glasnik nacionalne fronte potrdil, da opozicija zavrača Sadigijev načri o koalicijski vladi. Zaman je torej tudi šahov poizkus,'da pristane na svojo formalno vlogo, ko je poveril poizvedovalni mandat za sestavo vlade Sadigiju. Vsekakor se šah na vse kriplje trudi, da bi dal državi vsaj navidezno podobo miru in normalizacije. Proizvodnja nafte naj bi po uradnih izjavah presegla štiri milijone sodov dnevno,70 odstotkov delavcev naj bi se vrnilo na delo. Danes naj bi ponovno odprli šole in univerze, ki so bile v preteklih mesecih organizacijski centri protirežimskega boja. Včeraj zjutraj so profesorji teheranske univerze z mirno manifestacijo zahtevali preklic zapore. Vojska pa je v odgovor že zjutraj zasedla Šahre-zijevo ulico, da bi preprečila morebitne manifestacije in izpade na ulici, ob kateri se jasno vidijo sledovi nedavnih spopadov z vojsko in policijo. Ko sem okoli popoldneva prispel do univerze, je bilo vse mirno: študentje so se razhajali. Pred glavnim univerzitetnim vhodom običajni do zob oboroženi vojaki, običajno strojnično gnezdo med stebroma, kj ločita vhoda. Navidezna mirnost Teherana do skrajnosti preseneča. Komaj so se oolegli odmevi manifestacij pred tremi dnevi v bazarju in že se ljudstvo pripravlja na današnji dan, ki bo, kot pravijo mnogi, poln napetosti in spopadov, vsi čakajo na sestavo civilne vlade, ki pa, kot je splošno znano, ne bo uspela vladati. a kljub temu je mesto videti normalno in mirno. Vsi čakajo. Kaj? Odgovori so različni, prilagojeni osebam. Mlada časnikarka teheranskega Aujourd' huija mi odgovori z nasmehom. Čaka ponovni izid časopisa, v katerem stavkajo že dva meseca. Čaka štirideseti'dan ašure (11. januar), ko bo duhovščina organizirala nove manifestacije. Čaka... Prepričana je, da mora šah odstopiti: «To je edini izhod, a sama ga ne morem gotovo izgnati,* zato čaka. Čakajo ljudje, ki se vsak dan skoraj nezaznavno premikajo v neskončnih »kačah* pred črpalkami za kurilno olje. Na moja vprašanja brez zadrege odgovarjajo, da razumejo pomen stavke delavcev petro-kemijske industrije, a iz dneva v dan je težje čakati v neskončnih vrstah pred črpalkami. Čakajo ljudje, ki organizirajo manifestacije v Mešedu, mestu, ki je bolj borbeno in bolje organizirano kot Teheran. Otroci ob robovih mimohodov vzklikajo gesla v podporo Homeiniju. Čaka tudi mesto Tabriz v zahodnem Azerbajdžanu, kjer je delavska komponenta močnejša, kjer so vojaki številne je dezertirali. V preteklih dneh so se prav tu navadni vojaki uprli ukazom svojih častnikov in so se bratili s protišahovimi ma-nifestanti. Prav tu stavkajo bolnišnice v podporo zdravnikom iz Mešeda, ki so bili žrtve šahove soldateske, in sedaj si sami upravijajo-bobučnico. Čakajo tudi v Isfahanu, v »iranskih Firencah*, med križnim ognjem terorja tajne policije in vojake. Tu se ponavljajo manifestacije v podporo šaha, ki jih organizira Savak, ljudstvo pa jim odgovarja s stavkami, z nenasilnim odporom. ROBERTO LIVI Minister Forlani o delovanju EGS Mandat komisiji skupnosti za pogajanja o sodelovanju z Jugoslavijo RIM — Zunanji minister Forlani je imel na včerajšnji vladni seji poročilo o mednarodnih problemih s posebnim poudarkom na delova-, nju Evropske gospodarske skupno-j sti ter seznanil ministre s potekom ministrskega sveta EGS 18. in 19. decembra v Bruslju ter pogajanj z grško delegacijo o vstopu Grčije v skupnost. Forlani je tudi omenil odnose med skupnostjo in Jugoslavijo in povedal, da se nadaljujejo priprave mandata, ki ga bodo poverili komisiji skupnosti za nadaljevanje pogajanj z Beogradom, ki naj privedejo do čimprejšnjih zadovoljivih rešitev. Delo v tej zvezi naj bi dokončali že v prvih tednih prihodnjega leta. Zunanji minister je tudi potrdil, da je bila Italija pooblaščena, da podaljša za nadaljnjih šest mesecev (januar - junij. 1979) bilateralno prehodno pogodbo z Jugoslavijo o ribolovu na Jadranu. Ministrski svet EGS je tudi potrdil mnenje komisije o španski prošnji za vstop v skupnost. Formalen začetek pogajanj z Madridom je bil določen za prve dni februarja. Glede grškega pristopa pa je Forlani dejal, da so na srečanju med zunanjimi ministri deveterice in grškim ministrskim odposlanstvom razčistili najvažnejša vprašanja, medtem ko so nekateri manjši problemi še odprti. Vsekakor se predvideva, da bo pogodba o grškem pristopu k EGS podpisana že v drugi polovici junija prihodnjega leta. Glavno vprašanje, o katerem so v tej zvezi razpravljali, je zadevalo trajanje prehodne dobe za kmetijstvo in za družbeni sektor. Za kmetijstvo bo prehodno obdobje trajalo pet let, za nekatere pridelke pa sedem. Prav tako sedem let bo trajalo prehodno obdobje na socialnem področju. (Nadaljevanje na zadnji strani) Zaccagnini obišče ZDA RIM — V krogih demokrščanske-ga tajništva so potrdili, da bo tajnik KD Zaccagnini v kratkem odpotoval na uradni obisk v ZDA. U-radna napoved v tej zvezi bo o-bjavljena, ko bodo dokončno določili datum in trajanje obiska. PO ZAGOTOVILIH SINDIKATOV Ob praznikih nobene stavke na področju javnega prevozništva RIM — Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov se nam ne bo treba bati zastojev v javnoprevoz-nih službah. Pristojne sindikalne organizacije so namreč sporočile, da ne bo tedaj nobenih stavk niti na področju letalskih in ladijskih niti ne v sektorju železniških, avtobusnih in drugih kopenskih prevozov. Za edino izjemo bodo poskrbeli pomorščaki, ki so uslužbeni pri družbi Finmare, ki so že pred časom oklicali vrsto razčlenjenih stavk. Pripomniti pa velja, da so pomorščaki, ki so vključeni v ustrezni sindikat enotne federacije CGIL -CISL - UIL, sklenili urediti svoje protestno gibanje tako, da ne bi o-nemogočili zvez z otoki. Temu načelu se je izneveril sindikat Feder-mar - Cisal, katerega varovanci bodo stavkali vse do 8. januarja prihodnjega leta ne glede na obliko protesta. Dokajšnje nevšečnosti bo nedvomno povzročila tudi stavka pomorščakov, ki so vključeni v avtonomni sindikat Fisafs. Datum te stavke še ni bil določen, drži pa, da bo ohromila promet v Mesinski ožini. TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKOV CGIL, CISL IN UIL Splošna stavka konec januarja če bo «triletka» razočarala Sindikali bodo zahtevali, naj vlada pripravi načrt varčevanja po podražitvi nafte RIM — Sindikalno gibanje čaka na načrt «triletke*. ki bi ga vlada morala orisati čez nekaj dni. Tedaj bo vsem jasno, ali je vlada upoštevala sindikalne zahteve o koordinaciji načrtov na področju gradbeništva, prevozov, državnih soudeležb in kmetijstva in če je v tem okviru predvidela resna jamstva za investicije in oblikovanje novih delovnih mest na Jugu. Če vsega tega ne bo, sc l>o razočaranje sindikalneea gibanja spremenilo v splošno stavko konec januarja. To so povedali tajniki federacije CGIL - CISL - UIL Lama, Macario in Benvenuto med tiskovno konferenco in se pri tem dotaknili tudi ostalih perečih Vprašanj, za rešitev katerih se sindikalno gibanje postavlja: pokojnine, dra-ginjsko doklado v zvezi z EDS, samodisciplino pri stavkah. Trije tajniki so. kot rečeno, potrdili sklep o splošni stavki konec januarja. Preklicana bo samo v malo verjetnem primeru, da bi vlada zadovoljila sindikate s «triletko». «Vlada je imela dovoli časa na razpolago* — je dejal Macario — «in bi torej lahko že zdavnaj določila oegovore na naše zahteve. Poleg tega pa nameravamo prve mesece prihodnjega leta posvetiti tudi drugim vprašanjem. V tem okviru dajemo prednost davčni pravičnosti.* Benvenuto pa je dodal, da bodo sindikati zahtevali od vlade, naj glede na podražitev nafte predvidoma pripravi načrt varčevanja za leto 1979. Lama je spregovoril o vprašanju vstopa Italije v evropski denarni sistem. Dejal je, da sindikati ne bodo dopustili spremembe sistema premične lestvice v zvezi s pogoji za pristop k EDS. Kar zadeva vstop Italije v EDS je Benvenuto pikre pripomnil, da se je Andreotti od- niiiimiiiiimiiiii iiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiMtiiiiiiiiniimunimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tiskovna konferenca sindikalnih tajnikov Giorgio Benvenuto (UIL), Luigi Macario (CISL) in Luciano Lama (CGIL) med včerajšnjo tiskovno konfe- (Telefoto ANSA) renco PREISKAVE O TERORISTIČNEM DELOVANJU PL IN RB V EMILIJI, TOSKANI IN RIMU V Bologni aretirali arhitekta Turicchio funkcionarja občinskega tehničnega urada Obtožen je članstva v oboroženi tolpi - Kaže, da je večkrat gostil Corrada Alunnija - Domnevna brigadistka zaprta v Firencah Rdeče brigade si lastijo odgovornost za atentat na Gallonijevo spremstvo BOLOGNA — Po zasliševanju, ki se je zavleklo pozno v noč, so karabinjerji posebnega protiterorističnega oddelka, ki ga vodi gen. Dal-la Chiesa, včeraj zjutraj priprli arhitekta Massima Turicchio. Kot o-stalih 13 domnevnih teroristov ga dolžijo nedovoljene posesti strelnega V Rimu so oropali več bank in poštnih uradov RIM — Več rimskih bank in poštnih uradov je bilo včeraj tarča raznih roparjev, ki so skupno odnesli čez dvestopetde-set milijonov lir. Iz agencije št. 14 bančnega zavoda Cassa di risparmio je roparjem uspelo oanesti kar dvesto milijonov lir. Roparji — bili so štirje — so do podrobnosti izdelali načrt. Počakali so, da so v banki ostali samo uslužbenci, ki so pregledovali račune in denar v blagajni. Ko je eden izmed uradnikov hotel skozi stranska vrata ven, so ga prisilili, da se je vrnil v urade in jih tako nekako ščitil pred morebitno reakcijo ostalih uradnikov. Pobrali so ves denar in nato odšli, prav tako skozi stranska vrata; na cesti jih je čakal avto, s katerim so se nemoteno oddaljili. Podobno so se roparji polastili desetih milijonov lir v a-genciji št. 11 denarnega zavoda Banco di Roma, medlem ko se je rop na bančni zavod Monte dei Paschi di Siena iz;alovil. Z nekega poštnega urada pa so trije roparji včeraj zjutraj odnesli petdeset milijonov lir, ki so bili namenjeni za izpla čilo trinajste plače upokojen cem. . orožja in članstva v oboroženi tolpi. Arhitekt Turicchia je zaposlen pri tehničnem uradu bolonjske občine, pri katerem sta bila v službi tudi geometra Dante Fomi in Maurizio Bignami. Prvega so aretirali v torek, drugi pa se skriva, odkar je bil septembra vpleten v preiskavo o delovanju skupine PL. S tem v zvezi velja tudi omeniti, da je milanski preiskovalni sodnik v začetku septembra takoj po aretaciji Corrada Alunnija podpisal zaporni nalog za bivši Bignamijevi družici Mario Alberani (ki je bila aretirana in nato izpuščena začasno na prostost) ter Barbaro Azzaroni, ki je izginila istočasno z geometrom. Za Turicchio se je nadalje izdajal Corrado Alun-ni, ki je imel ponarejeno vozniško dovoljenje na to ime in ki je kot arhitekt iz Bologne kupil milansko stanovanje, v katerem ga je policija zasačila. Res je sicer, da je Turicchia sredi poletja prijavil izgubo in nato najdbo osebnih dokumentov, vendar preiskovalci sumijo, da je šlo le za zvijačo, s katero si je arhitekt skušal ustvariti alibi v primeru, da bi organi pregona prišli na sled ustanovitelju PL. Zanimivo je, da so Turicchio izključili iz KPI takoj po aretaciji Alunnija ob odkritju, da je terorist imel arhitektove dokumente. Kljub tem »nezgodam* pa Turicchia do včeraj še ni imel o-pravka s pravico. Karabinjerji naj bi ga aretirali, ko naj bi njegov delovni kolega in domnevni pajdaš med zasliševanjem priznal, da naj bi tudi arhitekt imel ključe stanovanja - skrivališča, v katerem so preiskovalci našli orožje, dve uniformi mestnih redarjev, propagandno gradivo in zemljevid s točno označenimi nosilci omrežja visoke napetosti v Emilii. Pripor Tu-rieehie bo moral sedaj vsekakor potrditi sodnik, ki bo o tej zadevi odločal še danes. Pod večer so se razširile govorice, da naj bi Turicchia ori-znal marsikatero krivdo. Med dru- gim naj bi dejal, da je imel večkrat v gosteh Corrada Alunnija. Doslej ni bilo mogoče preveriti verodostojnosti teh govoric, poudariti pa gre vsekakor, da vedenje bolonjskih teroristov ni v skladu z ravnanjem do sedaj aretiranih pripadnikov PL in RB. Medtem ko je — kot kaže — s sodnega vidika položaj arhitekta in njihovega kolega vse težji, se je pa znatno izboljšal položaj nekaterih drugih aretiranih, zlasti štirih tiskarjev, ki so upravljali tiskarno v Ul. Falcone. S tem v zvezi velja še omeniti, da so včeraj Dopoldne nekateri levičarski založniki in intelektualci po dolgih Dogajanjih s policijo lahko simbolično odprli tiskamo za pol ure. Skoraj vzporedno s preiskavo v Bologni napreduje tudi delo agentov florentinskega Digosa, ki so v torek prišli na sled četverici domnevnih rdečih brieadistov. Včeraj popoldne so aretirali 26-letno Gra-ziello Rossi, zaročenko enega od domnevnih teroristov, pod obtožbo članstva v oboroženi tolpi. Dekle so aretirali v stanovanju v Pizi, ki ga je delila z Dantejem Cian-cijem in v katerem naj bi preiskovalci našli konico dokaznega gradiva o terorističnem rovarjenju toskanskega voda RB. Odkrito stanovanje naj bi bil operativni sedež brigadistov. katerim nai bi načelovala v torek aretirana četverica. (vt) TURIN — Študent: - delavci, ki obiskujejo tehmčni zavod v Gru-gliascu pri Turinu, so včerai izročili turinskemu kvestorju 250.000. lir, sad nabiralne akcije v korist družin ubitih policistov Salvatora Lanze in Salvatora Porcedda. Skupno z denarjem so izročili k ved "r ju tudi neticiio s kopico podpisov, v kateri med dr rim zadeva'n konkretne pob'ide v boju , proti terori stom ter odločno obsojajo krvavi zločin. ločil «predvsem zaradi notranjih problemov krščanske demokracije.* Macario .je spregovoril tudi o pokojninah in poudaril, da je za sindikalno gibanje veljaven z vlado sklenjen sporazum. «Lahko bi zahtevali tudi zvišanje pokojnin, vendar menimo, da je glede na trajajočo gospodarsko krizo prav tako. Nihče pa naj si ne upa spreminjati sporazuma*. Trije tajniki so pozitivno ocenili »platformo zahtev* kovinarjev, čeprav gojijo rahle dvome v zvezi z umiki. Na splošno menijo, da bi se cena delovne sile, računana na vsak izdelek, ne smela spremeniti. Lama pa je mnenja, da jo je mogoče celo zmanjšati z zvišanjem produktivnosti dela. S tem povezano je tudi vprašanje samodisciplinskega urejanja stavk. Lama, Macario in Benvenuto so povedali, da bo vodstvo federacije CGIL - CISL - UIL sprejelo nekakšen «kodeks stavk* do konca januarja, ne glede na to. da se nekatere stroke niso odzvale pozivu sindikalnega tajništva, naj sporočijo svoje predloge. Lama, Macario in Benvenuto so tudi napovedali sklic »parlamenta* sindikalne federacije sredi januarja. Glavna točka na dnevnem redu bo sindikalna enotnost, ki je letos pešala. Poleg tega pa bodo sindikalisti sklepali o srečanju z Andreottijem v zvezi z obljubo vlade, da bo obračunavala javnemu osebju trimesečno draginjsko doklado. Tedaj bodo govorili tudi o reformi univerze, (sts) RIM — S kratkim telefonskim sporočilom uredništvu rimskega lista »Corriere della Sera* so si rdeče brigade včeraj prilastile odgovornost za atentat na policijska agenta, ki sta stražila pred domom načelnika demokrščanske poslanske skupine Giovunnija Gallonija. Po pričevanju telefonistk je neznanec, ki se je izdajal za glasnika teroristične organizacije, govoril v lepi italijanščini in brez vsakršnega naglasa. Včerajšnje sporočilo je le potrdilo prepričanje agentov rimske Di-gos, ki vodijo preiskavo o atentatu, da so za napad odgovorni pripadniki rimskega voda RB, najbrž isti, ki so sodelovali vsaj pri organizaciji ugrabitve predsednika KD Alda Mora in pokola njegovega spremstva v Ul. Fani. Potrdilo o plačani zavarovalnini, ki so ga našli na vetrobranu avta napadalcev, sodi namreč v serijo potrdil, ki so jih pred nekaj leti ukradli napisti. Odrezke iste serije so namreč našli na avtomobilih, ki so se jih napisti poslu-žili za atentat proti nekdanjemu vodji protiteroristične službe za Lacij dr. Noceju, druge so našli na domu Antonia Lo Muscia in Marie Pie Vianale, v skrivališču NAP v s. . i j Ostii in končno v skrivališču RB v Ul. Gradoli. To dejstvo pa naj bi po drugi strani podkrepilo domnevo, da so brigadisti »podedovali* baze in organizacijski material »oboroženih proletarskih oddelkov*, i četrtkov atentat sodi brez dvoma v okvir nove strategije «rdečih brigad* in v tisto «logiko ugonab-ljanja*. ki je prišla do izraza pri umoru policistov, ki sta stražila pred turinsl.o kaznilnico. Ni dvoma, da sta bila v namenu teroristov tudi rimska policista zapisana smrti in le naključju se: i-mata zahvaliti, da sta še živa. Obenem je napad na mlada in neizkušena agenta dramatično razgalil nepripravljenost italijanskih organov pregona za boj proti terorizmu še predvsem pa proti hipnim in nepredvidljivim napadom kot je bil četrtkov atentat. Vprašanje strokovnega usposabljanja in ustrezne opreme policijskih sil postaja iz dneva v dan večje in skrajni čas je, da politične sile in parlament nekaj ukrenejo v tem smislu. Na sliki: ranjen agent Antonio Pellegrino v bolnišnici. Zaposlenost v velikih industrijskih podjetjih zaskrbljujoče nazaduje RIM — Po zadnjih podatkih državnega statističnega zavoda Istat m*je število zaposlenih v velikih industrijskih podjetjih, to je {istih', ki zaposlujejo vsako nad 500 delovnih moči, v minulem oktobru skrčilo za 1,3 odstotka v primerjavi z u-streznim obdobjem lanskega leta. Istat je hkrati izračunal, da je število delovnih ur po osebi upadlo medtem za 0,4 od sto in da se je obenem poprečni pokazatelj mesečnih delavskih prejemkov dvignil za 15,6 odstotka. Statistiki seveda ne o-menjajo dejstva, da gre zadnji podatek pripisati čedalje rastoči inflaciji in s tem (verjetno nehote) izkrivljajo dejanski položaj Sovjetski tanki varni pred nevtronsko bombo? MOSKVA — V intervjuju agenciji «Novosti» je poveljnik sovjetskih o-klopnih sil Pavel Rotmistrov izjavil,' da lahko opremijo tanke rdeče armade in varšavskega pakta s posebnim oklepom, ki bi ščitil posadke pred žarčenjem nevtronskih bomb. Strahotno jedrsko orožje, ki naj bi le onesposobilo sovražnikove nasprotnike, prizaneslo pa stavbam in vojaški opremi, naj bi bilo torej brezsmiselno, če ne onesposobi jedra sovjetski!) udarnih sil: tankovskih enot. Demonstracije v podporo Indire Gandhi NEW DELHI — V vsej Indiji se nadaljujejo demonstracije proti aretaciji bivše predsednice vlade Indire Gandhi. šest oseb je bilo včeraj ubitih in več sto aretiranih v spopadih s policijo. Z včerajšnjimi neredi je število ubitih naraslo na 18, medtem ko so do sedaj oblasti priprle že 50 tisoč privržencev Indire Gandhi. Waldheim obišče azijski jugovzhod NEW YORK — Glasnik Združen narodov je napovedal, da bo gen ralni tajnik Kurt Waldheim v za njih dneh januarja začel potovan po azijskem jugovzhodu, med kat rim bo obiskal šest držav: Vietnar Kampučijo, Tajsko, Indonezijo, Si gapur in Malezijo. Medtem pa : nadaljujejo diplomatski stiki, c bi v turnejo vključili tudi obisk Laos. Vsi obiski bodo na povabi zainteresiranih vlad. PARIZ — Ljudska fronta za osvoboditev Eritreje je pozvala vse države. sveta. naj se potrudijo, da bi eritrejski otroci za božič dobili darila, ne pa napalmskih bomb. RIM — Demokrščansko tajnišh je demantiralo časopisne vesti, f katerih naj bi vsedržavni kongr« KD nameravali odložiti na jese prihodnjega leta, V krogih tajnlštv KD so potrdili, da bo kongres spi mladi 1979, kot je pred časom sklen strankin vsedržavni svet. SPREJETA RESOLUCIJA 0 GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV l GLASOVI VEČINE ODOBREN DEŽELNI VEČLETNI NAČRT IN PRORAČUN 1979 Comelli ostro obsodil odsotnost odbornikov prav v trenutku, ko je tekla razprava o tako pomembnem vprašanju, kot je večletni načrt ■ Odobren tudi obračun za I. 1977 osebje omenjene šole so se že večkrat pritožili, da je oskrba močno pomanjkljiva. Dogaja se, da šola ni pravočasno odprta, zgodilo se je tudi, da so bili v popoldanskih urah sestanki kar na dvorišču pa tudi za ogrevanje ni vedno poskrbljeno. Starši otrok in učno osebje zato zahtevajo, da se razčisti vprašanje glede šolske oskrbe, da se ugotovijo odgovornosti šolskega sluga in da se o-mogoči reden pouk. Starši zahtevajo tudi sestanek s tržaškim županom, če bo namreč ostal položaj na šoli nespremenjen, bodo otroci morah izostati od pouka. Urnik trgovin za bližnje praznike Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da’ bo za praznične dni do 7. januarja v veljavi naslednji urnik za trgovine na drobno v tržaški občini: JUTRI, 24. decembra: obvezno bodo odprte mlekarne, pekarne in trgovine z rožami, neobvezno ostale, vse z običajnim umikom. V PONEDELJEK, 25. dec.: odprte bodo trgovine z rožami v dopoldanskem času. Neobvezno bodo odprte tudi slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi. V TOREK, 26. dec.: odprte bodo mlekarne, pekarne in trgovine z rožami v dopoldanskem času ter od 9. do 13. ure slaščičarne, ki so zaprte ob torkih. V NEDELJO, 31. dec.: odprte bodo mlekarne, pekarne in trgovine z rožami v dopoldanskem času, slaščičarne in prodajalne kruha pa od 9. do 13. ure samo za prodajo slaščic. V PONEDELJEK, 1. jan.: odprte bodo dopoldne trgovine z rožami ter tiste slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi, ki imajo tedensko zaporo ob ponedeljkih. Vse trgovine razen slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedi so lahko odprte tudi na dan tedenske zapore v obdobju od 17. decembra do 7. januarja. ...................................................... S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Nerodno Cecovinijevo opravičevanje zaradi nevšečnosti s poledico in vodo v Zupan je govoril o nekakšni «božični ofenzivi» strank ustavnega loka SKLEP SKUPŠČINE POKRAJINSKEGA KONZORCIJA Zfl PREVOZE Cena avtobusnih vozovnic do nadaljnjega nespremenjena Postopno poenotenje ekonomskega in normativnega položaja osebja Na zadnji seji letošnjega leta je deželni svet Furlanije - Julijske krajine z glasovi komunistov, demokristjanov, socialistov, Slovenske skupnosti, socialdemokratov in republikancev odobril proračun za leto 1979 in pa večletni finančni načrt 1979 -1982. Proti so glasovali svetovalci proletarske demokracije, PDUP, mi-sovci in Furlansko gibanje, vzdržali pa so se svetovalci Liste za Trst in liberalec. V začetku seje sta odgovorila na ugotovitve svetovalcev iz prejšnjih dni poročevalca Dominku in Vespa-siano. Demokristjan Dominici je govoril o obračunu za leto 1977, ki so ga odobrili z glasovi demokristjanov, socialdemokratov in republikancev in poudaril predvsem, da je bila Furlanija - Julijska krajina prva dežela. ki je začela z načrtovanjem stroškov, kar zadeva obračun pa je dejal, da je prejšnje leto bilo leto soglasij o hudih nalogah, ki so čakale deželo po potresu, ki jo je prizadel. Socialdemokrat Vespasiano je govoril o večletnem finančnem načrtu in o proračunu za leto 1979 ter s tem v zvezi odgovoril na kritike manjšine ter zagovarjal način, s katerim je večina proračun izdelala in predložila. Izrazil je mnenje, da bo načrt o razvoju priložnost za obširno razpravo in zagotovil, da bodo o tem vprašanju vprašali za mnenje krajevne ustanove in družbene sile vse dežele Furlanije - Julijske krajine. Za Dominicijem in Vespasianom sta govorila odbornik za načrtovanja Coloni in za finance Tripani. Prvi je poudaril, da razprava, čeprav je bila samo dva meseca po oni ob programskih izjavah predsednika Comellija, ni bila zgolj ponovitev te, temveč priložnost za izmenjavo mnenj, ki se bo konkretizirala v kratkem z debato o razvojnem načrtu. Proračun in večletni načrt sta prvo politično dejanje nove večine, v trenutku ko je treba uskladiti preteklost z bodočnostjo. Politične sile, ki sestavljajo večino so s proračunom dokazale, da znajo upravljati, je dejal Coloni, ki je tudi poudaril nekatere težave, novosti in perspektive, ki so pred deželnim svetom. Kar zadeva težave je opozoril, da zmanjšanje dohodkov zaradi omejitev, ki jih je postavila vlada, znaša kar 138 milijard lir. Tudi prevzem novih nateg, npr. na l">drp<*jy zdravstva, pi&iatrije in prevozov - predstavlja 44jtejšnje težave, kol tudi gospodarska kriza; ki povzroča naraščanje stroškoV. Colom' je v svojem posegu poudaril tudi potrebo, ki jo priznavajo že vse politične sile, po zakonu, ki naj določi globalno zaščito slovenske manjšine, .v, Italiji, Odbornik za finance Tripani se je ukvarjal predvsem z opazkami tistih svetovalcev, ki so bili mnenja, da bi bilo bolj umestno začasno poslovati po zasilnem postopku, kot predložiti proračun, ki je po mnenju nekaterih popolnoma neustrezen za reševanje hudih problemov, ki tarejo deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Zača^ro poslovanje bi zelo omejevalo rpožbo^t posegov, kar bi popolnoma onemogočilo vse posege za rešitev sedanje krize. S svoje strani pa pomeni finančni načrt, kljub perspektivi skorajšnje prilagoditve razvojnemu načrtu, dovršen inštrument, ki omogoča odboru, da poseže na področju obnovitve Furlanije ter da u-veljavi politiko zagotovitve ravni zaposlitve. Po koncu Tripanijevega posega bi moral o proračunu govoriti tudi predsednik deželnega odbora Comelli, ki pa je ostro obsodil odsotnost odbornikov iz dvorane, prav v trenutku, ko teče razprava o tako pomembnem vprašanju kot je deželm proračun in pa večletni finančni načrt. Zato je svoj poseg omejil samo na odgovore o številnih resolucijah, ki so jih predložili Svetovalci. Odbor je med drugimi sprejel tudi resolucijo, ki jo je predložil svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka in ki obvezuje odbor, da poseže pri pristojnih oblasteh, še zlasti seveda pri rimski vladi, da bi čimprej rešili vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine v Italiji. V zvezi s to resolucijo je predsednik Comelli izrazil upanje, da bi zakon o globalni zaščiti čim prej odobrili, saj bi to pomenilo obogatitev za vso skupnost Furlanije - Julijske krajine obenem pa tudi trenutek e-notnosti. , Za posegom Comellija so bile na vrsti glasovalne izjave in tu bi omenili samo izjavo komunista To-nela in Štoke (SSk). Prvi je prav tako omenil v svojem posegu, da mora deželna večina dati svoj odločilni prispevek za globalno rešitev vprašanja Slovencev v Italiji. Prav tako si mora večina prizadevati za okrepitev demokratičnih ustanov ter za njihovo obrambo pred terorističnimi napadi. Drago Štoka je s svoje strani izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je odbor sprejel njegovo resolucijo o globalni zaščiti Slovencev, vprašanje,- o katerem sta v prejšnjih dneh govorila tudi komunist Iskra in demokristjan Specogna. Borba bo še trda, saj smo vsak dan priča napadom skrajne desnice, ki skuša vso zadevo napihniti in jo postaviti v skrajno negativno luč. Ob koncu je predsednik deželnega sveta Colli izrazil svoje najboljše želje ob koncu letošnjega leta ter podal kratek oris nalog, ki so pred deželnim svetom v sedanji zakonodajni dobi. (if) Počastitev spomina Toneta Ukmarja v občinskem svetu Včerajšnja občinska seja v Trstu ni mogla mimo dogodka, ki je presunil slovenske in italijanske antifašiste, smrt borca za svobodo, revolucionarja Antona Ukmarja. Njegov spomin je na seji počastil načelnik komunistične svetovalske skupine Fausto Monfalcon, ki je orisal življenjsko pot proseškega revolucionarja od Trsta do Španije, Francije, Etiopije do osvoboditve Genove, ko so se nemške čete predale poveljniku tega področja, prav Tonetu Ukmarju. Monfalcon je poudaril, da je lik Toneta Ukmarja velika čast za Trst, njegovo rojstno mesto, kateremu je s svojim življenjem pokazal pričevanje doslednega interna-cionalizma in boja za prijateljstvo med narodi, za družbeno in človeško svobodo. Neprijeten dogodek v šoli «F. Miičinski» Včeraj so učenci in nekateri starši prišli pred osnovno šolo «F. Milčinski* na Katinari in — šola je bila zaprta. Počakali so skoraj do 8.30, potem pa so poklicali policijo. Prišla je izvidnica in ko so hoteli a-genti javne varnosti vdreti v poslopje, je končno sluga odprl vrata. Starši otrok so bili seveda ogorčeni, kajti dolžnost sluge je, da poskrbi za redno odprtje šole. Starši in Tržaški župan Manlio Cecovini je tokrat nerodno zdrsnil... na ledu. Ljudski pregovor pravi, da «kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade* in to se je tokrat zgodilo u-pravi «Liste za Trst*, kajti ves čas od svojega nastanka je pretiravala z demagogijo in obtoževala prejšnje upravitelje za vse, kar ni bilo storjenega v našem mestu in med množico svojih volivcev vzbujala utvaro, da nova «melonarska* uprava lahko s čudežno palico popravi vse, spremeni vse. Teda led je pač led, burja je pač bur.j. in sneg je pač sneg za vsakega župana, pa naj mu bo ime Spaccini, Cecovini ali Stop-per. Ko v Trstu zapiha burja in se pomeša s snegom, ko ceste poledenijo in ves mestni promet zamre, ko se pod te..j ledu zruši vod visoke napetosti in ostane zaradi okvare na črpalkah mesto dva dni brez vode ... so to pač sile narave, proti katerim demagogija in lažno obljubljanje ne koristi nikomur. Občinsko osebje je ti tokrat storilo vse, kar je bilo mogoče. In vendar se zdi, da se je uprava «Liste» ustrašila in se prepričala, da se mora braniti pred napadom, ki ga ni bilo od nikoder. Tako je župan Cecovini včeraj na samem začetku občinske seje z neobičajno in nepotrebno ostrino napadel «stranke ustavnega loka», češ da so pričele « božična ofenzivo* proti odboru zaradi domnevne neučinkovitosti v dneh poledice. Tako si je verjetno mislil, da je najboljša o-bramba napad. Nekajkrat j poskusil tudi zabrenkati na struno domnevnih odgovornosti prejšnjih u-prav, češ »saj vidite, da nismo mogli storiti nič več kot to, kar smo storili*. _ V svojem poročilu je Cecovini pojasnil, da je že ob štiri' po-oldne tistega dne, ko je pričelo snežiti, občinska uprava sprožila »operacijo sneg*. Nad 300 delavcev mestne čistoče z več desetin tovornjakov se je odpravilo sipat sol in čistit ceste. To delo je trajalo nepretrgoma celo noč in naslednjega dne. Rezultati pa so bili pač skroi mi, ker so bile vremenske okoliščine nenavadne in proti katerim ni bilo mogoče ukrepati drugače. Glede pomanjkanja vode pa je Ce-cQKini iiftjagaiL da .črpalke vo-ddttoda pokvarile k&r dy'akrat. Prvič je Jrgšil vod. visoke kam. To so tehniki tržiške ENEL popravili v nekaj urah, vendar je prišlo še isto noč do druge okvare, ko je burja pretrgala žice, ki so se za-plele okoli nosilnih naprav. Nastal je kratek stik, zaradi katerega je mesto ostalo brez vode. Alarm pokrajinskega zdravstvenega urada se je pozneje izkazal kot neupravičen, čeprav je bila v tem primeru previdnost nujna in neizbežna. Župan je s tem v zvezi omenil rezerve vode, s katerimi razpolaga naše mesto. Gre za eno tretjino običajne dnevne porabe, kar je očitno premalo. Prav tako je nakazal možnost, da bj voda visoke napetosti pri Grmada postavili na dveh stolpih, da bi bila zares neodvisna in tako vama. Do tod izčrpen odgovor župana. Kar je motilo je bila polemična nota, ki je dokazovala, da ima občinska uprava (po nepotrebnem) maslo na glavi, pa ne zato, ker ni izpolnila svoje dolžnosti, pač pa zato, ker se je morda zavedala, da so Tržačani, volivci »Liste* spoznali v teh dneh, da se s praznimi in dema-goškimi obljubami ne pride daleč in da so upravne težave enake za vse. Na to so Cecoviniju odgovorili Costa (KPI), Richetti (KD), Di Gior-gio (MSI) in Monfalcon (KPI). Costa je poudaril, da komunisti ne instrumentalizirajo teh problemov. Morda pa je bila instrumentalizaci-ja na drugi strani, če so nekateri meščani mislili, da jih lahko Cecovini obrani tudi pred burjo, snegom in ledom. Vsekakor je bilo županovo poročilo izčrpno, njegova polemična samoobramba pa pretirana, saj ni nihče sprožil »božične ofenzive* Monfalcon je k temu dodal pred vsem misel, da upa na krizo melo-narske uprave, vendar ob resnih problemih in ne zaradi pomanjkanja vode ah poledice. Richetti (KD) je še pripomnil, da je morda odbor «liste* kriv samo tega, da je v svoji propagandi prikazal tržaško občino kot «popek vesolja* in kot vsemogoč organ, ki naj bi bil odgovoren za vse. Tako se je demagogija obrnila proti tistemu, ki jo je prvi zlorabljal preko vsake mere. Nov val slabega vremena nad našimi kraji Prvi val mr iz burjo, snežnim metežem in poledico je mimo, po njem so ostali te dolgi jeziki strjenega in umazanega snega ob robovih cest. In mimo je tudi neprijetna izkušnja pomanjkanja pitne vode. Včeraj se je namreč položaj v zvezi z dobavo vode, ki jo je okvara na glavnem vodovodu prekinila, popolnoma normaHzirdl!" je pritekla v vse mestne, predmestne in okohš|ce’'pfttedčte>lllt,’ kar je najvažnejše, občinski " zdravnik je potrdil, da voda ni onesnažena. Včeraj je tudi naše kraje zajel novi val sir' ega vremena, ki ga že dva dni napovedujejo in ki prihaja z Atlantika. Z njim so prispete padavine — včeraj je namreč spet po malem snežilo v zgornji okolici že v jutranjih urah, nato je tu pa tam rosil dež in zvečer so se dežne kaplje spet spremenite v snežinke, ki so se priklatite celo do mesta. S padavinami se je, kot je že navada, vrnila tudi burja, ki je brila s hitrostjo nad sedemdeset km na uro ter je v večernih urah še narastla. In vrnite so se seveda tudi običajne nevšečnosti. PoloL.j se skratka spet vidno slabša in, če naj verjamemo vremenoslovcem, tudi za prihodnje dni ne kaže nič dobrega. Na koncu naj omenimo še zanimivost. Občinski svetovalec Spetič (KPI) je že pred tedni vložil vprašanje, v katerem zahteva, naj občinska uprava vendar pojasni, kakšno je njeno stališče do globalne zaščite Slovencev. Cecovini o tem molči. Pač pa je včeraj hotel odgovoriti na vprašanje misovca Di Giorgia, ki je zahteval poseg občine proti »diskriminaciji osebja, ki ni dvojezično, v tržaških trgovinah*. Cecovini je vprašanje prebral, nato pa dejal, da bo nanj odgovoril pismeno, samo misovskemu svetovalcu. Vsekakor pa bomo poskrbeli, da ta oismeni odgovor objavimo, ko ga bo odbor deponiral v občinskem tajni- Ponedeljkova izredna seja skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze je bila dokaj umirjena, brez kakršnega koli zaviralnega manevra, kot se je to zgodilo na zadnji seji, ki jo je moral predsednik celo prekiniti. Poteg vrste sklepov upravnega značaja, so sprejeli nekatere važne sklepe, ki neposredno zanimajo tako koristnike javnoprevozne službe kot tudi same uslužbence konzorcija. V prvi vrsti naj navedemo razveseljivo novico za krajevno prebivalstvo, da so podaljšali za nedoločen čas veljavnost sedanjega tarifnega režima, kar velja tako za vozovnice kot za abonmaje. Do predvidenega poviška bo verjetno prišlo v bližnji bodočnosti, vendar bodo vzporedno skušali tudi izboljšati službo. Vendarle je prišel v razpravo in bil tudi sprejet sklep, ki zadeva postopno poenotenje ekonomskega in normativnega položaja osebja pokrajinskega javnoprevoznega konzorcija. Ta ukrep je bil potreben, ker je ACEGAT prej apliciral pravo »džunglo* prejemkov, predvsem pa so obstajate velike razlike med osebjem, ki je bilo sprejeto v službo pred in p© 1.1.1968. Na osnovi novega sporazuma bodo do leta 1981 odpravili vse razlike, upoštevajoč vsedržavno zakonodajo, smernice vsedržavne zveze za javne prevoze in druge pogodbe javnega sektorja, v vsakem primeru pa so zaščitene že pridobljene pravice slehernega uslužbenca. Tistim redkim uslužbencem, ki bi po novi u-reditvi imeli nižje prejemke, bodo določili izjemoma nakazilo «ad per-sonam*. Ta sindikalni sporazum med konzorcijem in enotnim sindikalnim zastopništvom CGIL, CISL in UIL so podpisali že 31. 10. tega teta, 2. decembra pa ga je ratificirala še vsedržavna zveza za javne prevoze. Z delavskimi sindikalnimi organizacijami je bila široka konfrontacija in tudi fašistični sindikat se je s sporazumom strinjal, tako imenovani avtonomisti pa so se o-glasili, ko je z velikimi težavami in napori vseh prišlo do zadovoljivega dogovora, te da bi neodgovorno onemočoliči izvajanje dogovorov. Pri glasovanju so se predstavniki radikalne stranke. Liste za Trst in Slovenske skupnosti, ki so to svoje zadržanje utemeljili z izgovorom, da na bilo pri pogajanjih upoštevano predstavništvo vseh sin- dikatov (avtonomistov) in da torej 4 najmočnejše sindikalne organizacije niso bite dovolj reprezentativne. Proti takemu stališču, ki dejansko pomeni izmikanje odgovornostim, so se kritično izrekli predstavniki KPI, KD in PSI, ki so odobrili sporazum z veliko večino glasov. Nova pogodba, ki jo bodo aplicirali od 1.1.1978 dalje, bo konzorciju naložila višje finančno breme, in sicer 180 milijonov za teto 1978, 449 milijonov za 1979, 487 milijonov za teto 1980 in 614 milijonov za teto 1981, ko bo prišlo do dokončnega izenačenja med osebjem. Zatem so izglasovali, da bi konzorcij s 1. marcem 1979 prevzel v lastno režijo progo Trst - štivansk* papirnica. V svojih intervencijah sta Fragiacomo (KPI) in Brecelj (SSk) izrazila zadovoljstvo, da je po tolikih zavlačevanjih vendar prišlo do tega sklepa, ki naj bo »? prvj člen za izboljšanje zveze n* zahodnem predelu devinsko - nabre-žinske občine. Končno je dolinski podžupan Ff* čenik informiral skupščino, kako j? potekala zadeva v zvezi s koncesijo prog št. 40 in 41. Prebral jo r®J solucijo, ki jo je sprejel občins*1 svet in prebivalstvo na javnem sestanku ter je urgiral, da bi konzorcij čimprej dokončno prevzel ti dve progi, (bs) iiiMiiiiiininHiiiiMiiniiiiiiifiniMiiiiiiiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiMruiniiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii t "*v 1 1 ■ M'M ¥ v ’ V -W if fVn w v* Kde€nWaglarnnd-Strmzem Več ljudi je videlo pojav - Za nekaj minut je zmanjkala luč Nekaj po 20. uri je telefonirala v našo redakcijo gospa: «Peljali smo se z avtomobilom na poti « Križa proti Gabrovcu, nad nadvozom čez trbiško cesto smo videli rdečkasto, svetlo kroglo. Mirovala je, potem pa je izginila. Telefonirala sem prijateljici, povedala mi je, da je v Križu zmanjkala luč, pa tudi radijski sprejemnik na tranzistorje je utihnil. Ni bil vključen v e-lektrični tok, deloval je samo na ba te rije.* Vprašali smo, kdaj se je vse to zgodilo. Med 19.25 in 19.30,» nam je odgovorila gos-a. Pojav je treba preveriti, zato smo telefoniral; v Križ; res v Križu je pred 19.30 zmanjkala luč za dve - tri minute. Luč je zmanjkala tudi v Gabrovcu. Nekaj trenutkov kasneje, ko smo začeli o zadevi poizvedovati, je znova zazvonil telefon, oglasil se je moški: tPeljal sem se iz Saleža proti Praprotu videl sem na ne bu rdečo, svetlo luč, mirovala je nekje nad Saležem. Ne mislite, da sem 'matast'.* Moškemu smo rekli, da je že nekaj ljudi videlo pojav. rizstopil sem iz avtomobila,* je nadaljeval, *kroala je bila vedno tam, na nebu. Prižgal sem radio, delal je normalno. Kljub temu sem se ustrašil in se odpeljal domov.* Zadeva se je začela zapletati, »nekaj resnice mora biti pri vsem tem* si mislimo in telefoniramo znova v Križ. Sin uslužbenca našega podjetja nam pove, da je s prijatelji stopil iz avtobusa na postaji v Križu, videli so rdečo kroglo v smeri proti Samatorci. Mirovala je na nebu, neka starejša ženska se je ustrašila. Krogla je potem izginila, takrat je zmanjkala luč. V Križu je še več ljudi videlo čuden pojav, luč je dejansko zmanjkala. Pri državnem podjetju za elektriko ENEL so nam povedali, da je luč za nekaj minut resnično ugasnila, za.Jedili so okvaro na eni izmed glavnih napeljav električnega toka. Kaj je Danes se poročita NEVJA KANTE in JOŽKO OBAD Svojemu predsedniku in izvoljenki PD Rdeča zvezda iz Saleža iskreno čestita in želi veliko sreče in zdravja na skupni poti. bilo? Za vzroke bodo poizvedovali danes. Rdeča krogla je letela med Križem in Saležem, kaj je ta krogla? Pojava si ne moremo kar tako razložiti. NLP? Verjetno ne, ljudje, ki so pojav videli, so bili začudeni. Gotovo je da ne moremo kar tako trditi da so prišli k nam tujci iz daljnih ozvezdij. Fantazija teži k takšni razlagi, razum ne. Jasno pa je, da hrani nebo še vedno nerazložljive skrivnosti... (am) V Trstu združenje za športno navtiko? Na zadnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice, ki jo je vodil predsednik Modiano, so prisotni vzeli v pretres možnost, da bi v Trstu ustanovili združenje ustanov, ki naj bi skrbelo za razvoj športne navtike. Ta dejavnost in ^ precejšnjo turistič-no-gospodarsko težo, saj se okrog nje razvijajo razne spremne proizvodnje in storitve, kakor so pokazale podobne pobude v svetu in tudi pri nas v deželi Furlaniji - Julijski krajini (v Tržiču, Gradežu in Lignanu). V združenje, ki naj bi postalo član organizacije »Assonautica* s sedežem v Rimu, naj bi stopite krajevne ustanove (občine, pokrajinska uprava) ter turistične ustanove iz Trsta, Milj in Devina-Nabrežine, pristaniška u-stanova ter razna navtična društva. Trgovinska zbornica je že pred časom sprožila to pobudo, zdaj pa bo vprašala za mnenje ustanove, ki naj bi stopite v omenjeno združenje, ali bi bilo mogoče razviti to dejavnost na našem območju. V nadaljevanju seje so prisotni vzeli na znanje nedavno umestitev posebne komisije izvedencev, ki imajo nalogo, da zbere trgovske uzance v okviru tržaške pokrajine ter jih u-skladil z uzancami v ostalih treh pokrajinah Furlanije - Julijske krajine. Predvideva se, da bo komisija končala svoje delo pred 1980. letom. Predsednik Modiano je nato kratko poročal o delu, ki ga je novo vodstvo trgovinske zbornice opravilo v prvem letu svojega poslovanja. V tem okviru je še posebej naglasil u-spešen razvoj novih stikov z zunanjim svetom i še zlasti z Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979 Celoletna...................... Polletna....................... Mesečna ••»•■•••••« NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Monterchi 6 Tel. 794672 Ra/našalci Primorskega dnevnika Pošta- tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 32.000 lir 20.000 » 3.500 » Razstava tednika «11 Male» Danes bo ob 17. uri v dvorani Cappelle Underground odprtje raz-j stave tednika «71 Male*. Razstav- j Ijene bodo vse številke satiričnega lista in nekatere neobjavljene vinjete. Razstava bo odprta do 10. januarja. Ob zaključku je predviden pogovor z urednikom časopisa Vi-nicinom Gallom na temo «Politična satira in represija informacije v Italiji*. iiiiiiiiiiiimiitiiiiiltliiiiiillliiiiiiiiiiitltiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniBiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiilMOsaa DANES V GLEDALIŠČU «FRANCE PRESEKEN» Bogat spored radijske oddaje «Spoznavajmo svet in domovino> Poleg ljubljanske radijske postaje RTV bo prireditev oddajal* tudi slovenska postaja RAI - Vodja oddaje se bo pogovarjal tudi * nekaterimi tržaškimi političnimi, kulturnimi in športnimi delavci Dolgoletna radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domovino* ljubljanske RTV bo jutri v gosteh na Tržaškem in sicer prvič v svoji zgodovini izven meja Slovenije. Gostovanje pripravljajo prosvetna društva iz občine Dolina v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Program bo, kot običajno, neposredno prenašala ljubljanska RTV, tokrat v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI. Dogodek je izjemnega pomena, kolikor je prvi otipljivejši rezultat sodelovanja med dvema sosednjima radijskima usta-novan>r in nadaljnja etapa pri zbliževanju in utrjevanju prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, obenem pa pristop do zamejskih bratov, ki živijo izven meja svoje matične domovine. Naši narodni skupnosti je dana nadaljnja možnost, da igra pri tem vlogo protagonista, ki mu je zaupana glavna vloga in odgovornost pri realizaciji tega plemenitega poslanstva. Prosvetni delavci v dolinski občini že dalj časa delajo, da se bo ta pobuda konkretno iztekla. Med tem časom so imeli številne stike z ljubljansko RTV, do- tiiiiiimiiiiiiiiiMiiMimHiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiuumiitmiiimiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiitHiiimMiimimiiiiiiiiiii NA PRIPRAVLJALNEM SESTANKU ZA DEŽELNI KONGRES Stvarni predlogi za razvoj krajevnih kmetijskih zadrug Neučinkovitost delovanja ki naložb deželne uprave spričo nenačrtnosti posegov in neustreznosti strokovnih služb Navzlic prometnim težavam kot posledice vremenske ujme izpred nekaj dni, se je na predsinočnjem pripravljalnem srečanju krajevnih kmetijskih zadrug na Colu zbralo lepo število udeležencev. Na sestanku, ki je bil namenjen izdelavi predlogov bližnji deželni kongres Zveze kmetijskih zadrug, je njen predsednik Andrian orisal delovanje in smotre organizacije in uokviril probleme, o katerih bo kongres razpravljal 13. januarja 1979 v Vidmu. Pri tem je izrekel kritiko dosedanjemu delu deželne uprave, ki je v 13 letih potrošila za kmetijstvo okrog 200 milijard lir, toda brez vidnega uspeha, spričo nenačrtnosti posegov. Posebej neučinkovito je bilo delo deželnih strokovnih služb, kot so Ustanova za razvoj kmetijstva in drugi uradi. Med prisotnimi se je razvila Živah na razprava, ki je prispevala k o-predeljevanju vprašanj krajevnega kmetijstva, ki jih bo obravnaval kongres. Repentabrski župan Colja je opozoril na potrebo po hitri graditvi zadružne mlekarne, da ne bo ovir zaradi zapadlosti gradbenega dovoljenja. Tajnik Kmečke zveze Buka-vec je poudaril enovitost kmetijske problematike in zadružnih pobud in predlagal večjo povezavo med organizacijami ter navedel napore KZ štvu. za strokovno pomoč zadrugam. Na Tovariško srečanje zadružnikov V prostorih Kraškega zadružnega hleva v Praprotu, ki je začel pred kratkim delovati z vselitvijo prvih 28 plemenskih goved, je bilo včeraj posebej prisrčno srečanje. Čestitat in voščit najboljše uspehe, ki naj bodo v zgled in bodritev tudi drugim zadružnim pobudam domačih kmetov, ki si s težavo utirajo pot skozi javno birokracijo, so pr ili zastopniki Kmečke zveze, Kmetijske zadruge, Kraške zadružne mlekarne, živinorejske zadruge »Dolga krona* in cvetličarske zadruge. Predsedniku zadružnegu hleva Radoviču so poklonili Hla-vatyjevo sliko in šop nageljnov, nakar so sl ogledali zgradbo, naprave in strojno opremo. Srečanje se je seveda zaključilo v pristnem tovariškem ozračju ob kozarcu domačega vina seji so bili prisotni tudi dolinski župan Švab in zastopniki Kraške zadružne mlekarne, zadruge «Dolga krona*, cvetličarsko - vrtnarske zadruge in Kmetijske zadruge, ki so obrazložili razmere, v katerih delujejo in prispevali konkretne predloge za kongresno razpravo. Prikaz Spacalovega dela ob zaključku njegove razstave V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja v teh dneh umetnik Lojze Spacal. Razstavo je priredilo v okviru svoje pestre in zanimive galerijske dejavnosti slovensko prosvetno društvo »Tabor* z Opčin, ki je ob otvoritvi, kot običajno, pripravilo tudi krajši kulturni program. Tokrat pa se razstava ni samo pričela na svojevrsten način, temveč bo tudi njen zaključek zanimivo kulturno umetniško doživetje. Na Štefanovo, to je zadnji dan razstave, bodo namreč v Prosvetnem domu predvajali »Prelivajoče se diapozitive* o delu umetnika Spacala. U-vodno besedo bo imel umetnostni kritik prof. Milko Rener. Predvajanje bo, kot rečeno, na Štefanovo, 26. decembra, ob 16. uri. Razstava je medtem odprta od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. 0 Skupnost družina Opčine prireja na Štefanovo, 26. t.m., ob 16. uri koncert pevskega zbora »Marij Kogoj* od Sv. Ivana. NATEČAJ POKRAJINE Tržaška pokrajina je razpisala natečaj na osnovi spričeval in izpitov za namestitev zdravstvene asistentke (ali asistenta) pri pokrajinski skrbstveni službi. Kandidati ne smejo biti mlajši od 18 in starejši od 40 tet (razen izjem, ki jih predvideva zakon), morajo imeti dovršeno nižjo srednjo ^olo in diplomo po čl. 136 enotnega besedila zdravstvenih zakonov. Začetna letna plača je 2.40u.000 lir z običajnimi dodatki, ki jih določa zakon. Prošnje, na kol-kovanem papirju in z vsemi priloženimi dokumenti, je treba vložiti na sedežu tržaške pokrajine do 12. ure dne 15. februarja 1979. Podrobnejše informacije nudi urad za osebje v Ulici Geppa št. 21. linsko občino in SPZ. Koncept tekmovalne oddaje, ki J0 režira Jurij Holy, vodita pa s im P3' tična ljubljanska -adijska in televizijska napovedovalca Milank; Bavcon in Vili Vodopivec, je v bistvu spodbujati mladino h kritičnemu i® aktivnemu spremljanju družbeno kulturnih dogodkov doma in v svetu, obenem pa seznaniti tekmovalce in poslušalce s krajevno stvarnostjo z neposrednim pričevanjem tamkajšnjih dejavnikov. Tokrat bo Holy povabil na razg0-vor dolinskega župana Edvina Švaba, bivšega urednika oddaje, sedanjega ravnatelja SSG Miroslava K0-šuto in predstavnika kulturno - Pr?' svetnega in športnega življenja Em-ja Kureta in Silvana Klabjana. £1*1 ni SSG iz Trsta bodo sodelovali P1"' nastavljanju vprašanj, v glasbeni® točkah bo nastopil znani orkester Mojmira Sepeta s priznanimi slovenskimi pevci lahke glasbe ter domačin Jurij Guštinčič. Skupini, ki & bosta pomerili v Boljuncu sta >* Pirana in Žalca. Na koncu oddaje bodo pevci in oj" kester Mojmira Sepeta izvajali 58 krajši koncert za publiko v gledališču. ' Naj povemo, da bodo v Bol ji«*®8 prišli trije avtobusi »navijačev* >** 'Slovenije, ki.,bodo spremljali radij* sko oddajo »Spoznavajmo svet *° domovino*. Današnje vzdušje ob oddaji bo torej živahno, zato vabim® mladino s Tržaškega in drugod, da pride drevi v boljunško gledališče. (ek) EZSSSOBHI0 V počastitev spomina Antona Uk* marja darujeta Vlasta in Armid® Ukmar 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Vladimir* Godine darujeta Ivan in Armid? Višnjevec - Višini 20.090 lir za SPD** V spomin na Karla Krausa dar®' jeta Miro in Sonja Žitko 5.000 lir 28 Glasbeno matico. V spomin na dragega Karla Kr#u' sa daruje Mira Kermec 10.000 lir z* ŠD Polet. V spomin na Toneta Ukmarja daruje Srečko Colja 10.000 lir za nagrado Albina Bubniča. V počastitev spomina Karla Krau' sa daruje družina Race 20.000 lir 24 ŠD Polet. . V počastitev spomina Toneta marja daruje družina Race 20.W’ lir za TPPZ. . V spomin na nepozabnega Žarka *® v počastitev spomina svojih starše daruje družina Race 20.000 za Primorje, 20.000 za SPD Tabor m 20.000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti drage manj Marije Santin daruje hčerka A®* Rojc z družino 20.000 lir za Kultur111 dom v Ricmanjih. V spomin na Sergija Bandelja Guida Žuljana daruje Pierina Hrv*' tič 20.000 lir za cerkev v RicmanjU1* prldr*' Tržaški aktivisti NOB žujejo številnim izrazom sožalj« smrti tovariša Toneta Ukmarja, ustrašnega borca za pravice del* skega razreda, ter borca za *vobf do in pravice primorskih Slovence • VZPI Iz Križa izreka svoje lJkrf no sožalje družini in sorodnikom smrti tov. Toneta Ukmarja. PD Slavec izreka Iskreno svojemu članu Josipu Žuljanu o® gubi ljubljenega zeta. Odbor slovenskega dobrodelne?, društva izraža svojemu podpred* nlku prof. Ivanu Artaču globoko žalje ob izgubi dragega očeta. Pevci TPPZ se bomo danes ob 13. uri v Kopru, v Ul. Verdi, poslovili od pokojnega revolucionarja in častnega člana TPPZ tovariša Toneta Ukmarja. Zapeli mu bomo v slovo. Krsta s posmrtnimi °' Stanki pok. Antona UK' marja bo danes od 11. 14. ure izpostavljena y avli občinske skupščine v Kopru, od koder bo krenil ob 14.30 sprevod h* pokopališče. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom CARLO GOLDONI « N E R G A C » komedija v treh dejanjih (dveh delih) Danes, 23. t. m., ob 19.30 jutri, 24. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah ta v torek, 26. t.m., ob 16.30 v župnijski dvorani v Bazovici. Gledališča SPD «Igo Erudea» v Nabrežini se pripravlja na silvestrovanje j Rossetti I V petek, 29. t.m., ob 16. uri in ob 4.30 recital Fabrizia De Andreja. : Prodaja vstopnic pri osrednji blagaj- "i v Pasaži Protti. * * * 30. decembra ob 20.30, 31. decem-"ra in 1. januarja ob 17. uri sku-Ptaa klasičnega baleta Liliane Cosi ® Marinela Stefanesca «Don Chi-Jtaottes. Rezervacije pri osrednji “tagajni v Pasaži Protti. Sekcija KPI Devin - Nabrežina obvešča, da je praznik včlanjevanja, napovedan za danes, 23. decembra, prenesen na kasnejši datum. Kino Cappella Underground 18.00 - 20.00-22.00 «Che botte se incontri gli or-*i». Michaela Ritchieja. Igra Wal-ter Matthau. ^iston 16.00 «1 sogni del Signor Rossi* režiserja B. Bozzetta. Ritz 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «Gep-Po il folle». Adriano Celentano in .Claudia Mori. Barvni film. Eden 16.30 - 19.15 - 22.00 «Assassinio sul Nilo». Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrow, David Niven. Barvni film. "Monale 15.30 «La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna risanka. Grattacielo 16.00 «Per vivere meglio, divertitevi con noi». M. Vitti. R. Pozzetto. J. Dorelli, M. Vukotič. Barvni film. Penice 15.30 «Lo squalo 2». Barvni film. P*eelsior 16.00 »Driver*. R.van 0’Neal. Bruce Dern ter Isabelle Adjani. taiRnon 16.00 «La grande avventura eontinuas. Drugi del. Barvni film. Peistallo 16.00 »Grease*. John Travol-ta, Olivia Newton-John. Barvni film. Pilodrammatico 16.00 «Le pomo don-he del mondo di notte*. Prepovedan .mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Grease». John Travol-la, Olivia Newton-John. Barvni film. Aurora 17.30 «11 vizietto*. Ugo To-Rnazzi, Michel Serrault. Barvni film. P»pHo| 16.30 «La vendetta detla PtCn-'lera rosa*. Peter Sdlers.rr' 'iltorio Veneto 16.15 «Alta tenstof/tti.' Mel Bros. Barvni film. '°lta Milje 17.00 «Califomia». Giulia-no Gemma, Miguel Bose. Barvna kavbojka. Za delo v ekspeditu v Sežani zaposlimo dva manipulanta. Prijave pošljite na naslov: ADIT-DZS, Gradišče 10/11, p.p. 171, 61001 Ljubljana. Kot je postala za Nabrežince že skoro tradicija, bo tudi letos domače prosvetno društvo priredilo silvestrovanje v svojih prostorih, se pravi v dvorani SPD Igo Gruden v Nabrežini. To pa za vse, ki bi radi preživeli zadnji večer, ali pa recimo bolje zadnjo noč starega leta v prijetni družbi — med prijatelji društva, torej med prijatelji vesele družbe, dobre domače kuhinje, pristne nabrežinske kapljice in vesele glasbe. Naše društvo je pomislilo na vse to in vabi torej vse svoje prijatelje na praznik, ki ga pripravlja. Organizatorji so poskrbeli, da ne bo manjkalo domače pijače, dobre večerje in pa seveda primerne glasbe. Večerjo bodo pripravile nekatere članice društva, ki so znane kot odlične kuharice. Pojedina se bo pričela s posebno predjedjo, o kateri lahko res trdimo, da bo izredna novost in pa seveda tudi kar se da okusna. Vrstile se bodo nato vse mogoče doma pripravljene specialitete, na koncu pa bodo seveda na vrsti slaščice. sadje, kava, in še kaj! Kot prvo jed sredi noči ali raje v prvih urah novega leta pa boste lahko okusili... špagete s smovo omako. Vse to pa seveda ob zvokih ansambla Galebi z Opčin, ki se baje na to slavje neutrudno pripravlja. Vse to vam nudi SPD Igo Gruden po res odlični ceni — 17.000 lir, to pa seveda na posameznika. Vabimo vas torej, da se našega silvestrovanja res zagotovo udeležite. Danilo Mihelič in Stanko Devetak, pri katerih lahko dvignete vabila, vas vse do nekaj pred Novim letom nestrpno pričakujeta, (tr) Izšla je decembrska številka «Skdanca» V teh dneh je v Križu izšla decembrska številka Skdanca. ki ga v okviru PD Vesna izdaja in ureja skupina mladih. Novost te številke predstavlja novi format, ki pomeni, kot pravi uvodno sporočilo u-redništva, novo in zahtevnejše obdobje poslanstva tega lista v vaški stvarnosti. Dober del te številke je posvečen športnemu delovanju v vasi, pozornost pa so mladi Križani posvetili tudi vprašanju globalne zaščite Slovencev v Italiji in pa o-bravnavi poljedeljstva v vasi. Avtorji prispevkov pa so Katjuša Tretjak, Marta Verginella, VValter Per-tot, Walter Tretjak, Miran in Boris' Košuta. Zelo zanimive fotografije je posnel Mario Magajna, u-vodno stran pa je skrbno izdelal stalni sodelavec lista Mirko Dou-šak. (st) • Javni lokali bodo lahko v nočeh med 24. in 25. decembrom. 25. in 26. decembrom ter 31. decembrom in 1. januarjem vso noč odprti. Ustrezno dovoljenje je te dni izdal tržaški kvestor. Združenje za zaščito Opčin pri prefektu dr. Marrosuju Nekateri člani ZZO, so bili na obisku pri prefektu dr. Marrosuju, kateremu so pojasnili delovanje združenja in mu obrazložili probleme okolja v zvezi s cestnim obvozom, dalje probleme šolstva, kanalizacije, zasebnih in javnih gradenj, dvojezičnosti itd. Dr. Marrosu se je prisrčno za hvalil za obisk in predvsem podčrtal pozitivno sodelovanje med obema narodnostnima skupinama v rešitvi vseh perečih problemov. Izrazil je svoje razumevanje in podporo za vse, kar bo potrebnega in štor jenega v obsegu njegovega predstavništva. SPET POZITIVEN SKLEP OBČINSKEGA SVETA Andreju Gabrščku in Simonu Rutarju posvečeni dve ulici v goriški občini Med petnajstimi novimi ulicami kar štiri posvečene goričkim Slovencem ■ Razprava o odnosu občine do kulturnih pobud Družba «Autovie Venetc» zahteva povišek cestnin Tržaška družba 'ovie Venete*, ki upravlja avtov Trst - Videm - Pordenon - Benetke, iteva povišek cestnin v razmerju od sto. Pred- sednik družbe odv. Romano je v tej zvezi dejal, da bi bile cestnine na omenjeni avtocesti, tudi ko bi pristojne oblasti pristale na omenjeni povišek, še vedno najnižje v Italiji. Za srednje velike avtomobile bi znašala cestnina po novem 12,23 lire na km, medtem ko znaša danes 9,73 Ure. Družba zahteva povišek, da bi krila stroške za obnovo cestišča vzdolž vseh 168 km avtoceste in stroške za varnostno signalizacijo, ki so jo pred kratkim namestili na omrežju. • Matični urad tržaške občine bo o božiču, dne, 25. t.m., na razpolago občinstvu med 9. in 11. uro za prijavo smrti in izdajo dovoljenj za pokop. Mali oglasi IŠČEM v škednju pritlični prostor za skladišče. Telefonirati na številko 814-832. PRODAM 2 litografiji Toneta Kralja in slike in grafike tržaških slikar-jev. Telefonirati na št. 814-832, UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 ’68; 127 '72-’73; alfasud ’73; ja 850 '68; 127 ’72 - 73; alfasud 73; AR 2000 '72; 128 72: 124 '68; 125 '68 - 71 - 72; A 112 70; R 16 72; AR 1300 70; 238 furgon '69; ford tran-sit '70: 124 '71. Ogled v Ul. B. Ca-šale 7: - •'^ - ^Koordinacijski‘odbor prosvetnih društev v občini Dolina i n RTV Ljubljana prirejata v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu danes, 23. decembra, ob 17. uri TEKMOVALNO ODDAJO SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO Sledil bo koncert priznanih slovenskih pevcev in orkestra Mojmira Sepeta VABLJENI VSTOP PROST! Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 23. decembra VLASTA »ce vzide ob 7.44 in zatone ob •25 — Dolžina dneva 8.39 — Lu-1 vzide ob 0.16 in zatone ob 12.26 Jutri, NEDELJA, 24. decembra ADAM IN EVA reme včeraj: najvišja temperatura * stopinje, najnižja 3,6, ob 13. uri * stopinje, zračni tlak 1012,6 mb stanovitno pada, vlaga 57-odstotna, !bo oblačno, veter vzhodnik seve-vzhodnik 28 km na uro s posamezni sunki do 60 km na uro, morje RRibano, temperatura morja 9,6 “Dinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 22. decembra se je v Trstu «lo 10 otrok, umrlo pa je 29 eb. RODIL1: SO SE: Valentina Kan-do, Nicola Furlanic, Elena Ca-*• Alessandra Crivici, LOris Pao-neh, Elena Zanzi. Daniele Sala, '‘ara Giacometti, Graziano Gia-Ihini. Renato Govi. Umrli SO: 70-letni Amerigo Bu-'•a, 81-letna Wanda Kaczoro\vski I- Rupercht, 57-letni Enrico Var 'Basso, 48-letni Ferruccio Rella, 'letna Laura Repich por. Germa-; 85-letna Marianna Mustacchi *• Belleli, 43-letni Emilio Bogat.ec, letni Giovanni Poli, 64-letni Lui-Florenin, 77-letna Savoia Apol-nio por. Kessissoglu, 73-letni En-co Forciassin. 65-letni Adolfo Turni. 75-letna Elena Poropat por. “ropat, 94-letna Giovanna Žerjal 1' Žerjal, 71-letni Mario Serdi, 'letna Maria Bratos vd. Derosa, .letni Domenico Giassi. 77-letni 'ehele Lorenzutti, 67-letni Argan-De Mori. 77-letna Ida MarteT Ssi vd. Garbino, 81-letna Giovan-1 Rasman vd. Svettina, 60-letni rhiando Piergentili, 79-letna Franica Giraldi vd. Donda, 78-letna aria Luigia Coletta vd. Carabel ®e, 75-letni Luigi Fragiacomo, 88-na Alida Boccuzzi vd. Pitacco, "letna Paola De Mattia vd. Grie-'■ 78-letni Luigi Grigolon, 90-letna “eia Negri vd. Niklitschek. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10. Lonjerska cesta štev. 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italija 14, Ul, Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italija 14, Ul, Giulia 14. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141 • Božje polje: Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. Razstave V občinski galeriji «Babna hiša* v Ricmanjih otvoritvena reprezentativna razstava Roberta Hlavatyja, Av gusta Černigoja, Jožeta Cesarja, Loj zeta Spacala, Rudolfa Sakside, Aure lija Lukežiča, Demetrija Ceja, Klav dija Palčiča, Deziderija Švare, Fran ka Volka. Borisa Zuljana, Franka Vecchieta, Marjana Kravosa, Edvarda Zajca in Vladimira Klanjščka, V ostalih prostorih razstava zgodovine vasi in PD Slavec od 17.30 do 19.30 danes in od 27. do 29. t.m. V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja slikar Lojze Spacal. Razstava, ki jo prireja prosvetno društvo «Tabor», bo odprta do 26. decembra, in sicer ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah • in praznikih pa od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure. V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, je te dni prodajna razstava akvarelov slikarja Roberta Hla-vatyja. VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR KMEČKE IN OBRTNE POSOJILNICE IN HRANILNICE V NABREŽINI zadruge z neomejenim jamstvom s sedežem v Nabrežini Center 106 Vabimo člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 29. t.m. ob 9.30 v telovadnici osnovne šole v Nabrežini - Nabrežina Kamnolom št. 85 in v drugem sklicanju z vsakoštevilno prisotnostjo v nedeljo, 31. decembra 1978, ob 9.30 vedno v zgoraj navedeni telovadnici s sledečim DNEVNIM REDOM 1, Volitve novega upravnega in nadzornega odbora 2. Določitev plačila upraviteljem za prisotnost na vsaki seji 3 Določitev honorarja nadzornemu odboru 4’ Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem 5. Določitev doplačil novih članov 6. Potrditev pristopa k osrednjemu jamstvenemu skladu hranilnic in posojilnic 7. Potrditev ravnatelja Nabrežina, 14. decembra 1978 KOMISAR: dr. Sergio ZOTTI Končno imata tudi znana goriška Slovenca Andrej Gabršček in Simon Rutar svoji ulici v goriški občini. Z njunimi imenoma bosta poimenovani dve ulici v Štandrežu, sicer stranski, vendarle moramo poudariti važnost te odločitve goriške-ga občinskega sveta, ki je v četrtek zvečer potrdil izbiro občinske topo-nomastične komisije, ki je pred več meseci, po dolgi razpravi, izdelala načrt za poimenovanje petnajstih u-lic na področju goriške občine. Četrtkov sklep občinskega sveta sledi podobnemu pred mesecem dni, na dnevni red pride v kratkem še razprava o poimenovanju nekaterih ulic v Ločniku. Med petnajstimi imeni najdemo kar štiri imena Slovencev, in sicer že omenjenih Andreja Gabrščka in Simona Rutarja, pred mesecem dni sta bili dve ulici v naselju Sv. Ane posvečeni Henriku Tumi in Maxu Fabianiju. Odločitev goriške občine je zelo važna, saj imamo tokrat kar štiri u-lice posvečene našim rojakom, doslej pa sta bili samo dve, med več stotimi, posvečeni Slovencem, in sicer Ulica Antona Gregorčiča v standre-žu in Trg Lojzeta Bratuža v Podgori. Gre torej za odločilni preokret, za katerega je poskrbela občinska to-ponomastična komisija, potrdile so ga rajonske konzulte, končno besedo je imel občinski svet. Poleg Rutarja in Gabrščka pridejo sedaj na tablice ulic še astronom Antonio Abetti (stranska ulica v začetku Štandreža), šolski nadzornik Francesco Spazzapan (stranska ulica v Stražicah), Divizija Mantova (trg pred telovadnico CONI na Roj-cah). Za omenjena poimenovanja je glasovala velika večina svetovalcev. Za Gabrščka in Rutarja ni glasoval liberalni predstavnik (fašisti so bili odsotni), za Spazzapana pa niso glasovali komunisti. Chiarion (KPI) je v uvodu nasprotoval celotnemu delu to-ponomastične komisije, dejal je, da ni moč dati pozitivne ocene za delo ki ga je ta komisija opravila, da je poimenovanje ulic važna stvar in da ni moč dati ulicam imena ljudi, ki jih prebivalstvo ne pozna ter da je za nekatera imena malo dokumentarnega gradiva. Nasprotoval pa je tudi poimenovanju ulice šolskemu nadzorniku Francescu Spazzapanu, ki je bil v času italijanske zasedbe šolski nadzornik v ljubljanski pokrajini. Liberalni svetovalec Fornasir pa se tudi ni strinjal,i bi ljudem, ki so nekaj popaeniJi.43jed Slovenci v Gorici posvetili Jtaksno ulico, saj niso Slovencij tako je dejal liberalni p, 1-stavnik, imeli med našimi someščani vidnih osebnosti in so bili skoro do konca prejšnjega stoletja brez intelektualcev. Drugačnega mnenja je bil socialist Waltritsch, ki je dejal, tudi v svojstvu člana toponomastične komisije, da je ta opravila pozitivno delo, čeprav ni moč vsaga njenega dela ocenjevati na enak način, kajti v njej so ljudje različnega mišljenja in je bilo treba upoštevati različne poglede, ocene in predloge. Pozitivno pa je dejstvo, da se je ta komisija začela vendarle soočati z domačimi uglednimi ljudmi, i ed temi tudi s Slovenci, ki pomenijo za slovensko manjšino veliko, čeprav jih italijanska večina ne »vma. Dejal je tudi, da je imel n.pr. Gabršček v Gorici tako knjižno in č jpisno založbo, ki je izdajala več s! knjig raznih avtorjev, kar pa se sodobnim založnikom v malih mestih nit: ne sanja. kulturnih društev in ustanov. Na njej naj bi ugotovili resnične kulturne potrebe našega mesta. Ob koncu seje je župan De Simone voščil vesele praznike vsem svetovalcem in prebivalstvu. TUDI LETOS JE POTEKAL NA NEVEJSKEM SEDLU Uspešno zaključen letošnji smučarski tečaj SPD Gorica Prijavilo se je 73 mladih, od tega lepo število začetnikov • 7. januarja avtobusni izlet v Rabelj Sneg je, snega ni. S to dilemo so se udeleženci smučarskega tečaja Slovenskega planinskega društva v Gorici, odpeljali prvo decembrsko nedeljo proti Nevejskemu sedlu. Tam jih je res pričakala ne predebela, a vendar dovolj globoka snežna odeja, da so začetniki in tisti, ki se na smučeh počutijo že bolj 32.000 lir 20.000 » 3.500 » Delo toponomastične komisije je pozitivno že v tem, da se je lotila sprejemati za naše ulice tudi slovenska imena. V debato sta posegla še republikanec Drufuca in demokristjan Tuzzi, zatem je sledilo glasovanje, ki je dalo rezultat, o katerem smo zgoraj poročali. Na isti seji je v razpravi o stroških za uporabo avditorija, v katerem občinska uprava orireja vrsto srečanj s pisatelji in pesniki, koncertov in drugih prireditev (dvorano seveda uporabljajo tudi druga društva in ustanove) prišlo do živahne razprave o kulturni politiki občinske u-prave, ki se zdi, da je osredotočena v osebnem delovanju župana. Da bi se temu odpomoglo so znani svetovalci zahtevali širšo razpravo o kulturni politiki obči:-:, komunist Mer-molja pa je vložil resolucijo v kateri je zahteva, da bi občina sklicala kulturno konferenco vseh mestnih TUDI LETOS TEČAI PLAVANJA ZA DIJAKE IN UČENCE Namesto šolske telovadbe obisk v občinskem pokritem bazenu Lani je splavalo kar 140 otrok Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979 Celoletna •••••«■•*• Polletna •■«•••••••• Mesečna NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 korajžni, le prišli na svoj račun. Sicer pa so se snežne razmere v dobrih dveh tednih, kolikor je trajal tečaj, kar precej spremenile. Snega je bilo ponekod premalo, potem pa naenkrat preveč, zlasti na cestah, kjer ni ravno priljubljen. Te dni se je tečaj, ki ga je obiskovalo 73 mladih iz Gorice in okolice, ki so bili razvrščeni v 7 različnih skupin, vsaka s svojim učiteljem, srečno in uspešno končal. Srečno in uspešno, poudarjajo organizatorji, kajti razen enega zloma, nekaj manjših težav s prevozom in nekaterih drugih malenkosti, je potekalo vse v najlepšem redu, kar je po drugi strani tudi najboljša reklama, da bo udeležba v prihodnjem letu še večja. Pri tem velja posebej omeniti, da sta vsakokrat (štirikrat) odpeljala na Ne-vejsko sedlo dva avtobusa, kjer so poleg tečajnikov, našli mesto tudi starejši smučarji in spremljevalci. Smučarski tečaj je sklenjen, s tem pa se dejavnost planinskega društva na smučarskem področju še ni nehala, kajti avtobusni izleti se bodo nadaljevali še v prihodnjih mesecih, če ne bo vmes kakšnih nepredvidenih težav. Tako so se že domenili, da bodo 7. januarja letos obiskali Rabelj, kjer ni tolikšna gneča na smučiščih. Prijave sprejemajo samo na sedežu društva in sicer do vključno 3. januarja. Ob prijavi je treba vplačati tudi znesek za prevoz. Proti koncu zimske sezone pa bodo najbrž, po vzgledu iz prejšnjih let, priredili tudi notranje tekmovanje. Božičnica v šoli v Ul. Vittorio Venelo V prostoru slovenske osnovne šo le v Ulici Vittorio Veneto (stavba zavoda Lenassi) bo danes ob 10.30 šolska božičnica, na katero otroci in učiteljice vabijo vse starše ter prijatelje naših otrok. Podobna prireditev je bila včeraj popoldne v slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Vittorio Veneto, kjer je letos več kot štirideset otrok. Razna obvestila Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub iz Gorice priredi 26. t.m. v diskoteki Lucky club v Ronkah tradicionalno štefanovanje. Pričetek ob 21. uri. Izleti Ste že slišali za šolo v bazenu in to sredi mrzle zime? Če ne verjamete, pridite v sredo ali petek dopoldne v občinski bazen na Roj-cah, kjer se boste na lastne oci prepričali, da to res drži. Že drugo leto zapored se namreč v občinskem bazenu (odprli so ga poleti 1977) odvijajo tečaji plavanja za o-troke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo. Pobuda za tovrstno dejavnost je stekla lani novembra. Do konca sezone je srečno splavalo 140 tečajnikov, učencev bil več kakor zadovoljiv in je najbrž prepričal tudi tiste starše, ki so bili do takega udejstvovanja precej skeptični. Dokaz zato je v dejstvu, da zanimanje za tečaj plavanja letos ni upadlo, ampak nasprotno, celo poraslo. Do konca leta bodo tečaj opravile tri skupine o-trok, dve z nižje srednje šole Ivan Trinko, ena pa z osnovne šole v Ulici Vittorio Veneto v Gorici. Nekaj težav je v zvezi s prevozom, pravi profesor Aldo Rupel, ki poleg profesorja Roberta Pahorja goriških osnovnih šol in enotne, skrbi, da bi se vsi tečajniki na srednje šole Ivan Trinko. Kot po- učili plavanja. Z dobro voljo, ra sebnost velja poudariti, da so teh ugodnosti lani bili deležni tudi šte-verjanski otroci. Skratka uspeh je iiiiiiMiiiiMimiiiitiiiminiiitiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiMiimiiiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA NA SKRBNIŠTVU Šolska problematika oceni goriškega skrbnika Na Goriškem vsi državni vrtci odprti ves dan Zakaj ni tečajev po 150 ur za vse prosilce Na pogovoru z novinarji, ki ga je imel v petek zvečer goriški šolski skrbnik dr. Camillio Imbriani, so prišla do izraza vprašanja, ki zanimajo javno šolo v tem trenutku. Pozitivno je šolski skrbnik ocenil sklep pokrajinskega šolskega sveta, da se šolski prostori dajo na razpolago tudi kulturnim društvom. Prav tako je bilo v letošnjem letu pozitivno, da so priredili vrsto tečajev za šolsko osebje, da je administrativno osebje šolskega skrbništva pravočasno uredilo vse formalnosti, takp da ni bilo v teku leta nepotrebnih zastojev, ki so oteževali delo šole v prejšnjih letih. Prav zaradi tega se je lahko šolsko leto začelo čisto normalno, posebno v naši pokrajini. Pozitivno je ■ tudi dejstvo, da je goriška pokrajina ena izmed maloštevilnih v državi, kjer delujejo ves dan (z dvema izmenama vzgojnega osebja) državni otroški vrtci; tega ni v sosednih pokrajinah, zato so tam na dnevnem redu protesti. Pouk se v šolah na Goriškem vrši povsod v dopoldanskih u-rah; izjemo tvorijo štirje razredi v Tržiču in vse osnovne šole v Ronkah. Tu imajo že več let na razpolago denar za gradnjo novih šol, zdi se, da se bodo stvari premaknile na bolje v prihodnjem letu. Šolski skrbnik na je omenil tudi negativne stvari. Kot tako je ocenil kontestacijo v zvezi z menjavo ravnatelja na slovenskem trgovskem zavodu «Ivan Cankar*. Negativna je tudi, po mnenju šolskega skrbnika, kontestacija sindikatov v zvezi s tečaji 150 ur. V te tečaje so vpisali tiste delavce, ki so se prijavili, pravočasno, izključili one, ki so prijave vložili po predvidenem roku. Prav tako ni šolsko skrbništvo upo- števalo sindikalne zahteve po monografskih tečajih za one, ki že imajo diplomo nižje srednje šole. To ni predvideno v zakonih. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie v Go rici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Iskrene čestitke in obilo sreče na novi življenjski poti ELIJANE BENSE in NATALINA CULOTA zeli Ženski iniciativni odbor za Goriško. 'Danes se poročita ELIJANA BENSA z Oslavja in NATALI-NO CULOT iz Štandreža. Svoji vestni uslužbenki in soprogu čestitajo Slovenska prosvetna zveza in vsa včlanjena društva. ELIJANI BENSI in NATALINU CULOTU čestitajo na novi skupni poti člani prosvetnega društva Naš prapor. zumevanjem in sodelovanjem občine, šolskega skrbnika, predvsem pa staršev, se bodo v bodoče dalo tudi to urediti. Letos je v slovenske osnovne šole na Goriškem ter v nižjo srednjo šolo prijavljenih nad 800 otrok, komaj dobra polovica pa ima na razpolago ustrezne prostore za telesno vzgojo. V mestu je že nekako poskrbFeno, huje pa je na podeželju. S skromno telovadnico razpolagata le šoli v Doberdobu in So-vodnjah, medtem ko si morajo drugod pomagati kakor vedo in znajo. V Podgori enkrat tedensko zahajajo v športno halo pri Madonini, vendar večina otrok nestrpno pričakuje, da jih bodo namesto tega popeljali v občinski bazen, nam je po telefonu povedal učitelj Mladen Uršič. Že lani se je veliko otrok prijavilo, tudi starši so bili zato, vendar so se pojavile nekatere težave. Letos so prepričani, da jim bo uspelo. Tečaji trajajo približno dva meseca in obsegajo osem lekcij, vsaka po 1 uro. To je dovolj, da se otroci navadijo ni gibanje v vodi in da ob koncu tudi splavajo. Kakšne dodatne obremenitve za družinski proračun predstavlja obiskovanje tečaja? O tem skorajda ni vredno pisati. Za osnovnošolske tečajnike znaša vpisnina od 4000 do 5000 tisoč lir, za nižješol-ce pa še nekaj manj. Ni to naravnost zastonj? Te dni smo obiskali nadebudne bodoče plavalce med lekcijo in takrat je nastal tudi gornji posnetek. V juliju v Šfeverjanu 9. festival domače glasbe Tudi v prihodnjem letu, 7. in 8. julija, bo v Števerjanu, na pobudo SKPD «Franc B. Sedej* in ansambla «Lojze Hlede* festival domače glasbe, ki bo tokrat že devetič. Prireditelja sta že izdala ustrezni razpis, na festivalu lahko sodelujejo vsi slovenski zabavni ansambli. Na voljo najboljšim skupinam bodo denarne nagrade za najboljšo melodijo, najboljšo izvedbo, najboljše besedilo, poleg tega pa še nagrada občinstva najbolj priljubljeni skupini. Prijave sprejemajo vse tja do 1. aprila 1979. Goriški grad letos brez božične zvezde Letos ne bodo na goriškem gradu namestili že tradicionalne božične zvezde. Tako sporoča županstvo, ki obenem pojasnjuje, da bi u» veljalo občinsko blagajno kakih šest in pol milijonov lir, kar bi v tem težkem gospodarskem trenutku nedvomno pomenilo razsipavanje. Postavitev tako velikega svetlobnega znamenja zahteva namreč namestitev ogromnega in varnega ogrodja, kar pa ni mogoče dobiti za majhen denar. Odtod sklep, da se božična zvezda ne postavi. Slovei)sta,, planinsko društvo obvešča, da je v teku vpisovanje za smučarski izlet v Rabelj, ki bo 7. januarja. Prijave sprejemajo do vključno 3. januarja. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341. Prireditve Prosvetno društvo Oton Župančič prireja tudi letos veselo silvestrovanje za člane in prijatelje. Prijave sprejemajo v samopostrežni trgovini Nanut ter v baru Pelicon v Stan-drežu. Kino Gorica CORSO 17.30-22.00 «Lo squalo 2». R. Scheider in L. Gary. VERDI 16.30—22.00 «Dove vai in va-canza?* A. Sordi, U. Tognazzi, P. Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 16.30-22.00 «Rock&Roll>. Irzic EXCELSIOR 16.30-22.00 »Grease*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Elliot U dra-go invisibile*. Nora Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Dvajseto stoletja 2. del*. Italijanski film SVOBODA 18.00-20.00 «Pasje popol-dne*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Teror Megagodzile*. Japonski film. TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Telefon 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SUHAU-’ LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI F1 naprave; YAMAHA, AKAI SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, UORAL, KOSS NAD. THORENS, VVINTEC, RF V AL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah. Danes bosta stopila na skupno življenjsko pot ELIJANA BENSA in NATALINO CULOT Iskreno jima čestitajo in voščijo obilo sreče člani in članice ZSŠDI in ŠZ Dom. Lo SORICA, Korzo Italija 76 tel. 81 032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ k ŠE ENO NEVARNO VOJNO ŽARIŠČE V SVETU? RESNIČNA EKOLOGIJA ALI LE NA JEZIKU Argentina in Čile se prepirata Koliko smo dosledni? ^ _ . JL JL Zaščita narave stopa v naše do- ko leto, smo tudi v letošnje za tri otočke ob Ognjeni zemlji Strateška važnost spornih ozemelj - Napetost narašča, vojska se oborožil je Diktatorja in njuni hunti potrebujejo tudi za sebe to «nenormalno» stanje Kot da bi spornih točk in nevarnih vojnih žarišč ne bilo dovolj, se nam odpira novo zelo nevarno vojno žarišče. Sicer je to daleč od naše celine, na koncu južnoameriškega kontinenta, toda Zemlja postaja vedno manjša in kjerkoli se vname nov ogenj, ga čutijo po vsem svetu. In zakaj gre? Trije mali otoki Picton, Lennox in Nueva na ustju kanala Beagle, torej na skrajnem jugu Ognjene zemlje bi lahko prižgali iskro še ene vojne, tokrat na južnoameriški celini. Spor med Čilom in Argentino zaradi suverenosti nad temi otoki je prišel do zelo nevarne točke, morda že do točke, od koder ni vrnitve. V nekaterih vesteh, ki se širijo po Buenos Airesu, naj bi argentinska vojna mornarica že zasedla enega od otokov in na njem razobesila svojo zastavo. To se pravi, da je povod za vojno že tu ali, če hočemo, da je vojna že tu pa čeprav v komaj zaznavni obliki Upamo pa, da še niso šli tako daleč, toda vzdolž več tisoč kilometrov meje med Argentino in Či- Spomin na pisatelja Damira Feigla Zares prav težko pričakujem izid njegove knjige «Pol litra Vipavca*, ter si že predstavljam, kako lepo bo to branje, kako polno bo užitka. Imel sem priložnost citati njegovega «čarovnika brez dovoljenja*, fčudežno oko» in še drugo in tudi *Mojo hojo čez Mojstrovko*. Branje teh spisov me je tako veselilo, da jih ne morem pozabiti. Zlasti Moja hoja čez Mojstrovko*: Ko je na poti postal lačen, je stopil v bližnji sadovnjak, da bi si utrgal par jabolk. Pa zasliši glas gospodarja, ki pravi hlapcu: tFilip, naženi falota z bičem*. In ko prilomasti hlapec do njega, mu on pomoli pest cigaret, a hlapec mu napolni žepe z jabolki, pa pravi o hlapčevi roki: «Tista roka je bila velika in močna in nikakor ne bi hotel priti z njo v ožje stike*. In ko pešači na goro, ga ustavi orožnik, ki je bil na službenem obhodu, ter ga vpraša po dokumentih in ker jih ni imel, je moral z njim na orožniško postajo, češ, da bomo tam uredili. In ko prideta tja, orožnik javi poveljniku «Falota sem pripeljal*. "Poveljnik pa ni niti dvignil glave od svojega dela, vzel je uradno tiskovino in vprašal: »Ime in priimek*. tDamir Feigel*. Kaj sin moje sestre Julke?*, «D a stric*. Ko sva se s stricem objela, sem poškilil na orožnika, ki je ves presenečen gledal, kako se njegov joveljnik s cfalotom* objema.” Že dolgo ga ni Feigla več med nami. Tam na dornberškem pokopališču spi večni sen. Osmi dan po pogrebu sem šel tja k njegovemu grobu, se poklonil njegovemu spominu ter se mu zahvalil za vse tisto, kar nam je v svojem življenju podaril, nas veselil in nam vedril težke čase. RUDI ZIDARIČ lom se vojaške sile ene in druge države živčno oborožujejo in pripravljajo, vojaške ladje pa krožijo okoli spornega področja. Teritorialni nesporazum med dvema deželama ni nov. Vtem ko Argentina meni, da pogodba o mejah, ki sta jo deželi podpisali 1881. leta, dovolj jasno govori o spornih otokih, ki da so njeni, Čile meni, da pogodba ni tako jasna in da torej tud; suverenost Argentine nad temi otoki ni gotova. In ko sta 1971. leta čilski predsednik Al-lende in njegov argentinski «kole-ga» Lanusse sklenila, da sporno vprašanje prepustita arbitraži Velike Britanije, so bili vsi mnenja, da bo «britanska krona* predložila primerno rešitev, ki da bo zadovoljila obe strani, da bosta namreč otoka Picton in Lennox dodeljena Čilu, otok Nueva pa Argentini. Velika Britanija pa je vse tri otoke dodelila Čilu in zato argentinska vlada arbitraže nj priznala. Še več, odklonila je tudi pogodbo iz 1972. leta, s katero sta se obe državi obvezali, da bosta vprašanje prepustili mednarodnemu sodišču v Haagu. Toda tajna pogajanja med mešanima komisijama, ki sta bili i-menovani po dogovoru Videle in Pinocheta, niso dala nikakršnih rezultatov, ker ni nobena od komisij hotela popustiti niti za ped. To je tudi razumljivo, saj imamo tako v Čilu kot v Argentini na čelu države dva vojaka, dva diktatorja. Če bi Pinochet popustil, bi bilo nevarno, da ga »poraz* spodnese. Z druge strani pa Videli že tako v njegovi vojaški hunti očitajo, da je pacifist. In vsako popuščanje bi moglo škodovati njegovemu »ugledu*. In vtem ko sta oba diktatorja demagoško govorila o pogajanjih kot o «edini poti v mimo rešitev problema* kot je rekel Videla, ter o »iskrenih bratskih občutjih med Argentino in Čilom*, kot je trdil Pinochet, se je v obeh deželah, v Čilu in v Argentini vodila ostra kampanja za vzpodbujanje k vojni, vrhovna poveljstva pa so poskrbela za mobiliziranje rezervistov, za vojaške vaje in za krepko oboroževanje. Po nekaterih ocenah sta v zadnjih časih ti dve državi, katerih ekonomija je skrajno šibka, potrošili za novo orožje od e-ne milijarde in pol do dveh milijard dolarjev. Čile je novo orožje kupoval v ŽDA in v Braziliji, Argentina pa v ZDA, v Franciji in Izraelu. '* Seveda pa s tem ni rečeno, da vse prebivalstvo Čila in Argentine soglaša z razpoloženjem svojih »voditeljev*. Konec novembra se je v argentinskem mestecu Las Cuevas zbralo 600 mladeničev, ki so prispeli sem iz Argentine in Čila in ki so poslali tako Pinochetu kot tudi Videli pismo, v katerem je med drugim rečeno: »Želimo izraziti jasno stališče, da si niti najmanj ne želimo vojne, pač pa želimo živeti v miru in medsebojni ljubezni*. In tudi drugi predstavniki opozicije, tako doma kot v tujini, izražajo enako mnenje. Generalna tajnika komunistične partije Čila in Argentine Corvalan in Alvares sta prav tako podpisala skupno deklaracijo proti vojni in za mir med obema deželama. Sedaj se postavlja logično vprašanje, zakaj naj bi ti trije atlantski otočki bili tako važni za argentinske in čilske polkovnike? Takoj pade v očj dejstvo, da gre za otoke z izredno strateško važnostjo. Suverenost nad tremi otoki zagotavlja kontrolo nad kanalom Bea-gles, ki spaja Atlantski in Tihi o-cean in omogoča ladjam, da se izognejo zelo nevarni poti okoli Rta Horn. Če bi priznali suverenost Čila nad temi otoki, bi Argentinci s tem dali tej pacifiški državi možnost, da se pojavi tudi na atlantski strani, s tem pa bi izgubili nekaj na svojem položaju. To bi ošibilo tudi argentinski položaj v sporu z Veliko Britanijo glede Falklandskih otokov, za katere menijo, da so center širšega področja, kjer da je izredno veliko nafte. Sicer pa je vse to področje bogato, veliko je tod nafte in zemeljskega plina, ogromna so tod ribiška «polja», ki jih Argentina že dobro izkorišča. Brž ko bj čile «preko treh otokov* stopil tudi na atlantsko stran in bi razširil svojo »ribiško cono* na 200 milj, bi bila Argentina ob vrsto svojih pogodb, ki jih je podpisala s tujimi družbami glede ribarjenja. Toliko o zunanjih elementih, ki govore v prid enega ali drugega oziroma ki služijo enemu in drugemu kot razlog ali vzrok za spor. Toda če je res, da so ekonomski elementi, ki smo jih pravkar navedli, važni, je tudi res, da ima pri tej napetosti veliko besede tudi notranje razpoloženje tako v Argentini kot v Čilu. Oba vojaška režima, Pinochetov in Videlin, sta iz dneva v dan pod vedno hujšo notranjo kritiko, kar je tudi razumljivo, saj so «čistke» v cbeh deželah na dnevnem redu, tako da oba polkovniška režima ne najdeta več v svetu nobene opore. In tako se tako Argentina kot Čile najbolje «znajdeta» v razpoloženju, k; ni ne vojna in ne mir, kajti takšno razpoloženje se more prenesti na prebivalstvo ali pa lahko služi kot izgovor, da se oblasti nad prebivalstvom znašajo in mu ne pustijo do besede. Če bi pa med Čilom in Argentino prišlo do rešitve problema in do miru, bi normalizirano stanje lahko privedlo do povsem drugačnih notranjih razmer, ki bi oba odpihnile. Iz tega izhaja, da bi obema režimoma prišla bolj prav vojna? Toda tudi takšen sklep je zgrešen, ker bi bila vojna prav tako nevarna za enega in za drugega. Za Videlo in Pinocheta je najbolje sedanje napeto stanje. stopa move, v šole, na delovna mesta in to skoraj vsak dan in v najrazličnejših oblikah na primer s časopisjem, preko radia in televizije, pa tudi na predavanjih in v navadnih razgovorih. Cele gore papirja in filmskega traku, da ne govorimo o izgovorjenih besedah, je človeštvo že porabilo za to, da bi to žgoče vprašanje prišlo v zavest čim širšemu krogu ljudi, skratka družbeni sistem se je pridružil znanstvenikom in sentimentalnim ljubiteljem narave, ki so prirodo vzljubili in jo začeli braniti že zdavanj in tudi konkretno, ne pa le z vzdihi ob sončnem zahodu. In iz dneva v dan smo bolj ali manj razočarani nad rezultati tako široko zasnovanega prepričevanja, ki traja že vrsto let in kateremu navkljub še vedno načrtujemo in tudi uresničujemo neozdravljive posege v okolje. Marsikdaj posegamo v okolje po nepotrebnem in zaradi gole špekulacije. Preprosti državljani pogosto enostavno širimo roke, češ kaj pa moremo, ko pa ne od.o-čamo, kaj moremo, če višji interesi tako narekujejo, kaj moremo, če so centri odločanja drugje. Pri tem mislimo seveda na širokopotezne načrte, o katerih ne poznamo drugega kot samo že uresničene posledice. Najpogosteje pozabimo na lastne dolžnosti. Ne gremo dlje od tega, da učimo mlajše, kako pobirati papirčke, in da jim prepovemo metati olupke iz drvečega avtomobila. In če imamo okoli hiše vrt, smo še posebno ponosni, če je tire jen. Zdaj pa k problemu: kot vsa- leto, smo tudi v letošnjem decembru priča prodaji oziroma kupovanju tako imenovanih «božičnih drevesc» ali «novoletnih je',k». Če pade sneg, se nam zdi, kot da so v gozdu, pa čeprav sredi mestnega trga — tako nekako se je te dni izrazil kronist pod sliko, ki je kazala prodajo smrečic na prostem. In prav za to gre. Gre za gozdove! Pomislimo le, koliko iglavcev gre po zlu v vsej državi, v enem velikem mestu ali pa tudi v majhnem mestu, kakršna je Gorica. Če je v Gorici približno 10 tisoč družin in se le tretjina teh odloči za «božično drevesce» ali movo-letno jelko*, torej za uničenje e-nega drevesca, je to — 3000 drevesc. In res, 3000 drevesc bo za teden dva lepšalo kotičke goričkih domov, nato pa jih bodo zavrgli, ker jih ne bodo mogli u-porabiti niti za kurjavo. Splošno znano je, da takšno drevesce potrebuje za rast od pet do osem in tudi več let, v razmerju pač z višino in velikostjo. Plastično snov smo marsikje in marsikdaj že zasovražili in to zato, ker je pač povsod pričujoča. Vendar pa menimo, da bi bila za potrebe novoletnih praznikov dobrodošla, da bi nadomestila prave smreke ali jelke, seveda če smo resnični ekologi, resnični borci za zdravo okolje, ne pa le ekologi na jeziku. Boj za obrambo okolja se bije v ozračju, na morju, na jezerih in rekah, v podtalnih vodah, v okolici kemičnih tovarn in tovarn nasploh. Toda boi za obrambo o-kolja se bije tudi z gozdovih in — v naših navadah in potrošniških razvadah. RUPEL iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinfiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Avstrijski slikar Reiner Schiesll je postal stalni gost Momjanščine Trenutno razstavlja v avstrijskem turističnem kraju Kitzbulilu tudi nekaj motivov iz Istre - Sicer pa prihaja v istrsko vas Brdo Že tretje leto zapored je prišel avstrijski akademski slikar Reiner Schiestl v vas Brdo na Momjanskem. Vsakokrat se je naselil v stari šolski stavbi, ki sta jo za umetniška srečanja uredili avstrijska galeristka dr. Uršula Krizinger in beograjski študentovski kulturni center, ki sta se, po naključju bi rekli, srečala v nekoč lepi vasi na griču, kjer danes živijo le štiri družine. Iz Brda se s slikarskim stojalom, papirjem, oeljem in akvarelnimi barvami Schiestl odpravlja dan za dnem po okoliških krajih in vaseh in je doslej prebredel Vr-njak, Brič, Oskoruš, Merišče, Mo-mjan in še druge kraje. Ko kaj stakne, sede na kamen ali štor in riše, vasi, griče, polja, vinograde. gozdove ali pa tudi posamične hiše, kmečka dvorišča, motive pač, ki mu jih izbere prefinjeni umetniški okus. In to se ponavlja že tretje leto, tako da ga dobro poznajo vsi prebivalci tega področja. Reiner Schiestl je krajinar in portretist hkrati, vendar tu v glavnem krajinar. Po večini slika z ogljem, toda tudi v akva- •iiiiiiiiiiiii umih iniin iiiniii 11111111111111111111 iiimiiiiiiimiiniiiii mm n 1111111111111111111111 iimiimniiiHiiiiiiiimii umili lini m nun iniiiiii iiiiiiiii im iiiiiiiniii m m SE BO URESNIČILA NAD STO LET STARA ŽELJA? PREDOR POD VRŠIČEM BI VEZAL POSOČJE Z OSTALO SLOVENIJO Razne družbenopolitične organizacije naslovite zahtevo na kompetentne ustanove Prebivalci gornje Soške doline *— točneje od Tolmina dalje do Kobarida, Bovca in Trente — so prometno tako rekoč odrezani od sveta. Res jih povezuje asfaltirana cesta, vendar je to veliko premalo za večji razvoj gospodarstva. Čutijo se osamljene in odrezane od ostalih razvitejših krajev, od središča Slovenije, Ljubljane. Edina cesta, ki povezuje gornjo Soško dolino s središčem Slovenije, je cesta čez Vršič, ki pa je prevozna le nekaj mesecev v letu. Takšno stanje je vplivalo, da se je prebivalstvo vasi in naselij v gornjem Posočju v zadnjih desetletjih občutno znižalo. Močno so prebivalci občutili, da jim manjka prava gospodarska podlaga za hitrejši razvoj in napredek. Takšno stanje občutijo prebivalci petnajstih krajevnih skupnosti od Trente in Soče do Nove Gorice: KS Trenta - Soča, KS Log pod Mangartom, KS Bovec, KS Kal - Koritnica. KS Čezsoča, KS Žaga, KS Srpenica, KS Kobarid, KS Idrsko, KS Livek, KS Ladra -Smast, KS Kamno, KS Ročinj, KS Kromberk in KS Nova Gorica. Da bi se vprašanje boljše gospodarske povezave z ostalo Slovenijo premaknilo z mrtve točke, so družbenopolitične organizacije v Bovcu: Krajevna skupnost, ZSDL, in Turistično društvo v i-menu vseh pravkar imenovanih krajevnih skupnosti naslovile na republiško skupnost za ceste, republiški komite za promet in zveze, republiški komite za družbeno planiranje in informativni sistem ter na zavod za družbeno planira- nje SRS — vse v Ljubljani — zahtevo za izgradnjo predora pod Julijskimi Alpami. V zahtevi poudarjajo, naj naslovniki čimprej proučijo umestnost uresničenja dolgoletnih teženj prebivalstva gornjega Posočja, in ne samo njih, ampak tudi prebivalstva od Triglava do Nove Gorice, da se po najkrajši poti poveže z osrčjem Slovenije. Z izgradnjo predora pod Julijskimi Alpami bi se prebivalci tega dela Severne Primorske počutili bliže središču, saj bi se daljava skrajšala za več kot 25 km. Gospodarsko bi predor pomenil povečanje gospodarskega prometa na obeh straneh Julijcev. Hitreje bi se odvijala menjava gospodarskih dobrin. Prevoz raznega blaga bi potekal varneje in hitreje skozi vse leto, prav tako obisk turistov, V zvezi s to zahtevo, naj omenimo še to, kar je prebivalstvo Tolminske izpovedalo na velikem taboru dne 1. maja 1870, ki se ga je udeležilo 8000 ljudi. Takrat je nastopilo pet govornikov, ki so javno izrekli zahteve ljudstva. Dr. Anton Žigon je govoril o nujni potrebi gradnje predelske železniške proge, ki naj bi ta del gornje Soške doline povezovala z Gorico. Proga bi bila velikega gospodarskega pomena za vse prebivalstvo na Goriškem. Do uresničitve te želje, žal, ni prišlo. Prav tako takrat ni bila uresničena želja dru-eeea dela Goričanov in Vinavske doline, da bi dobili železniško povezavo Škofja Loka Vipava - Gorica - Trst. Tako se po več kot sto letih ponovno oživlja zahteva po Izboljšanju prometne povezave tega — nekako pozabljenega dela gornje Soške doline. Prebivalci so prepričani, da bo njihova zahteva našla razumevanje pri odgovornih ljudeh. Kot so občutili tovariško solidarnost ob potresu pred dvema letoma, ko jim je ponudila bratsko roko vsa slovenska in jugoslovanska skupnost, tako pričakujejo, da tudi njihova sedanja zahteva ne bo ostala brez odgovora. PAGON ANDREJ - OGAREV relu in temperi. K pokrajini ga pritegne njegov prirojeni smisel za naravo, smisel, ki ga ima sleherni človek, le da nekdo ta smisel razume, drugi ga pa presliši. Njegova želja pa je, da raziskuje skrivnosti prirodnih zakonov in tudi tega, kar je v to prirodo dodal človek. Od časov, ko je Reiner Schiestl pred petnajstimi leti končal slikarsko akademijo na Dunaju, je doslej priredil kakih 30 samostojnih razstav, seveda najprej v Avstriji, pa tudi v Italiji, Nemčiji ter celo v Ameriki, na svojih študijskih potovanjih pa je obiskal že pol sveta, saj je bil že v Franciji, Italiji, Španiji, ZDA, pa tudi v Maroku in Etiopiji, v Indiji. Nepalu in na Kitajskem. Z vseh teh potovanj je Schiestl prinesel veliko risb in akvarelov in prav gotovo je, da so ga pokrajine, lepi motivi teh krajev navdušili in tudi navdihnili za umetniško izživljanje. Zdi se pa, da je še največ navezan na Istro, na področje Momjanščine, saj je bil tu že tretjič in vsakokrat, ko ga pot pripelje sem, skuša avstrijski umetnik poglobiti svojo dejavnost in svoj študij In temu se ni čuditi, saj je to področje in vsa gornja Bujščina izredno zanimiva, Momjanščina pa področje, ki živo vpliva na vsakega likovnega umetnika, saj je tu lahko priča vračanju v prvotno stanje ali kot je v naslovu nekega svojega eseja o Grož-njanu in grožnjanskem področju hrvaški pisatelj čedo Priča zapisal: »Početi život ispočetka*, kar bi po slovensko pomenilo »življenje začeti od kraja*. In ta metamorfoza, to vračanje se tu dogaja tako rekoč pred našimi očmi. Tu vidimo, kako se še pred nedavnim lepi domovi brez človeka kmalu spremenijo v ruševine, med katerimi ali iz katerih raste robida in drugo ščavje; tu vidimo, kako tudi plemenita vinska trta podivja, vidimo, kako je polja, na katerih je pred leti rastla zlata pšenica, prerasla visoka, že skoraj stepska trava. Poti po gozdovih postajajo neprehodne, zidovi, ki so podpirali terasasto obdelane griče, se rušijo in z njimi se ruši zemlja. Po- Reiner Schiestl: »Brič* (risba) točki, ki so nekoč žuboreli po svojem koritu, se sedaj izgubljajo med kamenjem in grmovjem, ki je preraslo tudi potoke. Tod je ostalo malo, premalo ljudi, da bi mogli s svojim delom vplivati na naravo in njene elemente in zato tu slikar opazuje neposreden pojav vračanja, pojav, ki ga drugod ne vidi. Umiranje domov in sadnega drevja, osuši-tev vodnjakov, preraščanje poti, ki jih ne obnavlja več človekova stopinja, vse to je za tankočutnega človeka zanimivo posebno za slikarja, ki s črnim ogljem na belem papirju izraža to, kar je osnovno in bistveno, staro in novo in spet staro. Tu, na Momjanskem, umetnika ne moti vprašanje barv, ker so te bolj skope. Res je, čudoviti so ti kraji sredi sveže zelene pomladi, v bujnem poletju in tudi v zgodnji pomladi, ko je vse pisano, toda močno pestrih barv tukaj zares ni, seveda še najmanj v pozni jeseni in v zimi. Vse je bolj enolično, tako da je kamen sivo rjav, prav takšne so hiše, pa tudi glinasta zemlja postaja sivo rjava, le gozdovi se od daleč zdijo mračni, skoraj črni, posebno če je vreme oblačno. In prav v teh dneh, v decembru je Reiner Schiestl odprl v avstrijskem mestecu Kitzbiihel, znanem turističnem kraju razstavo, na kateri je dal na ogled trideset svojih risb z ogljem, šest a-kvarelov in tri tempere in na tej razstavi je poleg motivov iz To- leda, St. Remyja, Les Bauxa in Salzburga tudi osem motivov iz Momjanščine in sicer iz Vrnjaka, Oskoruša in Briča. Morda bo kdo rekel, kaj naj to pomeni, saj gre le za osem preprostih motivov. In vendar tudi v slovitem turističnem kraju v Avstriji številni zimski turisti ogledujejo motive iz bližnje Istre, tako da tudi v znanem turističnem kraju posredno zvedo, kje je Istra in kakšna je. T.F. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-up 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Mala prodajalka vžigalic, Po pravljici Hansa Christiana Andersena 17.30 CIRKUS NA LEDU 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro 19.20 Happy days, TV film Verjameš strahovom? 19.45 Almanah Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 MACARIO PIU’ 22.05 Scatola aperta, oddaja o današnjih dogodkih Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Družina Robinson, 12. nadaljevanje 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Iz našega žepa . .. Ekonomska oddaja 14.00 Odprta šola, vzgojna oddaja 15.00 Milan: Odbojka Milano Gonzaga - Paoletti Catania 17.00 Sara in Noe, risanka Obleka za velikana 17.05 Mesto proti svetlobi, KRIV SEM 18.00 Bela, roza, črna iz periferije Dežele 18.25 Ženska problematika, četrto nadaljevanje 19.00 DNEVNIK - 2 DRIBBLING ŠPORTNE VESTI 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 V VALČKOVEM RITMU Zgodba družine Strauss, šesto nadaljevanje 21.35 Travniki sovraštva, film Režija: Michael Curtiz, i-grajo: Erroll JFTjmn, Olivia De Havilland, Raymond Massey in drugi Predstavitev novih filmov Ob koncu DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.05 Stare japonske pravljice 8.20 Čarobna žoga, otroška oddaja 8.35 Z besedo in sliko: MODRI ZAJEC 8.50 Vblker - Luker: SAJ TO JE ZA ZNORET, I. del mladinske igre 9.25 Daljnogled 9.55 Nova obzorja socializma, dokumentarna oddaja 10.40 Izbira študija in poklica: VOJAŠKI POKLIC 11.05 M. Dombrovoska: Noči in dnevi, TV nadaljevanka 11.55 POROČILA 16.00 POROČILA 16.05 Otok tjulenjev, mladinski film 17.00 Košarka: Partizan — Jugoplastika 18.35 Obzornik 18.45 Muppet shoiv: Milton Berle 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Mortimer: WILL SHAKESPEARE, TV nadaljevanka 20.55 Gospoda Verdom, 22.55 POROČILA 23.00 625, pregled programa Koper 18.00 Košarka, jugoslovansko prvenstvo 19.30 Otroški kotiček: Matematika skozi čas 20.15 TV DNEVNIK Ime mi je Manniz, TV film 21.35 Dosje našega časa: LETO 1957 22.30 Prikupne barabe, film Režija: Robert Fiz, igrajo: Edvvard G. Robinson, Ack>l-fo Celi in drugi Zagreb 15.50 TV koledar 16.00 Zlati slavček, otroška prireditev 17.00 Košarka: Partizan — Jugoplastika 18.45 Humoristična oddaja 20.00 Dogodivščine Marka Ttvaina, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Življenje besed; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi; 14.10 Slovenske povojne revije v Italiji; 14.30 Končno sobota!; 15.35 Iz filmskega sveta; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Lesena peč; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Zimska plošča; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP tedna; 14.33 Melodije za velike orkestre; 14.45 Orkester Borghesi; 15.00 Koncert na trgu; 15.40 Pesmi, pesmi; 16.05 Edig Galletti; 16.40 Objave in zabavna glasba; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklamna in zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Spored domačih viž in napevov; 19.33 Glasbeni weekend; 22.00 in 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 -7.30 To noč, danes zjutraj; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 To noč, danes zju- traj; 10.35 Prijatelj...; 11.30 Ena dežela na enkrat: Val d'Aosta; 12.05 Glasbeni program; 12.10 A-plavz te cenjene publike; 12.30 Evropa, Evropa!; 13.345 Ko lju' dje pojejo; 14.05 Junak na divanu; 14.30 Pesmi za mlade; 15.05 Radijska igra; 15.55 Jaz, protagonist; 16.30 Glasbena oddaja: 17.05 Radio 1 jazz ’78; 17.35 Leta zlata; 18.25 Srečanje z Edoardom Bennatom in Carole King; 18.40 Športne vesti; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Zdravnik, dober večer; 20.10 Eno uro z Michelejem Stranierom; 21.05 Ko ob sobotah ni bilo Travolte; 21.30 Ob začetkih radia; 22.15 Radio sballa; 23.08 Lahko noč. LJUBLJANA 5.30, 6.00, 8.00 10.00, 15.00, 19.00, 22.00, 24.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mla- dina poje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 1103 Francesco Veracini: Koncertna sonata za violino in klavir; 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.40 Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes ob 13. uri; 14.05 Gremo v kino; 14.45 Poje Tomislav Ivčič; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek; 20.00 Kviz - srečanje; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Popularnih 20; 00.05 Nočni program. IHHHHHnHIIMHIMHMMlMiaHMMHHHMMHMMHmHMIIMIIIIIMHIMMHMMMMMHHMIIMHMIIMIMHIHIMMHHHMMIIIHHIMMMMMHIMHHIMIIIHMMUliniMlllllllllllll"19* Sedaj se tudi Združeni nurodi zanimujo zu leteče krožnike Nova avtobusna postaja v Tolminu Zdi se, da se je tako imenovana «ufomanija» pri nas nekoliko polegla, kajti v zadnjih dneh ljudje videvajo manj bleščečih ali svetlečih se predmetov. Res je, tu in tam se še oglasi kdo, ki trdi, da je videl »bleščečo cigaro* ali »svetleči se krožnik*, toda pred dnevi je «tega» kar mrgolelo po zraku. In vendar. .. Komisija Organizacije združenih narodov za posebna politična vprašanja je pred dnevi predložila vsem državam članicam naj »raziskovanje o neidentificiranih letečih predmetih* torej o tako i-menovanih UFO centralizirajo in koordinirajo v okviru Združenih narodov. Sicer je res, da gre za preprosto »priporočilo*, ki članic Združenih narodov ne obvezuje, toda brž ko se en organ največje svetovne organizacije in zadevne najvišje ustanove začne zanimati za te nepoznane ali neidentificirane leteče predmete, ki smo jim pred leti pravili leteči krožniki, pomeni da tisti, ki govore o letečih krožnikih ali o nepoznanih letečih predmetih ne bodo več predmet zasmehovanja, saj najvišja mednarodna organizacija s tem priporočilom jemlje zares vse to, pa čeprav se hkrati še vedno zdi nemogoče, da bi neko živo bitje v svojem letečem vozilu prispelo na zemljo iz notranjosti galaksije, kaj še iz drugih galaksij. Nihče že ne postavlja v dvom stare domneve ali novejše trditve, da so zagotovo v vesolju osončja in planeti, ki so podobni našemu osončiu in tudi našemu planetu ZemHi. I ahl-o je tako osončje staro približno kot naše, torej tudi knt 7 n-Ma n M tud' in se ie lahko '-Hnhpo ali nrihhž no enako razvilo, kot se je razvi- lo naše osončje in z njim naša Zemlja. Toda tu se postavlja drugo vprašanje: sončna svetloba potrebuje do Zemlje 8 minut, od naše Zemlje pa do prve »zvezde stalnice*, to se pravi do prvega našemu osončju podobnega osončja pa znaša štiri svetlobna leta. Te razdalje pa so tolikšne, da bi človek potreboval od Zemlje do tja in nazaj dolgo dolgo vrsto generacij in ne let. To je vprašanje, ki nekako preprečuje človeku, da bi verjel v obiske iz drugih svetov, seveda dokler jemljemo naša, zemeljska merila, ki pa seveda ne morejo veljati za vse svetove. Sicer pa pustimo ta ugibanja in se vrnimo k priporočilu OZN v zvezi s službami za opazovanje in raziskovanje neidentificiranih letečih predmetov. Največje službe za nadziranje in proučevanje neidentificiranih letečih predmetov imajo v ZDA, Sovjetski zvezi in Zahodni Nemčiji. Nedavno tega, še pred priporočilom OZN, se jim je pridružila podobna francoska organizacija, ki šteje kakih petdeset visokokvalificiranih strokovnjakov. Zgodovina UFO, ki sedaj toliko buri svet. ni nova, saj so britanski in ameriški piloti še v času vojne, vsekakor leta 1944, često videvali »bleščeče* predmete, ki so jih prehitevali med poletom, ker so leteli veliko bolj naglo kot njihova letala. Za nekakšen rojstni dan neugotovljenih letečih predmetov, torej UFO pa jemljejo 24. junij 1947, ko je Američan Ken Arnola ugledal nad Monte Rainer v državi Washington devet velikih lp*"*!h obročev ali kolačev, od tod t”di ime leteči krožniki. V Sovjetski zvezi pa so doslej imeli naj večji tovrstni »obisk* šele 20 pozneje, namreč 20. septembra 1977, ko so velikanski lebdeči »k'0' buk* videli zelo številni prebivale* Petrozavodska, torej v severozahodnem delu Sovjetske zveze, n® sami Kareliji. Sicer pa je ni dežele na svetu, kjer bi v teh tridesetih letih ne li videli »letečih krožnikov* ozir®" ma »neugotovljenih letečih prfiU' metov*. Sedaj, ko se tako predmeti tak® rekoč sprehajajo po našem nebesjj in ko celo Organizacija združenj*1 narodov začenja razmišljati o njim bo verjetno še marsikdo pozorneje pogledal proti nebu in tudi razi* neverni Tomaži bodo začeli vio®j vati »leteče krožnike*, kolikor Združeni narodni ne jemljejo JJ svojo kompetenco tega, kar vanj0 ne spada, da pač opozorijo na sebe, ko pa, žal, izgubljajo na ve* ljavi drugje. Novo gorivo Iz kokosovega oreha Energetska kriza ni le stvar h0" gatega sveta, pa čeprav se v njcrn energetska kriza bolj izrazito kaže-Tudi drugod po svetu čutijo, da J® nafta draga in zato iščejo druge poti. Na Filipinih so znanstvenik odkrili nov vir energije, ki je baje za njih neverjetno cener.. Gre z* gorivo iz kokosovega oreha. Gorivo, ki so ga pridobili iz leseneg oglja lupine kokosovega oreha. uspešno preizkusili na Diesloven* motorju. Gre za motor s samim šestimi konjskimi silami, toda moj tor dobro deluje in vprašanje n® makanja na širokih predelih je njim rešeno. Filipincem ne bo treh* uvažati nafte, Merjenje moči v Iranu pred odločilnim letom Po neuradnem množičnem referendumu v Iranu šahova »protiofenziva« - Divjanje vojske in splošna negotovost Kmalu bo minilo leto dni muke in trpljenja v Iranu. Šestega januarja 1978 so izbruhnili prvi neredi v Komu, svetem mestu nedaleč od Teherana. Toda šele pred jesen, ob »črn« m petku« septembra, se je tudi v tujini, zlasti na Zahodu ljudem posvetilo, kaj se pravzaprav dogaja v Iranu. In zdaj je v resnici nastopila zima bridkega in mrkega nezadovoljstva iranskega ljudstva s šahom in z vsem, kar on simbolizira. Nekateri poročevalci iz Irana govorijo o vojni živcev ln o šahov! protiofenzivi. Ne samo zato, ker se bliža konec leta, temveč zlasti zato, ker je po množičnih demonstracijah v Teheranu in drugih iranskih mestih Kumu, Isfahanu, širazu, Tabrizu, Mašadu in drugih prišel čas odločilnega merjenja sil. Kakšna je bilanca dramatičnega dogajanja v Iranu? Kdo zmaguje: šah z armado ali ljudstvo? Najpomembnejše je dejstvo, da se vojaški vladi pod vodstvom generala Golama Reze Azharija, ki jo je osnoval šah po neredih 5. novembra, ni posrečilo narediti reda niti uveljaviti svoje avtoritete. Kljub prepovedi zbiranja več kot treh oseb je v Teheranu zadnje dni mu. harema, žalovanja za imamom Huseinom, demonstriralo najmanj milijon ljudi. Vojaški vladi in vojski se ni posrečilo reši-ti naftne proizvodnje kljub grožnjam in pritiskom proti delavcem, tako da znaša danes proizvodnja nafte komaj 20 odstotkov normalne. Vlada generala Azharija tudi ni mogla obnoviti dela v glavnih ministrstvih, ni dosegla, da bi se bazarji spet odprli. Ljudje kršijo predpise o policijski uri, četudi plačujejo to pogosto z glavo. Poročevalci govorijo o novem momentu: o očitni ša-hovi protiofenzivi, ki se izraža v povečani dejavnosti in provokacijah tajne policije SAVAK in pogosto neverjetno surovih izgredih vojakov. To si razlagajo tudi s tem, da je ameriški predsednik Carter, potem ko se je na tiskovni konferenci spozabil in odgovoril na novinarjevo vprašanje, da ne ve, kakšne možnosti ima iranski šah (»Upam, da se bo izmazal«), nedvoumno in odločno podprl Mohameda Rezo Pahla- vija in mu vlil novega poguma in samozavesti. Iz iranskih mest prihajajo grozljiva poročila o divjanju vojske. Poročila o moriji v bolnišnici v Mašadu so že obšla ves svet. Očitno si vojaška vlada prizadeva prepričati svet, da številni Iranci podpirajo šaha. Tako je ministr. stvo za informacije pred nekaj dnevi z letalom prepeljalo tuje poročevalce iz Teherana v Isfahan, da bi videli »nekaj posebnega«. Nekaj poročevalcev ni čakalo na uradno letalo, temveč jo je ubralo v Isfahan že en dan poprej. In res so videli »nekaj posebnega«. Med drugim so videli tole: šaharbag Abasi, glavna avenija v Isfahanu, torek popoldne. Skupine vojakov z brzostrelkami in gorjačami ustavljajo vsa vozila, ki nimajo na vetrobranu šahovega portreta. Razbijajo okna, pretepajo potnike in streljajo na tiste, ki poskušajo pobegniti. Vse mesto je razdeljeno na bloke: na vsakem križišču enako nasilje, enaka mora. Vse štiri bolnišnice so prepolne in ranjence kar naprej dovažajo vanje... In kakšna je bila predstava naslednjega dne, »nekaj posebnega« za poročevalce? Ob enajstih dopoldne odpre defile general Nadži, ki je odgovoren za izvajanje izjem, nega stanja. Obdajajo ga njegovi oficirji. Pred njim je kakih sto pretepačev. V eni roki držijo šahov portreit, v drugi pa gorjače ali nože in poskakujejo in kričijo. Zadaj je kakih tristo avtomobilov, v katerih so večinoma družine vojakov ali članov tajne policije SAVAK. Le-te na ves glas tulijo. Se bolj zadaj je kakih petdeset vojaških tovornjakov, polnih popolnoma zmedenih kmetov in razcapanih ljudi, ki mahajo s portreti čVarfiv 'šahove ‘družine. »Spodbujajo« jih vojaki, ki noou im 'r,l"y I spuščajo z brzostrelkami rafale v zrak. Predsednik Carter je ošvrknil centralno obveščevalno agencijo (CIA), ker je ponovno odpovedala. Ni opozorila na to, kaj se dogaja v Iranu, tako da je eksplozija popolnoma presenetila ZDA in ves Zahod. Toda nihče na Zahodu ni hotel vedeti resnice o Iranu — piše hamburški tednik »Die Zeit«. »V svojem pohlepu po nafti in novih izvoznih trgih, na katerih naj bi zaslužil denar za kritje povečanih računov za nafto, je Zahod stavil na kratkovidno, pravzaprav slepo politiko. Bodisi da je šlo za atomske centrale ali za sodobna vojna letala F-14, je Zahod izpolnjeval šahu sleherno željo, da bi ga obdržal pri dobri volji in v svojem taboru. Nihče pa ni pomislil, da mora trdno zavezništvo počivati na trdnejših temeljih, kot so temelji šahove palače. Kaj koristi »močan« človek na bleščečem prestolu, če se dežela pogreza v kaos?« Glavno vprašanje se glasi: kam drvi ali polzi Iran? Velikanske demonstracije v prvi polovici decembra v Teheranu in drugih iranskih mestih so pred vsem svetom pokazale, kaj si misli iransko ljudstvo o šahu in njegovem režimu. To je bil velikanski neuradni referendum, toda to še ni bila odločitev. Bolj pravilno bi bilo reči, da je bil to morda začetek »vojne izčrpavanja«. Kdo bo imel močnejše živce? Kdo bo prej popustil? Zakaj če so stavke in nesodelovanje z vlado najmočnejše orožje »upornikov«, imata tudi šah in vojska svoje orožje: teror in pomanjkanje. Najhujše pa je kljub vsemu to, da tudi Homeinijeva zmaga nad šahom najbrž še ne bi rešila osnovnega problema današnjega Irana: kako vstopiti v moderno dobo. Ali se poleg Homeinija, Sandža-bija in drugih starcev, ki so v bistvu že preživeli svoj čas, skrivajo nekje nove, doslej nepoznane sile? BOŽIDAR PAHOR „Enostransko, krivično in zoper stvar miru“? Zastoj v egiptovsko-izraelsk ih pogajanjih in Carterjeva strategija — Nadaljevanje po vrhu Carter — Brežnjev? Jimmy Carter je trdno odločen uresničiti sporazum iz Čamp Davida ___ se pravi mirovno pogodbo med Izraelom in Egip- tom Toda ko je v torek začasni egiptovski zunanji minister Butros Gali kljub obžalovanju »izraelske trme in nerazume. vanja obveznosti egiptovskih Arabcev«, ki da je onemogočila podpis pogodbe, vseeno dejal, da se morata stranki sporazumeti za novo obdobje pogajanj. Je izraelski kneset z veliko večino potrdil Begimvo stališče, da egiptovski predlogi za spremembo pripravljenega besedila niso sprejemljivi. Resolucija izraelskega parlamenta ima izrazito ost, naperjeno na Združene države, češ da je zvračanje krivde za pogajanj na Izrael zastoj . »enostransko, nepravično »n nasprotno stvari miru.« Carter sam pa se je ob deklariranem sklepu, nadaljevati mirovni proces do konca, odločil »zaradi številnih domačih in zunanjih obveznosti« za taktični premor v prid svo-jega cilja. Bela hiša navaja dolg m Naši umetnki v Nev« Vorku 12 slikarjev v trenem »Letnem salonu« — Pregled ustvarjalnosti V New Yorku so odprli tretji »Letni sa’on« jugoslovanskih slivarjev. Organizator prireditve je predsednik newyorške »Asociacije jugoslovanskih likovnih umetnikov« Andrej Veljkovič. ki le o razstavi, zdaj že tradicionalni, dejal, da daje pregled umetniških tokov na akademijah za likovne umetnosti v vseh jugoslovanskih repub-’ikah in pokrajinah. Slike, rl«-grafike razstavljajo je in e.......... domčilo Antomovič, Jagoda 3uič, S.avoljub Oorovič.Je-ena Grujičič, Dragan Ilič, šndrej Jemec, Boris Jes h, [lija Kostov, Fatmir Kripa, Ferdtnand Kultrer, Miodrag 'Jagomi in Radoslav Trku-ja. Na otvoritvi v Jugoslovanskem kulturnem in infor-naittvnem centru so bili med irugimi tud' ameriški galeristi in slikarji, pa tudi vele-?os'anik SFRJ v OZN MH1-jan Komatina. (TANJUG) resnično pomemben koledar dogodkov, ki ima mimo gospodarskih in proračunskih zadev in prvega zasedanja novoizvoljenega kongresa 15. januarja in srečanja četverice Schmidt, Callaghan, Giscard, Carter 5. in 6. januarja na Gvadelupi dva poudarka izrednega pomena: obisk Teng Hslao-pinga v Washingtonu, konec januarja, po včerajšnjem »blagoslovu« Leonida Brežnjeva novi stopnji odnosov ZDA—Kitajska pa sta podpis SALT-2 in srečanje Carter—Brežnjev še pred Tengovim prihodom docela verjetna. Za Carterjevo mirovno strategijo to srečanje že samo po sebi ni brez pomena. Toda najprej ponovimo značilno Galijevo izjavo o »nerazumevanju Izraela za obveznosti egiptovskih Arabcev«, pri čemer je poudarek seveda na Arabcih in na dejstvu, da so na veliko jezo Izraela prav strokovnjaki State Depart-menta - tako se govori v Tel AV!VU - postregli Egipčanom s pravnimi argumenti za njihovo tezo o najbolj spornem vprašanju - šestem členu mirovne pogodbe — po kateri mu z Izraelom nikakor ne izničuje egiptovskih pogodbenih obveznosti do drugih arabskih držav. Drugo dejstvo - potrjeno z ameriškim glasom za reso-luciio o veljavnosti ženevske konvencije o zaščiti civilnega prebivalstva na zasede-nih ozemljih - je vztrajanje Ca-terja pri pbvezavi med izraelsko-egiptovsko pogodbo in pravicami Palestincev. Svetovalna komisija pod vod-dstvom Georgea Balla je nedvomno vplivala na takšno odločitev, vesti, da Vanceovi pogovorj v Jeruzalemu minuli leden nikakor niso bili prijetni za Izrael, pa ne potrju*- jejo le vztrajnosti Carterjevih emisarjev, temveč tudi podmeno, da Bela hiša nikakor ni zadovoljna z Beginovo koncepcijo »avtonomije« za Gazo in Zahodni breg, ki jo odklanjajo celo ZDA in sporazumu naklonjeni veljaki z zasedenih ozemelj. Tretje dejstvo je, da niti »egiptovski Arabci« niti ZDA zaradi svojih zaveznic kot so Saudska Arabija in druge države ob Arabskem zalivu ne morejo mimo Bagdada in tam sprejetih stališč, po zadnjih dogodkih v Iranu, ki bd utegnili sprožiti družbeni nemir v teh strateško pomembnih, konservativnih državah pa še tem manj. Ti razmisleki nagibajo tehtnico v korist resnejših korakov v prid Palestincev — in PLO — pa tudi sovjetskega faktorja, katerega pristanek na camp-davidska načela bi bil seveda zelo zaželen. Ce piše bivši izraelski ambasador v OZN Haim Herzog, da je zagrešila izraelska diplomacija »napako, ker je spravila vsaj jajca v ameriško košaro«, se ob tem nakazuje bolj niansirano stališče do ZSSR In potrditev mnenja, da ameriška in sovjetska stališča o razrešitvi problema, zlasti kar zadeva zasedena ozemlja, morebiti niso tako daleč narazen. In težko si Je misliti, da Brežnjev in Carter — kar sicer še ni dejstvo — ob srečanju ne bi govorila tudi o Bližnjem vzhodu. Posebno, če Moskva želi obdržati tiste pozicije, ki jih tam še ima, predvsem v Iraku in Siriji, ki bi skupaj z Jordanijo utegnila kmalu slediti egiptovskemu zgledu, če bi bila prva mirovna pogodba z Izraelom ustrezen model. Merilo ustreznosti pa je obravnava zasedenih ozemelj — tudi za Moskvo. Srečanje Carter-Brežnjev je seveda še zmeraj pogojna, a verjetna možnost, toda medtem ko se bo predsednik ZDA ukvarjal z »važnimi zadevami«, bo Izrael pred izbiro, ki Jo postavljajo pristaši miru v deželi sami: mir ali ozemlja? JAKA STULAR ZATIŠJE PO NEREDIH — Iz Irana so sprva na severu dežele v sredo ni prišlo do hujših vedela povedati, da je bilo precej huje, kot so kih naj bi bili ranjeni le dve osebi, neuradno strantov, nekaj sto pa je bilo ranjenih, ko je nato privoščila »oddih« (na sliki). prišle novice, da v inestu Tabrizu nemirov, kasnejša poročila pa so najprej menili. Po uradnih podat-pa trdijo, da je umrlo 25 demon-v nerede posegla vojska, ki si je Telefoto: UPI SZ svari Zahod, naj ne igra na kitajsko karto »Pravda« meni, da je do normalizacije z ZDA prišlo prav v času, ko Peking gradi močno protisovjetsko fronto OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 19. decembra — Danes govori Kitajska proti sosedom, jutri se lahko obme proti svojim sedanjim pokroviteljem, je zapisano v današnjem prvem odmevu moskovske »Pravde« na novico o normalizaciji med ZDA in LR Kitajski. »Po »Pravdinem« mnenju je normalizacija odnosov med ZDA in Kitajsko resda zapoznela, do nje pa je prišlo šele pod novim kitajs. kih vodstvom, ki se je odkrito postavilo v boj zoper svet socializma teir sklenilo zvezo z najbolj militarističnimi krogi na Zahodu Res je tudii, da je predsednik Carter na tiskovni konferenci v Beli hiši zagotavljal, da vzpostavitev odnosov s Kitajsko v nobenem primeru ne gre v škodo Rusov. Toda pustimo času čas, da bomo videli koliko je v tem resnice, razmišlja .»Prayttiii;> ko-mentator. 2e. zdaj pa zbuja pozornost dnjstvo, da so v Pekingu “'- uglašeni na -čisto drugačne strune. Smisel kitajskih odmevov pa je prav nasproten od tistega, kar je dejal Carter. Zahodne dežele naravnost odkrito vabijo, naj bi oblikovale »široko enotno fronto boja proti Sovjetski zvezi«. Zlasti opozarja na nevar. nost nenavadno zanimanje nekaterih zahodnih dežel za kitajska naročila za dobavo vojne tehnike in tehnologije, s čimer naj ba potešili neomejene vojaške apetite Pekinga, kot pravi komentator v »Pravdi«. To pa poskušajo razložiti z dobički, ki bi sd jih nagrabili z dobavami Kitajski, bodi pa tudi s tem, da bi Kitajsko potegnili »v družino narodov svetovne skupnosti«. Toda tile zahodni trgovci z orožjem ne pomislijo na to, opozarja »Pravda«, da je to kaj nevarna igra z ognjem. Danes je Kitajska ekspanzija obrnjena, proti njenim sosedam, kaj bo pa jutri, ko se lahko obrne proti svojim sedanjim pokroviteljem? Za dvoje trditev, id sodita v sklop komentarja, pa se avtor zateče k povzemanju drugih virov — k »Akahati«, glasilu KP Japonske, ki je zapisalo, da Peking ne samo da odobrava vse neverne vojaške zveze po svetu, ka- kršne so japonsko-ameriški dogovor o medsebojni varnosti, kakršen je NATO, marveč celo spodbuja k temu, da bi se take združbe okrepile. Drugi pa je »Patriot«, glasilo prosovjetske KPJ Indije, ki je zapisal, da sta Kitajska in ZDA sklenili tajen pakt, ki je naperjen proti vsem narodnoosvobodilnim gibanjem in za podporo reakcionarnim režimom ter za pripravo novih intrig proti deželam socializma. Po »New York Timesu« pa komentator ugotavlja, da je LR Kitajska resno popustila glede T&ivanav Navaja besede Brzezinskega, da je zdaj »vse manj možnosti, da bi s silo osvoibodHi -Tajvan«. Kar pa se tiče Sovjetske zveze — ta ni nikdar spremenila svojega stališča: Tai-van je zakoniti del kitajskega ozemlja in je vprašanje Taivana — notrajna stvar same Kitajske. VLADO JARC Priključitev Taivana je napovedana za 1.1979 Čang Čing-kuo: »Nikoli! Borili se bomo do zmage!« — Samo 21 držav priznava T aipeh — Kaj bo storil Riad? Normalizacija med VVasiiingtonom in Pekingom je aktualizirala »primer Taivana«. Iz Pekinga in iz Taipeha sta prišli diametralno nasprotni reakciji, dan stalnega odbora vseki-tajskega kongresa Cen Ju-sung je 18. decembra izjavil, da bo »Taivan že prihodnje leto združen s Kitajsko« in da so priprave za pogajanja že v teku. Predsednik Taivana Cang čing-kuo pa je kategorično odvrnil: Nikoli... Kot vemo, je bil Taivan preizkusni kamen v mučnih ame-riško-kitajskih pogajanjih. V Dullesovih časih je Taivan za Ameriko poosebljal »vso Kitajsko« in imel poslanstvo, da »osvobodi« celinsko Kitajsko. Pozneje se je ameriška vloga zreducirala na pomoč pri obrambi Taivana, če bi bil napaden, medtem ko je Cang-kajškova vlada še vedno govorila v imenu »vse Kitajske«, ki jo bo treba »osvoboditi«. V resnici pa se je po Cangkaj-škovi smrti '1975 vloga Taivana zreducirala na otok, ki naj bi predstavljal de iure ali de faeto neodvisno državo. Američani so v šanghajskem dokumentu prepustili Kitajcem, »da sami odločijo o usodi Taivana«, konkretna ameriška politika pa je ravnala, kot da je Taivan neodvisna država: diplomatski odnosi, obrambni sporazum, vojaški kontingent ZDA na otoku. Z normalizacijo se je geopolitični položaj otoka bistveno spremenil. ZDA bodo pretrgale s Taipehom diplomatske stike in bodo do 1. marca umaknile svoje vojake. Taivan ima danes diplomatske odnose z 21 državami Latinske Amerike, Azije in Afrike. V Pekingu računajo, da bo prihodnje leto le še pet ali šest držav, ki bodo priznavale vlado v Taipehu, kjer se najbolj bojijo, da bo ameriškemu zgledu sledila Saudijska Arabija, za Združenimi državami doslej najbolj vplivna zaveznica Taipeha. Predsednik v Taipehu, Cang-kajškov sin Cang Cin-kuo, ki je za časa očetove vladavine životaril v njegovi senci kot drugorazredni premier, se je v tej situaciji vrnil na »klasične taivanske pozicije«. Razglasili so pripravno stanje, da bi preprečili morebitne manifestacije »avtonomistov«, tistih, ki se zavzemajo za zdrhžitev s Kitajsko v okviru široke' pčlittčne ih gospodarske avtonomije, odložili so parlamentarne volitve, ki bi v novih razmerah utegnile spodbuditi »avtonomiste«, Kitajcem na Taivanu in na »celinski« Kitajski pa je sporočil, naj »ne obupujejo«, kajti »kljub težavnim časom bo republika Kitajska — tako se je Latinsko Ameriko je pretreslo Države zelene celine bo prizadela podražitev nafte — Le Mehika v ugodnem položaju — Nezavidljiv energetska položaj na celini — Milijarde za uvoz OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEHIKI CIUDAD MEXIGO, 19. decembra — Od držav z latinskoameriškega območja sta samo Venezuela in Ekvador članici OPEČ, vendar je tudi ti dve, kakor ostale, pretreslo ob odločitvi izvoznikov nafte, ki so v nedeljo sklenili, da bodo ceno nafte v letu 1979 dvignili za 14,5 odstotka. Po splošnem vtisu v tem delu sveta je odstotek podražitve presegel pričakovanja, zato bo teh dodatnih 14,5 odstotka precej resno vplivalo na že sicer šibke ekonomije dežel v razvoju na zeleni celini. Na pragu novega, še vedno negotovega leta 1979 je e-nergetski položaj latinskoameriških držav, prikazan z nekaj potezami, takšen: MEHIKA: Ta država, ki Jo od največjega energetskega porabnika na svetu loči 3000 kilometrov dolga meja, je leta 1978 doživela pravo petrolejsko eksplozijo s svojimi potencialnimi naftnimi zalogami, ki Jih Je, sodeč po tem, kar so odkrili doslej, za približno 300 milijard sodčkov (samo za primer naj povemo, da cenijo zaloge Saudske Arabije na 155 milijard sodčkov). Za raziskave mnogih, doslej še neraziskanih območij v državi so namenili še več sredstev, medtem ko z obstoječimi nahajališči ravnajo zelo modro in previdno. Mehiška proizvodnja se je gibala letos povprečno okrog 1,4 milijona sodčkov na dan. Po razvojnem programu »Pe-mexa« (nacionalizirane petro-kemijske industrije), ki so ga pred nedavnim objavili, se bo postopoma večala, tako da bo v letu 1982 dosegla dnevno povprečje 2,2 milijona sodčkov, kolikor jih danes na primer načrpajo v Venezueli. S prodajo surove nafte in derivatov, ki jih bodo letos izvozili v 18 držav, bodo letos zaslužili milijardo in 820 milijonov dolarjev. Kot napovedujejo, bodo prihodnje leto krog svojih strank še razširili, ponudili jim bodo večje količine nafte in derivatov, pa tudi nove cene. VENEZUELA: Za leto 1979 pričakuje, da bo ostala na se danji ravni, ki znaša 2,2 milijona sodčkov, s čimer se bo še nadalje obdržala na vrhu latinskoameriških proizvajalk in izvoznic (pred Mehiko). Po vsem, kar so doslej odkrili, venezuelskih zalog ni več, kot za 18 milijard sodčkov, kar bi pri sedanji stopnji izkoriščanja zadoščalo za naslednjih 20 let. Zato je vlada v Caracasu pred nedavnim na- Dražja mehiška nafta CIUDAD MEXICO, 19. decembra (Notimex) — Od 1. januarja 1979 bo Mehika prodajala nafto po višji ceni kot so .to pred tremi dnevi določile članice OPEČ v Abu Dabiju. To je danes sporočil generalni direktor državne družbe Petroleos Mexicanos Jorge Dias Serrano. Nova cena mehiške nafte bo znašala od novega leta 13,70 do-larja za sodček surove nafte, kar je za okoli 40 dolarskih centov več od povišanja, za katerega so se dogovorile članice OPEČ (13,33 dolarja). Pri tem bi se cena v letu 1979 po-večala za vsako četrtlet Je približno tako, kot so predvidele članice OPEČ. Od 1. oktobra prihodnjega leta bodo članice prodajale surovo nafto po 14,25 dolarja, Mehika pa po 14,60 dolarja za sod. ček. menila 175 milijonov dolarjev za dveletni program za razi skave potencialnih nahajališč. EKVADOR: Ta andska dr žava stopa v novo leto z dnevno proizvodnjo 210.000 sodč- kov, pa tudi s številnimi negotovostmi in težavami v razvoju, ki se porajajo kot neprijeten konec »petrolejskih sanj«, ki so se začele leta 1972. Položaj za vlado v Qui-tu se tako hitro slabša, da bo moral Ekvador verjetno že leta 1980 nafto in derivate, ki jih je zadnjih šest let na veliko prodajal po svetu, uvažati BOLIVIJA: Nekdanja izvoz, niča »na debelo« tudi tistih simboličnih 4000 sodčkov na dan, ki jih je doslej pošiljala Argentini, letos ni zmogla več. Današnja proizvodnja se giblje nekje okrog 30.000 sodčkov surove nafte, kar je komaj 60 odstotkov tistega, kar so načrpali pred petimi leti. KOLUMBIJA: Dnevna proizvodnja dosega 140.000 sodčkov, potrebe pa so za 40.000 sodčkov večje. Država jih pokriva z nakupi v tujini. Tako je v letu 1978 potrošila za uvoz nafte in derivatov 260 milijonov dolarjev. BRAZILIJA porabi na dan milijon sodčkov nafte, proizvaja pa jih približno 169.000. Razliko pokriva z nakupi v Iranu (70 odstotkov) in Venezueli, za kar je letos porabila 3 milijarde in 700 milijonov dolarjev. V prihodnjem letu napovedujejo, da se bo domača proizvodnja dvignila na 210.000 sodčkov, kar pa ne bo moglo spremljati niti odstotka rasti nacionalnih potreb. ARGENTINA: V letu 1978 je v primerjavi z letom poplej povečala proizvodnjo za 6 odstotkov in se tako povzpela na 40.000 sodčkov na dan. Ob smotrnejši in nadzorovani porabi je zmanjšala tudi letošnje stroške za uvoz nafte, ki jo bo ob koncu, kot računa, veljal približno 255 milijonov dolarjev. ČILE: Investicijska in druga prizadevanja so obrodila sadove — leta 1979, napovedujejo v Santiagu, bo ta država z izkoriščanjem nahajališč na območju Magellanovega morja krila 50 odstotkov domačih potreb (v letu 1978 je nafta iz teh vrtin krila samo četrtino potreb). Za uvoz nafte in derivatov je dal Čile letos približno 400 milijonov dolarjev, tako da se bo v letu 1979 ta vsota po vsej verjetnosti zmanjšala kljub zvišanim cenam, ki bodo začele veljati s 1. januarjem. SLOBODAN PAVLOVIČ Posrednik za pot na Tajvan uradno imenoval Taivan, dokler ni izgubil mesta v varnostnem svetu in generalni skupščini — nadaljevala »boj do popolne zmage«, se pravi, dokler ne bo »osvobojena« Kitajska. Ko je bil Cang Cing-kuo 20. maja letos — prav tistega dne je prišel v Peking Brzezinski — izvoljen za predsednika, je napovedal liberalizacijo, ustrezno izredno visokemu nacionalnemu dohodku in relativno visokemu standardu. (Taivanska zunanja trgovina je polovico zunanje trgovine LR Kitajske). Da bi pomiril »avtonomiste«, to je prvotne kitajske prebivalce na otoku, je bil prvič v tridesetih letih, odkar so se kuomintanške čete umaknile na otok, izvo ljen za podpredsednika domačin šie Tung-ming. Toda vsi ti ukrepi so bili naravnani na perspektivo, da se Združene države ne bodo »odrekle« Taivanu in da bo otok životaril kot pollegalna neodvisna država, priznana kot taka od določenega števila prijateljskih držav. Z normalizacijo med Pekingom in Washingtonom so se silnice na otoku na moč spremenile. Otok je ostal brez mogočnih političnih (in vojaških) pokroviteljev, ki so ga priznali za sestavni del LR Kitajske in njej prepustili, da sama odloči kdaj in kako bo priključen matični državi. Zato tako anahronistične besede Cang Cing-kuoja, čeprav ni prav jasno, na kaj konkretnega bi jih lahko oprl. Jasno, na Taivanu so še močni japonski in ameriški gospodarski interesi, ki pa ne bi bili ogroženi, če bi se Taivan s ši- roko avtonomijo priključil Kitajski, saj so taistim interesom Japonske in ZDA sedaj odprte poti tudi na Kitajskem. Za ilustracijo taivanske gospodarske zmogljivosti še tole: izvoz Južne Koreje, Taivana in Singapura je večji od izvoza vseh ostalih držav v razvoju. Kakšno je kitajsko stališče do Taivana? Od samega začetka je imel Peking ta otok za eno od svojih provinc, za nedeljivi del Kitajske. V Pekingu so šteli v dobro vojnemu zločincu Cangkajšku prav to: tudi on je imel Taivan za nedeljivi del Kitajske in ni nikoli koketiral z zamislijo o »dveh kitajskih državah«. Pekinška diplomacija je glede Taivana izpričala izredno potrpežljivost in ni nikoli resno jemala v poštev možnosti, da otok zasede z vojaško silo. Občasno bombardiranje otokov Kvemoj in Matcu je bilo zgolj demonstracija in opozorilo, da je ta del kitajskega ozemlja še vedno pod okupacijo imperialistov. »Dobronamerni« obiskovalci s Taivana so bili nekajkrat ljubeznivo sprejeti gosti v Pekingu. V letih 1958—59 je kitajska vlada celo v neuradni obliki ponudila Cangkajšku, naj do smrti ostane avtonomni guverner na otoku, le da prizna suverenost pekinške vlada nad njim. Cangkajšek je ostal neomajen v tem, da je Kitajska nedeljiva. V Pekingu (in tudi drugod) so računali, da se bo položaj v tem pogledu zboljšal, ko bo Cangkajškov sin nasledil očeta. Sodeč po sedanjih izjavah Cang Cing-kua pa so se stvari obrnile prav v nasprotno smer — k pozicijam iz Dullesovih časov. Le mednarodne razmere so danes popolnoma drugačne kot so bile takrat. Po vsem tem je najbrž možno sklepati, da »taivanski problem« ne bo več buril azijske in svetovne javnosti. MIRAN ŠUŠTAR Visoki funkcionar kuomintanške vlade Liu Fei se ponuja za pogajalca PEKING, 21. decembra — 1 »Ce sem dobrodošel, sem pri. pravljen odpotovati na Tajvan, da bi se posvetoval o združitvi vse domovine,« je izjavil visoki funkcionar nekdanje kuomintanške vlade Liu Fei, ki zdaj živi v Pekingu. Kot poroča agencija Hsinhua, je 80-letni Liu Fei zdaj član stalnega komiteja petega kitajskega nacionalnega kongresa. Prvega aprila leta 1949 je z drugimi predstavniki Ku-omintanga pripotoval na Kitajsko, da bi se pogajal s kitajsko partijo, katere delegacijo je vodil Cu En-laj. Cez nekaj dni so sklenili »sporazum o notranjem miru«, nato pa je predstavnike Kuomin-tanga sprejel tudi Mao Ce-tung. Liu Fei se je v svoji današnji izjavi spomnil teh dni in pogovora z Maom, ki je tudi sam izrazil željo po združitvi države. revija za šport in rekreacijo že v prodaji! 68 strani! najboljši papir! večina barvnih fotografij! vseo . . smučanju m, za smučarje! V prvi številki: - klubova šola smučanja - športniki ali dirkalni konji? - test: kaj je kaj v družini RC? Če se z vsebino ne strinjate, postanite sodelavec! Če vam je všeč, postanite naročnik V kioskih 30 din, za naročnike 28 din! NAROČILNICA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ČGP "DELO", Naročnine Gradišče 14-, 61000 LJUBLJANA Priimek in ime ................. Naslov ........................ Podpis ........................ Plačilo po povzetju Bilo je pred dvajsetimi leti: s sedežnico prvič na Vitranc Prva sedežnica v Kranjski gori je zmogla 250 prevozov na uro — Danes: 14 žičnic, ki prepeljejo 8.000 potnikov — Načrti za prihodnjih pet let KRANJSKA GORA, decembra — Za praznik republike, pred dvajsetimi leti, so v Kranjski gori z vsem rompompomom proslavili velik dogodek. Tedaj je do vrha Vitranea stekla sedežnica, ena prvih v Jugoslaviji. To je bila sedežnica domače konstrukcije in izdelave. Česa takega niso mogli naročiti pri nobenem biroju, saj je bilo to nekaj povsem novega, zato so staknili glave inženirji Pust, Kostnap-fel, domačin Bizjak in še nekateri drugi, njihovo zamisel pa so uresničili pri ljubljanskem podjetju Žični, ca. »Ta sedežnica je zmogla 250 prevozov na uro. Menili smo, da je to izredno veliko, zato smo bili v dvomu, ali bi staro vlečnico Preseko pustili ali bi jo kar podrli,« pravi danes vodja TOZD Žičnice Kranjska gora Vid Černe Leta 1954, ko so postavljali prvo vlečnico, je bil predsednik gradbenega odbo. • Leta 1959, kamor sega statistika, so v Kranjski gori prepeljali 169.000 smučarjev, preteklo zimo pa — rekordnih — 3,2 milijona potnikov. I ra, »poklicno« pa je pri žičnicah od leta 1960, ko so bili še Zavod žičnice Vitranc Kranjska gora. Prvo vlečnico — Preseko — pa je Kranjska gora dobila že leta 1949. Sicer so kranjskogorski možje že pred vojno hodili na oglede v Trbiž, da bi se laže odločili za novotarijo, kakršno so takrat pomenile žičnice. Vojna jim je kasneje prekrižala vse načrte. Sklep, da mora Kranjska gora dobiti vlečnico, je sprejelo članstvo turističnega dru štva, ki je bilo tudi investi tor. Toda do prvega vzpona na Vitranc s sedežnico je bilo treba čez veliko bregov. Na tem področju poprej ne oni, ne kdo v bližini, njso imeli nobenih izkušenj. Prav tako m bilo nobenih pravih izvajalcev del — prvo linijo za stebre so določili kar s streljnim daljnogledom. Se več križev in težav pa je bilo, ker ni bilo denarja. Gradbeni odbor je že tako obupal, da so hoteli preneTiati z delom ter prodati vso že kupljeno opremo. Vendar pri svojem klicu na pomoč niso ostali sami. Pomagalo jim je vse — od občine do republike. Kar telegramsko so jih prosili, naj vztrajajo in jim obljubljali pomoč. Dotacije, krediti so omogočili, da so po štirih letih gradnje vendarle dočakali slavnostno otvoritev. Ne bi bilo prav, če bi zamolčali, da je bilo v gradnjo vloženo veliko prostovoljnega dela. PomagaLi so tudi vojaki, ki so nosili stebre kar na ramenih. Pri vleki vrvi so pomagali šolarji. AFŽ je spletla »krancelj« za otvoritev. Takrat si nihče ni mislil, kako smučarsko turistična bo že čez nekaj let Kranjska gora. Takrat seveda tudi še ni bilo hotelov raznih kategorij in zvenečih imen — od Prisanka do Larixa — ki bi bili polni turistov. Vendar so že I • Zime so bile zmeraj muhaste. Leta 1960 je sneg zapadel 5. januarja in sicer dva metra — 20. te- j bruarja ga je pobralo son. ce — potem pa šele 19. marca. Kar tri zime zapo. red 73/74 do 75/76 so bile ; brez snega. Česa takega ne pomnijo niti najstarej- 1 ši domačini. To so bile edine zime, ko so kranjskogorski žičničarji končali leto z izgubo. kmalu sprevideli, da je to, kar imajo, premalo, saj ni zadostovalo niti za smučarje, Enotne rešitve za prevoz, ki ga opravljajo občani Potniško vozilo z največ 9 sedeži — izjemoma avtobus — Tovornjaki z nosilnostjo 8 ton BEOGRAD, 19. decembra (Tanjug) — Zvezni komite za promet in zveze je te dni pripravil osnutek dogovora o zgornji meji nosilnosti vozil, s katerimi občani s samostojnim osebnim delom s sredstvi v lasti občanov lahko opravljajo javni prevoz, in o gornji meji nosilnosti tovornih vozil, s katerimi lahko opravljajo prevoz za svoje potrebe, kot tudi o pogojih, v katerih ga lahko opravljajo. Po osnutku dogovora, ki naj bi ga po usklajevanju stališč podpisali izvršni sveti republik in pokrajin, bi lahko občani registrirali samo eno potniško vozilo z največ devetimi sedeži, upoštevajoč tudi prostor za voznika, ali tovorno vozilo, katerega nosilnost ne presega osem ton. Izjemoma bi lahko občan registriral tudi avtobus, to pa samo na določenih relacijah in samo v slučaju, če na njih m organiziran družbeni potniški prevoz. Osnutek dogovora tudi predvideva, da občani, ki opravljajo javni cestni prevoz, morajo sami opravljati z vozilom. To pomeni, da nimajo pravice zaposliti drugih oseb. Edino, če bi lastnik umrl ali če bi bil nesposoben upravljati vozilo, njegova družina pa bi s tem ostala materialno nepreskrbljena, bi lahko za določen čas upravljala z vozilom tudi druga oseba. , .. Poleg tega osnutek dogovora predvideva, da lahko republike in pokrajini sprejmejo predpise, po katerih bi lahko občani pri prevozu za svoje potrebe upravljali tovorno vozilo do treh top m^lnosti in en traktor s prikolico do 'šest ton'nosilnosti, ali pa eno kombinirano vozilo 4o,pi?W sedežev in,dveh ton nosilnosti in en traktor s prikolico do šest ton nosilnosti. ^ -j- ^ ~ Lepa zmeda med domačimi „naftarji BEOGRAD — Javnost so te dni ob-/estili, da je v Pančevu začel z delom nov obrat rafinerije, ki bo letno predelal tri milijone ton nafte. Tako bo rafinerija skupaj s starim obratom, ki stoji že deset let, predelala letno 5,5 milijona ton nafte. To je približno četrtina vseh količin »tekočega zlata« ki jih v Jugoslaviji predelujemo. Nov obrat v Pančevu sta z združe nimi sredstvi financirali rafinei ja in kemična industrija »Pančevo«. Njuni odnosi so sicer urejeni po ustaljeni! družbenih in samoupravnih normah Toda ob vsej upravičenosti in poh valah takšni investiciji, se je sedaj, ko bi obrat moral začeti predelovati prve tone nafte, izkazalo, da niso končana nekatera pomembna dela. Ta bi morali opraviti, če že ne prej, vsaj hkrati z graditvijo rafinerije. Naftovod, po ka; terem bi do Pančeva moralo priteči 5,5 milijona ton nafte za predelavo, s katerim so sicer računali, ko so načrtovali razširitev rafinerije, namreč še ni končan Namesto naftovoda so investitorji dobili obvestilo, da bo naftovod nared šele konec prihodnjega leta. S to informacijo so dobili tudi zahteve za tret jo revizijo stroškov, ki bi omogočila, da bi bil naftovod končan do omenjenega roka. Investitorjem ni preostalo drugega, kot da to informacijo sprejmejo, zahtevek za revizijo stroškov pa so vrnili »v dodelavo«. Hočejo namreč podrobnejši zahtevek, pa tudi zagotovila, tako za roke kot za stroške. Medtem ko predlagatelji izdelujejo novo verzijo tretjega zahtevka za podražitev naftovoda in odložitev roka zaključka del. pa iščejo v Pančevu re šitve, ki bi vendar omogočile delo no. vemu obratu rafinerije tudi brez naftovoda. Pet in pol milijonov ton nafte je ogromna količina ln težko jo je pripeljati do tega mesta. V državi ne morejo najti toliko avtomobilskih cistern vagonov in tankerjev. Ker pa mora rafinerija delati, iščejo pomoč v tujini. Tečejo pogovori, da bi neka tuja rečna flota prepeljala del nafte po Donavi Večina teh dogovorov je že končana zato so tudi razširili donavsko prista nišče v Pančevu. Med tem se je pojavil še en prob lem: Kako prodati derivate, ki jih v Pančevu pridobivajo s predelavo naf te? Del, ki je namenjen kot surovina za potrebe kemične industrije, bodo prodali brez težav. Prodaja derivatov namenienin široki potrošnji pa osta ja odorta Gre predvsem za bencin in druge derivate, ki jih dobavljajo beograj- skemu »Jugopetrolu«, da jih ta preko svojih prodajaln proda. Rafinerija nafte v Pančevu bo, četudi se bolj usmerja na proizvodnjo surovin za kemično industrijo, znaten del svojih zmogljivosti usmerila v proizvodnjo derivatov za široko potrošnjo. Prav to dodatno količino pa bo »Jugopetrol« ob sedanji zmogljivosti svojih črpalk težko sprejel in prodal. Pančevska refinerija ■»rodaja preko »Jugopetrol a kar 85 .odstotkov derivatov« Ob otežkočemh irodajnih zmožnostih, so v Pančevh »onudili »Jugopetrolu« odgovor, ki vsebuje nekatere zadovoljive rešitve. Bistvo tega dogovora je v tem, da bi iz cene vseh derivatov, namerjenih široki potrošnji izdvojili določen del sredstev kot udeležbo pri financiranju bencinskih črpalk. Graditev ene bencinske črpalke velja po cenah iz prejšnjega leta med 5.5 in 6 milijoni dinarjev Ce bi želeli črpalko z nekoliko večjim standardom, bi bilo potrebnih več kot 22 milijonov dinarjev. Vsa ta vprašanja so posledica dejstva, da v državi še nimamo dogovora o razvoju naftnega gospodarstva Politika za Delo Objekti, ki jih gradimo v tej panogi, so izjemno dragi, bolj kot v katerikoli drugi. To je pripeljalo do tega, da so začele rasti nove rafinerije, kot bi šlo za manjše objekte. V »Naftagasu« računajo na razširitev nekaterih svo jih rafinerij. V Pančevu načrtujejo, da bi do leta 1985 zgradili še dve rafine riji. Na Reki nameravajo graditi no vo rafinerijo, ker se bo stara kmalu morala izseliti iz mesta. Na Krku so že začeli s pripravam: za izgradnjo petrokemičnega kompleksa. IN A ima velike načrte za razširitev in rekon-strukcilo svojih obratov. Rafinerija v Modriči čaka konservirana že deset let. Tudi tam nameravajo nadaljevati z Izgradnjo. Rafinerija v Beogradu ima svoje načrte. Ob vsem tem se z že 'jami oglašajo še republike, ki nimajo svojih rafinerij. Jugoslavija danes predeluje okrog 20 milijonov ton nafte. Toliko oribliž no v tem trenutku naše gospodarstvo tudi potrebuje. Potrebe, ki gredo ore ko te količine, morajo biti predmet družbenega dogovora. Druge rešitve resnično ni. Tudi ne rabimo je- DUŠAN TESIC ki so se pripeljali z danes močno objokovano železnico. Zato so hiteli naprej. Leta 1963 so naredili novo vlečnico Preseko — staro Preseko so prestavili v Brsnino — ki je zmogla 640, ter vlečnico Bukovnik, ki je prepeljala 600 smučarjev na uro. Tri leta kasneje je zrasla Preseka II, nato pa so v svojih delavnicah izdelali še malo vlečnico Mojca in krajšo vlečnico Kekec. Ko je Kekec postal premajhen, so ga prestavili v Planico, kjer dela še danes. Na mestu starega so leta 1973 postavili novega Kekca, pa še novo Mojco, ki je osvetljena, ter rekonstruirali drugi del Vitranea. Prvi del so v celoti zamenjali leta 1970. Sredi decembra 1972 je stekla sedežnica Podkoren, ki je poleg samostojnih smučišč in izredno lepih prog tudi vezni člen med načrtovanim sistemom žičnic od Podkorena do Planice. Vmes so od turističnega društva Mojstrana prevzeli tudi tamkajšnjo vlečnico, v sredo (20. 12.) je desno od sedežnice Vitranc stekla še sedežnica Tinkara in tako bodo imeli skupno 14 žičnic, ki bodo na 70 hektarjih smučišč lahko prepeljale 8.000 potnikov na uro. Hkrati s smučišči in žični, cami je tekel tudi razvoj »mehanizacije«. Prvi teptalni stroj so bile noge domačinov, predvsem šolske mladine, ki so jih nagrajevali s »točkami«. Potem so sami izdelali valjar, ki so ga vlačili po smučiščih. Leta 1965 so kupili nekakšno snežno vozilo, ki so mu pritaknili valjar domače izdelave. To je bil prvi teptalni stroj. Danes imajo štiri modeme teptalne stroje. Zadnjega so prejeli pred dobrim tednom, po postopku (ki pa še zmeraj ni povsem zaključen), ki se je pričel že 20. marca ... Seveda pa bi obstati pri sedanjih zmogljivostih pomenilo obstati na pol poti. Zato v prihodnjih petih letih nameravajo v Kranjski gori vse zmogljivosti še podvojiti. S sistemom Podkoren in z gradnjo terenov (iad Kranjsko, goro — v TrebeSu-)— naj bi dobili še 14 žičnic,. Oh Mojci pa nameravajo postaroti.stroj za »proizvodnjo snega«, da bi bila smuka zagotovljena vsaj tam ob vsakem trajnem mrazu. Ob prepirih, ali morajo prej stati žičnice ali hoteli, pa bi se morali v Kranjski gori sporazumeti tudi o tem, da je najbolje, če raste oboje hkrati. Zato v TOZD Žičnice upaio, da bodo v bodoče pri hotelih in drugih organizacijah, ki žive od turizma v Kranjski gori, naleteli več posluha kot doslej. VLASTA FELC Dobro, lahko tudi bolje O dosedanjem izvajanju osimskih sporazumov v komisiji skupščine SRS - Pospešiti delo ob boljši organizaciji LJUBLJANA, 19. decembra — Dnevni red današnje (osme) seje komisije za mednarodne odnose slovenske skupščine je obsegal dve točki: razpravo o aktualnih vprašanjih odnosov z Italijo s stališča izvajanja osimskih sporazumov ln program dela komisije za prihodnje leto. »Ko smo pri delu naše komisije v preteklih mesecih govorili v okviru aktualnih zunanjepolitičnih tem o naših odnosih s sosednjimi državami in pri tem izrazili voljo, da jih nenehno poglabljamo, smo posebno pozitivno ocenili stanje naših odnosov v sosednjo Italijo,« je dejal v uvodu k razpravi predsednik komisije Bojan Lubej, odnosov, ki so odraz doslednega uresničevanja helsinške listine in resničnih interesov tako italijanskega kot naših narodov. Toda — in to je današnja razprava zgovorno potrdila — uresničevanje takšnega dogovora kot je osimski, ne more biti enkratno dejanje, temveč proces, ki ga je treba spodbujati in razvijati v vseh njegovih razsežnostih. Z drugimi besedami, da bi Osimo zaživel, je potrebno veliko in dobro organiziranega dela, tako na naši strani kot v povezavi s partnerjem. Tako je bila ob nasplošno ugodni oceni uresničevanja gospodarskih določil zaznamovana vrsta nalog, od dela okrog bodoče proste industrijske cone, katere mikrolokacija je zdaj skoraj dokončno določena na površini okrog 1500 hektarov (po izločitvi naselij, ki so bila pr-votno zajeta v njen okvir) do obmejnega gospodarskega sodelovanja. Pozitivno je bilo ocenjeno tudi politično ozračje, k čemur nedvomno prispevajo določeni premiki v italijanskem političnem življenju, ki govorijo v prid pospešitvi pestonka za zakon o globalni zaščiti slovenske na- I rodnega gospodarskega reda lanije-Julijske krajine. Povzetek razprave je poudaril nujo po pospešenem delu, boljši organizaciji in koordinaciji na vseh ravneh in smereh, tako v politični, gospodarski, narodnostni in ne nazadnje v kulturni sferi. Program za prihodnje leto zajema problematiko, ki je republiki najbližja: razvoj odnosov s sosedi in položaj naših narodnostnih manjšin kot bistvenega sestavnega dela celokupnosti medsosedskih odnosov, obmejno sodelovanje in naloge za krepitev ekonomske moči zamejcev, sodelovanje občin s partnerji onstran meje, delavce v tujini in izseljence poleg tematike, kjer republika sooblikuje zunanjo politiko fede-racije, od neuvrščenosti in aktivnosti SFRJ v gibanju preko evropske varnosti in sodelovanja, novega medna- rodne skupnosti v Italiji, kljub poskusom po ohranitvi različne stopnje manjšinskih pravic v treh pokrajinah Fur- in Združenih narodov do kadrovske politike. JAKA ŠTULAR Več opreme za izvoz Prva dopolnitev liste po letu 1975 — Prevladuje serijska oprema — Tudi težki tovornjaki in asfaltna baza? LJUBLJANA, 19. decembra — Da bi zmanjšali uvoz opreme ter povečali delež domače strojne industrije in ladjedelništva v skupnem nakupu opreme in ladij v Jugoslaviji, je bil letos marca podpisan dogovor o kreditiranju prodaje domače opreme in ladij v Jugoslaviji, ki velja za obdobje do leta 1980. Ta dogovor je tudi podlaga za vsakoletno naravnavanje kreditno monetarne politike v državi. Povsem razumljivo je, da | tiranja po dogovoru med te- VITRANŠKE PERSPEKTIVE iFotsu'Jooo < Žnidaršič proizvodne organizacije z velikim zanimanjem spremljajo izvajanje dogovora oz. skušajo vplivati na praktične rešitve in na razreševanje odprtih problemov, to pa tembolj zato, ker so le-ti različni od republike do republike. To je razkrila tudi razprava v koordinacijskem odboru GZS za vprašanja ustvarjanja in de-lit.tr* dohodka. Na odboru so med drugim tehtali osnutek liste opreme, ki naj se v letu 1979. kreditira po določilih dogovora o kreditiranju prodaje domače opreme in ladij v Jugoslaviji in liste druge opreme, ki jev domeni kredi- meljnimi bankami v SRS. Rečeno je bilo, da lista že od leta 1975. sem ni bila dopolnjena in sedanji razširjeni osnutek le predstavlja korak naprej. Povsem jasno pa je, da za tak zbir želja vselej ne bo na voljo dovolj denarja tako za A listo, ki je obsežnejša, kot za B. Za kreditiranje opreme iz širšega dogovora gredo tudi sredstva NB iz pri-mame emisije. Delež kreditov iz primarne emisije za kreditiranje prodaje opreme v SR Sloveniji narašča ter je konec julija letos dosegel že 31 odstotkov vseh odobrenih selektivnih kreditov ža4&JCna-' Armada živi s svojim krajem v uri zgodovine in spominov Na Vrhniki v prazničnih dneh JLA — Kljub stalni pripravljenosti se vedno najde čas za razvedrilo in za sodelovanje z občani na vseh področjih Do leta 1981 rafinerja v Lendavi Do leta 1980 naj bi pričeli z gradnio prve faze — Finančni načrt LJUBLJANA, 19. decembra — Odbor udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 je obravnaval med drugim predloge elektrogospodarstva Slovenije glede objektov programa kontinuitete in delno tudi glede financiranja programa izgradnje elektroenergetskih objektov do leta 1980 ter ugotovil, da predlog EGS še ne vsebuje vsega za nadaljnje usklajevanje, sporoča sekretariat za informacije IS. Razpravljal je tudi o spremembah dogovora, ki se nanašajo na naftno-plinsko gospodarstvo, tn sicer na rafinerijo Lendava. Trenutno je najbolj kritično vprašanje zaključitve finančne konstrukcije. Odbor meni, da je potrebno v razgovorih med INA — Zagreb, INA-Nafta Lendava, Ljubljansko združeno banko in Privredno banko Zagreb, v skladu s priporočilom delegacij izvršnih svetov Sabora Hrvaške in skup. ščine SR Slovenije čimprej poiskati končno konstrukcijo zagotavljanja sredstev za novo rafinerijo. Do leta 1980. bo zgrajen tudi pretežni del primarnega in sekundarnega plinovodnega omrežja Slovenije v skladu s povečanimi zmogljivostmi in porabi naftnih deriva tov ter plinov ter s potreb nimi rezervami bodo zgraje ni tudi ustrezni objekti za transport, razdeljevanje in prodajo naftnih derivatov za rezervoarske zmogljivosti ter za transport in razdeljevanje tekočega naftnega plina. VRHNIKA, 21. decembra — Korak je postal strumnejši, drža bolj vzravnana. Pritegnili so orožje tesneje ob telo; čelade so v kratkih sunkih poskakovale od udarcev težkih vojaških škornjev po sveže steptanemu pršiču. Po desetih urah naporne vaje, po desetih urah marša, napadov in jurišev, po desetih urah vsiljivih snežink in brozge vojaki iz vojašnice »Ivan Cankar« niso smeli pokazati utrujenosti — kolona je zavila mimo skupinice nekdanjih partlzrnov, ki so se tudi letos odzvali vabilu, naj ob prazniku naše armade prenesejo današnjim branilcem svobode ln neodvisnosti vsaj delček svojih bogatih vojnih izkušenj. Dva sta prišla v enoto Slavka Musiča — presenečenje je bilo veliko. Podoba šestdeset, letnega možakarja je v očeh davjsetletnega mladeniča precej drugačna od vtisa, ki sta ga na zbrano mladost v hipu naredila Franc Fortuna in Avgust Koprivnikar, sivolasa. • V vojašnici »Ivan Cankar« je te dni pravi čebelnjak. Že sedemkrat so vojaki potegnil) na dan najsodobnejšo vojno teh. niko in orožje, že sedemkrat je otroški živžav preglasil hrupne motorje. Težko je bilo krotiti 1500 dijakov osnovnih šol z Vrhnike, iz Domžal, Idrije, Bičevja, Viča, Rudnika, ki so se kot jata neugnanih vrabcev razkropili po vseh kotičkih vojašnice. Vendar pa tako Imenovani tehnični zbori, kot tem prikazom orožja In tehnike pravijo vojaki, še niso vse. Te dni bodo me. Sane dramske skupine vojakov in mladincev krajevnih skupnosti toga, Blatne Brezovice. Vrhnike in Stare Vrhnike postavile na oder kino dvorane v vojaškem klubu kar net kudumozahavnlh nrlreditev. Prav tako se bodo pomerili vojaki In mladinci v šahu. namiznem tenisu ln kegljanju. pa vendar energična moža nabita z življenjskimi močmi Negotovost in strah pred možnostjo dolgočasnega popoldneva je zamenjalo nestrp. no pričakovanje. Slišati je bilo le ledene snežinke, ki so vztrajno škrebljale ob okna. Borca se nista obotavljala. Pripela sta na steno staro specialko Polhograjskih Dolomitov in ura zgodovine »iz prve reke« se je lahko začela. Dejansko je nemogoče strniti vsa leta vojskovanja, čeprav le na približno tristo kvadratnih kilometrih, v nekaj popoldanskih uricah. Pa vendarle... Organizacija in začetka vstaje na območju Vrhnike, odhod prve skupine Vrhničanov Janeza Turka, Andreja Verbiča, Franceta Popita in tovarišev v partizane in prve sabotaže in diverzije, rušenje mostu pri Preserju, napad na financarje pri Ligoj-ni, roška ofenziva in požgana Fortunova domačija v Razor-ski dolini, ustanovitev prvega dolomitskega odreda in njegove akcije, vse je bilo treba povedati v nekaj kratkih urah. Vojaki so pozorno sledili bolj pozorno v všeh primerih, ko je šlo za kraje, ki so jih tudi sami spoznati — za kraje, ki so nekaj sto kilometrov oddaljeni od njihove rojstne Prištine, Skopja ali Titograda, vendar pa za kraje, ki jih poznajo vsaj tako dobro kot domače, saj so jih prehodili po dolgem in počez. Vprašanj ni manjkalo: zakaj ni popolnoma uspela akcija rušenja preserskega mostu, kakšno orožje so imeli, kako je bilo s hrano in obleko ... Namesto odgovora zelo kratko in jedrnato: »Danes se z vsem, kar imamo, ne bi bilo težko boriti.« Ni dolgočasja na Vrhniki v teh prazničnih dneh. O nekaterih pripetljajih se bo zagotovo govorilo do naslednjega decembra, na primer o tistem plavolasem prvošolčku. »Koliko pa žre tale vaš voz na sto kilometrov?« se je delal važnega pred deklicami iz svojega razreda bodoči Lauda ln s pogledom samozavestne- ga strokovnjaka za vprašanje vojne tehnike pomenljivo na. mignil brkatemu desetarju. »Vojaška skrivnost, tovariš,« je bil desetar neizprosen. »Bo že prišel čas, ko boš zvedel.« Kakšno razočaranje, le kaj bo rekla Metka iz iste klopi... Ko bi le malček nikoli ne doživel strašnega učinka orožja. Gledaš ta drobna bitja, kako se skozi igro prvič seznanjajo z železjem, ki je pred petintridesetim: leti povzročilo toliko gorja, Kar nekateri, že pozabljajo.. Ne veš zagotovo, in to je žalostno, mogoče pa bo malčkom ta ogled nekoč koristil! Od nas ni odvisno! Zakaj zdaj pa brez skrbi. Zdaj smo mi tu, zaradi sedanjih malčkov in vseh bodočih malčkov, zaradi socializma in neodvisnosti, zaradi bratstva in enotnosti, zaradi svobode in Tita, — revolucije. Praznujemo. Tudi letos v miru, 'sreči in zadovoljstvu. Zato, ker smo močni. In če v enoti Boška Ratkoviča srečate vojaka Martina Kranjca, vam bo ta duhovni vodja ene dramskih skupin povedal, da se kljub nenehni budnosti in pripravljenosti, da vsakomur, v vsakem trenutku pokažemo, da »nismo od včeraj«, vedno najdejo luknjice prostega časa za kulturo in razvedrilo. »Tu smo se zbrali z vseh koncev domovine, z različnimi navadami in nagnjenji, Izobrazbo in sposobnostmi. Največja umetnost je vse te navade in nagnjenja, še zlasti tista, ki preveč .štrlijo’, na nek način kanalizirati oziroma tako organizirati, da vse tisto, kar je vrednega in lepega pri posamezniku, sicer pride do izraza, toda v prizadevanjih za uspeh kolektiva kot celote,« pravi Kranjec. »Ce se tako organiziramo, so možnosti za delo zares ogromne. Res je, da ne moremo postaviti na oder Shakespeara ali Verdija, zato pa lahko Čopiča, Ivana Gorana Kovačiča, Zofko Kvedrovo ali Vladimirra Nazorja. Najboljši dokaz, da nam ne gre tako slabo, je to, da tako vojaki kot tudi vrhniški mladinci vedno sprašujejo, ali se pripravlja nova prireditev. Končno pa ne smemo pozabiti, da vse naše delo poteka med rednim urjenjem, ki je naša prva in najvažnejša naloga.« Podobno vam bo povedal tudi vojak Derd Levay, akademski slikar. Vsakemu obiskovalcu, ki v teh dneh pride v njegov atelje, z velikim potrpljenjem in veseljem pojasnjuje svoje pastele, ki jih ustvarja v prostem času. Vendar pa je vse, kar so vojaki pripravili za svoj praznik, le skromen delček tistega, ki se dela skozi vse leto Tako so cankarjevci samo od letošnjega avgusta priredili v sodelovanju z mladino že šestintrideset kulturno-zabavnih prireditev, občinsko kviz tekmovanje ter kviz tekmovanja v vrhniških delovnih organizacijah, mladinske plese in športna tekmovanja, delovne akcije in pohode, predavanja in podobno. In če vas zanese pot na decembrsko slovesnost na Vrhniko, nikar ne mislite, da se podoba delovnega in aktivnega mravljišča ponuja očem le enkrat letno. Na Vrhniki ni nikoli dolgčas. Živi armada s svojo Vrhniko in Vrhnika s svojo armado. Ljudsko in revolucionarno. Bratsko in nepremagljivo. RANKO DOROTKA men v SFRJ. Udeležba sredstev iz kreditnega potenciala bank se relativno manjša, a je v primerjavi s strukturnim deležem družbenega produkta Slovenije v DP Jugoslavije še vedno visoka. Tudi pri bančnem kreditiranju je bila doslej osnova lista GZ Jugoslavije iz leta 1975. V razpravi smo lahko med drugim slišali ugotovitev, da prevladuj-; kreditiranje serijske opreme, kreditiranje individualne opreme pa bolj zaostaja. Ker je nova lista obsežnejša, o tej se bodo morali še izreči predstavniki posameznih proizvodnih panog v okviru GZS, naj bi vendarle določili, katere dejavnosti zaslužijo prednost pri kreditiranju. To seveda velja enako za zvezno kot za dopolnilno »republiško« listo. Slednja namreč vključuje v sistem kreditiranja še leseno, kovinsko, oblazinjeno in kombini-' ritno " pofti&tVč""ža dvorane, opremo poslovnih 'prostorov, opremo za turistične objekte, trgovine, samske domove, bolnišnice, domove počitka, vzgojne in varstvene ustanove, opremo za telovadnice in šport, lesene opažne sisteme, armirano-betonske elemente ter prostorske elemente — celice. V seznam opreme, ki ga bo sprejela GZJ, naj bi vključili še kreditiranje prodaje težkih tovornjakov za gozdarstvo in asfaltne baze. Sicer pa je o obeh listah pre. vladovalo mnenje, da je namreč zbornična naloga pomagati odbrati tiste prednosti, ki naj spričo omejenih sredstev vendarle imajo prednost pri kreditiranju prodaje. Bankam in združevalcem denarja bo to nedvomno v pomoč. F. K. Dušan Gaspari veleposlanik SFRJ na Tajskem LJUBLJANA, 21, decembra — Z ukazom predsednika republike je bil za izrednega in pooblaščenega veleposla. nika SFRJ v kraljevini Tajski imenovan Dušan Gaspari. Dušan Gaspari je bil rojen v Mariboru leta 1926. Že kot petnajstleten fant se je vključil v narodnoosvobodilno borbo, leta 1945 pa je postal član zveze komunistov. Takoj po vojni je prevzel pomembne funkcije v tedanjem zveznem ministrstvu za zunanje zadeve, po letu 1950 pa se je udejstvoval predvsem na mednarodnem področju. Delal je tudi v jugoslovanskih veleposlaništvih v Londonu in Pekingu, bil v delegaciji OZN v New Yorku, pomočnik načelnika za ekonomske odnose v upravi zveznega sekretariata za zunanje zadeve za Azijo in Av-stralij », minister-svetnik v jugoslovanskem veleposlaništvu v Londonu, od leta 1975 pa Je bil načelnik uprave za Daljni vzhod, Indokino in PaciUk. Pred dnevi, od 15. do 18. decembra, je bil Dušan Gaspari na obisku v Sloveniji. Ob tej priložnosti so ga ločeno sprejeli predsednik CK ZK Slovenije France Popit, predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr, Anton Vratuša, članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič in republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Marjan Osolnik. NA VČERAJŠNJEM VELESLALOMU ZA SP V KRANJSKI GORI STENMARK SE NI PUSTIL PRESENETITI Križaj je dosegel še boljšo uvrstitev kot v slalomu - Gros najboljši Italijan Kranjska gora je prinesla Švedu Stenmarku včeraj še eno zmagoslavje in to več kot zasluženo. Tudi v veleslalomu je prikazal odlično vožnjo in je v obeh spustih dosegel najboljši čas. Podobno kot v slalomu je Križaj tudi včeraj dosegel v prvi vožnji 2. najboljši čas, nato pa je svojo uvrstitev v drugem poskusu nekoliko Poslabšal, vendar pa je bil Tdjub temu za mesto boljši kot v četrtek. S tem pa je ta mladi jugoslovanski smučar dosegel na SP svoj najboljši uspeh doslej na enem tekmovanju. Med Italijani se je tokrat najbolje odrezal Piero Gros, ki v prvi vožnji sicer ni ravno blestel, v drugi Pa je vozil zelo dobro in je pristal na odličnem petem mestu. Veliko presenečenje je pripravil komaj 17-letni Avstrijec Orlainsky, ki je v obeh poskusih pokazal izredno zanesljivo vožnjo in je bil na končni lestvici šesti, česar ni nihče Pričakoval. Italijani so dosegli tudi dober e-kipni uspeh, saj imajo tri svoje tekmovalce v prvi deseterici, enako pa tudi Švicarji, ki imajo kar dva svoja tekmovalca med prvimi štirimi. Glede na možnosti, so dosegli zadovoljiv ekipni rezultat tudi Jugoslovani, razočaral je edino Strel, ki je tudi tokrat odstopil. Lestvica veleslaloma: Stenmark (Šve.) 2’28”51 Liischer (Švi.) 2’29”91 Bojan Križaj (Jug.) 2’30"53 Hemmi (Švi.) 2’31”31 Gros (It.) 2’32”88 Orlainsky (Av.) 2’32”96 Thoni (It.) 2’33”04 8. Bernardi (It.) 2’33”37 9. Foumier (Švi.) 2’33”43 10. Zeman (ČSSR) 2’33”90 Wenzel (Liecht.) 2'33”92 Popangelov (Bol.) 2’34”54 Mally (It.) 2’34”74 Ortner (Av.) 2'34”88 Stock (Av.) 2’34”90 David (It.) 2’35”36 Poncet (It.) 2’35”97 Giorgi (It.) 2’36”19 Uvrstitve ostalih Jugoslovanov: Kuralt 2’36”64 Oberstar 2’38”39 Koželj 2’38”96 Magušar 2’39”28 Franko 2’41”18 Lestvica posameznikov za SP: Liischer (Šyi.) 85 Stenmark (Šve.) 15 Muller (Švi.) in Read (Kan.) 40 Križaj (Jug.) in David (It.) 34 Gros (It.) 30 8. Donnet (Švi.) 26 9. VValcher (Av.) in Hokej-,.^,), 25 Lestvica za SP za moške: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 11. 12 13. 14. 15. 18. 19. 20. 22. 24. 25. 27. 32. 1. 2. 3. 5. 7. jadranovci slavili z večjo razliko kot v prvem srečanju. KADETI Skupina A Borovci bodo opravili svoj krstni nastop na domačih tleh proti drugi ekipi Interja 1904. Tekme vsekakor ne gre podcenjevati, kajti ta ekipa je dokazala v prvih nastopih, da meri na dobro uvrstitev. Peganovi varovanci pa bodo skušali zapustiti čimboljši vtis — ne smemo namreč pozabiti, da je glavni cilj Borove ekipe v tem prvenstvu nabiranje izkušenj. marko SMUČANJE SLALOM NA PIANCAVALLU Slavje Italijank 89”00 89”07 89”65 90” 61 90” 66 90”99 91”94 92” 10 92” 18 92”83 riiteriirf Bi 8SRsiqo 163 110 102 70 42 344 227 208 132 102 42 1. Švica 2. Italija 3. Avstrija 4. švedska 5. Kanada 7. Jugoslavija Skupna lestvica za SP: 1. Švica 2. Avstrija 3. Italija 4. Zahodna Nemčija 5. švedska 10. Jugoslavija Tekmovanje je potekalo v zelo dobri organizaciji in si ga je ogledalo veliko število ljubiteljev smučanja, čeprav vreme prireditvi niti letos ni bilo najbolj naklonjeno. KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU V tekmi z Barcolano jadranovci favoriti Promocijsko prvenstvo jč sicer Prekinjeno, med tednom pa je košarkarska zveza sporočila, da je bila tekma Barcolana - Jadran, ki se je, kot znano, zaključila z zmago Valičevih varovancev s 72:70, razveljavljena. Barcolana je namreč po tekmi vložila priziv, ker naj bi sodnika ne dovolila menjave igralca barkovljanske ekipe. Zveza je priziv sprejela in določila, da se tekma ponovi danes ob 18. uri, v Ulici della Valle. Mislimo, da bi ne smel Jadran imeti prevelikih težav za osvojitev zmage, mnenja smo celo, da bodo PIANCAVALLO — V drugem ženskem slalomu za FIS točke na Pian-cavallu so bile včeraj najboljše Italijanke, saj so dosegle vsa prva tri mesta. Zmagala je namreč Macchijeva pred Gattovo in Valtovo. Jugoslovanka Bojana Domig, ki’je predvčerajšnjim zmagala, je bila tokrat četrta. Vrstni red: 1. Mačehi (It.) 2. Gatta (It.) 3. Valt (It.) 4. Dornig (Jug.) 5. Tome (Jug.) 6. Gamper (It.) 7. Kranbichler (Av.) 8. Zavadlav (Jug.) 9. Steiner (Ari) 10. Freistetter (Av.) SMUČARSKI TEK CABLE — V Wisconsinu, v ZDA je bilo včeraj prvo tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih tekih. Zmagal je Norvežan Aunli, ki je 15 km dolgo progo pretekel v 43 21”. Italijan Dezolt se je uvrstil na odlično drugo mesto, 28” za zmagovalcem. V ženskem teku na 5 km pa je osvojila prvo mesto Američanka Owen Spencer. * * # V okviru 8. mednarodnega tedna v smučarskih tekih pri Leccu so morali včerajšnje tekmovanje odgoditi zaradi dežja. Danes bo na sporedu tek na 30 %st£>pi^> bo kakih 50 tekačev. v-o smo prepričani, da se bodo kljub temu dobro odrezali. Naj navedemo, da je program tekačev in alpskih smučarjev za mesec januar in februar zelo pester, saj jih čaka skoraj vsak teden po eno tekmovanje. V ta namen je organizator poskrbel za e-notedenski trening, ki se bo odvijal na Pokljuki, med božičnimi počitnicami. Omenjenega tečaja se bo udeležilo 20 tekmovalcev, katere bosta dvakrat dnevno trenirala Vinko Grašič in Anton Albreht. Zadnja novost pa je še ta, da so letos izbrali mlado alpsko ekipo, katero bodo v tem letu zaupali domačemu alpskemu smučarskemu učitelju Bogdanu Miliču, z namenom, da jo postopno pripravi za bodoča tekmovanja. Tečajniki so naprošeni, naj čakajo avtobus na dogovorjenih mestih in ob uri, ki je bila določena. Š. F. ANKETA *ŠPORTNIK SLOVENIJE 78» Petriču največ točk Med dekleti so prvo mesto podelili Tkalčiče vi V Kranju so včeraj svečano proglasili najboljšega športnika Slovenije, katerega so skupno izbrali športni časnikarji SRS in TKOS Kranj. Rezultat ankete je bil tak: Športniki: 1. Borut Petrič 2. Bojan Križaj 3. Bojan Postružnik in Rok Kopitar Športnice: 1. Ljuba Tkalčič 2. Mirna Jaušovec 3. Breda Lorenzi Ekipe: 1. Gradis Ljublj. (kegljanje) 48 2. Aero Celje (rokomet) 22 3. Kolinska Slovan (rokomet) 8 4. Iskra Olimpija (košarka) 4 5. Jesenice (hokej) 2 6. Celje (košarka mladinci in Branik Maribor (odbojka) 1 Tiskovna služba: 1. Balkansko plavalno prvenstvo 26 2. Zlata lisica 20 3.. Akrobatsko smučanje (Kranjska gora) in smučar- 74 7 47 27 9 ski teki Bohinj 78 1 Športni novinarji .so podelili tudi posebno priznanje kegljaču Miru Steržaju za velike uspehe na tekmovalnem področju. TENIS Vilas izločen SYDNEY — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju so včeraj dosegli naslednje izide: Stewart (ZDA) - Vilas (Argentina) 6:2, 7:6; Wilkinson (ZDA) - Mitton (J. Afrika) 7:5, 6:7, 6:1; Warwick (Avstralija) — Kronk (Avstralija) 7:5, 5:7, 6:2; Alexander (Avstralija) - Stone (Avstralija) 6:2, 6:2. Ostoja v polfinalu MIAMI BEACH — Na mednarodnem mladinskem teniškem turnirju «Orange bowl» je Jugoslovan Ostoja v četrtfinalu premagal Čilenca Gil-demeisterja s 6:4, 6:1. V četrtfinalu pa je bil izločen Habjan Alciati, ki ga je premagal Južnoafričan Van der Menve s 6:4, 6:2. DOMAČI ŠPORT _ DANES SOBOTA, 23. decembra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah Opicina - Gaja 14.30 v Žavljah Grandi Motori - Primorje PRIJATELJSKA TEKMA 14.30 v Štandrežu Juventina - Zarja KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.00 v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Jadran KADETI 15.00 v Trstu, «1. maj* Bor - Inter 1904 B ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 20.30 v Dolini Bor - Sokol DEKLICE 19.00 v Trstu, «1. maj* Bor - Breg SMUČANJE ROŽIČEV MEMORIAL 9.00 v Ratečah Nastopa tudi SK Devin KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Derbi v Beogradu Pred TV kamerami se bosta spoprijeli peterki Partizana in Jugopiastike - Iskra Olimpija doma pred težko nalogo Danes in jutri bo v prvi jugoslovanski košarkarski ligi sedmo kolo. Derbi tega zavrtljaja bo vsekakor v Beogradu, kjer se bosta spoprijeli vodeči peterki Partizana in jugopiastike. Tekmo bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija, s pričetkom ob 17. uri. Motiv tega srečanja je dokaj enostaven: na eni strani bo Kičanovič kot vedno doslej glavna uradna moč Partizana, na drugi strani pa bo Jugapla-stika s svojimi centri (Jerkov, Kr-stulovič, Macura) skušala izbojevati zmago s skokom pod košema. Ljubljanska Iskra Olimpija, ki je v zadnjih nastopih doživela vrsto pričakovanih in tudi nepričakovanih porazov, se bo drevi spoprijela z Zadrom. Za Ljubljančane bodo Djer-djini varovanci dokaj neugoden na-sorotnik, in še posebno Perinčič in Skroče, ki sta v zadnjih kolih v dokaj dobri formi. V ostalih tekmah pa b; moral Bo-rac premagati beograjski Beko, Radnički LMK bi moral pospraviti nov par točk na račun Crvene zve- aiitiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiliiiiRTniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiniinumiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiliiiiiiiiiiliuiiiilliillltltiiiiliiiiniiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimi OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 26. decembra, zaradi prazničnega dne ed-nadel tečai plavanja v Lipici. Borovci so v tekmi promocijske Uge s Steller Afcztntoflzbojevali tesno zmago NOGOMET V2. AMATERSKI LIGI 1 Le Gaia in P • • ri m orj V RATEČAH i J Tekači SK Devin jutri na «Rožičevem memoriaiu» Jutri se bo delovanje pri smučarskem klubu Devin začelo s polno paro. Predvsem je na vrsti smučarski tečaj, ki so ga organizatorji morali prejšnjo nedeljo odpovedati zaradi slabih snežnih razmer. Sedaj je v Ovčji vasi vse v redu in tako bodo prišli na vrsto tako alpski tečajniki (katere bosta vodila priznana slovenska smučarska učitelja iz Kranjske gore, pri nas že stara znanca Anton Albreht in Marko Židan) kot tudi tekači (katerim bo svoje znanje posredoval Vinko Grašič). Skratka, v devinskem taboru vlada veliko zadovoljstvo, saj se bo letošnjega tečaja udeležilo veliko več tečajnikov kot lansko leto in bo letos dosežena skoraj stotica. Medtem, ko se bo v Ovčji vasi odvijal smučarski tečaj, bodo tekači branili klubske barve v Ratečah na «Rožičevem memorialu*. To bo za tekače letošnje prvo tekmovanje. Žal. zadnje čase niso veliko trenirali, predvsem zaradi slabih vremenskih razmer, vendar Gajevci in Prosečani bodo danes igrali v zaostalih tekmah Danes bodo odigrali prve zaostale tekme, ki so jih preložili v nedeljo, 10. decembra. Na sporedu so štiri tekme. Od naših enajsteric igrata le Primorje in Gaja. Opicina - Gaja Gajevci bodo gostovali pri močni ekipi Opicine, ki v tem srečanju računa na ves izkupiček, s katerim bi openska enajsterica ostala sama na vrhu lestvice. Zato bo gostovanje Gaje nadvse naporno, vendar ne brezupno. V nogometu je namreč vsako presenečenje mogoče. Gaja, ki je trenutno na repu lestvice, nujno potrebuje točke, da bi popravila slab položaj na lestvici in zato smo prepričani, da bodo ga-jevci dali vse od sebe. Verjetno bo trener Gaje Kozina ubral obrambni sistem igre in s tem skušal zaustaviti nasprotnika, v katerih vrstah tokrat ne bo igral napadalec Surian, ki je bil diskvalificiran. GMT - Primorje Primorje bo v okrnjeni postavi gostovalo pri ekipi GMT, ki zaostaja le za točko za Primorjem. Srečanje se obeta zelo zanimivo, saj sta eki- pi na spodnjem delu lestvice in obe potrebujeta točke. Domačini seveda računajo na obe točki, s katerima fci prehiteli Primorje. Prosečani, čeprav je njihov položaj na lestvici dokaj zaskrbljujoč, bi se zadovoljili tudi z eno točko, saj imajo dokajšnje. težave s postavo moštva. Barnaba je bil, po nedeljski izključitvi z Opicino, diskvalificiran za šest nedelj. Marassi je poškodovan, v dvomu je «čistilec» Angilieri. Skratka današnja postava Primorja je prava neznanka. Kljub vsemu pa navijači Primorja niso obupali. Trdno so prepričani, da bo «rdeče-rumenim» uspelo osvojiti vsaj točko. Danes bodo odigrali še tekmo So-vrana - Zaule, jutri pa Rosandra -Campanelle. C.SaR — Perugia 2:1 PERUGIA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca ČSSR premagala italijanskega prvoligaša Perugio z 2:1 (2:0). Strelci: v 9. min. Paninka, v 14. min. Briza, v 79. min. Vannini. ODBOJKA V 2. ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI Slovenski derbi Bor-Sokol Srečanje bo drevi v Dolini ob 20.30 - Obeta se zanimiv boj V 3. kolu ženskega odbojkarskega prvenstva 2. lige se bosta v Dolini spoprijela Bor' in Sokol. Ni potrebno posebej poudarjati, da bo ta 'slovenski derbi še posebej zanimiv iz več razlogov. Oha naša drugoligaša v prvih dveh prvenstvenih nastopih nista pokazala take odbojke, kot je bilo pričakovati. Tržačanke so v prvem domačem nastopu odpravile Libertas iz Pordenona zlahka, toda glede na skromnost nasprotnic ni bilo mogoče dati nobene objektivne ocene. Druga tekma iv Fiume Venetu pa je pokazala nekatere že kronične napake pri naših (odbojkaricah in poraz je bil neizbežen. Vrsta Sokola je prvič ostala praznih rok v gosteh in to po izredno o-gorčenemlboju. Drugič pa so morale Nabrežinke položiti orožje pred domačimi gledalci šele po treh setih igre.. Pred drevišnjim derbijem vse to pa slej ko prej ne velja več. Neposredni obračun; naših .cbzeh ekip je bil vedno zanimiv, saj so vse igralke vložile v igro zvrhano, mero truda, prizadevnostim bojevitostikor poleg dveh dragocenih točk je prav toliko. vretfen Tudi prestiž. Resnici na ljubo je potrebno priznati, da je bil Sokol' v preteklosti izredno trd oreh za borovke in niti presenečenj ni manjkalo. Ali bo tudi drevi tako? Na to vprašanje je izredno težko odgovoriti, saj je težko dati katerokoli napoved, pa čeprav je Bor favorit pred tem letošnjim prvim spopadom. Obe naši ekipi sta potrebni točk. Z drugo zmago se bi Bor povzpel pod sam vrh, ker od prvih treh na lestvici bosta vsaj dva v tem kolu izbojevala še po dve točki. Prva zmaga Sokola pa bi pomenila za- j pustitev nevarnega mesta na lestvici.' Glede na dosedanje razplete je Sokol veliko bolj potreben točk kot domačinke, ker zmaga bi pomenila dobro psihološko podlago za nadaljevanje prvenstva. Za konec pa naj omenimo še, kaj pravita trenerja naših dveh ekip pred današnjim derbijem. Branko Drašič (Bor): »Mislim, da smo mi favoriti. V preteklosti pa so bile s Sokolom vedno težave, kar pomeni, da nimamo že v naprej dve točki v žepu. Za osvojitev drugega para točk se bo potrebno pošteno potruditi in dobro zaigrati, ker samo tako =s bomo izognili negativnemu presenečenju.* Savo Ušaj (Sokol): «Bor je v tem srečanju favorit. To pa ne pomeni, da bomo mi že vnaprej vrgli puško v koruzo. Ne glede na to, da pred tem derbijem iz objektivnih razlogov nismo najbolje trenirali, bo tekma zanimiva in iz srca si želim, da bi moje varovanke zaigrale bolje kot v prvih dveh nastopih.* DEKLICE Tudi pri deklicah bo na sporedu slovenski derbi, in sicer Bor - Breg. V tem srečanju pa je Breg nesporen favorit, saj je že prvič slavil v Dolini s 3:0. Brežanke so namreč premagale že vse nasprotnice in tokrat jim lahko pripišemo še dve točki več. G. F. NOGOMET ZARADI SLABEGA VREMENA Prijateljska tekma Triestina-Lazio odpovedana Zaradi praznikov so italijanska nogometna prvenstva prekinjena. Zato bi morala biti danes v Trstu prijateljska tekma med Triestino in prvoligašem' La^iom. ' , Zaradi slabega vremena in razmočenega igrišča pa so to srečanje, odpovedali. PRIJATELJSKA TEKMA Juventina — Zarja V okviru priprav na nadaljevanje prvenstva 2. nogometne amaterske Uge bo danes v Štandrežu s pričetkom ob 14.30 prijateljska tekma med domačo Juventino in bazoviško Zarjo. Tekma bo še posebno koristna za domačo enajsterico, ki je še vedno v spodnjem delu lestvice, toda tudi za bazoviške nogometaše bo srečanje prav prišlo za preverjanje forme. ROKOMET DREVI V TRSTU zde, tudi Bosna ne bi smela imeti posebnih težav v tekmi z Metalcem, medtem ko se bo na Reki med Kvar-nerom in zagrebško Cibono bila i-zenačena borba. PARI DANAŠNJEGA, 7. KOLA Borac - Beko; Kvarner - Cibo-na; Partizan - Jugoplastika (TV); Iskra OUmpija - Zadar; Bos^a -Metalac. Jutri: Radnički LMK i Crvena zvezda. Hurlinjjham in 1. ITALIJANSKA LIGA Pagnossin jarišata na zrnato Danes bedo v obeh prvih italijanskih ligah odigrali osmo kolo. V A-2 ligi bosta tržaški Hurling-ham in goriški Pagnossin igrala doma. Tržačani so v minulem kolu nepričakovano slavili zmago v Vidmu in so v današnjem srečanju s Su-pergo iz Mester favoriti. Goričani so zmagah v Novari proti ekipi Man-ner z 99:91 in bodo danes sprejeli v goste Rodrigo iz Chietija. Pomdexter in tovariši bodo danes jurišali na osvojitev novih točk. DANAŠNJE, 8. KOLO Huriingham - Superga (17.30 v Trstu), Pagnossin - Rodrigo (21.00 v Gorici), Šarila - Pintinox, Postal-mobili - Bancoroma, Cagliari - Ju-vecaserta, Jollycolombani - Man-ner, Eldorado - Mobiam. A -1 LIGA Mercury - Emerson, Xerox - Har-rys, Arrigoni - Billy, Chinamartini -Antonini, Scavolini - Perugina, Canon - Mecap, Gabetti - Sinudyne. s I i | i | g ^ (Mlin-Volani Drevi ob 21. uri bo v Trstu toliko pričakovana tekma prve italijanske rokometne lige med domačim Cividinom in Volanijem, ki je trenutno prvi na lestvici brez poraza. Če bi hoteli Tržačani še upati na osvojitev državnega naslova, potem je jasno, da morajo danes premagati ekipo Volani ja. 'porot*ity , “JOŽKO OBAD iUj IAJJ r. JOJ.” NEVJA KANTE ŠK K ras iskreno čestita svojemu odborniku in njegovi izvoljenki. i. - - prvi 2 1 drugi 1 2 2. - - prvi 1 X drugi X 2 3. - - prvi lj X drugi i X 4. - - prvi i 2 drugi 2 1 5. - - prvi 1 1 drugi X 2 6. - - prvi 2 2 OBVESTILO SK Devin obvešča vse udeležence smučarskega tečaja, ki bo v Ovčji vasi, jutri, 24, decembra, da bo avtobus vpzfli. po, naslednjem urniku: Nabrežina 6.05, Križ 6.10, Prosek 645, .Zgonik 6.25, Salež 6.30, Praprot 6.4(1, Šempolaj 6.45,' Prečnik 6.50, Mavhinje 6.55, Ccrovlje 7.00, Sesljan 7.05, Devin -7.15. Interesenti se lahko za morebitne informacije obrnejo na odbornika Lucijana Sosiča na tel. št. 208-551 po 18. uri. Trebenski Primorec sodi v 2. amaterski nogometni ligi med naše najuspešnejše enajsterice, saj je trenutno na 4. mestu lestvice. Ker pa mora odigrati še odgodeno tekmo s Campanellami, lahko pričakujemo, da se bodo Trebenci na lestvici povzpeU še višje. Na sliki: Primorec med tekmo z Rosandro MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) Da, kradli so. Tudi tu v centrali so kradli. Toda od-riti ni bilo mogoče nikogar takoj. Pri ogromnih milijonih, i so se tu stekali in od tod odtekali, ni bilo mogoče m-;sar oDaziti. «Če ga ne plačaš, bo kradel,- je deial sef, ie ga pa dobro plačaš, bo postal kapitališček! Vrag vedi, aj je zdaj bolje!- Vseh teh stvari se je spomnila Majda ob jvoiem pn-ieru ko se il le že prebudila vest. A zdaj se ]e se igrač-ala 1 njo. iog ve, s. je dejala. ecimo — sto tisoč. Tako bi vsai nekaj imela od tega. eh petintrideset tisočakov sem tako zafrčkala, da ie kar rdo! - Če me odkrijejo, se sodišče ne> bo mogl° ozirati a to, ali je bilo sto tisoč ali samo petintrideset. Za po-imezne tisočake se sodišče ne zmenil-Nehote se je posmehnila sama sebi. Vendar - stvar ni bila v temZavajalojojenadru- o stran. Rekla si je: «Če bi v nedeljo bila \ Z a veselico bi bilo vse v najlepšem redu. Dekleta bi obu odavale moje nove čevlje, torbico in novo obleko. Marjan bi bil ponosen name. Zdaj pa — kako se je vse narobe razpredlo!- ■ ta. •Zgubljena sem,- si je dejala nenadoma s tako trdnostjo, da o tem sploh ne bi rada več razmišljala. »Nič se ne da rešiti.- Pri tem dognanju se je kakor v nekem preblisku nehote spomnila nekdanjih dni in si je dejala: «Še ni minilo leto, ko sem bila drugačna — Da, drugačna! Povsod so me postavljali na prvo mesto. Govorila sem mladini, delala sem. Hoteli so me v politično službo. Bila sem na kongresu mladine, hodila sem po konferencah. Pošiljali so me na sestanke po vaseh, po mestu. 'Ti znaš tako lepo govoriti in navdušiti mladino, Majda!’ so mi govorili. In jaz sem govorila: kakšen mora biti lik skojevca, kakšen lik mladinca, kakšen lik komunista, lik delovnega človeka... sami liki, same podobe nekega človeka 'Takšna bi morala biti vsa naša mladina!’ so včasih govorili o meni.- Ustnice so se ji našobile v bolečini in razočaranju. «Kje je zdaj vse to? Kaj se je izrodilo iz mene? Kakšen lik sem jaz?- Nato se ji je sama od sebe vsilila podoba vojnih let. V mestu so bili Italijani, kasneje Nemci. Ljudje so se žilavo borili proti okupatorju. Vse, skoraj vse je bilo organizirano. Le njihov dom — vsaj tako se ji je zdelo, — je živel daleč stran od vsega dogajanja. Ona in brat Tone sta še hodila v gimnazijo. Oče se sploh ni zmenil za politiko. Tedaj ji je nekega dne Tone dejal «Pismo boš nesla nekam. Glej, da te ne dobijol Ker potem te odpeljejo, mene pa ustrelijo, če me izdaš!- Šla je in vsa se je tresla ob tem prvem velikem dejanju, ki ga je napravila za skupnost, za prostost. Od takrat je bila zapletena v stvar. Z vsem srcem je bila zraven, vesela, ponosna, voljna, da umre, če bo treba. Bila je pravzaprav še otrok. V njej pa je vendarle bilo vse jasno in lepo, za kar se je bilo vredno boriti. Po vojni se je vse samo nadaljevalo. Bilo je tako čudovito, da je bil človek kar naprej nekako omotičen. Proge, reke, ceste, tečaji, kongresi, konference, govori, resolucije, pesem in še pesem, zanos... Kakor da je ves svet njen! «Na mladini, na nas sloni ta država! Mi bomo branili domovino!- To je sicer nekje pobrala, a bilo je povedano iz njenega srca. In zdaj? Kje je ves tisti zanos? Kje tista lepota? Kje tisti človek? Kaj se je zgodilo z njo? Kako se je moglo zgoditi? Kam je zabredla? Ker vse to je očitno nasprotje nekdanjemu in vse to nima nikake rešnje poti. Kakor je nekdanja pot vodila korak za korakom višje, do najsvetlejših ciljev, do velike prihodnosti, tako ta nezadržljivo drsi proti ječi. Življenje jo bo izvrglo iz svojih nedrij. Obležala bo ob strani te široke svetle ceste, po kateri je nekoč hodila s prožnim korakom. •Pokvarjena sem, zgubljena. Tu se ne da kaj več storiti. Vseeno je, kaj počnem, kako živim... Vprašanje je zdaj le v tem, če bo Gorišek šel in me naznanil... to bi še rada doživela!- Posmehnila se je sama sebi. Čutila je, da tu niže ni poti. Gorišek tisti trenutek ni šel nikamor. Obležal je doma na kavču, si podložil roke pod glavo in se zagledal v steno pred seboj. Zgodilo se je, da je Goriška zamikalo, da bi se ozrl po svojem življenju. Ne tolikanj nazaj, v tisto predmestno mladost, kolikor bolj v prihodnost, ki ga je nepričakovano hudo zaskrbela. Vedel je, kako globoko je že bil zdrknil prej in kamor mu je nekoč Majda pomagala. Majda se je, ko ga je že rada imela, trudila, da bi ga rešila s tega OZKZ drugam, od koder vodi pot hitreje navzgor. Toda bil je preveč lahkomiseln, hkrati tudi preveč samozavesten, da bi svoj uspeh v življenju videl zgolj v tem, če ga bo Majda rada imela in ga podpirala y njegovih namerah, celo ko že sama ni več imela tistega ugleda kot prej. Zastran tega se je Gorišek lahko mirno sporekel z Majdo in jo tudi zamenjal z Mihevčevo. Majda pa je prišla k njemu po — «slovo» drugače, kakor so to storile druge dekleta: povedala mu je, kaj je napravila in s tem povedala, da je. od tega denarja dajala tudi njemu, hkrati pa celo... po ovinkih seveda, kakor da jo je on zavajal k temu! Gotovo si je tudi zapomnila vse njegove neumne «politične- in podobne izjave, v katere bodo verjeli, ko ga vendar vsi poznajo. Še huje je bilo, da na njegovem OZKZ ni bilo vse v redu. Če se začne pri magazinu, pri Majdi, se lahko vse nadaljuje na OZKZ. Majda ga lahko posredno pokoplje za vse življenje ali vsaj za nekaj let. Ker preden si bo Gorišek opomogel in si najde kaj primernega, bo minil lep čas. Tudi mu ni šlo iz glave njeno nesramno izzivanje: •Me boš izdal?- Tu je bila zanj tista usodna zanka. Da, prav zanj! Recimo, da pride dekle v roke Notranjemu odseku in Udbi, nato pa pred sodišče. Začeli jo bodo navijati. Iz same jeze, iz same ženske maščevalnosti bo zapletla v vso stvar tudi Goriška. 'Ubila se bom’, mu je bila rekla po telefonu. Vedel je, da se ženske ne ubijajo kar tako. Uredništvo, upravo oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llni|e) Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir Letna naročnino zo Inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revijo tOANi. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi 400 lir za Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 23. decembra 1978 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «AD!T» • DZS • 61000 L!ubl|att& Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 rnm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožal|fl mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druqlh deze v Italiji pri SPI. . j ■ t J Član italijanske tj Izdaia^^^ZTT zveze Časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel int.ska^ založnikov fieg OB DANAŠNJEM SREČANJU V BRUSLJU Dajan, Khalil in Vanče bodo skušali obnoviti egiptovsko - izraelski dialog Pogajalce pa čaka težka naloga, saj Kairo in Tel Aviv vztrajata na svojih stališčih - Hudi spopadi v Bejrutu in na severu Libanona Nadaljevanje pogajanj SALT v Ženevi VESTI IZ KOROŠKE BRUSELJ — «Pogajanja o pogajanjih,* tako je egiptovski ministrski predsednik Khalil označil zadnja prizadevanja za premostitev nekaterih vprašanj, ki že več kot mesec dni zavirajo egiptovsko-izra-elska mirovna pogajanja. V belgijskem glavnem mestu se bo namreč Khalil danes sestal z ameriškim državnim tajnikom Vanceom in izraelskim zunanjim ministrom Dajanom. Od tega srečanja pa si po vsej verjetnosti ne gre obetati velikih rezultatov in premikov. Zadnje izjave tako telavivskih kot kairskih voditeljev jasno kažejo, da niso spremenili svojega zadržanja. še včeraj je med svojim prvim srečanjem s tujimi novinarji egiptovski zunanji minister Boutros Ghali pojasnil, da njegova država ne odobrava sedanje formulacije ameriškega mirovnega osnutka, vendar dopušča, da zahtevane spremembe obravnavajo v ločenih pismih. Pri tem je povedal, da bi v prvem pismu načeli povezavo med podpisom mirovnega sporazuma in volitvami v zasedeni Cis-jordaniji in Gazi. Te volitve bi morali oklicati že mesec dni po podpisu sporazuma. Odločno pa je zavrnil ustanovitev dveh ločenih vlad: «Camp David, je dejal, predvideva enotno palestinsko vodstvo na obeh ozemljih.* Vendar bi v začetku lahko uredili vsaj vprašanje Gaze, kar bi lahko služilo za zgled, ko bo treba načeti še vprašanje zahodnega brega Jordana. V drugem pismu pa bi obravnavali zahtevo Tel Aviva, po kateri •luiiiiinmiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamimiimuiiiiiiiiiiiinviiiiiiniiniiiiiiiiiiiMiiHiionimiHiiini PO NAVEZAVI DIPLOMATSKIH STIKOV Z LR KITAJSKO rao gospodar: na vabllivo Kitajsko Mto Sovjetska zveza se je delno že sprijaznila z novim položajem WASHINGTON — Po sklepu o navezavi diplomatskih stikov med LR Kitajsko in ZDA se ameriškemu gospodarstvu odpirajo fantastične možnosti trgovinske izmenjave s kitajskimi partnerji. V letu 1985 naj bi znašala celokupna kitajska trgovinska izmenjava s tujino od 80 do 85 milijard dolarjev, od katerih bi odpadla kar ena petina na ZDA. Že letos je ameriško - kitajska izmenjava znašala milijardo in 200 tisoč dolarjev, prihodnje leto bo dosegla dve milijardi, leta 1981 pa vsaj tri milijarde dolarjev. Kitajci bodo skušali predvsem u-važati ameriško tehnologijo in žitarice, ameriški gospodarstveniki pa upajo v konrodukcijske dogovore o skupnem izkpriščanju ki- DANSKA MINISTRICA ODSLOVLJENA Danski premier Joergensen je včeraj, kot je javno obljubil, odslovil ministrico za šolstvo Ritt Bierreganrdovo. Začasno jo bo nadomeščal finančni minister Heinesen, dokler ne bo vlada sredi januarja imenovala novega ministra za šolstvo. Za nas italijanske državljane, ki smo se že privadili povsem drugačnemu slogu upravljanja, je vzrok brutalne odslovitve kaj neobičajen: Bjer-regaardova naj bi namreč potrosila preveč med svojim nedavnim obiskom v Parizu, kjer se je udeležila kongresa UNE SCO. Kaže, da je ministrica skupno s svojim tajnikom za hotel in avto zapravila tri milijone lir več kot je predvidela vlada. Ker ministrica ni hotela poravnati z lastnim denarjem odvečnih stroškov («Odstopila bom le, če mi boste dokazali, da sem prestopila meje zakona in kršila načelo dobrega upravlja-nja») jo je premier kratko malo odstavil. Poštenost pa taka? Nihče si najbrž ne upa trditi, da uprave skandinavskih in na splošno severnoevropskih držav niso boljše od tistih, ki jih poznamo mi, vendar pa — kot pravi pregovor — ni vse zlato, kar se sveti. Prekomerni izdatki stasite ministrice so bili za premiera bolj pretveza, da se znebi predstavnice levega krila socialdemokratske stranke, s katero je prišel v zadnjih časih večkrat navzkriž, kot pa poskus moralizacije in upravičenega štedenja z javnim denarjem, (vt) tajskega naftnega bogastva tako na celini, kot na morski kontinentalni platformi. Poleg trgovinske izmenjave pa je normalizacija medsebojnih odnosov sprožila tudi proces kulturne izmenjave. 27. decembra bo prispela v Washington skupina 60 kitajskih štipendistov. Najprej jih bodo nastanili v dveh jezikovnih zavodih, kasneje pa bodo obiskovali tehnične fakultete številnih ameriških univerz. Prvi ameriški študentje, orientalisti, pa bodo prispeli na Kitajsko februarja po počitnicah ob kitajskem novem letu. Ameriško - kitajska kulturna izmenjava predvideva, da bo obiskovalo univerze v ZDA od 500 do največ.700,kitajskih študentov, ki bodo izpopolnjevali svoje tehnično znanje, .Za sedaj pa bo Kitajska sprejela le 80 ameriških študentov, v bodoče se bo število še povečalo. Navezavi diplomatskih stikov so med drugimi botrovali tudi strogo gospodarski interesi, saj bo lahko ameriško gospodarstvo zadihalo na bogatem in še neizrabljenem kitajskem tržišču. «Žrtvovanje» Tajvana, otoške nacionalistične Kitajske, pa ne bo okrnilo dosedanje dobičke ameriških multinacionalnih družb, saj je Carter zagotovil, da se bo trgovinska izmenjava s Tajvanom nadaljevala. V tem gospodarskem okviru so se tudi sovjetske polemike do a-meriško - kitajskega sporazuma streznile. V pismu, ki ga je sovjetski nredsednik Brežnjev poslal Carterju, naj bi res ponovno pou darili sovjetsko zaskrbljenost do kitajske politike, obenem pa ocenjujejo navezavo diplomatskih od nosov, kot nekaj normalnega, posebno ob ameriških zagotovilih, da ni normalizacija naperjena proti nikomur. V zaključku pisma Brežnjev poudarja upanje, da se bo do ameriško - sovjetski odnosi izboljšali. predvsem glede na pogajanja o omejevanju strateškega o-boroževanja (SALT). (voc) Termolski deklici odkrili tri igle v lobanji TERMOLI — Policija in sodstvo iz Termolija so začeli preiskavo o dokaj čudni okoliščini, katere žrtev je bilo U-letno dekletce. Otroku, ki so ga sprejeli pred nekaj dnevi na zdravljenje v otroško bolnišnico, so odkrili tri igle zapičene v lobanji. Zaenkrat ni znano, kdaj, kdo in zakaj je zabodel otroku igle v glavo. Domnevajo pa vsekakor, da gre za posledico kakšnega uroka ali podobnih vraževerstev. bi moral sedanji sporazum prevladati nad vsemi obveznostmi, ki jih je Kairo kdajkoli sprejel do drugih arabskih držav. Pri tem gre zlasti za leta 1951 podpisani skupni sporazum o arabski varnosti. Vendar te zahteve Egipt odločno zavrača. Kot je Boutros Ghali tudi včeraj ponovil, se Izrael nima kaj bati, če resnično želi mir s svojimi sosedi in nima namena, da bi jih še napadal. Glede zaključka mirovnega procesa pa je bil Ghali dokaj pesimističen: «Potrebnih bo še nekaj mesecev,* je dejal. Pri tem pa je bistvenega pomena prav neposredno angažiranje ZDA: dokler bo Amerika sodelovala, se ni bati, da bi se mirovni proces pretrgal. V tem okviru gre tudi ocenjevati, po Ghalije-vem mnenju, tudi današnje srečanje v Bruslju: sestanek med Vanceom, Dajanom in Khalilom naj bi vsaj omogočil, da najdejo nove poti, ki naj ohranijo pri življenju mirovni dialog. ' Prav v zastoju na mirovnih pogajanjih z Egiptom nekateri opazovalci iščejo vzroke zadnjega izraelskega napada v Libanonu. Kot. poudarja bejrutsko časopisje, naj bi Tel Aviv skušal znova razvneti spopade v Libanonu, da bi odvrnil pozornost od drugih vprašanj,- in še zlasti od ameriških pritiskov, da znova načne pogajanja s Kairom. Po zadnjih o-cenah je izraelski napad terjal deset smrtnih žrtev in okrog trideset ranjenih. Poročajo pa, da je prebivalstvo začelo masovno zapuščati napadeno področje in se seliti proti severu. Včeraj okrog poldne pa so se siloviti spopadi obnovili tudi v vzhodnem predelu Bejruta, potem ko so neznanci izvedli atentat na neko sirsko vozilo. Do atentata je prišlo na cesti Bejrut - Damask, kjer so z daljinsko vodeno eksplozijo razstrelili tovornjak. Pri tem naj bi bila ranjena dva sirska vojaka in dva civilista. Falangistični radio pa je zatrjeval, da so bili pri atentatu ubiti trije sirski vojaki, večje število pa jih je bilo ranjenih. (db) Venera je bližja V okviru pogajanj za omejevanje strateškega orožja sta se včeraj v Ženevi sestala ameriški državni tajnik Vanče in sovjetski zunanji minister Gromiko (na sliki, telefoto ANSA). Ponovno se bosta srečala danes zjutraj. Ta sestanek naj bi bil po Vanceovih besedah odločilen OB KONFERENCI LATINSKOAMERIŠKIH ŠKOFOV Čez mesec dni bo papež obiskal mehiško Pueblo Vatikansko posredovanje v mejnem sporu med Čilom in Argentino - Poudarjena skrb za mir, ki sta mu podlaga pravičnost in spoštovanje človekovih pravic VATIKAN — Konec januarja bo papež Janez Pavel II. obiskal Mehiko, kjer bo v mestu Puebla de los Angeles konferenca latinskoameriških škofov. Pred tem p« bo obiskal mehiško romarsko središče Santa Maria de Guadalupe. Vest o svojem prvem Dotovanju, na katerem se bo soočil z velikimi problemi krščanstva v Latinski Ameriki, celini velike revščine in strastnega iskanja družbene pravičnosti, je paDež Janez Pavel II. sporočil koncistoru kurijskih kardinalov, ki mu je izrekel božična voščila. Priložnost je papež izkoristil za Naprave na sovjetski vesoljski postaji Venus 12, ki je predvčerajšnjim pristala na našem notranjem sosedu (Telefoto ANSA-TASS) .............................umni..............................................................................................""""""""""" Sedemnajstletno dekle ugrabilo letalo da bi osvobodilo materinega ljubimca MARION (Illinois) — Pustolovščina 17-letne Robin Oswald se je zaključila. Dekle se je predalo policiji. Vsi potniki in člani posadke ugrabljenega letala so živi in zdravi. Robin je preusmerila letalo DC-9, ameriške letalske družbe TWA, med poletom iz Lousvilla v Kansas City. Z grožnjo, da bo pognala v zrak letalo z dinamitom, je prisilila pilota, da je pristal na letališču v Marionu (v državi Illinois). Nato se je pričela pogajati s policijo. Zahtevala je, naj policija izpusti na svobodo Garretta Trapnella, ki je zaprt v marionski kaznilnici, najbolj gotovemu zaporu Združenih držav. KMetni Trapnell je bil obsojan na dosmrtno ječo, ker je leta 1972 preusmeril letalo med poletom iz Los Angelesa v New York. Na krovu letala je bilo čez sto potnikov, tudi to letalo je bito last družbe TWA. V moškega — imel je med drugim opravka tudi s kanadsko policijo, ld ga je označila kot človeka, ki hoče posnemati Jamesa Bonda in ima ubijalske težnje — se je zaljubila mati mlade Robin, Barbara in ga hotela za vsako ceno o-svoboditi. Zato je maja meseca najela helikopter in prisilili, pilota, da je pristal na dvorišču ka, .ice v Marionu. Grozila mu je z nabitim samokresom, pilot jo je skušal razorožiti, v prerivanju se je sprožil strel, ki je Barbaro smrtno ranil. Sedaj je 17-letna hči poskusila o-svoboditi gusarja, a ji je prav tako spodletelo. Sicer je bila trdno prepričana, da ji bo podvig uspel, toda policija jo je končno le pregovorila. da je osvobodila potnike in se predala. Agenti so potem ugotovili, da Robin Oswald sploh ni i-mela pri sebi dinamita, pač pa le tri navadne rakete za signalizacijo, kakršne jih uporabljajo železnice. Medtem ko so policijski agenti prepričevali Robin Oswald, naj se preda, je na zatožni klopi tribunala v Marionu sedel Garrett Trapnell skupaj z dvema pajdašema. Obtožen je bil, da je pred sedmimi meseci skušal pobegniti iz zapora. Sodišče ga je spoznalo za krivega. Kaže, da je Trapnellu prav usojeno presedeti v zaporu ostale dni svojega življenja, (ml) > Iran pričakuje (Nadaljevanje s 1. strani) tradicionalno branje poslanice, v kateri je obravnaval vprašanja cerkve in vprašanja miru na svetu. Pri tem je značilno, da je štiri tipkane strani (več kot dve tretjini posega) posvetil Latinski A-meriki in svojemu potovanju, ni pa se specifično dotaknil drugih področij sveta. Tako ni govoril o Evropi, niti o drugih celinah in, presenetljivo, niti o Libanonu, čeprav se je prav te dni vrnil v Rim posebni papežev odposlanec, ki se je mudil v Libanonu in se tam srečal z voditelji raznih krščanskih skupnosti. V splošnem nagovoru o oomenu miru je papež Wojtyla v prvi vrsti poudaril že na koncilu potrjeno misel, da svet pretresajo soori in vojna žarišča zato, ker ni pravičnosti. «Ni miru tam, kjer ni pravičnosti, kjer ne spoštujejo človekovih pravic, kjer ni naravnega spodbujanja k dobremu*. Od tod tudi poziv papeža Janeza Pavla II. vsem kardinalom, naj nadaljujejo «peda-gogiko miru*, ki jo .je začrtal v svojem življenju papež Pavel VI. Pokojnemu Pavlu VI. je papež Wojtyla posvetil dober del svojih razmišljanj. Poudaril je predvsem, da želi nadaljevati njegove napore za mir, obenem oa se namerava — kakor papež Montini — ukvarjati z vprašanji kulture in umetnosti. V zvezi s položajem v Latinski Ameriki je papež omenil ozemeljski spor med Čilom in Argentino, ki bi se utegnil izroditi v pravo vojno. Od tod diplomatska poteza, ko je obema vladama |X>nudil posvetovanje svojega osebnega predstavnika. Zdi se, da sta čilska in argentinska junta sprejeli predlog. Papež Janez Pavel II. je napovedal tudi. da bo odprl raziskovalcem tajne vatikanske arhive do leta 1903 v upanju, da bo tako svet spoznal resnico o skrbi cerkve in njeni kulturni občutljivosti. Nedvomno .je napoved zelo važna, saj obdobje sovpada s pomembnimi zgodovinskimi dogodki, posebno še z nastankom socialističnega delavskega gibanja v Evropi, nastajanjem političnih organizacij katoličanov v Italiji itd. Po koncistori.ju je papež Janez Pavel II. sprejel v zasebni avdi-jenci kardinala Paola Bertolima. ki se je te dni mudil v Libanonu. Poročal mu je o svojih'-*srečanjih s političnimi in verskimi voditelji te dežele, ki je na robu nove vojne. Cianid v Livenzi PORDENON — V neko rečico v občini Fontanafredda, v pordenon-ski pokrajini, so odložili še neugotovljeno količino cianida. Zaradi strupa je veliko rib poginilo, rečni tok jih je nato odplavil v reko Livenza. Zdravstvene oblasti opozarjajo prebivalstvo, naj ne je mrtvih rib, medtem ko so uvedli preiskavo, da bi odkrili krivce o-nesnaženja. la generalnega intendanta imenovan ljudski stranki naklonjeni Gerd Pacher MILAN — V mnogih tovarnah v Milanu in okolici, ki so včlanjene v gibanje za «borbo za ohranitev delovnega mesta*, so za božič na sporedu poleg polnočnic in maš tudi razne sindikalne pobude, kot so simbolične okupacije tovarn itd. Tako vsaj sporoča milanska sekcija sindikata CISL. CELOVEC — V vodstvo avstrijskega radia in televizije je sredi tega tedna prišlo do formalne potrditve dejanskega stanja: za novega stalnega generalnega intendanta je bil izvoljen dosedanji začasni generalni intendant, avstrijski katoliški ljudski stranki naklonjeni Gerd Pacher. Izvolitev je moč šteti za poraz vladajoče socialistične stranke, ki ji neposredno pred volitvami ne more biti vseeno, kdo stoji na čelu tega mogočnega aparata za usmerjanje in oblikovanje avstrijskega javnega mnenja. Po vsej priliki je tudi ta izvolitev tista, zaradi katere so se v vodstvu socialistične stranke že začele razprave o tem. ali ne bi kazalo zveznih volitev, ki bi morale biti oktobra prihodnjega leta, prestaviti na maj in tako opoziciji skrajšati čas za predvolilno kampanijo. Izvolitev Pacherja za generalnega intendanta avstrijskega radia in televizije so naklonjeno sprejeli koroški strankarski vrhovi. Dve zadnji dejanji, ki ju je Pacher podpisal v funkciji začasnega generalnega intendanta, namreč docela ustrezata politiki, ki jo od avstrijskega radia in televizije v zvezi z manjšinskim vprašanjem zahtevajo tri koroške stranke. Predvsem je avstrijska televizija pred dnevi odklonila prošnjo ljubljanske televizije, naj bi ji dovolila predvajati tisto reportažo o koroških gospodarskih in narodnostnih problemih, ki je 6. decembra sprožila toliko zgražanja med koroškimi šovinisti in nič manjšo mero odobravanja med pripadniki manjšine in nemško govorečimi demokrati. Hkrati s tem pa je Gerd Pacher neposredno pred izvolitvijo za generalnega intendanta odgovoril na zahtevo treh koroških strank, ki so minuli teden zaradi zgoraj omenjene kritične oddaje avstrijske televizije protestirale. češ da je ob nepravem trenutku opomnila na manjšinsko vprašanje, ob tem pa zahtevale od televizijskega vodstva, da poslej nadzor nad takšnim poročanjem prepustil deželnim studiom, ti pa so kadrovsko seveda povsem v rokah Iz vsega tega je popolnoma jasno, da je nemogoče vladati državi, ki potrebuje kaj drugega kot vlado »živečih mrtvakov*, ki naj bi jo v teli dneh imenovali in bi bila le nebogljeno orodje v rokah generala Azharija in njegbve železne roke. Morda pa hoče šah dokazati vsemu svetu, da je ponudil civilno odo, ki pa je nemogoča zaradi neodgovornosti in sle-posti opozicije. V takem primeru bi lahko opravičil kr.kršnokoli odločitev. Morda pa hoče isto tudi versko gibanje: dokazati vsem, da je nemogoče vladati državi, dokler šah ne odstopi. SALISBURY — Rodezijsko vojaško poveljstvo je včeraj sporočilo, da so rodezijske letalske in kopenske sile napadle oporišča protire-žimskih gverilcev na zambijskem ozemlju. Uradni komunike ne omenja žrtev* ‘ ‘ . - uiiiiiiiiiiiimmiiiuiiiiiiiiiHifniiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimrtiniiitnniiimiiiiiiiiiiiiinutniiiiiiiiiuiiiiui NEDALEČ OD BEOGRADA ZARADI MEGLE Smrt poklicnega šoferja iz Gorice BEOGRAD — Na hitri cesti, ki I Rajni je bival v Ul. Crispi 3 ter povezuje Beograd z Zagrebom, je zapušča 36-letno ženo Rito in dva prišlo predsinočnjim do slikovite- otroka, sicer 7-letnega Štefana in ga verižnega trčenja med oseb-16-letno Gabriello. nimi avtomobili in tovornjaki, ki I Do nesreče je prišlo nedaleč od oa je, žal, zahtevalo tudi smrtno Beograda, in sicer zaradi goste žrtev. Gre za 41-letnega poklicne- megle, ki je omejila vidljivost koga šoferja Luigija Fontano, ki je maj na pet metrov. V trčenju ie bil od 1972. leta uslužben pri go- bilo boli ali mani poškodovanih riškem podjetju Miclausig Luigino. I nič manj kakor 126 vozil. deželnih političnih mogotcev. P** cher se je temu klicu po preventivni cenzuri pozitivno odzval to v pismu zagotovil, da je vsem odgovornim v avstrijskem radiu in televiziji že poslal okrožnico, v ka' teri je opozoril na to, da so v skladu z zakonom o radiodifuziji Pr' poročanju o deželnih problemih dolžni sodelovati z deželnimi studii in njihovimi intendanti. Če so tri koroške stranke oddajo ocenile kot nedovoljeno poseganje v deželne notranje zadeve in nevarno načenjanje manjšinskega vprašanja, pa je slovenska manjšina * vrsti izjav in pisem oddajo podprla kot poskus prikazati razmere — s9-cialne in narodnostne — na Koroškem brez običajnega lakiranja stvarnosti. Urednika in avtorje oddaje je v tem smislu podprl predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, podobno pa so se te dni oglasih prebivale' Železne Kaple na občnem zboru slovenskega prosvetnega društva Zarja ter številni posamezniki na dvojezičnem ozemlju. M. S. TRŽAŠKI DNEVNIK Ogenj v gradu Geiringer ter v neki mestni kleti V Trstu je bil včeraj dan požarov. Najhujši je izbruhnil okrog 19. ur® v starem gradu Geiringer na vrhu Škorklje. Visoki plameni, ki jim j® burja dajala še več duška, so bil' vidni daleč naokrog in gasilci sp se morah pošteno truditi, da so jih ukrotili. Kako je požar nastal ni znano. Grad, ki je last zasebnikov, živečih v Rimu, je že dalj časa zapuščen. Zgrajen je bil leta 1896 to je nekaj časa služil kot študentski dom, v zadnjih mesecih pa ni bilo v n jem,, ve£, nikogar, razen občasnih brezdomcev, ki so v njem prebili noč ali dve.,,,, Čuden požar je izbruhnil v popoldanskih urah tudi v kletnih prostorih poslopja št. 41 v Ul. Ginnastica. ” teh prostorih, ki so bolj podobni nekakšnemu bunkerju, živi v nečloveških razmerah 70-letni Romano Lanieri. Njegovi sostanovalci so podgane in ravno te so včeraj povzročile požar. Lanieri je namreč prižgal pečico, da bi se segrel, ko se je nenadoma zgrnil nadenj plaz starega papirja, ki je bil nagrmaden krog in kreg in ki so ga sprožile ravno miši med svojim poskakovanjem P° papirnatih grmadah. Pečica se ie seveda prevrnila in papir se je vnel, Kmalu so plameni napolnili prostor in Lanieri se je za sito izvil iz njihovega obiema s tem, da je z golo roko razbil okensko šipo ter zlezel na cesto. Pri tem se je porezal P° roki. Morali so ga odpeljati v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti tudi zaradi opeklin po obrazu. več v rabi. b ure» dobimo samo če telefoniramo «161». SIP Societa' Italiana per i'E sercizioTelefonico Pohitimol t■ Brezplačni PRIMORSKI DNEVNIK Novi naročniki Primorskega dnevnika za leto 1979 bodo prejemali dnevnik že takoj in brezplačno do konca tekočega leta Vsem naročnikom nudi Primorski dnevnik revijo Dan in male oglase Z3St0llj la vse, ki poravnajo celoletno naročnino Jo 28. februarja 1979, tudi veliko nagradno žrebanje ------------z bogatim izborom daril__________________